CELJSKI TEDNIK CELJE, 21. aprila 1961 Leto XL štev. 15 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA LN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISKc ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Njegov duh e vedno 30lj ZIV V soboto, 22. aprila poteče 91 let, odkar se je rodil Vladimir Itjič Lenin. Od svojih sedemnajstih let naprej^ ko je bil prvikrat preganjan in zaprt zaradi naprednega revolu- cionarnega dejanja, pa vse do svoje smrti v letu 1924, je bil Lenin revo- lucionar, politik, ekonomist, socio- log in filozof v službi delavskega razreda. Se ^več, Lenin je bil tisti, ki je nadaljeval delo Manksa in Engelsa, 'ki je znansiveni socializem presadil v nove pogoje v čq^u, ko je mednarodno delavsko gibanje zgubljalo revolucionarna tla pod nogami. Lenin je živel in deloval v novem obdobju razvaja kapitalizma — v dobi imperializma, zato je v svojih številnih delih in z neposred- nim vodenjem ruske partije uvedel v delavski boj novo taktiko. Nje- gova zasluga je, da je proletariatu ohranil .revolucionarno partijo, ki je v danem trenutku pokazala svojo polnokrvnost, izvedla prvo sociali- stično revolucijo in ustvarila prvo socialistično državo na svetu. Dolgotrajna pregnanstva, zapori, težke prilike, v katerih je živel, so velikega voditelja telesno uničile, da je v 54. letu starosti umrl sredi dela pri izgradnji nove sovjetske države. Umrl je v času, ko je bil delavske- mu gibanju in prvi socialistični de- želi najbolj potreben. Mi proslavljamo obletnico njego- vega rojstva sredi naporov za ustva- ritev mnogih njegovih idealov, kar pomeni, da smrt ni mogla zmagati tudi nad Leninovim duhom, nad nje- govim delom. Nasprotno. Vedno bolj živ je in močan. Socializem je v procesu nastajanja zavzel merilo vsega človeštva, vsega sveta. -c VOLITVE V ZADRUŽNE SVETE Z MNOŽIČNO UDELEŽBO NA VOLITVAH BOMO POSTAVILI TRDNE TEMELJE V KMETIJSTVU v nedeljo bodo na vsem področju celjskega okraja volitve v zadružne svete kmetijskih za drug. CAS, ko zadružni ki volijo nove svete, je za nase zadružništvo in za splošno kmetijstvo izredno pomemben! Pretekla leta smo zvrstili uspeh ža uspehom. Povečali in izboljšali smo kmetijsko proizvodnjo. Okre- pili smo socialistične družbene odnose. Znano je, da smo pet- letni plan kmetijske proizvod- nje izpolnili že v štirih letih. Da smo to zmogli, smo morali v kmetijstvo vložiti zelo velika druž- bena sredstva. Tak razvoj je pospešila med drugim tudi sprostitev iniciative kmetijskih proizvajalcev in delov- nih kolektivov zadrug po zadruž- nih svetih. Preteklo obdobje, ko so zadruge upravljali zadružni sveti, je bilo vsestransko zelo pe- stro in vsebinsko bogato. Kmetij- ska proizvodnja je napredovala na družbenih kmetijskih gospo- darstvih in na zadružnih ekono- mijah. Gospodarsko sodelovanje v novi, naprednejši obliki »zadruga- kmet« je pognalo že močne kore- nine in se nenehno razrašča. Kme- tijske zadruge so neprestano pri- lagajale svojo organizacijo novim nalogam in potrebam splošnega družbenega razvoja. Medtem ko je bilo ob prvih volitv^Ji z zadiniž- ne svete pred dvema letoma v celjskem okraju 70 kmetijskih za- drug, jih je sedaj le 11. Zakaj? Perspektivni razvoj terja od kmetijskih zadrug večjo akumu- lativnost in rentabilnost! Terja tudi koncentracijo vseh material- nih in subjektivnih sil! Nedavno združevanje ekonom- sko šibkih in majhnih zadrug v velike gospodarske organizacije je bila razvojna nujnost in pogoj, ki bi bil, če ga ne bi izpolnili, velika ovira za uspeh v prihodnosti. Skratka, v preteklih nekaj letih smo ustvarili trdno podlago: go spodarsko in organizacijsko smo se povsem usposobili za izvajanje programa kmetijskega razvoja v prihodnjem petletnem obdobju. Volitve v zadružne svete to ne- deljo so zelo važna odločitev. Od njih je v mnogočem odvisna pri- hodnost samih zadrug, pa tudi se- veda pravilen in nemoten razvoj družbenih odnosov na naši vasi! Zadružni svet je najvišji organ upravljanja v kmetijski zadrugi. Njegove funkcije, oziroma pravice in dolžnosti, so enake funkcijam in pristojnosti delavskega sveta v gospodarskem podjetju. Nedavno uveljavljena Uredba o kmetijskih zadrugah je skladno s potrebami gospodarjenja in upravljanja še povečala odgovornosti in pristoj- nosti zadružnih svetov. Zadružne svete kmetijskih za- drug sestavljajo predstavniki za- drnžnikov, izvoljeni iz vrst kme- tijskih proizvajalcev ter predstav- niki delavcev in uslužbencev za- drug in njenih samostojnih obra- tov, izvoljeni iz vrst delovnih ko- lektivov kmetijskih zadrug. To je bistvena razlika med sestavom za- družnega sveta v zadrugi in sesta- vom delavskega sveta gospodar- skega podjetja. Predstaivništvo kmetov in de- lavcev je v zadružnem svetu nuj- no potrebno. Uspešno delo zadru- ge brez sodelovanja kmetijskih proizvajalcev-kooperantov v nje- nem upravljanju, prav tst^o pa tudi brez sodelovanja članov ko- lektivov zadrug je nemogoče, saj je le od teh odvisno delovanje raznih služb, na primer kme- tijske strojne službe, preskrbe kmetijstva z reprodukcijskim ma- terialom, odkupa kmetijskih pri- delkov itd. Priprave na volitve so pokazale, da kandidirajo v zadružne svete zares najboljši kmetovalci in za- ri-'žni delavci. Volitve v zadružne svete niso in ne smejo biti le formalni, pravni oziroma tehnični akt! Volitve so izredna priložnost, da položimo trdne temelje naši kmetijski po- litiki v prihodnosti. Volitve v nove zadružne svete prihodnjo nedeljo naj bodo pre- gled dosedanjega poslovanja kme- tijskih zadrug, njenih uspehov in porazov ter čvrsta odločitev o per- spektivnem gospodarskem planu zadruge ter o njeni prihodnji or- ganizaciji! Perspektive našega kmetijskega razvoja so zelo jasne. Člani kmetijskih zadrug in nji- hovih delovnih kolektivov bodo s številno in zgodnjo udeležbo na volitvah odločili o novem, velikem obdobju našega splošnega kmetij- stva. Z množično udeležbo na vo- litvah bomo potrdili priznano pri- zadevnost in uspešnost v pretek- losti ter pritrdili velikim spre- membam v prihodnosti. Franjo Jeraj Dva posnetka z nastopa mešanega pevskega zbora Doma JLA iz Beograda v Celju: zbor med izvajanjem (na levi Stane Sever) ter: navdušeni poslušalci Zaslužena zmagoslavje v ipočaistitev dvajsetletnice revodu- cije in ustanovitve Jugostovanske Ijudsike armade je 'V poneideljek, 17. aprila ^nastoprl v Slovensikem lijud- skem gledališču v Celju mešani pev- ski rbor Doma Jugoslovanske ljud- ske armade \z Beograda. Pod vod- stvom dirigenta Mladena Jagušta je izvaja'! ipesmi gneva in upora ter v drugem delu barve in zvoke moje domovine. Vezni teksl pa je posre- doval prvak Slovenskega ljudskega gledališča iz Ljubljane Stane Sever. Nastop priznanega pevskega zbo- ra Doma JLA iz Beograda je v Ce-^ lju dosegel izreden uspeh, saj je več ko't prijetno poslušati zbor, ki je pod izredno dirigentovo roko dosegel vrh umetniške ravni. Zato ni na- ključje, da sta zbor in njegov diri- gent doživela na celjskem odru za- služeno 'Zmagoslavje. -an vi. OBCNI zbor obrtne zbornice Iskati intenzivnejše oblike sodelovonjo z občinami in podjetji 13, aprila je bil v Celju redni občni zbor Obrtne zbornice za okraj Celje. — Tudi v Celju je ustanovljena obrtno-komunalna zbornica. — Vzgoja kadrov, novi gospodarski predpisi in uvoz opreme glavni predmet razprave. Za predsednika obrtno-komunal- ne zbornice za okraj Celje je bil izvoljen tov. ALBIN REHAR, za podpredsednika pa tov. RAFKO SKOMINA in DRAGO MACKO- ŠEK. Dosedanji predtsednilk tov Franc Podivratnik je nanizal določene uspehe, (ki Jih je obrt celjskega okraja dosiegla v minulem štirilet- nem obdoibju izvajanja perspek- tivnega plana. Vsekakor je dvig dmlžlbenega toruto proizvoda od 3,6 milijairde din v letu 1956 na 8,25 milijarde v letu 1960 upošte- vanja vretden usipeh. Toliko bolj^ ker je poirast realiizacije za 4,6 milijarde din dosežen s samo 850 milijonov din invesiticijiskih vla- ganj v osnovna sredstva v 4 letih. »Uspehi so bili tam, kjer so se lo- tili problemov na povsem pre- prost, a zato tudi enostavno izved- ljiv način,« je komjentiral tovariš Podvratnik dosežene uspehe in poudaril v nadaljevanju sivojih iz- vajanj potrebo po iskanju novih intenzivnejših oblik sodelovanja z okrajem, občinami in gospodar- skimi organizacijami. »Novi zakon o združevanju in poslovnem sode- lovanju v gospodarstvu postaja vse vidnejši mejnik v delu in po- menu gospodarskih združenj, to- rej tudi naše zbornice. Razširitev dela na vso komunalo in vklju- čitev vseh komimalnih gos(podar- skih organizacij ter zavodov v na- šo zbornico je dejansko le nekak zunanji, vsakomur opazen efekt. Važnejše od tega pa so bistvene spremembe v nalogah in vlogi go- spodarskih združenj. Tudi obrtne, oziroma po novem obrtno-komu- nalne zbornice so sedaj izgubile še zadnjo sled cehovskega značaja nekdanjih predvojnih zbornic. Obširna razprava je nakazala zlasiti to, da so talko v obrti, kot v komunali še številni, nerešeni problemi. Večino le-teh je mogo- če reševati le s konkretnim delom v samih gospodarskih organizaci- jah in z neposrednimi stiki z obči- nami. M. S. Veličasten sprejem štafete mladosti Kakor v vseh krajih, koder so tekli nosilci štafete mladosti, tako je tudi celjska mladina sprejela štafeto mladosti nadvse svečano. V četrtek popoldne se je na stadi- onu Borisa Kidriča zbralo več ti- soč mladih ljudi, ki so toplo po- zdravljali prihod lokalnih štafet. Zatem je bila na stadionu še uspe- la športna in telovadna priredi- tev. Prav lep sprejem so doživeli tudi nosilci glavne štafetne palice, ki so danes zjutraj pritekli iz Konjic ter nadaljevali pot skozi Vojnik, Celje in Laško. Veličastni so bili še sprejemi udeležencev štafete, ki je dopoldne tekla sko- zi Velenje, Šoštanj, Mozirje in Gornji grad. V vseh teh krajih so ljudje toplo sprejemali mlade te- kače in jim izročali pozdrave ter čestitke za maršala Tita — da bi ostal še dolgo vrsto let zdrav na čelu jugoslovanskih narodov. ODPRTA JE RAZSTAVA »OKUPATORJEVI ZAPORI IN TABORIŠČA" Že prvi dan si je razstavo »Okupatorjevi zapori in taborišča«, ki je urejena v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, ogledalo nekaj mladih ljudi. Zdaj pa se dan za dnem vrstijo v teh prostorih tudi učenci in dijaki vseh šol Razstava, ki jo odpiramoi, je med drugim dejal v uvodnem go- voru predsednik sekcije bivših in- ternirancev pri Okrajnem odboru Zveze borcev v Celju tov. TONE MASLO, je le delček tistega, kar so naši ljudje pretrpeli v okupa- torjevih zaporih in taboriščih. Razstava obuja vso kruto in groz- no resničnost, ki obsoja okupa- torje, hkrati pa prikaže košček naše težke, toda slavne zgodovine. Pri tem je treba poudariti, da ne gre le za trpljenje, muke in žrtve bivših zapornikov in interniran- cev, pač pa predvsem za njiho\ boj, za njihov delež v boju proti okupatorju, ki ga je vodila Komu nistična partija. Gre za spomin na generacijo, ki ni klonila niti v taboriščih, niti v zaporih. S temi besedami je tov. Maslo v navzočnosti precejšnjega števila zastopnikov javnega in političnega življenja celjskega okraja, pa tu- di bivših internirancev in zapor- nikov odprl razstavo »OKUPA- TORJEVI ZAPORI IN TABORI- ŠČA«, ki je urejena v veliki dvo- rani Narodnega doma. Kaj vse so počenjali okupatorji, tako Nemci, Italijani, kot Mad- žari, da bi uničili ne samo narod- no zavest slovenskega ljudstva, temveč ga tudi potujčili, pove razstava več kot zgovorno in pre- pričljivo. Tu je vsaka beseda od- več. Vendar le nekaj številk — sa- mo na dvorišču mariborskih za- porov so ustrelili 667, na dvorišču Starega piskra v Celju 374 talcev, v Begunjah na Gorenjskem pa 849 zapornikov. Skozi Begunje je šlo nad dvajset tisoč ljudi. V »Ljubljanski pokrajini« so sodili 13.186 Slovencem. Obsojeni pa so prebili kazni v zaporih po vsej Italiji. Koliko pa je bilo interni- ranih in koliko jih je v interna- cijah umrlo, nihče ne ve. Razstava bo odprta do 26. aprila. Priporočamo, da si jo v čim večjem številu ogleda zlasti mla- dina, ki tistih strašnih časov ni sama doživela. Razstava naj jo seznani s trpljenjem in borbo na- ših ljudi v zapori.h in taboriščih, da bo vedela, kaj je fašizem in da bo zato odločneje stopala po poti očetov, borcev za svobodo ter da se bo ob teh primerih učila ceniti naše žrtve za svobodo. Predsednik sekcije bivših inter- nirancev pri Okrajnem odboru Zveze borcev v Celju Tone Maslo odpira razstavo »Okupatorjevi za- pori in taborišča« VREME 3 za čas od 20. do 30. aprila Padavine bodo okoli 21., 25. in 28. aprila. V ostalem lepo vreme. 2 CELJSKI TEDNIK STEV. 15 — 21. aprila 1961 GLAVNE ZNAČILNOSTI perspektivnega razvoja okraja Celje v naslednjih petih letih Program perspektivnega razvo- ja okraja Celje od 1961. do 1965. leta med drugim ugotavlja, da je značilnost industrije v okraju nje- na zastarelost. Zato postavlja skrb za njeno rekonstrukcijo, mehar- nizacijo, avtomatizacijo, za višjo stopnjo predelave, smotrno upora- bo odpadkov, kooperacijo in na- zadnje za specializacijo na prvo mesto. Poseben poudarek je dan črpanju in predelavi velenjskega lignita. V Velenju bo zgrajen kom- binat za proizvodnjo plina iz lig- nita. S plinom iz Velenja se bodo v bodočnosti oskrbovala vsa večja industrijska podjetja v Sloveniji. Razvoj kemične industrije bazira na zgraditvi kemičnega kombina- ta v Velenju, oziroma na njego- vih proizvodih — urei in fenolih. Oba proizvoda sta surovini za pro- izvodnjo umetnih snovi, urea pa se uporablja še za proizvodnjo krmilnih koncentratov. Velika naravna bogastva so tu- di gozdovi. Perspektivni program predvideva koncentracijo lesnih surovin v Nazarju in Celju. Ne- katere žage bodo postopoma uki- njali, specializirali ali pa jih pre- usmerjali napredelavo lesa za podeželsko potrošnjo. Zaradi ra- cionalnejše izrabe odpadkov bo v Nazarju zgrajena tovarna za izde- lavo iverastih plošč. Razen tega bo tudi v Celju treba poiskati možnosti za izkoriščanje lesnih od padkov. Program nakazuje proiz- vodnjo linoleja. Glede gradbeništva perspektivni program predvideva, da naj bi SK krepile službe ljudskih odborov, ki so odgovorne za pravočasno in kvalitetno investicijsko pripravo. Gradbena podjetja pa naj pripra- vijo vse študijske analize za ko- munalno in urbanistično projekti- ranje za potrebe večjih komun ali vseh komun skupaj. Ljudski odbori, ter zlasti še skupnost ko- mun naj podpre formiranje po- slovnega združevanja za stano- vanjsko graditev. Območje našega okraja ima vse pogoje, da se razvije v še po- membnejše turistično področje. Zato bo treba več skrbi in sredstev vložiti za graditev in popravilo cest, za ureditev parkirnih pro- storov, servisnih delavnic in ben- cinskih črpalk. Okrepiti bo treba še avtobusne proge v Zgornjo Sa- vinjsko dolino in na Kozjansko, urediti cesto Celje-Rogaška Slati- na, nadaljevati z rekonstrukcijo ceste v Logarsko dolino in Mat- kov kot, rekonstruirati cesto Voj- nik-Dobrna, obnoviti ceste v Sa- vinjski dolini in Obsotelju. Pr- venstvena skrb v letošnjem letu pa velja dvema cestama, to je v Rog. Slatino in Logarsko dolino ter začetnim delom za rekonstruk- cijo ceste iz Vojnika v Dobrno. Vzporedno s turizmom mora tr- govina preiti na modernejši način postrežbe. Povečati bo treba ka- pacitete v gostinstvu in skrbeti za kulturno postrežbo. V prvem pla- nu je dograditev hotelov v Vele- nju in Celju. V obrti pa bo treba več storiti na ustanavljanju ustreznih centrov. Osnovna smernica perspektiv- nega plana se kaže tudi v skrbi za človeka. Standard se mora re- alno dvigati z ozirom na povečano proizvodnjo. V proizvodnji sta od- ločujoča dva činitelja: materialna sredstva in človek. Brez človeka bi ne bilo proizvodnje, brez nje pa rte vrednosti in bogastva. Posebno pozornost v celjskem okraju bo treba posvetiti strokov- nemu šolstvu, bolnišnici in kul- turnim ustanovam. Že lani je bilo sklenjeno, da se bo v Celju raz- vila popolna Srednje tehnična šo- la. Ta sicer že deluje v provizor- nih prostorih. Ker je potrebna, mora dobiti nove prostore. Pri tem pa bodo morali pomagati kolek- tivi. Kar velja za Srednjo tehnično šolo, to drži tudi za vse ostale strokovne šole, za kulturne usta- nove in zavode. Tri tisoč dijakov JE OBISKALO LJUBLJANSKO IN MARIBORSKO OPERO Cel'iska poslovalnica Kompasa bo te dni zakl:uči:a z o-gan^>ari^o obiska tri itisoč učencev in dijakov srednMh in stirokovnih šol ceOjSKega območja v l'ub'.janisko ter maribor- sko Opero. Medtem, 'ko so v Ljub- ljani prisostvovali predstavi »Itali- janka v Alžiiru«, iso oziroma še bo- do v Mariboru poslušali »Rusalko«, >Truba.durja« in »Prodano nevesto«. Obiski 'dijakov .s širšega celjskega območja -4 obe operni hiši spadajo v redni delovni program ce'.ji&kega Kompasa. Kakor da pobuda, tako tu- di iizredno nizke cene (300 din za LjubVano-ter 280 dinarjev za Mari- bor, pri čemer je vračunan prevoz z vlakom ter vstopnica) kažejo, da opravlja poslovalnica tudi izredno pomembno kulturno vzgojmo nalogo Vise izlete pa je pripravila in vo^li- la tov. Zlata Zupančič, referent za izlete i'n letni oddih pri Kompasu. Petek, 14. aprila V ZAGREBU so odprli mednarodni po- mladni velesejem. na katerem »odeluje 484 jugoslovanskih in 168 tujih proiz- vajalcev iz 18 dežel Evrope, Azije in Amerike. Sobota, 15. aprila V KLUBU PO.SLANCEV v Ljubljand je b'la slavnostna seja, s katero so po- častili desetletnico Slovenske izseljenske matice. O njenem razvoju je govoril predsednik Ivan Regent. Nedelja, 16. aprila V POfASTITKV desete oKl^fnice ob- stoja je bila v Ljubljani jubilejna skup- ščina tabornikov Slovenije, ki združuje v 11? enotah 16.000 članov. Rast Zveze tabornikov Slovenije je orisal njen sta- rešina Sergej Vošnjak. Ponedeljek, 17, aprila V SPOMIN na junaško smrt poročni- kov vojne ladje Sergeja Mašere iz Go- rice ter Milana Spasiča iz Beogracla, ki sta pred dvajset'mi leti minirala ru- šilec >Zagreb<, da ne bi mogel služiti sovražniku in s tem šla skupaj z ladjo v svoj grob v Tivatskcm zalivu, je bdla v Puljn žalna svečanost. Torek, 18. aprila ZVEZNA LJUDSKA SKUPŠČINA je pr- vi dan zasedanja sprejela zakon o goz- dovih. Sreda, 19. aprila DRUGI DAN skupnega zasedanja obeh zborov Zvezne ljudske skupščine je pod- predsednik Zveznega izvršnega sveta Ed- vard Kardelj podal ekspoze o poročilu Zveznega izvršnega sveta. LETNI ODDIH - KAKO? V letošnjem letu posvečamo pri nas boljši organizaciji koriščenja letnih dopustov mnogo več skrbi kot doslej. Vzrokov za tako povečano skrb je več. Prvi je brez dvorna ta. da so gospodarske organizacije živo zainteresirane na uspešni rekreaciji svojih delavcev. V ta namen gre pre- cej sredistev iz skladov podjetja, bo- disi za nakup, vzdrževanje in opre- mo počitniških domov, za regres ko- ristniikom, bodisi za izlete kolekti- vov itd. Drug važen vzrok je, da ni- majo vsi delovni ljudje enake mož- nosti za koriščenje letnega dopusta Tako imamo kolektive, ki imajo last- ne počitnišike domove, katerih zmogljivost ni niti izkoriščena, hkrati pa je nešteto članov kolek- tivov, ki nimajo možnosti, da bi preživeli svoj dopust ob morju ali v planinah ob dostopnih cenah. Stalna konferenca za oddih ia re- kreacijo je bila februarja letos Mta- novljena pri Republiškem svetu sirn dikatov prav zato, da pomaga ko- lektivom pri reševanju neštetih pro- blemov v zvezi s to dejavnostjo Ena glavnih nalog konference je, da javnosti tolmači pravi pomen delav- skega turizma, ki ga ni moč isto- vetiti s komercialnim gostinstvom Zaradi tega uživa tudi podporo or- ganov oblaisti, zlasti na področjih, kjer so počitniški domovi in rekrea- cijski centri. Posredovanje prostih mest in za- menjavo uslug v počitniških domo- vih pa je po dogovoru s Stalno kon- ferenco prevzela turistična agencija »Izletnik«, ki posreduje kolektivom tudi vse ostale usluge, -kot so infor- macije, izleti in podobno. »Delavska enotnost« pa v svoji stalni rubri1l- nah kar med službenim časom. Tedaj smo to zgodbico objavili brez imena podjetja in brez imena človeka, ki si take šale dovoljuje. Reakcija^ je bila ne- verjetna. Prizadeti so se čutili kar v štirih podjetjih. Zanimi- vo, samo iz podjetja, kjer se je to zgodilo, se nihče ni oglasil. Tako imamo že pet Djigijev. Mo>'da jih je še več. Zanimiv pa je dogodek, ki se je v zvezi s tem sestavkom pri- petil. V nekem podjetju se je ču- til prizadetega tudi domači me- hanik. Takoj je skočil k šefu in mu potožil, češ da so ga javno napadli! Sef ga je potolažil, mu svetoval mirno k^i in podobno pozabil mu je pa povedati, da izleti v gostilno med delovnim časom res niso v skladu s si- stemom nagrajevanja po delu Pač pa mu je na koncu dejal: »Ce te bo kdo še iskal med de- lovnim časom v gostilni, ga nekam brcni, imel boš vsaj mir!« Kaže, da ta šef sploh ne po- zna osnovnih manir med ljud- mi, kaj šele nove odnose v ko- lektivu, ki jih narekuje naš družbeni razvoj. Poskusimo z metlo v praiksi se .zelo radi izgovarja- mo, da nam za nekatera izboljšanja delovnih in splošnih pogojev zapo- slenih ljudi manjkajo finančna in druga sredstva. Morda je to včasih res, večkrat pa verjetno tudi ne. Poskusimo enkrat z zelo šl.roko in temeljito akcijo brez prevelikih sredstev in priipomočkov. Poskusimo samo z metlo, cunjo in vodo, dodaj- mo še malo volje in smisla za os- novni red in čistočo, pa gotovo ne bomo razočarani. Začnimo čistiti kar na delovnem mestu: stroje, orodje, delovne mize. zidove in tla, očistimo okenska ste- kla in vse okoli nas. Potem preidi- mo na celo delavnico .pa pojdimo tja v sanitarne prostore in posebno ne pozabimo na stranišča in podob- ne kote. Ustvarimo osnovne, morda celo improvizirane pripomočke in pogo- je za vzdrževanje osebne higiene. Ne pozabimo na delovne obleke in še posebej na vsa osebna zaščitna sredstva. Z veliko metlo zaimahnimo po na- ših tovarniških dvoriščih, po vseh vogalih in podstrešjih pa bomo ver- jetno našli marsikaj kar bomo lahko odpeljali k Odpadu ali pa kar na smetišče. Pa ne samo v tovarnah, na delo- viščih, tam kjer delamo, temveč tu- di povsod drugje: doma, na ulici, v javnih prostorih, v prevoznih sred- stvih začnimo s tem delom in po- tem nadaljujmo. Pri vsem tem pa ne smemo pre- zreti vseh ,pot'ebnih ukrepov za č;m- boljšo protipožarno zaščito: na sred- stva in naprave, na usposobitev lju- di, skratka na vse ti.sto. kar bi nam za'adi naše malomarnosti, lahko povzročilo škodo in neprijetnosti. TEDEN SPLOŠNEGA REDA IN ČISTOČE TER PROTIPOŽARNE VARNOSTI je pred nami. S teme- ljitim delom v času od 24, aprila do 1. maja bomo -lahko uredili veliko stvari in s tem koristili sebi in skup- nosti. Naredimo naort im začnimo ta-koj v ponedeljek tako, da bo delo do prvega maja v glavnem opravljeno da bo tudi po tej plati ta praznik čim lepši. Dve okrajni konferenci v torek in v sredo je Okrajni sin- dikalni svet pripravil najprej kon- ferenco obrtnih delavcev in sindi- kalnih funkcionarjev iz komunalnih podjetij. Naslednji dan pa so na okrajni konferenci obravnavali pro- bleme trgovine, gostinstva in turiz- ma. Na obeh konferencah so dele- gati osvetlili predvsem nekatere no- ve probleme v zvezi z izvajanjem novega gospodarskega sistema Istočasno so analizirali priprave in vpliv sprememb gospodarskih pred- pisov na poslovanje podjetij teh pa- nog. Tako so ugotovili, da se pred- vsem obrtna ipodjetja, in sicer naj- ''^bolj mala uslužnostna obrtna pod- jetja niso dovolj pripravila na spre- membe gospodarskega sistema. Ka- že, da so v teh .podjetjih mirno in brezskrbno čakali kaj bo, v mnragih primerih pa spričo pomanjkanja ustreznega kadra, ki bi lahko že prej analiziral .stanje, tudi niso bili spo- sobni, da bi ob uveljavljanju novih gospodanskih predpisov ka.j ukrenili. Tako so zašla nekatera obrtna pod- jetja v težave, ki jih bodo kolektivi ob resni .pomoči sindikalne organi- ^acije .morali čimprej odpraviti. Na okrajni konferenci so tudi nakazali potrebo po še tesnejšem sodelovanju občine z Okrajno obrtno zbornico pri določevanju obveznosti manjšim uslužnostnim obratom. Drugačno sliko .je pokazala na- slednja razprava, kjer so obravna- vali vpliv novih gosipodarskih pred- pisov na poslovanje trgovskih pod- jetij. Trgovinska zbornica je že pra- vočasno izdala posebno brošuro, s katero so podrobno seznanili trgo- vinsike delavce o Sipremembah in hkrati tudi v dostopni obliki prika- zali najustreznejši način za nagra- jevanje po poslovnem uspehu v manjših trgovinskih or-ganizacijah Tako že od vsega začetka v trgovini ni bilo nejasnosti niiti nepotrebnega čakanja, kar je seveda dalo dokaj ugodne rezultate. Podobno je tudi Gostinska zbor- nica vplivala na gostinska podjetja da čimprej začno z rednimi meseč- nimi obračuni in izplačevanjem do- hodkov po spodbudnejšem sistemu nagrajevanja. Govorili so o komunalnih delih Pred dnevi je bilo v Celju posve- tovanje delegatov, ki bodo zasto- pali sindikalne podružnice na ob- činski konferenci. Na posvetovanju je govoril predsednik Občinskega ljudskega odbora Franc Ruipret o najvažnejših komunalnih problemih celjiske občine. Podobna posvetova- nja z delegati, na katerih bodo že pred 'konferenco obrav-navali različ- ne probleme celjske komune bodo v naslednjih dneh. Pri nos doma Ta teden je bil občni zbor sindi- kalne podružnice časopisnega .pod- jetja »Celjski tiisk«. Po mnenju go- stov, ki so prisostvovali občnemu zboru, je le-ta bil med najibo'lj pri- pravljenimi občnimi zibori v celjski občini. Člani kolektiva so na občnem zboru razpravljali predvsem o pro- blemih razvoja podjetja, o vpraša- nju nagrajevanja po učinku in po- slovnem uspehu in o .potrebi po kre- pitvi nekaterih oddelkov, ;ki pome- nijo v proizvodnem postopku ozko grlo. ZNOVA PROBLEM CRNIH GRADENJ Pred kratkim so občinski organi znova obravnavali problem črnih gradenj v Celju. Ugotovili so, da je v Celju znova v črni gradnji 12 sta- novanjskih poslopij. Na posvetova- nju so bili mnenja, da v takih pri- merih, kjer stavba po urbanističnem načrtu sicer lahko stoji, kaznujejo lastnika. V primerih, da stavbo gra- dijo na mestu, kjer je predvidena neka druga gradnja, pa jo bo treba porušiti. KUHINJE PREOBREMENJENE Posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov občine, zbornic in čla- nov sveta za blagovni promet je v zadnjih dneh pregledala poslovanje osmih gostinskih podjetij. Ugotovi- li so, da so vse kuhinje zaradi viso- kega števila abonentov preobreme- njene. Zlasti čutijo nesorazmerje med kuhinjskimi kapacitetami in številom gostov, kar zmanjšuje možnost boljše priprave jedil. Tudi kvalifikacijski sestav zapQslenih v gostinskih kuhinjah ne ustreza. Pri tem so tudi ugotovil, da pri preskrbi gostinskih obratov z živili ni posebnih težav. Edino težavna je nabava drobovine, ker podjetje »Mesnina« ne more zadostiti vsem potrebam. OBCNI ZBOR pri Veiežitarju Pred nevi je bil občni zbor sin- dikalnih .podružnic trgovskega podjetja Veležitar. V zelo živahni razpravi so obravnavali vse pere- če .probleme podjetja, zlasti še v zvezi z novimi gospodarskimi predpisi. Prešibka dejavnost Na nedavnem občnem zboru sidikalne podružnice celjske ope- karne se je pokazalo, da ta sindi- kalna podružnica v preteklem ob- dobju ni bila dovolj aktivna. Iz- vršni odbor je premalo sodeloval z vsem članstvom, kar velja v ve- liki meri tudi za samoupravne or- gane. Kljub temu, da je bila razprava na tem občnem zboru dokaj po- manjkljiva, je vseeno prišla do iz- raza močna težnja kolektiva po izobraževanju in potrebi po izpo- polnjevanju strokovnosti članoT kolektiva. PROBLEMI TARIFNIH POSTAVK Pred dnevi je predsednik celjske občine Franc Rupret sklical po- sebno posvetovanje s predstavniki podjetij, kjer se je pojavila težnja po korekturah tarifnih pravilni- kov. Grajane so bile težnje ko- lektiva »Ključavničar« in deloma podjetij »Klima« in »Ingrad«. Pri ostalih podjetjih ni bilo možno zaslediti prevelikih in neskladnih premikov. Na posvetovanju so udeleženci .poudarili potrebo po zvišanju tarifnih postavk delav- cem najnižjih kategorij. Vendar tudi tu v nekem sorazmerju, saj bi sicer prišlo do negativnih po- sledic in nepotrebne fluktuacije delovne sHe. Velik napredek v teh dneh imajo še zadnje sindi- kalne podružnice svoje občne letne zbore. Ob tej priložnosti smo na- prosili tajnika Okrajnega sindikal- nega sveta tov. IVANA COKANA, za mnenje o uspehu letošnjih občnih zborov. Takole je odgovoril: Letošnji občni zbori sindikalnih podružnic pomenijo velik napredek v delu podružnic. Nasploh lahiko tr- dimo, da so bili občni zbori nap-ram prejšnjim veli.ko bolje prif)ravljeni Bolj pomembno od tega pa se mi zdi to, da so tudi 'ljudje na občnih zborih govorili predvsem o proble- mih proizvodnje, produktivnosti^ in o vprašanjih gibanja osebnih dohod- kov zaposlenih. Letos so tudi v ve- čini kolektivov nehali z zgrešeno mi- selnostjo, da je občni zbor le neka ffirmalnosti in da je na kraju naj- važnejša »zakuska«. Nasprotno v nekaterih kolektivih so načeli zelo resne probleme, ki jih bodo lahko ob nadaljnji aktivnosti vodstva sin- dikalne podrunžice in vseh članov kolektiva tudi uspešno rešili. Istočasno pa je značilno tudi ob- dobje priprav občinskih sindikalnih svetov za konference. V skoraj vseh občinah so v pripravah na konfe- rence, ki bodo v naslednjem obdob- ju, posvetili največ pozornosti vpra- šanju produktivnosti, vplivu novih gospodarskih predpisov na razvoj podjetij in vprašanju nagrajevanja flb poslovnem uspehu. Tudi občin- ski sindikalni sveti so v tem obdob- ju priprav prešli na poglobljeno de- lo. Saj so z raznimi oblikami sode- lovanja z delegati že pred konfe- renco načeli bistvena vprašanja, ki jih bodo morali reševati v nasled- njem mandatnem obdobju. V neka- terih občinah pa bodo podobne po- svete še sklicali. Menim tudi, da je živahna aktiv- nost sindikalnih organizacij v tem prehodnem obdobju zelo koristna saj so s spremembami nastali mno- gi problemi, ki jih bo ob novih obli- kah in v sedanjem gospodars'kem si- stemu laže reševal ves kolektiv, zbo- ri ekonomskih enot in podobno, kot bi jih lahko posamezni ljudje v pod- jetju. Ne verjamem, da Je res V nekem podjetju v Celju so baje imeli snažilko. Bilo je mlado, prikupno dekle, ki ni imelo nobenih kvalifikacij, pa se je lotila tega dela. De- jala je, nobeno delo ni nečast- no, vsako delo je s stališča delovne morale enako vredno Delala je. Slučaj pa je nanesel, da je morala snažiti tudi delovne prostore tehnikov v podjetju. Nič čudnega, saj tudi ti pro- stori končno morajo biti snaž- ni. Ker pa tehniki imajo vse- lej mnogo dela, so delali tudi v popoldanskih urah. Tako rekoč, skupaj so delali. Deklica je bila mlada in prikupna, tudi tehniki so bili mladi, žejni življenja in šal. Deklici pa ni bilo do takih šal. Odločila se je, da bo poto- žila sekretarju podjetja. »Miru nimam med delom. Prosim vas, posredujte, da bo red pri hiši«, je prosila. Dobi- la pa je dokaj čuden odgovor: »No, kaj se boste hudovali. Vi ste mlada, prikupna — oni so tudi mladi in med njimi tudi prikupni fantje. Kaj se boste upirali naravi!« Deklica pa vseeno ni bila za take »naravne« šale. Me- nila je pač, da to, kar je pravzaprav skoraj mimogre- de zahteval sekretar od nje, ne sodi v njeno delo. Nastali so zapetljaji. In ko- nec zgodbe. Deklico so od- pustili. Vsak konec zgodbe pa ima poseben smisel in pomen. Re- cimo poduk. Poduk v tej zgodbi so zapisali v obrazlo- žitvi odpovedi. Takole pri- bližno so napisali: Ta in ta deklica je odpu- ščena iz tega in tega podjetja, ker ne zadovoljuje vseh za- htev delovnega mesta in ker nima pravilnega odnosa do uslužbencev podjetja! To - zgodbo mi je povedal znanec. Takoj sem mu dejal, da je ne verjamem, to ven- dar ne more biti res! Danes že ne. Pred petindvajsetimi leti je bilo v Celju veliko teh zgodb. V našem družbenem razvoju, kjer so odnosi med ljudmi to, kar najbolj ceni- mo, spoštujemo in razvijamo, pa tega ne sme in ne more biti. Mile Iršič OBET V ŠTIRIH LETIH GOSPODARSKEGA RAZVOJA Splošnim gospodarskim uspehom, ki so bili doseženi v vsej Jugoslaviji, enako tudi v celjskem okraju, se je s svojimi dosežki pridružila tudi obrt. Družbeni bruto proizvod je porastel od 3,621 mili- iarde v letu 1956 na 8,24 milijarde din v letu 1960. To je omembe vreden uspeh, še zlasti, če upoštevamo,'da je bilo s per- spektivnim pianom gospodarskega raz- voja okraja Celje predvideno, da naj bi bila obrt šele 1961. leta dosegla komaj 5,756 milijarde din družbenega bruto pro- izvoda. Vsekakor je s tem ta gospodar- ska panoga ne le predčasno izpolnila planirane naloge, temveč tudi prispevala upoštevanja vreden delež k splošnim go- spodarskim dosežkom celjskega okraja. Tudi investicijske naložbe v obrti so bile v minulih 4 letih upoštevanja vred- ne, sak so dosegle znesek 857,875 mili- jonov^in, od tega preko 462 miljjonov dinarjev iz lastnih skladov obrtnih go- spodarskih organizacij. S temi investi- cijskimi naložbami so bila predvidevanja okrajnega petletnega plana v 4 letih re- alizirana 98,8 odstotno, kar bi bil še vedno zadovoljiv uspeh, ko ne bi bile investicijske naložbe tako zaostale za re- alizacijo bruto proizvoda in narodnega dohodka na eni strani, in ko bi bile po drugi strani realizirane vse velike inve- sticije, ki so s perspektivnimi plani pred- videne. Tako pa je bila obrt deležna ustrezne družbene pozornosti šele zadnji dve leti. Očiten uspeh je bil dosežen zlasti lani, ko so investicijske naložbe do- segle znesek 577 milijonov dinarjev. Zla- sti so k temu prispevala občinski ljudski odbori, ki so samo lani namenili za obrt iz svojih investicijskih skladov 100 mili- jonov dinarjev, torej v enem samem letu več, kot v prejšnjih 5 letih skupaj. S 5.980 povprečno zaposlenimi v letu 1960 je ta gospodarska panoga tudi s tega vidika postala upoštevanja vreden gospo- darski činitelj. Ce k temu prištejemo še 1257 zasebnih obrtnikov z nadaljnjimi 477 zaposlenimi delavci, postaja obrt vse bolj gospodarsko zanimiva tudi za same komune. Ti obrati niso namreč več pr- venstveno važni s stališča proračunskih dohod.kov posamezne občine, temveč po- stajajo v vse večji meri tudi upoštevanja vreden element za zaposlovanje delovne sile v posameznih okoliših. Spričo vse večjega pomena, ki ga ima tako proizvodna, kot storitvena obrt v obdobju prizadevanj za povečanje živ- Ijenske ravni, so vsekakor upravičena pričakovanja, da bo ta panoga v bodoče deležna ustrezne stalne družbene pozor- nosti in tudi pomoči, ki ji je še potreb- na, da dohiti splošni gospodarski razvoj pri nas. -nf- Tako je videti kak cestni znak, de z njim ima opravka — nek bedak! ENAKI POGOJI za osebne dohodke Pred dnevi je bil v Celju plenum sindikata obrtnih in komunalnih de- lavcev, ki ista se ga, poleg številnih delegatov, udeležila tudi predsednik republiškega odbora sindi'kata obrt- nih in komunalnih delavcev, tov. Foirtuna in predsednik OSS Celje, tov. Jošt. Zasedainje je bilo posvečeno zelo aktualnim vprašanjem v zvezi s sipremembami ekono^mskih instru- mentov v. letošnjem letu ijj s tem nastajajočimi nalogami v obrtnih ter komunalnih organizacijah. Prav. ži^ vahna razprava je osvetlila nekaj temeljnih vprašanj. Udeleženci so opozorili, da morajo tudi cene sto- ritvam doseči ustrezno ekonomsko raven, nadalje, da je v novih pogo- jih možno uspešno gospodarjenje le z uvajanjem sodobnejših delovnih postopkov in maksimailnim izkori- ščanjem kapacitet obratov, kajti de- lovna sila ipostaja vse dražja. Opo- zoriM so na ipotrebo, da se prejem- ki delavcev v obrti 'izravnajo z de- lavci enaike strokovne usposobljeno- sti v industriji, ker je to osnovni pogoj, da se ustavi fluktuacija stro- kovnih moči iz obrti. Kot nujna po- sledica te potrebe je takoj tudi po- trebno začeti s proučevanjem siste- ma nagrajevanja, saj morajo konč- no tudi v komunali in obrti biti osebni dohodki v skladu z rezultati vloženega dela in s tem delom dose- ženega ekonomskega efekta. Konč- no 'je še 'treba odpraviti v obratih samih zastarelo in preživelo roko- delsiko miselnost. Pri tem morajo mojstri, kot neposredni vodje in or- ganizatorji dela odigrati odločilno vlogo. Zato bo v bodoče potrebno posvetiti več pozornosti nenehnemu stroikovnemu izpopolnjevanju ter šir- jenju družbeno-ekonom'Ske razgle- dainosti teh kadrov. V razpravi, kdo in na kakšen na- čin naj sprejete zaključke uresniču- je in reallizira, so bile vse naštete naloge postavljene obrtno-komunal- nd zbornici. Da bi ta zbornica tudi zmogla to, vsekakor obširno in tež- ko delo, so tudi na tem mestu po- stavili zahtevo po pojačanju (kadrov- ske zasedbe in pa, da se jo ra)zbre- meni internega, administrativnega ter evidenčnega poslovanja in ji omogoči operativno, konikretno delo, v smislu že minulo leto sprejetih programskih načel m razprave na nedavnem občnem zboru. -nf- NAD TRI MILIJONE primankljaja Pred dnevi se je pred tričlanskim senatom na Okrožnem gospodar- skem sodišču v Celju zagovarjal trgovski pomočniik Rudolf Kitak, skladiščnik pni trgovskem podjetju »Izbira« v Rogaški Slatini. Obtožba navaja, da je Rudof Ki- tak neprimerno organiziral izdajo blaga iz skladišča, ni v redu vodil evidence materiala, ni izstavljal do- bavnic, prihajal v službo večkrat vinjen itd. zaradi česar je nastal primanjkljaj v vrednosti nad tri mi- lijone osem sto tisoč dinarjev. Po- leg tega pa je v inventurni popis vpisoval lažne podatke z namenom, da bi primanjkljaj prikril. Dokazano je bilo, da je primanj- kljaj nastajal postopoma, saj so bili že OD inventuri leta 1959 vpisani lažni podatki. Nedvomno je dobršen del primanjkljaja nastal zaradi te- ga, ker je obtoženi vodil pomanj- kljivo evidenco materiala in so po- slovodje izibirali blago celo preden je bilo prevzeto, pa tudi med skla- diščnikovo odsotnostjo. V tem primeru je zanimivo tudi to, da je obravnava odkrila, da skla- diščnika ni pri njego^^em delu nihče nadziral, da z materialnim knjigo- vodstvom niso primerjali stanja za- log, da v skladišču ni nihče vodil skladiščne kartoteke in še vrsto ne- pravilnosti. Ugotovili so tudi, da je v poslovalnicah, ki so prejemale blago iz centralnega skladišča, pre- cej višikov, ki verjetno gredo na ra- čun priman j klijaj a v centralnem skladišču. Sodišče, ki je pri odmeri kazni upoštevalo njegove težke življenj- ske razmere, je Rudolfa Kitaka ob- sodilo na eno leto in štiri mesece zapora in mu za tri leta prepoveda- lo opravljati posle skladiščnika. Uspel seminar Plodna razprava Prejšnji teden je občinski komite ZK Žalec organiziral dvodnevni se- minar Za člane občinskega komiteja in člane ideološko-politične komisi- je, ki mu je prisostvoval tudi sekre- tar OK ZKS Franc Simonič. Uvodni referat je imel Polde Rajh. sekretar občinskega komiteja nakar so udeleženci živahno raz- pravljali o vlogi ZK v podjetjih in na vasi, o nalogah članov ZK, o ne- pravilnostih, iki se pri delu poraja- jo itd. Na seminarju so v razpravi poudarili, da se morajo komunisti bolj poglabljati v razna področja družbene dejavnosti in usposabljati za samostojno delo v vseh organih delavskega in družbenega samo- upravljanja. Ugotovili so, da je bila pomoč občinskega komiteja do os- novnih organizacij premajhna in da bo v bodoče treba več medsebojne- ga sodelovanja ter več samoinicia- tivnosti komunistov v osnovnih or- ganizacijah. Delo komiteja bo v tem, da bo usmerjal delo osnovnih organizacij da bodo komunisti v organizacijah in društvih zastopali napredna sta- lišča z metodo prepričevanja osta- lih. Prav tako so poudarili, da so za delo komiteja soodgovorni vsi nje- govi člani. Dvodnevni seminar za člane ob- činskega komiteja je uspel in dose- gel svoj namen, saj so vsi udele- ženci prispevali v razpravi svoje pripombe in konkretne predloge za nadaljnje delo. -jak MIGNON IN KAVARNA MERKUR Nekaterim Celjanom še ved- no ni jasno, da nasproti hotela Evrope nimamo samoMignona marveč še Kavarno Merikur. Kakor smo opazili, je stvar vendarle docela jasna. Notra- nji 'prostori so Mignon (fone- tično ali etimološko), zunanji prostor ob pločniku pa je Ka- varna Merkur. Ker ipa kaže, da je napis (ki gleda proti postaji) že precej izpran, bi bilo vse- kakor vredno razmisliti, da bi ga obnovili in 'taiko odstranili sleherni dvom o tem, da bi v Celju premogli eno samo ka- varno, ha Posvetovanje na Pohorju Pred dnevi je bilo na Pohorju po- svetovanje delavskih in ljudskih uni- verz mariborskega, murskosoboške- ga in celjskega okraja. Na posveto- vanju so razpravljali o izobraževal- nem programu za prihodnjo sezono pri čemer so poudarili, da bi bilo le-tega treba prilagoditi specifično- stim posameznih področjih. Osred; nja točka dnevnega reda pa je-bila vskladitev statusa delavskih univerz v okviru novega zakona o finansi- ranju šolstva, v čigar pristojnost spadajo tudi izobraževalne ustano- ve. S tem v zvezi so poudarili, da vprašanje eksistence delavskih uni- verz ni njihovo lastno vprašanje, marveč bi bilo treba krajevnim, po- litičnim in družbenim forumom od- ločno prikazati njihovo družbeno vlogo in družbeni pomen. Ob televizijsikem sprejemniku Izpolnile so se nam želje Gotovo boste vprašali, katere že- lje, kajti želj ima vsak človek ne-~ šteto. Pa bi jih mi mladi pionirji ne imeli? No, pa vam zaupamo. Že- leli smo si televizor na šoli. Vod- stvo šole in vodstvo pionirsike orga- nizacije sta si belila glave, kako re- šiti to vprašanje, ker ni v ta na- men razpoložljivih denarnih sred- stev. Prišla je rešitev. Na naši šoli že stoji televizijska antena in v fi- zikalniai stoji lep, velik televizijski aparat. Od kod? Kako? Pa vam kar izdamo skrivnost. Poklonila nam ga je Okrajna zadružna zveza v Celju, ki ima patronat nad pionirskim od- redom Anice Cernejeve na naši šoli. Ne moremo povedati, kako smo hvaležni in istočasno ponosni, ker vemo, da je to veliko priznanje za naše vsestransko delo v pionirski organizaciji. In sedaj imamo redno televizijske ure. Le poglejte sliko, kalko pionirji željno pričakujejo, kaj bodo videli na ekranu. Dva v Ljubljano ali kilometrina Gre za vprašanje, katera zve- za za Ljubljano je boljša — avtobusna ali avtomobilska, in če je avtomobilska, zakaj bi se nekdo, ki razpolaga z avtomo- bilom, vozli z avtobusom! Nekako po 'tej »poti« sta se ob* neki ipriiliki peljada dva v Ljubljano, in sicer itako, da se je najprej odpeljal prvi, pol ure za njim pa drugi. Oba sta bila seveda »doma« na istem naslo- vu in ker sta se poprej med seboj najbrž sprla ali pa se je prvemu zelo mudilo, medtem ko je imel drugi še ikakšen opravek, oziroma je*moral biti prvi pol ure prej v Ljubljani, torej niikaikor ni bilo mogoče, da bi potovala skupaj pod eno streho, se pravi, z enim avto- mobilom. Kaj takega se pač prav lah- ko primeri in pri tem pravza- prav ni nič čudnega, ampak je vse zelo preprosto in razumlji- vo. Čudno bi namreč biio, če bi oba potovala istočasno vsak s svojim avtomobilom, itako pa je polurna razlika vendarle so- lidna časovna toleranca. Treba je vsekakor upoštevati še tako imenovano kilometrino, torej neke vrste amortizacijo na osebni izdatek, ki bi bila pač v primeru »kooperacijske« vož- nje samo enojna. Ob tem je vse seveda še jasnejše. -ho ROVINJ VABI - TODA ... 2q šesto leto je Vajenski tabor v Rovinju zatočišče mladih delavcev in obrtne mladine, ki tam najdejo dovolj prijetnega razvedrila, zdrav-, ja pa tudi dobre oskrbe. Plod požrtvovalnosti organizator- jev in razumevanje za zdrav razvoj naše mladine, so v preteklih letih pokazala še nekatera celjska pod- jetja, ki so s svojimi prispevki omo- gočila, da ima tabor že kar bogato opremo in naprave v vrednosti ne- kaj milijonov. Tudi Okrajni zavod za socialno zavarovanje je posebno v prejšnjih letih izdatno prispeval k oskrbnim stroškom, tako da so ' plačevali vajenci za dvotedensko osknbo le po 1500 do 2000 din. Letos je Zveza prijateljev mladi- ne v resnih skrbeh. Okrajni in ob- činski ljudski odbori našega okraja so odklonili vsalko podporo. Spričo zvišanja cen in turistične takse je organizator moral zvišaiti stroške dnevne oskrbe na 450 din. Ali bodo vajenci zmogli tak pri- spevek — ali bo zanimanje za leto- vanje močnejše od gmotnih zmoglji- vosti naših bodočih proizvajalcev? Družbeni sektor bo prav gotovo prispeval del stroškov za svojo mla- dino — kaj bo z onimi iz oddaljenih krajev, ki »delajo« (ne uče!) med letom pri privatnikih, za katere je organizator v prvi vrsti namenil ro- vinjsko letovališče? Resno smo v skrbeh, kolilko bo prijav. Doslej jih je letno uživalo morje in si nabiralo moči za novo delo v delavnicah po 600! Mogoče bo pa le še kaka rešitev. F. L. CastUkiski olmtd Restavracija, pravzaprav od zelo daleč nekaj restavraciji podobnega. Dolg in ozek škat- lasi prostor z vrsto miz levo od vhoda. Tla so debelo tape- cirana s prahom, cigaretnimi ogorki in odpadki brez imena kajti nekakšen kemični proces jim je razkrojil ime. Prti so v skladu z okoljem, kar pomeni da ne izdajajo higienske soli- darnosti. Ob mizi desno od vhoda so maligani uspavali človeški or- ganizem, medtem ko na njego- vi diagonali ljudje namesto misli izmenjujejo karte. Molče po sistemu igre, pomenu štirih barv in vrednosti figur, torej po logiki vsakokratne »sreče« in edino dane kombinacije. Drugače pa je tu mir. Vsaka stvar počiva na svojem mestu — razen kart, ki nenehno kro- žijo v obratni smeri kazalca na uri, torej v nekakšni opoziciji s časom. Potem pridejo novi gosti in prinesejo s seboj nekaj vesele- ga smeha na račun alkoholne žrtve. Nekdo zakliče: »Tri flaše pive!« z zadovoljstvom pogle- da krog sebe, nakar sedejo in vržejo na mizo — karte. Nato dobi • restavracija malce glas- nejši prizvok. Razvije se takle dialog: »Rufej!« »Herc.« »Kontra.« »Cakajta. Durhmarš.« »Kontra.« »Imaš krajca bezec?. Krajc bezec me drži.« »Igraj.« In igra steče. Gladko, kakor bi stopal po prahu. Na koncu pa se izkaže, da je igralec iz- gubil, ker je imel nekdo »herca bezec«. Zaradi kakšne malenko- sti pravzaprav lahko v življe- nju izgubimo kakšno pomemb- no igro! Ni v tem morda skriv- nost kvartopirstva? Ker je bil epilog igre nekoli- ko glasen — vmes je posegla neka »baba« in nek »kenig« — se je nenadoma prebudil človek za mizo. Alkohol ga je sicer dodobra zdelal, vendar ker je spalna reduta trajala bržkone precej časa, je bil videti t^aj pri zavesti. »Vam je slabo?« je rekla na- takarica. »Slabo? Pejd no nekam.« »Tu ne boste spali.«: »Pejd no ...« In je-šla. Kasneje je odšel tudi možak kvartopirci pa so stisnili sku- paj glave, da bi naredili bilan- co zapravljenega časa in de- narja. (P. S. Vsaka podobnost s Kladivarjevo restavracijo je slučajna.) oh Za boljše delo mladih v rudniku Pired dnevi je ibil v Velenjiu islku- pen sestanek ikamjiteja organdiza- cije Ljudske mladine velenjskega rudnika, predstaA/niikiov sdkretari- ata občinskega koaniiteja Ljudlslke mladine Šoštamj, ipiredstavnilkov okrajnega Ikomiiteja Lijuidske mla- dine in neJkater-ih zastopnikov ko- lektiva. Sestaili so se z namenom, da se pogovorijo o pogojih dela mladine v velen'jslkem rudniku, njihTviih težavah in da izmenjajo nekatere izlkušnje pri dellu v orga- nizaciji Lijudisike mladine. Lanska konferenca Ljudske mla- dine v velenj'skem rudniku je po- kazala, da bodo mladi Ijiudje m'0- raU za poživi/tev dela marsilkaj naipraviiti. Podedovali so prav ma- lo uspehov in to se je pokazaiLo že v komiteju, ki so ga doslej že skoraj pov^sem spremenili. Nov komite je najprej sklenil, da bi organiziral v svojem kolektivu aktive Ljudske mladine, ki naj bi zajemali največ do sto mladincev in mladink. Zdaj so jih ustanovili že sedem, ugotavljajo pa, da še vedno niso povsem zaživeli. Mla- dina rudnika v mladinski organi- zaciji ne vidi organizacije, ki bi se borila za njihove interese, zato se vanjo tudi ne vključuje. Prav za- to se bo moral komite zavzeti predvsem za organizacijsko utr- ditev in šele kasneje iskati oblike svojega dela. Skupen sestanek mladine in predstavnikov kolektiva je razči- stil marsikak resien problem, ško- da je le, da so bili uprava pod- jetja, delavski svet in upravni od- bor tako slabo zastopani. Za prob- leme mladine, ki jih je v njiho- vem kolektivu mnogo, bi morali pokazati več zanimanja. Pevska manifestacija v Velenju v nedeljo je bi'1 v kulturnem do- mu Velenje občinski pevs'ki festival mladine in pionirjev. Dopoldne je nastopalo kar 13 pevskih zborov s 513 pevci. Zbori so medsebojno pre- izkusili svojo Ikvaliiteto in vztrajno delo. Pevski koncert je močno poži- vel nastop harmonikarskega zbora iz Velenja. Pokrovitelj in organiza- tor lepe miladinske prireditve je bil občinski svet Svobod in prosvetnih društev Šoštanj. Po 'dopoldanisiki pri- reditvi so., tudi popoldne poskrbeli za naše najmlajše. Lutkovna sekci- ja Svobode je popoldne pripravila igrico Kralj Matjaž in Alenčica. Med zbori.se jeza okrajno tekmo- vanje plasiral zbor iz I. osn. šole Soštanij, ki ga vodi tov. Bukovac Pavle. POMLAD ZA MLADE Kar naenkrat je topla, spomladan- ska sapa dahnila preko zemlje in jo ovila v nežen zelen pajčolan. Kako težko so jo vendar čakali mladi in stari. Zdi se, da so trobentice res zapele, da je njihova zlata barva res razžarila zelene trate. Zdi se, da je teman in pust dan izginil. »Kar zunaj na svobodi, svetli in ljubljeni, bi preživljal vse dni!« »Mamica, ali smem ven?« »Daj žena, sprehodiva se do cvetočega rumenega grma!« »Draga, me boš počakala popoldne?« Tisoč in še več vprašanj se kot en sam hrepeneči klic izvije iz življenja željnih ljudi. To so zakoni pomladi. Sla po no- vem, lepšem, boljšem. Tema je pre- teklost, je kot globok prepad, ki mu nikoli ne vidiš dna ... In ni močnej- šega, viharnejšega klica od onega, ki mu pravimo ljubezen. Toda, ali ljubezni ne vidimo vsepovsod: med brstečimi in dišečimi popki, med drobnimi pticami in slednjič med ljudmi?! Tako sem razmišiljal tisti večer, ko sem sedel med mladinci in mla- dinkami. Predavanje: Spolnost in ljubezen, potem naslednji četrtek Razvojne težave mladega človeka in še Mladoletnik na krivi poti. Ne- kje v kotu je med množico mladih ljudi neugnano škrtaJo pero in za- pisovalo misli. Šestintrideset mladih ljudi sem naštel. Lepo mi je bilo 0^ misli, da se 36 ljudi vrača v življe- nje, čeprav se mi zdi, da je tudi de- set predavanj le kapljica v morje. Nehote sem se ob predavanju spomnil vseh zgodb, ki jih življe- nje piše z naglo, nepremišljeno ro- ko. Zgodb, ki jih poznam iz bližnje okolice. On in ona sta se spoznala Nevednost je dala nezaželenega otroka. Očeta otrok ni poznal. Mati je stara sedemnajst let. Mora v službo, ker drugače živeti ne more. Ko pride domov, jo čakajo plenice! In njena velika mladost, o kateri je vedno sanjala, je ostala neizpalmje- na, polna te^eiga dela in grenkobe. Se so vzdigovali rake mladinci in mladinke. Neutešeno so izpraševali »kdaj je človek čustveno zrel? Kdaj je spolno sposoben, da si ustvari za- kon?« In še in še. Mladinci so' resni, drugi spet v polglasnem pogovoru odhajali. Za- kaj ni vsepovsod tako? Zakaj mla- dina v drugih krajih naše občine ne občuti, da ji bo pravilna in dobro- hotna beseda pred veliko odločitvi- jo le pomagala, da bo v življenju srečna. Hkrati sem se domislil pi- jancev, kvartopircev, ponočnjakov ki ne iščejo sreče v lastni družini. Mladina v vasi Šmartno ob Paki je res prizadevna in zna ceniti lepo poučno besedo. Kako je vendar mo- goče, da v industrijskem Velenju prihaja na ta predavanja le deset mladincev? V kraju, kjer je tisoč dozorevajočih mladih fantov in de- klet. Dolgo so omahovali v Šošta- nju, toda tudi tam so led prebili, če- prav so pričeli le z dvajsetimi. -S- Vremenska napoved Deževje prihaja Izjava profesorja A. Obuljena V preteklem mesecu so dnevne temperature stalno rasle in so po- nekod dosegle celo 29 stopinj. Prav tako so bile visoke tudi jutranje temperature, saj so se gibale okrog 10 stopinj. Samo v Istri in sever- nem Banatu je padlo več kot 8 mi- limetrov padavin. Takšne vremenske prilike niso ugodno vpliivale na posevke, med- tem ko je sadno drevje bujno zacve- telo. Kakšna je torej vremenska napo- ved za april in maj? Na to vprašanje sta odgovorila beograjska vremenologa prof. A. Obuljen in Boris Koljčicki. — Glede na sedanje vremenske prilike, je rekel A. Obuljen, — lah- ko z gotovostjo pričakujemo ob kon- cu aiprila in začetku maja obdobje z močnim deževjem, kar bo posledi- ca vdorov hladnega zraka iz sever- nih krajev Evrope. Zato bi bilo tre- ba kmetovalce opozoriti na nevar- nost poznih ohladitev. Zelo verjet- no je, da bodo vdori hladnega zra- ka, ki so značilni za naše poletje, letos pogosti in močni, zaradi česar bo treba računati z deževnim in hladnim poletjem s pogostim grme- njem posebno v Posavju in Vojvo- dini. Ko je analiziral vzroke doseda- njega suhega vremena, je A. Obu- ljen poudaril, da je od začetka leta do sredine apnila pri if^s padlo naj- manj padavin, kolikor so jih zabele- žili v zadnjih osemdesetih letih, saj je znašalo povprečje le 42 milime- trov (leta 1934 — 89, 1950 pa 96 milimetrov). In kaj meni Koljčicki? — Prihodnjih nekaj dni lahko pri- čakujemo suho in jasno vreme; tem- perature se bodo še naprej dvigale. Po dvajsetem aprilu pa do konca maja pa bo spremenljivo in hladno vetrovno vreme s padavinami. Ma- ja meseca je pričakovati močnejše temperaturne skoke z močnimi pa- davinami, plohami in grmenjem, ali točneje povedano, začetek maja bo hladen, sredina pa precej toplejša in z manj padavinami, medtem ko bo konec maja spet deževen. Po mnenju Borisa Koljčickega bo tudi v juniju spremenljivo vreme z dežjem. Seminar na Teharju v ponedeljek je celjska delavska univerza v sodelovanju z občimsikim odborom SZDL priredila na Tehar- ju tridnevni seminar za predsednike in sekretarje krajevnih organizacij SZDL. Namen seminarja je bil, da bi krajevne organizacije čim bolje spoznale naloge V. kongresa SZDL Slovenije, nekatera praktična vpra- šanja, ob katera zadevajo pri svo- jem delu, da bi tako izboljšali delo družbeno samoupravnih organov — stanovanjskih skupnosti, šolskih od- borov idr. V tem smislu so bile na dnevnem redu nekatere aktualne te- me. Novi zadružni sveti BODO NOSILCI NAPREDNE POLITIKE NA VASI V teh dneh v vseh kmetijskih organizacijah zaključujejo pri- prave na volitve zadružnih svetov, ki bodo do 24. aprUa. Letošnje vo- litve organov samoupravljanja v zadružnih organizacijah imajo spričo večjih nalog zadružnih or- ganizacij in ob vse večjem poglab- ljanju neposredne socialistične de- mokracije poseben pomen. Pred volitvami smo obiskali za- drugo v Spodnji Savinjski dolini, radrugo v Zgornji Savinjski dolini in šentjursko zadrugo »Bodoč- nost«. Vsepovsod smo v zadnjih dneh ob zadnjih pripravah opazili živahno dejavnost na vseh po- dročjih. Zadružno tekmovanje je namreč zajelo tudi to obdobje de- lovanja kmetijskih zadrug. Razen tega pa kmetijske zadruge rešu- jejo v teh dneh tudi osnovna vpra- šanja organizacijskih metod vo- denja in poslovanja kmetijskih zadrug. Tako smo zvedeli, da so Iet<^nji sestanki in posvetovanja, ki so jih v zadrugah pripravili z zadružniki razen podrobnih obravnav kandi- datov, oziroma bodočih članov za- družnega sveta imeli predvsem delovni značaj. Kmetijski proizvajalci so ob za- četku sezone, ko se že kažejo de- janske potrebe znova sprožili po- trebo po še popolnejšem poglab- ljanju upravljanja zadruge, in si- cer tako, da bi poslovni okoliši do- bili še nekatere pristojnosti Spodbudna pa je ugotovitev, da so v pripravah na volitve zadruž- nih samoupravnih organov sode- lovale vse politične organizacije, v mnogrih krajih pa so v teh pri- pravah sodelovali tudi krajevni odbori, ki so res živo zainteresi- rani, da bo delo kmetijske zadruge in poslovnih okolišev zadruge v naslednjem obdobju kar najbolj uspešno. Tako so ljudje na sestan- kih in posvetovanjih skrbno pre- rešetali kandidate, kajti: »V po- globljenem delu samoupravnih organov«, so dejali, »nam ne more biti več vseeno, kdo bo zadrugo vodil.« Ljudje so razpravljali podrobno tudi o razmerju med člani zadruž- nega sveta, ki so hkrati člani ko- lektiva zadrug in zadružniki. V teh treh zadrugah je prevladalo mnenje, da je potrebno, ob vse večjih nalogah kmetijskih zadrug za neposredno razvijanje kmetij- skih obratov, v zadružnem svetu tudi več članov iz kolektiva za- druge. To razmerje pa bo nepri- merno ugodnejše za zadružnike v organih poslovnih okolišev, ki bodo dejansko iniciator in organi- zator posameznih del na kmetijah. To delo bo skladnejše in odgovor- nejše do nalog, ki jih zastavljajo pogodbe o proizvodnem sodelova- nju, čimveč bo v njih dobrih kme- tovalcev, se pravi koliko bolj bo- do v posameznih krajih imeli bolj- ši samoupravni organ poslovnega okoliša. Istočasno so ljudje na se- stankih poudarili težnjo, da bo v nove samoupravne organe potreb- no izvoliti ljudi, ki znajo delati s kmeti, ki razumejo kmečko men- taliteto in ki bodo na kraju tudi bolj sposobni še bolj ojačati vez med zadrugo in zadružniki, ki imajo pogodbe o proizvodnem so- delovanju. V pripravah na volitve organov samoupravljanja so neposredno sodelovale tudi vse organizacije, zlastiSocialistična zveza delovnih ljudi, ki ima na vasi najmočnejši vpliv. V teh treh kmetijskih za- drugah, ki smo jih obiskali, smo tudi ugotovili, da ne gre za neko politično manifestacijo, temveč za neposredno pomoč zadrugam pri volitvah. V šentjurski, žalski in mozirski občini so bile prav osnov- ne organizacije Socialistične zveze tudi pobudnik sklicevanja sestan- kov, pogovorov in posvetovanj z zadružniki, in sicer predvsem z namenom, da bodo ta posveto- vanja dobila delovni značaj. Konč- no pa tudi v sedanjem obdobju, ko vprašanje gospodarstvenosti in novi predpisi postavljajo kmetij- ske organizacije v enaJk položaj z ostalimi podjetji, razprave o pe- rečih problemih kmetijske proiz- vodnje in problemih vključevanja in iskanja novih še naprednejših načinov sodelovanja zadružnikov z zadrugami pomenijo tudi naj- boljšo obliko politične manifesta- cije in pozitivno politično delova- nje na vasi. Prav to pa so v teh treh občinah tudi uresničili. FabBrhi iz hmetijslic zadruge v Kozjem Ni velika. Kozje je stisnjeno v li- jak pod Veternikom in hriibi valo- vijo na vse strani. Pod strmino sto- ji novo zadružno poslopje. Tu sem srečal tovariša Bena Božička, ki je upravnik KZ. Mudilo se mu je, kot baje vselej, zato je odgovarjal zelo kratko. »Zaposlenih? 121! Lastnih zemljišč: 126 ha! Se letos jih bo verjetno 240 ha! Arondirali smo že precej. Nekaj pa tudi odkupili.« Krh- ko se je zasmejal. »No, pa se malo pomeniva! Crni ribez je za nas za- nimiva kultura. Najbolj smo se bali slane, zdaj smo si malo oddahnili, ko je DOZ končno zavaroval nasa- de, čeprav ne pod najboljšimi po- goji. Zaenkrat imamo 39 ha ribezo- vih nasadov; če uspemo na nateča- ju, bomo še letos dodali 21 ha, ta- ko bomo imeli 60 ha nasadov, kar je sorazmerno veliko. Sicer pa živino- reja: imamo okrog 80 pitancev in 40 glav plemenske živine. Za to so na Kozjanskem še najboljši pogoji. Se- veda, ljudje v polni meri sodelujejo z zadrugo. Tistega odloka za agro- minimum sploh ni bilo potrebno uvelj"avljati pri nas, ker so vsi kmet- je že poprej sklenili še večje pogod- be, mislim, na področjih, ki jih je potem zajel sicer odlok,« je zado- voljno povedal. Zunaj še zadružno poslopje ni ometano; notranjost pa je bela in čista, da je veselje vstopiti. Prav pri- jeten je pogled na ribezov nasad, ki so ga z veliko vnemo zasadili mladi zadružniki prav nad zadružnim do- mom. Ponos pa je tudi hmeljska su- šilnica, ki se dviga na nasprotni strani Kozjega skoraj tik pod Ve- ternikom. Zadružna mlekarna pa proizvaja pod isto streho kot tekstil- ka. »Skoda, da doslej nismo mogli izkoristiti polne zmogljivosti, ker nam je primanjkovalo mleka,« je po- udaril tovariš. »Nadejamo se, da bo vsak čas boljše. Za nas je pomemb- no, da so končno dogradili cesto preko Virštanja, ki nam omogoča krožno zbiranje mleka tudi po teh odmaknjenih krajih.« Živinoreja je za Kozjansko osnova. Mlekarna pa. ki doslej ni imela niti kilograma od- padnega sira, prav gotovo lahko ra- čuna na svoj obstoj in razvoj. Predvolilni sestanek kozjanskih zadružnikov je bil živahen. Zadruž- ni svet bo moral reševati kup pro- blemov, ki niti niso tako lahki. Dobro so morali premisliti, koga so postavili na kandidatno listo. Za- druga je sicer mala, morda se bo nekoč celo pripojila k obsoteljski za- drugi, vendar je gosfpodariti potreb- no temeljito. Misliti morajo na za- poslitev ljudi. Doslej so zaposlili še vsakogar, ki je zaprosil; mnogo jih odhaja drugam, vendar bi bilo po- trebno misliti še na kakšen obrat na Kozjanskem. Tekstilna tovarna zaposluje predvsem žene; skromna žaga si je šele pred kratkim toliko opomogla, da so zaposlili 15 ljudi. Dobro bi bilo, če bi se tu lahko raz- vil širši obrat. Morda bi lahko od- prli delavnico za predelavo lesnih odpadkov? Upajo, da bodo v tem uspeli! s. Solili bodo oov zadružni svet .bodočnosti' Dne 22. alprifla bodio olaoni de- lovnega koldkitiiva Kmetijiske za- druge »Bodiočnost« v Šentjurjii, dan ipazneje — 23. apriiHa — pa ikmečki iproiavajalci, člani zadruge volili nov 'zadiružni svet. Razprave na sedežih poslovnih okolišev, ka- terih '9o se udedežiiLi naj^vplivnejišl in najnaprednejši proizvajalci, so pdkaizaile, da vlada živo zanimanje za oblike in sistem upravljanja v zadrugi, saj je Sasn'O, da bodo uspehi poslovanijia odvuisni pred- vsem od tega, v ikolilki meri bodo organi upravljanja zjnaiLi pravo- časno in v duhu začrtanega pro- grama uvelljaiviti ipralktične uikre- pe za hitreijiši napredek vasii. Postopno TistanarvUjanje proiz- vodnih obratov zadruge (posestvo, gozdarska poslovna enota), kate- rim se bodo v kratkem pridružili še drugi obrati za predelavo kme- tijskih proizvodov in stroj no-ser- vii&na postaja, je narekovalo spre- membo v deležu članov kolektiva v organih uipravljanja, zlasti v za- družnem sfvetu.' Zato so se po po- svetovanji IS člani zadruge odlo- čili, da bo izmed 48 članov kolek- družnega sveta 27 članov kolek- tiva, 21 članov pa iz vrst najna- prednejših zasebnih proizvajalcev — članov zadruge po posameznih proizvodnih področjih. Ko bodo torej 22. in 23. aprila volili nov zadružni m&t, bodo hkrati glasovali ^za program raz- voja kmetijstva ctočine in sicer za tak program, za katerega so se odločili ikmebovalci sami na zbo- rih voMvocv. Ta program pa po- vsem 'UB;treiza težnjam vseh ob- čanov iu objektivnim možnostim. Zato naj ne bo člana zadruge, ki ne ibi dizpoflnil na den voiLitev svoje dolžnosti. P. J. USTANOVIU SO SKLAD POSPEŠEVANJE ŽIVINOREJE V OBČINI Občinski ljudski odbor Mozirje je na nedavni seji sprejel na predlog sveta za kmetijstvo občinskega ljud- skega odbora Mozirje odlok o usta- novitvi sklada za pospeševanje ži- vinoreje na območju občine Mozirje Ustanovitev sklada so narekovali specifični gospodarski pogoji Zgor- nje Savinjske doline. Po petletnem perspektivnem programu gospodar- skega razvoja občine se bo število govedi povečalo od sedanjih 6200 na 7100 do 1965. leta. Tudi odkup živine bo porastel od 2400 letno na 3100 živali v letu 1965. Sredstva sklada so namenjena za pospeševanje organizirane živino- rejske proizvodnje, za dotacije, za nagrade in propagando. Sredstva sklada bodo formirana iz sredstev pavšalne skočnine, iz sredstev, ki bodo namenjena v druž- beinem planu občine, iz dotacij, daril in volil in pa od prodane živine. Od prodane živine se bodo stekala v sklad sredstva, in to en dinar od kilograma prodane živine iz naslova razlike v ceni od vseh kmetijskih organizacij na območju mozirske občine. Po predvidevanjih bodo sred- stva sklada znašala letno več mili- jonov dinarjev. S skladom za pospeševanje živi- noreje bo upravljal Svet za kmetij- stvo občinskega ljudskega odbora Mozirje. Bo Špitalič zopet mit Občinski odbor SZDL v Slov. Ko- njicah je pred kratkim razprav- ljal o pripravah za volitve novega zadružnega sveta pri kmetijski za- drugi. Kot je znano, obstaja od no- vega leta dalje za vso občino le ena zadruga, ki šteje okoli 1400 članov, .začasni zadružni svet pa je bil iz- voljen pired tremi meseci. Glavni poudarek med pripravami za volitve novega zadružnega sveta se vsekaikor v izbiri dobrih ljudi za rj.ov zadružni svet, obravnavi gospo- darskih in proizvodnih nalog zadru- ge v letošnjem letu, o nagrajevanju zaposlenih delavcev in o nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini. S pravili zadruge je določeno, da bo štel zadružni svet 60 članov, od tega 32 iz vrst zaposlenih delavcev in uslužbencev, ostalih 28 pa iz kmetov-proizvajalcev. Da bi bila iz-, bira kandidatov čim boljša, so o njih te dni razpravljali krajevni od- bori SZDL, ki svoje člane najbolje poznajo. Ti bodo vsekakor skrbeli za to, da bodo volili v nov zadruž- ni svet take zadružnike, ki bodo s svojim delom pripomogli k nadalj- njemu razvoju in krepitvi zadruge. Hkrati so poudarili, naj bi med kan- didati bilo čim več kmetovalcev, pa seveda tudi žena in mladine, manj pa prosvetnih delavcev, vodilnih lju- di iz raznih podjetij in podobno. Teh pa je bilo v zadnjih zadružnih svetih kar precej, vendar za uspeš- no delovanje zadruge niso osebno zainteresirani. Ta trditev je vseka- kor točna, saj je znano, da so tudi v delavskih svetih gospodarskih or- ganizacij le tisti, ki so tam nepo- sredno zaposleni. Odbori SZDL pa bodo skupaj z dosedanjimi člani za- družnega sveta tolmačili tudi nalo- ge zadruge v letošnjem letu, sled- njič pa so zadružniki tudi skle- pali o predloženih kandidatih. Nameravajo poskrbeti tudi za to. da bodo volitve čim bolje pripravili in izvedli. Vsekakor je umesten predlog za tekmovanje med posa- meznimi volišči. Volišč bo 12 v raz- nih krajih in bodo volivci lahko svo- jo dolžnost opravili v bližini svoje domačije. Pri prvih volitvah v za- družne svete so v Spitaliču volitve zaključili že kmalu po osmi uri zju- traj. Zdaj pa računajo, da bo takih volišč več. Da bi celotne politične, kadrovske in ostale priprave v občini potekale brez motenj ter da bi pri tem sode- lovale krajevne organizacije SZDL in zadruga, je bil pri občinskem od- boru SZDL postavljen ožji odbor z nalogo, ki bo skrbel, da bodo ne- posredne priprave in volitve uspešno opravljene. L. V. Premalo USPOSOBLJENE DELOVNE SILE V zadnji številki smo pisali o perečem vprašanju v kmetij- stvu — o potrebi po izobraže- vanju kmetijskih delavcev. Ze tedaj smo opozorili, da kmetij- stvo vse bolj zahteva strokov- no osebje, da je na koncu od strokovne obdelave kmetijskih površin odvisen tudi končni uspeh kmetovanja. Vendar pa je analiza zaposlenih in pro- učevanje kvalifikacije zaposle- nih pokazala, da so v kmetij- stvu mnoga delovna mesta, ki zahtevajo celega človeka — enako glede časa kot glede strokovnosti — še nezasedena. Te vrzeli družbena gospodar- stva un kmetijske zadruge ma- šijo za silo, vendar pravega uspeha ne morejo zabeležiti. Tako v celjskem okraju pri- manjkuje okoli 500 priučenih delavcev z znanjem, ki jih za- hteva načrt izobraževanja de- lavcev za prvo stopnjo, in sicer vključno z delavci za hmeljar- sko območje. Največ jih pri- manjkuje v poljedelstvu — okoli 200, nato v živinoreji in sadjarstvu — po okoli 100, v vinogradništvu je potrebno še 15 delavcev z izobrazbo, ki od- govarja prvi stopnji novega na- črta o izobraževanju kmetij- skih delavcev, v vrtnarstvu pa še okoli 50 delavcev. Višjo iz- obrazbo potrebuje sicer nekaj manj delavcev, vendar na pri- mer v poljedelstvu okoli 100 delavcev, ki delajo na teh de- lovnih mestih nima ustrezne kvalifikacije. Ce k temu dodamo oceno, da kmetijski delavci, ki zasedajo posamezna delovna mesta in kljub temu da se trudijo, da bi svoje delo kar najbolje opra- vili, vsaj do petine nimajo ustrezne kvalifikacije za oprav- ljanje posameznih faz dela, tu- di vidimo, kolika je potreba po praktičnem in hitrem načinu vzgoje kmetijskih delavcev. Ta zahteva pa ima dvojno pobudo. Najprej velikih in po- sebnih uspehov v kmetijski pro- izvodnji ob uvajanju vse za- htevnejših načinov obdelave zemlje ne bodo kmetijske orga- nizacije mogle doseči brez ustrezno izobraženUi kmetij- skih delavcev. Istočasno pa tu- di kmetijski delavci spričo zelo nizkih osebnih dohodkov v pre- teklem obdobju težijo in tudi zahtevajo možnosti za izobraz- bo in pridobivanje kvalifikacij za posamezna dela. Mala anketa je tudi pokaza- la, da usposobljene živinorejce in poljedelce potrebujejo vsa kmetijska družbena posestva v celjskem okraju. Posebne za- hteve pa imajo nekatera po- sestva. Tako v Kmetijskem go- spodarstvu Jelšmgrad in Slo- venskih Konjicah potrebujejo usposobljene vinogradnike, v mnogih zadrugah nujno potre- bujejo jagodičarje, saj je zna- no, da prav jagodlčevje za do- sego visokih hektarskih dono- sov potrebuje posebno skrbno nego. Istočasno pa v vseh zdra- viliščih in večjih industrijskih središčih iščejo vešče vrtnarske delavce za urejevanje parkov- nih nasadov in cvetličnih, gre- dic. Ze ti skopi podatki nam zno- va pokažejo kako spodbudna je bila iniciativa Kmetijske zbor- nice za izobraževanje kmetij- skih delavcev. KRIŽEM KRAŽEM po naši metropoli Boštjančku ne smete šteti vse v zlo, mlad je še! Boštjanček je doma na periferiji mesta. Obiskuje eno izmed mestnih šol, zato ga pot vodi vsak dan po ulici, ki je pred kratkim dobila ime po revolucionarju in borcu za de- lavske pravice — Franju Vrunču, ki pa bi te ulice ne bil prav nič vesel, ko bi jo videl in ko bi vedel, kako dolgo ji že obetajo ureditev, o ka- teri govore volivci na sestankih vsa leta kar Boštjanček živi. Kadar se njegova mamica vrača s sestankov, mu vedno veselo pove, da bodo v kratkem pričeli z uredit- vijo ulice, da mu ne bo več treba gaziti blato in požirati prahu, ki ga dvigajo avtomobili, ki vozijo kar na obe strani, čeprav je ulica le eno- smerna. Ze večkrat je Boštjanček bil raz- očaran na ta račun. Najbolj pa lani. ko so uredili sosednje ulice. Tej uli- ci pa so privoščili le del nesnage in črno gosto gmoto, ki se je zlila iz ulice, na katero so položili lep gla- dek osfaM. V 40} ulici \pa je napra- vila ta gmota le ve.liko lužo. Ljudje so godrnjali, med njimi tudi Bo- štjančkova mamica. On sam pa je bil te velike luže vesel, saj se je vračajoč iz šole lahko igral in gazil po njej po mili volji. To je mamico ujezilo; še bolj pa, ko je Boštjanček prinesel domov mokre čevlje in ko so podplaii šli narazen kot da bi bili iz lepenke. — Čevlji so naposled ro- mali v največjo celjsko čevljarsko delavnico. Tu so bili s podaljševa- njem zdravljenja čevljev celo bolj radodarni kot je sicer v navadi pri zdravljenju »človekov«. Toda ko so po mnenju čevljarjev bili čevlji spo- sobni za nadaljnjo drobljenje kame- nja na ulici, s katerim ji cestar celi rane, kar je tudi razlog, da bi mo- rali prebivalci tega območja nosUi obutev kot za ture na Triglav, sta Boštjanček in mamica ugotovila,da čevlji še {niso .povsem poprai^ljem^ da imajo še vrsto hib, med njimi naj- večjo tisto, zaradi katere bi bil mo- ral Boštjanček skoraj iskati zdrav- niško pomoč, pa sta se z mamico preplašila polne čaJialnice. Ko sta čevlje vrnila nazaj v nadaljnje zdravljenje, so jima pojasnili, da tu- di čevljarji čakajo na očala že me- sece in da ni čudno, če tu in tam spregledajo kakšen »nedolžen« žeb- ljiček. — Ko je mamica potarnala »nekerrui merodajnemu«, jo je le-ta potolažil, češ, da bo odslej Uprava za ceste plačevala vse stroške za popravila čevljarskih uslug! Na ža- lost je bila to verjetno le šala — toda ne prvoaprilska — in se ver- jetno ne bo uresničila. Boštjanček ima tudi strica in ta ima tudi kolo, na katerega je p'ed kratkim tudi naložil Boštfančka kljub temu, da tega tudi ne bi smel. Sicer pa za to ulico to tudi ni važ- no-, saj še tednu prometa tu tudi ni nikogar, ki bi vsaj zvečer v »ti- sti egiptovski« temi naredil tudi red. Zato tudi prekrškom kar mrgoli. Ko sta se peljala prati mestu, se je Boštjančku zdelo, da je stric pre- več pogledal v kozarec. Ko pa se je tudi Boštjančka naposled lotila morska bolezen, je ugotovil, da je bil v zmoti, stric se je le moral iz- ogibati ostrega kamenja in zato je kolo zanašalo kot ladjo, če jo na morju zaloti vihar. V najožjem delu ulice ju je pre- hitel lep zelen avto z belo streho, za katerega prometni predpisi ne ve- ljajo, saj bi sicer tod ne smel pe- ljati, in ju je zagrnil v gosto sivo meglo. Malo je manjkalo, da nista tudi ona podrla nekaj ograje, kot delajo navadno nekateri gostje bliž- njega, gostišča. Da stric ni ravno na iekočem gle- de gostišč, je Boštjanček spoznal, ko je le-ta želel pri »Bizeljčanu^ splahniti predi iz grla, kar pa mu ni uspelo, ker je lokal že mesec za- prt. Baje bo nekoč tu zelenjavna trgovina, kar pa je baje nevarno, ker bi sicer gospodinje s tega ob- močja ne hodile po zelenjavo več na celjski trg, kjer bi vsled tega na- stala velika škoda. Ob tej vožnji se je Boštjanček končno spomnil še dogodka, ko sta z mamico morala iti namesto v gle- dališče naravnost v kemično čistil- nico, saj je mamica za kazen, ker obožuje kulturo, dobila lepo ».por- cijo« cestnega blata ruiravnost po svojem novem plašču. Včasih je mamica nosila v gleda- lišče tudi »rezervne« čevlje, kar je pa zadnje čase opustila, saj je ne- koč skoraj morala v domu kulture prenočiti, ker se je vratarjem tako silno mudilo po predstavi domov. Boštjanček \pa je potem, ko je pri- šel domov, svoji mamici zaupal, da dobro ve, zakaj so lansko leto as- faltirali vse sosednje stranske ulice; cesto, ob kateri stoji zgodovinska stavba »okoliška šola«, ki je služila okupatorju za zapor ljudi, ki so jih potem pošUjali v razna taborišča; to ulico pa so prezrli in to je Bošt- jančku in drugim nerazumljivo. Tamburaši žpd .France Prešeren' NA PRVEM JUGOSLOVANSKEM FESTIVALU TAMBURAŠKE GLASBE V dneh od 23. do 25 aprila 1961 bo v Osijeku 1. jugoslovanski festi- val tamburaške glasbe. Osijek je izbran kot stalno festi- valsko mesto zato, ker je bil tam- kaj ustanovljen leta 1847 po zgodo- vinskih zapisih prvi amaterski tam- buraški zbor. Pobudo za zborovsko Izvajanje tovrstne glasbe je daj ilir- ski glasbenik Pajo Kolarić, ki so ga navdušile pesmi Stanka Vraza (I81C do 1851) »Gusle i tambure« (1843) pa tudi kompozicija Vatroslava Li- sinskega (1819 do 1854) »Tambura- ška«. Pajo Kolarić je tako posta' prvi tamburaški komponist. Njegov učenec Mijo Majer je leta 1882 vo- dil v Zagrebu tamburaški orkester vlsokošolcev, ki so to glasbo ponesl' tudi v Slovenijo, na Češko in dru- gam. Prvi poznani tamburaški zbo- ri so se pojavili v Sloveniji 1. 1885 Zanje je kot prvi slovenski kompo- nist mnogo dela! Hrabroslav Vogric (1874 do 1932), ki je izdajal tudi )rvi slovenski tamburaški list »Slav- janska lira«. Sledili so mu kompo- nisti Vinko Vodopivec, Emil Ada- mič, Adolf Groebming in drugi. V Osijeku bodo festivali vsako le- to. Na nj'ih bodo — po propozicijah — nastopali le kvalitetni orkestri, ki resno gpje tovrstno glasbo in to iz- ključno z izvirnimi tamburaškim! skladbami višje umetniške vredno- sti. Festivali naj doprinesejo svoj delež tudi k medsebojnemu spozna- vanju tamburašev vseh jugoslovan- skih republik, ki so se doslej nepo- vezano izživljali. Na letošnjem I. festivalu bo sode- lovalo devet tamburaških orkestrov, ki jih je določila posebna festival- ska umetniška komisija potem, ko je poslušala izvedbo odrejenih skladb Festival je vključen v okvir proslav v počastitev 20. letnice ljudske vsta- je. 23. aprila popoldne bo nastop mladinskih orkestrov, zvečer pa kon- cert orkestrov, ki bodo zastopali pet ljudskih republik. 24. aprila bo veli- ki tamburaški orkester radia Osijek in Novi Sad (60 članov) ter stočlan- ski pevski zbor imel v počastitev I6-letnice osvoboditve Osijeka slav- nostni koncert. Naslednjega dne bo strokovno posvetovanje o problemih tamburaške glasbe, na katerem bo- do sodelovali številni komponisti, dirigenti in glasbeni pedagogi iz vse države, ki so povabljeni na fe- stiv.al. Ljudsko republiko Slovenijo bo na I. festivalu zastopal 30-članski tam- buraški orkester 2PD »France Pre- šeren« iz Celja, ki bo pod vodstvom Janka Hočevarja izvedel Groebmin- gove »Variacije v miniaturah« in Vodopivčevo »Mladinsko suito«. J. H. Sapol fioaDčoo kramljaDje Dandanes je tako (in tako je bilo bržkone tudi kdaj prej), da dobiva denar vse večjo veljavo. Kažejo se nekakšni znaki znane modrosti: de- nar je sveta vladar, pa nemara celo »preroška« vrednost znalmenitih ver- zov: »da le petica da ime sloveče, da človek toliko velja, kar plača.« Seveda zadenemo s tem že v privat- nost določenega vprašanja, na tem mestu pa gre za čisto nekaj dru- gega. Ko sem se pred dnevi mudil v celjski delavski univerzi, ki je, mi- mogrede povedano, izobraževalna ustanova družbenega karakterja, so mi rekli: »Finančna vprašanja so pri vseh delavskih univerzah največji problem. Zakaj? Zato, ker denarja zanje kratko- malo ni. To se pravi, denar je in denarja ni. Da pa boste videli, da ne gre za nikakršen nesmisel, po- vem, da je denar v občinskem pred- računu eno, denar, ki ga je delav- ska univerza od tod dobila, pa dru- go. Ce sem ti na primer rekel: po- slušaj, jabolk zdaj ni, ampak jaz sem jih planiral zate kakih pet potlej pa ti dam recimo samo dve. nič hudega, bodo pač grižljaji, po- razdeljeni med člane družine, neko- liko manjši. Ce pa sem recimo pla- niral, da ti bom dal za obleko 20 ti- sočakov, dam tj jih pa samo sedem je stvar hujša, ker si namreč obleke sploh ne boš mogel kupiti. No, in nekako podobno je tudi tu. ' Delavska univerza pravi: »Ce ob- čina smatra, da je delavska univer- za kot izobraževalna ustanova po- trebna in da je njeno delo tako, da ga ni mogoče pogrešati, tedaj je jasno, da bi jo morala podpreti in ji pomagati pn rešitvi finančnega vprašanja; v nasprotnem prime-u pa je treba jasno povedati, da de- lavska univerza pač ni potrebna, ali če je, vsaj ne-v takšnem obsegu.« O potrebnosti in nepotrebnosti, o vlogi in namenu delavskih univerz menda sploh ne bi bilo treba go- voriti, toliko manj, kolikor bolj so se pri nas nekatere delavske uni- ve'ze že afirmirale (na primer, v Ljubljani, Mariboru. Kranju) in spodbile sleherni sum v upraviče- nost njihovega bivanja. Druga stvar je seveda v tem, da je novi zakon o finansiranju šolstva zajel tudi iz- obraževalne ustanove, kakršne so delavske univerze in da bi potem- takem glede .na razumljive finanč- ne težave morale tudi delavske uni- verze dobiti v sorazmerju s šolski- mi ustanovami določena sredstva Delavska univerza meni: »Ce vsi dobijo malo, bi še mi lahko dobili malo.« To se pravi, bi bilo tako pri- čakovati. Naposled je namreč res da izvajanje izobraževalnega pro- grama za družbene organizacije ne more biti prepuščeno iskanju izho- da z večanjem režijskih stroškov posameznih izobraževalnih ur, s či- mer se pravzaprav to izobraževanje odtujuje finančno šibkejšim gospo- darskim kolektivom, pač pa v ne- kem skupnem jeziku, ki bi ga mo- rali najti vsi ti§ti, zaradi katerih so delavske univerze tu. oh OBČINSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV V soboto so nastopili v dopol- danskih in večernih urah v dvo- rani Narodnega doma pevski zbori celjske občine. Revija je bila v sklopu prireditev celjskega festi- vala leta 1961. Na okrajni reviji, ki bo v nedeljo v Rogaški Slatini, bodo zastopali celjsko občino štir- je zbori. Dva zbora A kategorije (pevski zbor I. osnovne šole pod vodstvom Jožeta Koresa in zbor »France Prešeren« pod vodstvom Jurčefa Vrežeta) in dva zbora B kategorije (mešani zbor celjske gimnazije pod vodstvom Egona Kuneja in mešani zbor Učiteljišča z dirigentom Borisom Ferlincem). S polic Študijske knjižnice Bodart R. & K. Jonckheere: Die belgische Literatur. Niederlandisrhe Literatur. Antvverpen 1958. S. 20600. Diderot D.: O umetnosti. Beograd I9%i. S. 205?5. Fischer L.: Gandhi. His Life and Message for theWorld. New Yorli 1954. S. 20709. Križanič F.: Križem po matematiki. Ljub- ljana 1960. S. 20563. Kusch L.: Fachpriifung in den Metallbe- rufen. Essen 1955. S. 20665. Malic D. Lj.: Termodinamika i termoteh- nika. I. 2. izd. Beograd 1959. S. 20555. Novak J. & J. Rukavina: Metodika per- spektivnog crtanja. Zagreb 1954. S. 20556. Pavlović M.: Problemi stila. Beograd 1960. S. 20525. Plehanov G. V.: Prispevek k vpraSanju o razvoju monistlčnega pogleda na zgo- dovino. Ljubljana 1951. S. »0^5?. Prispevki k psihologiji. I. Ljubljana 1960. S, 20549. Prodanov'ić T.: Metodika elementarne nastave prirodopisa. Beograd 1958. S. 20514. Radović R.: Francuski kolonijalizam. Beograd 1959. S. 20454. Rapajić N.: Osnovi organizacije i uprave poljoprivrednog poduzeća. Zagreb 1959. S. 20532. Rousseau J. J.: Družbena pogodba ali načela državnega prava. Ljubljana 1960. S. 20603. Vidan L: Pristupi Jnyceovom »Uliksuc. Rijeka 1959. S. 20620. Vučo N.: Ekonomska Istorija. Beograd 1959. S. 20524. Visoka pevska Sola pretekli teden je v nabito polni dvorani Narodnega doma razvil svo- je kvalitete mešani mladinski zbor celjske gimnazije, ki ga že šestnaj- sto leto vodi profesor Kunej. Diri- gent je razš-ril svojo repertoarno politiko in tako je spored vseboval pestro vsto skladb, od Beethovna in B'ahmsa ter umetnih jugoslovan- skih kompozicij, do narodnih in par- tizanskih pesmi jugoslovanskih na- rodov. Kvalitete gimnazijskega pevskega zbora, junaka lanskega pevskega fe- stivala, so znane. Tokrat je zbor ra- zen že priznane homogenosti, jasne 'izgovarjave in precizne ritmike raz- vil še močne dnamične učinke, ki so dali življenje tudi takim sklad- bam, kot je Gobčeva »Bohor je vstal«. Koncert je pokazal tudi neke no- vitete, namreč kombinacijo zborov- skega petja s harmoniko in klarine- tom. Ta začimba, ki je bila po bese- dah diregenta le poizkus, je imela svojevrsten efekt. V prijetnem raz- položenju sta delovala klarinet, ki se je nenadoma od nekud pojavil za njim pa še harmonika, kot dva atributa veselega muziciranja i>n očka zbora, Kunej, je izgledal sila hudomušen. Vendar se zvočno in- strumenta nista uveljavila. Klarine- tist ni umel v posnemanju kukavice p'oporcionlrati svojega zvoka z zvo- kom zbora. Vendar je občinstvo zahtevalo, naj se tudi ta skladba po- novi. V prijetnem koncertnem večeru, ki je kur prehitro minil, sta nastopila tudi violinist Boris Orel s prvim stavkom Mendelssohnovega Kon- certa in Jelka Velikanje s skladbami iz Debussyjeve in Chopinove tvor- nosti. Silva Radčenko: Bobni niso potihnili Bobni niso potihnili, ognji niso pogasnili, Afrika se ni sklonila pod noč v žalosti mr^tvih senc. Smrt pa je po oazah črno razkuštranih las vezla strupene rože. Pa, bobni tudi potem niso potihnili, ognji niso pogasnili in Afrika ne opleta Lumumblnih kaktusov s kitami črno obarvanih zvezd in so. za, s kitami v noč in verige vklenjenih rok. Na delavski univerzi v Celju vCera), danes, jutri Prejšnji teden od tonka do četrt- ka je bil v Domu internih seminar- jev na Teharjih interni tridnevni se- minar za člane občinskega komiteja ZK Celje. Pripravila sta ga Delav- ska univerza po organizacijsko-teh- nični in občinski komite po snovni, problemski plati. Osrednji točki sta bili delo občinskega komiteja in de- lo komunistov po osnovnih organi- zacijah. V sredo popoldne je seminar ob- iskal tudi sekretar Okrajnega ko- miteja ZKS tov. Franc Simonič. Živahna debata je porodila in osvetlila vrsto zelo aktualnih druž- beno-političnih vprašanj. V prostem času pa je »Mlinarjev 'Janez« nudil udeležencem seminarja nadvse pri- jetno razvedrilo. Seminar je torej zelo dobro uspel, tako po organiza- cijski kot po vsebinski plati. Strokovni kolegij Delavske uni- verze Celje obiskuje izobraževalne centre celjskih podjetij in ustanov da bi z njimi vzpostavil čim tesnej- še sodelovanje, da bi koordiniral vse izobraževalno delo in da bi si tako dobil čim širši krog strokovnih sodelavcev. Predvsem pa gre za to, da po izkušnjah o tekočem in izvr- šenem izobraževalnem delu organi- zira seminarje in tečaje za manjša gospodarska podjetja, ki si ne mo- rejo ustanoviti svojih izobraževalnih centrov. Vprašanje organiziranega in temeljitega izobraževanja za manjše gospodarske organizacije je in bo toliko bolj pereče, ker predvi- doma zbornice ne bodo več združe- vale vseh sredstev za kadre. Delav- ska univerza priporoča vsem manj- šim gospodarskim organizacijam in ustanovam, da si skupno z njo naj- dejo obliko in način izobraževanja. Predvsem gre tu za perečo družbe- no-ekonom'Siko problematiko, ki jo poraja naš novi gospodarski sistem. »KDO JE KRIV ...?« Pod tem naslovom je pred dnevi priredila Delavska univerza zelo uspešno predavanje o vprašanju mladinske kriminalitete. V temeljito pripravljeni temi je sodelovalo pet strokovnjakov. Problem so osvetlili s pravne, socialne in psihološke strani ter na konkretnih primerih dokazali, da na vprašanje, kdo je kriv, ni enotnega odgovora, marveč navadno združuje mladinski krimi- nal vzroke iz družinskega, šolskega in družbenega življenja — pri čemer pa seveda ne smemo zreducirati či- sto osebnih, subjektivnih činiteljev Dober obisk predavanja je poka- zal, da so v Celju zreli pogoji za uspešno delovanje morebitne javne tribune, ki bi odgovarjala na aktu- alna politična, družbena, gospodar- ska in kulturna vprašanja, delavski univerzi pa bi to omogočilo še več- jo afirmacijo. A. R. PROGRAM DELA Osrednja točka dnevnega reda ne- davne seje sveta za šolstvo, pro- sveto in kulturo občinskega ljudske- ga odbora Mozirje je bila razprava o programu dela sveta za leto 1961. Program dela obsega le najvažnejše naloge s področja dejavnosti sveta. Program do ooravnaval proračun- ske potrebe šolstva v občini in pol- letne učne uspehe na pesameznih šolah na območju občine. V mesecu aprilu bo svet razpravljal o poro- čilu sveta Svobod in prosvetnih dru- štev občine Mozirje, o kulturni de- javnosti v občini, o delu prosvetnih društev in knjižnic, raz-pravlja! pa bo tudi o delu pionirskih organiza- cij. V mesecu juliju bo svet posve- til posbno skrb kadrovskim proble- mom v občini. Podrobno bo analizi- ral delo. Delavske univerze ter stro- kovno in ideološko-politično izobra- ževanje v občini. Posebno skrb bo posvetil tudi razpravi o učnih uspe- hih na posameznih šolah. Posebno sejo bo posvetil razpravi odelu šol- skih odborov. Razpravo po. tem vprašanju bo sklical skupno s komi- sijo za družbeno upravljanje pri ob- činskem odboru SZDL. Pred začet- kom novega šolskega leta bo .svet razpravljal o pripravah in nalogah za začetek pouka. Ker je finansira- nje šolstva prešlo v poseben sklad, bo svet posvetil posebno pozornost delu upravnega odbora tega sklada Zato bo eno od sej sveta posvetil razipravi o poročilu o delu uprav- nega odbora tega sklada. Kot poli- tično izvršilni organ bo svet raz- pravljal tudi o delu upravnega or- gana za šolstvo, prosveto in kultu- ro občine. Ker mora svet enkrat na leto poročati občinskemu ljudskemu odboru o svojem delu, bo svet pred- hodno temeljito razpravljal o tem poročilu in ga nato predložil ljud- skemu odboru. Svet bo poleg vseh navedenih vprašanj posvetil pozor- nost tudi delu pionirskih organiza- cij, šolskih zadrug in delu raznih krožkov na šolah. Eno od sej sveta pa bo namenil razpravi o stanju fiz- kulture v občini. S tem v zvezi' bo pri svetu delala posebna komisija. Svet je razpravljal še o analizi stanja šolstva v občini, ki jo je iz- delal Zavod za prosvetno pedago- ško službo pri OLO Celje. V zvezi z analizo je svet sprejel nekaj konkretnih sklepov. Svet je nadalje razpravljal še o prosvetno-pedagoški službi v občini. Ugotovil je, da šole skoraj dve leti niso bile temeljito pregledane po prosvetnih svetovalcih. Da bi se to stanje popravilo, je svet sklenil, da je nujno pristopiti k ustanovitvi za- voda za prosvetno pedagoško služ- bo. Ker pa na območju občine ni to- likšen obseg dela, da bi bil potre- ben tak zavod samo za mozirsko pbčino, so sklenili, da bi bilo treba organizirati tak zavod za več občin skupaj. OB ROB MLADINSKEGA FESTIVALA Zadnji so izzveneH akordi Vla- hov v soboto zvečer v lepi dvorani celjskega Narodnega doma. Zadnji, po tolikih prelepih zvokih slovenske in jugoslovanske pesmi, ki so jih peli mladinski zbori vso to soboto v tej dvorani. Osemnajst mladinskih in otroških pevskih zborov celjske občine je ta dan pokazalo svojo zmogljivost in sposobnost. Kritiko pesmi oziroma posameznih zborov so povedali to- variši, k! jim je naša pesem in glas- ba poklic. Ob plemenitem tekmovanju naše- ga pevskega naraščaja še nekaj misli neglasbenika k vrednotam ta- kih mladinskih srečanj. Vsi zbori — dopoldanski in ve- černi — so morali v poslušalcu vzbuditi vtis izredno prizadevne pripravljenosti, posredovati pesem ubrano. Se nekaj — vsi so zapu- stili vtis neprisiljene disciplinirano- sti. Pesem deluje na glasbeno nešo- lanega poslušalca dvojno — vsebin- sko in glasbeno. Vzgojni uspeh fe- stivala bi bil nemara dosežen že s tem, da je 1250 mladih pevcev spre- jelo vase toliko plemenitih misli. Peta pesem pa objame oblikujoče se duševnost še vse globlje. Tako čustveno poglobljeno in prizadeto vodeni zbori mladih ljudi dajejo na- ši mladini prav tisto umerjeno, po- plemeniteno poglobljenost, ki jo v današnjem tempu življenja naša mladina težko najde kje drugje v toliki meri. S prirejanjem pevskih festivalov, ki jih naši celjski glasbeni pedagog! s toliko požrtvovalnostjo spreminja- jo v tradicijo našega mesta, posta- ja tudi ta oblikujoči vpliv vedno globji. Te misli so nastale ob doži- vetju neposrednega stika z mladimi pevci. Vzgojitelj dobro pozna stop- njo otroške discipliiniranosti ob naj- različnejših situacijah. Sproščeno in živahno a umerjeno čebljanje v gar- derobah pred in po nastopu, zadr- žanje otrok okoliških šol na celjskih ulicah, je to soboto moralo dati vtis neprisiljenosti, čeprav svobodno sproščenih, a vendar dobro vzgaja- n:h mladih ljudi. Mar more kdo ob takih dejstvih odrekati čudovito moč glasbene vzgoje? Dve hčerki sta peli ta dan. Pri- rediteljem festivala in pevovodjem sem globoko hvaležna za tako po- moč k dobri vzgoji. V. F. Savinjske panjske končnice Ob razstavi v Mestnem muzeju v Celju Včasih je bilo slovensko čebelar- stvo povezano z lepotami ljudske umetnosti, ki je s svojo razgibano fantazijo poslikavala sprednje stra- nice panjev — kranjičev. To se je dogajalo v d-ugi polovici 18., vse 19. in v začetku 20. stoletja po Go- renjskem, Koroškem, pri nas pa v Zgornje Savinjski in Zadrečki doli- ni. ■ Zdaj predstavljajo poslikane panjske končnice že pravo narodo- pisno redkost, v čebelnjakih jjh sko- raj ne najdemo več. Panji Znidar- šlči pa, ki so se v čebelarstvu uve- ljavili, so povsem neprikladni za raz- voj te vrste ljudskega upodabljanja Tako so čebelarji s starimi panji od- stranili poslikane končnice. Mestni muzej v Celju je vsa leta načrtno raziskoval svet, kjer je bilo čebelarstvo razvito in kjer je bilo možno, da so bile poslikane konč- nice v rabi. Rezultati so bili več kot presenetljivi, sa se je zbirka pribli- žala številu 400 in se tako uvrstila na drugo mesto v svetu. Okoli 20C teh končnic je te dni razstavljenih v petih enostavno nakazanih čebel- njakih. Na razstavi nas na vsaki končnici poleg iz-edno enostavnega operira- nja s prostorom, poleg naivne kom- pozicije in uporabe strogo lokalnih' ba'v p-eseneča še posebej vsebinsko bogastvo kakršno najdemo lahko le še v naš; narodni poeziji in pripo- vedništvu. Figuralika se prepleta z ornamentlko, prlpovednost izpod- riva deko'ativnost: povsod je po- udarek na vsebini in barvni učinko- vitosti, nikakor pa ne na visoki umetniški kvaliteti. Zelo pogosti so religiozni motivi. Tu je treba upoštevati miselnost te- danjih čebelarjev, ki so bili mnenja, da so s takimi motivi panji zavaro- vani pred tatovi. Znano je namreč da so bile tatvine zelo pogoste, kajti prodaja panjev v Švico in na Dunaj s končnicami vred je marsikoga ta- ko zamikala, da si je drznil lastnika čebelnjaka celo ubiti. Danes to ni več aktualno, zato so panji celo brez tega va-ni pred tatovi. Slikarsko se ti motivi naslanjajo na upodobitve slednjega veka, rene- sanse in baroka, le da so v primer- javi z visoko umetnostjo skrajno poenostavljeni. Najbolj pogcoto se javlja končnica, na kateri je upo- dobljen sv. Job. Tega so čebelarji izvolili za svojega zaščitnika (bili so mnenja, da so ga opikale čebele) Zanrska motivika zajema snov iz satir na račun raznih poklicev (kro- jače in čevlja:je primerjajo s kozli Luter in Katrca na hudičevem vozu in polži), lovskih zgodb, ki jih sre- čamo tudi v ljudskem pesništvu in P'lpovednišivu (živali nesejo lovca k pog:-ebu. lisica brije lovca itd.) hudomušnosti na račun žensk (boj za moške hiače. babji mlin. pijana žena itd.), iz zgodovine, ljubezni 4n drugod. Krajevno zanimivost predstavlja upodobitev trojnega umora iz luč. V zbirki Etnografskega muzeja v Ljubljani sta shranjeni dve končnici s tem motivom. Razlaga obeh je bi- la nejasna dokler ni celjski muzej našel v oko ici Gornjega grada končnico z napisom: Tako je klav in pobljav v Lučah Kari Čuvan 1884. S tem je bilo vse pojasnjeno. Poleg d-ugega namreč tudi to, da gre za lokalnega slikarja končnic in za do- godek, ki je tako pretresel domačine, da so smatrali za potrebno, da ga dokumentirajo v domači umetnosti. Panjske končnice pa so bile s svo- jo pripovednostjo motivov za to naj- bolj prikladne. Barvna ohranjenost končnic je odvisna od lege čebelnjakov, od vetra, dežja in sonca. Zato večkrat vidimo namesto slikovitih barv sa- mo sivo reliefno površino, ki nam ohranja le patinirano zgodbo. Vse- kakor pa predstavljajo posebno ku- rioziteto čisto novi, oziroma nepo- škodovani primeri poslikanih konč- nic iz srede 19. stoletja; ki so brez dvoma edmstveni na svetu. Panjske končnice so bi.e deloma pripeljane na Štajersko s sejmov, kjer so jih prodajali slikarji konč- nic (stilne značilnosti gorenjskih in koroških p-imerov), večinoma pa so jih slikali domači mojstri. Tako ve- mo, da je večina razstavljenih konč- nic nastala med našimi ljudmi v Zgornje Savinjski in Zadrečki do- lini in čigar smislu za domače li- kovne lepote, za pestrost, humor in fantazijo so bi.e iz-očene. Zd d si je razstavo vredno og.edati. Milena Mof.kon CELJSKI TEDNIK STEV. 15 — 21. aprila 1961 7 Ob 20-letnici ljudsice revolucije Bohor šumi... Samotno tiktaka stara ura in njen odmev se odbija od rjavih, in potam- nelih sten izbe, v kateri je mrak. Skozi okno pronica svetloba in njen odsev miglja na vedru vode, ki stoji o kotu. Daleč za kočo se razprosti- rajo temni gozdovi, domovina in za- vetje kozjanskih pgrtizanov, Bohor. Da, Bohor. V kotu za pečjo se je nekaj zga- nilo, ko so pred kočo zaropotali ko- raki. Skozi vrata so planili šopi sončnih pramenov in z njimi vred Andrej, deček, ki se je začel iskaje ozirati po leseni izbi. Ko je zapazil v kotu za pečjo postavo, se je opo- gumil in pozdravil. Starec je odgo- voril in prišel bliže k prišlecu: »Po kaj si prišel, dečko, ne poznam te?« »Veste v šoli smo se učili in pa uči- teljica nam je pripovedovala o par- tizanih. Želel sem, da dodobra spo- znam ljudi, ki so se borili za našo svobodo, pa sem jo mahnil kar k vam. Učiteljica je dejala, da mnogo veste o teh stvareh, in prav vesel bi bil, če bi mi povedali. Takb, zdaj sem povedal.« »No, to bom pa že storil. Kar sedi in počakaj.« Odšel je in se čez čas vrnil s hlebcem v naročju, iz žepa pa mu je molela steklenica tepkovca. Postavil je vse skupaj na mizo in se prijazno nasmehnil. »Vidiš, tako so včasih jedli partizani, vedno do- brodošli gosti v moji hiši. Borci s cele Kozjanske so se shajali pri me- ni in pili moj tepkovec. Rekli so, da je dober. Na, poskusi!« Nalil je sladko pijačo v kozarec in deček ga je vzdignil. Odobrava- joče je pokimal. — »No vidiš, ve- del sem, da ti bo ugajal. Poprej pa še odpriva oknice, da ne bo tako temno v izbi!« Vstal je in odprl okno in izba je zaživela od žarkov poslavljajočega se sonca. Deček je podpiral glavo in strmel v starca. ^Nf pa začnimo,« je dejal le-ta in se vsedel za škripajočo mizo. »Glej kako miren je Bohor, kako veličasten. Njegove jelke in smreke in hrasti kipe in se pno proti nebu, boreč se za prostor pod soncem. Ka- kor ljudje, da, kakor ljudje. Pa vendar ni bilo tako. Bili so časi, ko ljudje niso svobodno živeli pod son- cem. Upam, da veš kdaj. In to so leta, o katerih ti nameravam pripo- vedovati, leta, ki so zapisana v na- ši zgodovini s krvjo junakov, ki so padli za narod. Težka so bila ta leta narodno- osvobodilne borbe. Vsak dan so se po mračnih jeklenih tirih premikali transporti naših ljudi. Kam, mi ni treba povedati. Tudi Kozjanska je prispevala tem mračnim transpor- tom svoj delež. V jeseni leta 1941 so pričeli Nemci izseljevati prve skupine naših ljudi. Toda slovensko ljudstvo tega ni trpelo. Začele so ho- diti cele skupine v partizane. Oku- patorjevi zločini so dosegli višek. Začeli so se upori. Tudi Kozjanska ni mogla trpeti okupatorjeve tiranije. Po gozdovih so se začele zbirati posamezne gru- pe. Prva večja skupina se je poja- vila 1. novembra 1941 v Logu pod vcKistvom Dušana Kvedra. Bili so v stalnih stikih z našimi ljudmi, ki so jim zaupali in jim nudili materialno pomoč, kajti vedeli so, kdo so in za kaj se bore. Bohor se je prebudil in sprejel v svoje okrilje ljudi, ki so se borili za svobodo. Poslušal je njihove pesmi jih videl umirati in pil njihovo kri. slovensko kri. Gotovo si že slišal o XIV. diviziji. Ta je v noči od 6. na 7. februar 1944 prešla Drensko rebro. Istega dne se je spopadla z Nemci na Gubnem vasici nedaleč od Pilštanja. Ljudski odpor je postajal vse večji in večji. Partizani so pod okriljem Kozjan- skega odreda priredili volitve 28. ja- nuarja 1944. Okupatorju so se že majala tla pod nogami. Pred partizani je dobil tak strah, da je nemški župan spo- mladi iz Pilštanja zbežal. Petnajstega julija 1944. leta so se trgom pod Bohorjem, zarezali streli v tiho večerno tišino nad Pilšianjem, iz strojnic. Svabska posadka je bila premagana. Puške Kozjanskega od- reda so pele mr\tvaško pesem prlte- pencem. Lahko rečem, da je ogromna za- sluga prav Kozjanskega partizan- skega odreda, da naš narod na Koz- jcuiskem ni pretrpel še hujše prega- njanje in uničevanje. Pri vseh poho- dih je naše borce navduševala bor- bena pesem: ,Le naprej odred Koz- janski'. In kadarkoli so bili naši ljudje v stiski, jih je bodrila in jim vlivala poguma. Pel jo je kmet za plugom, pel partizan s puško, peli drvarji v Bohorju, da peli so jo po- vsod, povsod, kjer so bili naši ljud- je. Prav zato smo zmagali, ker smo bili enotni v boju proti okupatorju. Kozjanska je zasijala v novi luči. Postala je svobodna. Da je ta svo- boda bila težko pridobljena, nam zgovorno pričajo spomeniki borcem v Lesičnem in Kozjem, večne priče okupatorjevega nasilja. Vidiš, tako so se borili kozjanski partizani. Upam, da sem ti povedal dovolj. Prihodnjič, ko boš prišel, ti bom še kaj drugega povedal.« »»Glejte, kako lepo je napisal do- mačo nalogo Andrej. Za požrtvo- valno delo sem mu dala odlično In upgim, da se boste vsi strinjali z me- noj. Poslušajte! .Kozjanska v boju za svobodo'.« je prebrala naslov Andrej pa je sedel kakor v sanjah. Oči so mu begale po šolski sobi In se naposled ustavile na zelenem prostranstvu smrek, ki so šumele In pele otožno pesem: Bohor šumi, Bo- hor je vstal... Tedi X. FRIDERIKOV STOLP - skrivnost Bil sem na Stajrem gradu in prislušikioval (nehote), 'kako je si- cer tolikokrat opisana zgodovina Celja izgubljala tla in tonila v nevednosti Oeljanov, ki taiko radi vodijo svoje goste sem gori: i — Ta stolp je zgradil Friderik, eden izmed celjskih grotov ... — Jaz pa sem slišal, da je Fri- derik v tem stolpu umrl. — Nak ne bo držalo. Tu ista se baje tajno poročila Friderik in Veronika Deseniška. Ce bi še poslušal, bi nemara r.vedel, da je 'tu Friderik rešil ikra- Iva Sigesmunda pred Turki, ali pa ca se je dal Friderik v tem st)olpu oklicati za vrhovnega vodjo kri- voverskih Husitov. Celjaina poznamo zgodovino Ce- lja vse premalo, da bi se lahko pokazali pred tujci, ki nosijo v rokah Bedeckerja. Celje, ki nima samo Frideriko- vega stolpa, temveč še na desetine raznih znamenitosti, nima vodi- čev, »cieeronov«, ki bi z živo be- sedo vodili sflcupine tujcev po našem zgodovinsko bogatem me- stu. Kako prijetno bi bilo, če bi na ipostaji bil napis: — V sezoni so na razpolago vo- diči ipo Celju, zglasite se pri Olep- ševalnem društvu (ki je pred no- som). V Celju imamo upokojene izo- bražence, učitelje, profesorje in druge, ki so vešči jezikov. Majhen, kratek tečaj in problem bi bil rešen. Kako bi bilo pomagano tudi podjetjem, ki imajo dnevno v gosteh razne tuje delegacije. Saj tudi mi, če gremo v neznan kraj, radi žrtvujemo nekaj desetakov, da se pobliže spoznamo z zname- nitostmi kraja, kamor smo prišli. Potem tudi ne bo strahu, da bodo turiste zavajali v zmoto ljudje, ki so tako zelo skregani z zgodovino svojega mesta. CIRIL DEBELJAK IZ HIMALAJSKEGA DNEVNIKA 21. 6. 1960. Ob 7. uri smo se naložili na av- tobus za Haldwani. Sest ur je šlo po serpetinah med hribi, grebeni in terasami koruze in banan. Po- krajina je slikovita, povsod sre- čujenao hotele, sanatorije, vidi se, da je to turistični center Indije, zgrajen še Angležem za oddih. Haldwani je pravi vzhodni Texas, manjka samo še revolverašev. Poln je svetnikov, umazanije in ta čas tudi kolere. To nas je pognalo taikoj naprej do zakotne vasice Lalkue. Počaikali ismo Badwara in Zorana, ki sta ostala v Haildwa- niju zaradi rezervacije vozovnic za naslednji dan. Med čakanjem smo izpraznili čajnico, voda je okužena dn pijemo samo kuihane stvari. Vročina strahotna, na mili- jone miuh. Pozno popoldne sta pri- spela zamiudnilka, zasedli ismo to- vornjak in se v oblaku .prahu od- peljali po razbiti gozdni cesti piroti džungli. Pusto pakrajdno zamenja savana z visoko trarvo, v kateri se skrije odrastel človek, in redkimi več metrov debelimi ikrivimi debli cedre in indijsikega gabra. Počasi prehaja iplan^ota v goščavo, omio in neprehodno. Ob naši »cesti« vreščijo družine opic, vidiš lahko (če ti je sreča mila) divjega slona, tigra, leoparda, mačko, bivole in več srn j adi in gazel, med travo pa najnevarnejše plazilce Indije ko- bro in škorpiona ter veliko pra- gozdno kačo pitona. Sredi džungle smo se stavili ob prijetnem goz- darskem zavetišču, ki nam je za ta 'dan na razpolago. Doživimo tropskio nevihto, ob sedmih pa krateik sprehod v divjino. Z nami so dve puški ,in tri pištole. Nekaj metrov za hišo se izgubimo med lijane, zagazimo v m'oovirje, viso- ko nad nami vrešči aračno prebi- valstvo pragozda. Poti je konec že po nekaj metriih, na sredi smo ne- znanega in skoraj straih nas po- stane predvsem zato, ker se mrači in je povratek v pra'vo smer tukaj veliko vprašanje. Na majhni jasi se je sprehajal trop jelenov in sa- mec gazela z visolkimi 'spiralnimi rogovi. Aleš je kljub mraku tve- gal strel, vendar inaivrtail isauno zraik, upam na dober ulov jiutri opoldne. Pok puške. je sp^ravil džunglo na noge, zdelo se nam je kot, da vpije, vrešči, cvili in tuli vsaka biljka posebej. Neznanski trušč, ki nas je v mraku nagnal pod varno streho. Ko to pišem ob- letava mojo čelno svetilko roj moskiitov, kobilic in mušic, teče po celem telesu in se zbira v čev- ljih temperatura + 48». Džungla poje svojo večno pesem, jcitri j'0 bomo spoznali podrobneje s silo- novega hrbta. 22. 6. 1960 Noč smo prebedeli, v tej vro- čini za čistokrvnega Štajerca ni spanca. Da je slika pop'Olna, loo- magajo moskiti in druga golazen. sicer so nas pa ob 4. vrgli z vise- čih mrež zaspanih obrazov 'vodiči in smo se prebudiiili v redu šele ob pogledu na ogromnega slona, naš taksi za današnji lov. Pohlevno je pokleknili na vse štiri, siklonil glavo, nato si se prijel za ušesa in slon te je lepo dvignil na svoj hrbet. Sedem nas je našlo prastar na blazini, sedem do zob oboro- ženih (če prištejem foto-kamere) in lov^sika ekspedicija je krenila na svojo pot. Zibali smo se kot na Velebitu ob najhujšem viharju. Kot dober strelec sem imel pui^co in napeto opazoval vse gostejšo podrast, da bi kje vmes zagledal progasti kužuih tigra ali leoparda, kar je verjetn'O silno zaibavalo tro- pe opic, ki so se poganjale za na- mi, ves dan. Do sedmih smo se izi- bali po močvirjih, podirali drevja in termitnjake, toda živega ni bilo ničesa. Pod krivim stoletnim dre- vesom in ovijalkamu sem se spom- nil na Tarzana, tu mu ne bi bilo dolg čas. Iz sanj in napetega gle- danja nas je zbudila ploha trop- sikega dežja, namesto leoparda je monsum pokazal svoje kremplje. Topla voda je ^odtekala z nas v potokih, to je bil vzrok, da džun- gla ni pokazala svojega živega sveta. Sioer je pa lomasitenje na slonu odtehtalo vso jago in ko smo izsledili črede jelenov je bila mera našega zadovoljstva polna. Puška je ostala čista, zmenili smo se namreč zamo za siguren strel. Ce zastreliš v tem lovišču tigra, te stane to mimogrede 10.000 rupij, da tigra potem iizsledijo in ustre- lijo potem do konca, ker vsak ra- njeni od krogle postane ljudožer. PremoSeni do kože smo se vrnili dopoldne v bungalov, ker je slon pckazal nekaj svojih bravur, pra- vih ciikiiošikih atrakcij. Strah nas je postalo edino, ko je vodič slona zahteval, da se živali samo zahva- limo vsak z enim čapatijem, ven- dar ne v rilec ampak naravnost v .ogromno odprtino pod njAm. Polni zadovolj'sbva smo segli po naših zal'Ogah, ponudili še slonu, seveda iz varne razdalje in se pri- pravili za odhod. Kamion, ki je bil na razpolago je izražal svoj'e ne- zaidovoljstvo nad tovorom na oti- pljiv način. Za nobeno ceno stroj ni sibekel. Bil je poln vode, ko sem na prošnjo soudeležencev nastopil pred njim kot čarodej v rdeči pe- lerini, je stroj brezhibno zadrveL Zbudilo je 'to pri naših ljudeh salvo smeha, pri domačinih in šo- ferju pa nemo začudenje in strah. Vsakih sto metrov se je .približno isto .ponoviil.o 'in končno smo v treh urah prevalili 15 km in prispeli v Lalkuo, po tej vožnji brez 'd'veh blatnikov, brez haube, z zlomlje- nim žaganjačem in pol kabine, vendar živi in zdravi ter z vso prt- lj.ago. Ko smo na postaji pojedli vse, s čimer je razpolagala resitav- racija, je k sreči pripeljal vla.k* DVATEDNA pO (deželah severozahodne Evrope 4 Na Nizozemskem smo imeli pri- liko videti in spoznati le ROTERĐAM, DRUGO NAJVEČJE PRISTANIŠČE NA SVETU, mesto, čigar pretežni del so Nemci 1940. leta dobesedno izravnali z zemljo. Zato je mestno središče povsem novo zgrajeno, toda še ne dograjeno. Kar gradijo, je lepo, prostorno in povsem moderno. Čudih smo se le, da so v novo- zgrajenem mestu zopet uvedli cestno železnico (tramvaj), ki je sodobnemu prometu povsod več kot napoti. P(» 1 »lumi vožnji preko morske ožine med Helsinborgom na Šved- skem in Helsingorjem na Danskem, je sloviti Hamletov grad prvo, kar potnik zagleda na danski obali. Ta grad je originalno okolje, v katerem se dogaja slovita Shakespearova drama Hamlet Tudi Nizozemska je pretežno ravninska dežela, z izjemo jugo- vzhodnega koia, dokajšen del pa je celo izpod ravni m.arske gla- dine. Zato kamna in gramoza skoro da nimajo. Pretežna večina je iz neometane, toda dvakrat žgane opeke. Tudi velik del cest je tlakovanih s klinkarjem kar je vsekakor posebnost. Tudi nizozemske ustan.ove se na veliko bavijo s sodobnimi zasnov- nimi koncepcijami stanovanjs/kih naselij, potrošniških centrov, .pro- metnih vozlišč, industrijskih .pre- delov itd. V ta namen imajo slo- viti gradbeni center (Bouwcen- trum), kjer je vsakomur na raz- polago vse obstoječe gradivo in vsa domača in tuja strokovna li- teratura. Tu smo zasledili tudi ju- goslovansko strokovno literaturo. Ta država je znana tudi kot dežela cveLja. Ce.crav smo bivali v njej še v koledarski zimi, so bile cvetličarne in -stojnice .prepolne najraznovrstngjšega cvetja, pa tu- di čebulic, gomoljev in semen za gojitelje cvetja. Toda ne le to. Le- poLiični nasadi so že cveteli: po- mladanski žafran, zgodnji in poz- ni tulipani so ustvarjali, skupaj z nadvse lepim vremenom, pravo sipomladansko vzdušje. Poudaril sem že izredno pro- metno disciplino na Švedskem, ki smo jo ugc.tovili tudi na Dansikem in v Nemčiji, dočim sm.o na Nizo- :-.ern)3k9m z obža!ovaaj.em ugoto- vili dokajšnj.o p.rometno anarhijo. Mesto s 750.CO0 prebiva'loi, ki je poleg tega še drugo največje pri- stanišče na svetu, ima vsekakor zelo, živahen cesbni pram-e!;. Za takŠ.no stanje imaj.o presenetljivo malio semaforjev in še maij pro- metnikov. Naj'bolj neuipoštevan v prometu je pešec. Ce upoitevamo, da sm.o se zopet m.orali preusme- riti iz levega pron-^eta na Šved- skem, ki sm.o se ga kcmaj za sLio privadili, zaF>et na desni prom'Ot in pri že opisani situaciji, ni nič čudnega, da smo se na križiščih neJkajkrat znašli v situaciji, kjer je veljalo samo »reši se, kdor se more«! Nizozemska je bila zadnja iz- med treh držav severozahodne Evrope, v kateri smo nekoliko dalj časa bivali in jih za.to tudi vsaj bežno spoznali. Zato bi e>o- dal skupno ugotovitev za vse tri dežele. In ta je, da je NACIONALNI PONOS TEH NA- RODOV VSEGA SPOŠTOVANJA VREDEN. Znano je, da je Dansko in Nizo- zemsko okupiral Hitler v minuli vojni, medtem ko je Švedska imela to srečo, da ji je uspalo tudi v drugi svetovni vojni ostaiti nev- tralna. Kljub tej razJliki v usodi teh treh držav oziroma narodov, pa velja za vse tri ugotovitev, da Nemce sprejemajo z res očiitno re- zervo. Tako se nam je v lokalih pogosto zgodilo, ker 'smo uporab- ljali nemščino kot občevalni jezik, da nas ni nihče razumel, ko smo za-karkoli prosili ali vpralali. To je bilo, dokler nismo povedali, da smo Jugoslovani. Nato smo vedno in povsod opravili vsak.o zadevo povsem zadovoljivo, čeprav vča- sih tudi z velikim trudom in šele po nekaj minut trajajočem iska- nju nek.oga, ki je obvladal nemški jezk. To nam je dalo resno mi- sliti! Tak odnos v dveh državah, ki so sicer mnogckaj pretrpele pod nacisti, pa še vedno niti pol to'jko gorja, kot naši narodi! In celo v državi, ki nacističnega škornja sama niti občutila nd! —. Zato se mlada generacija v teh deželah uči izključno angleščino, le v zahodnem delu Svedsike je zadnji čas prišlo do določene pre- o:.e> .( acje, ker je njeno gosipo- darstvo pretežno vezanio na nem- ški trg in na nemške dobavitelje. Menim, da bi pri nas, kljub tradi- cionalnemu gostoljubju in nadalj- njemu pospeševanju turizma, lah- ko sprejeli lekcijo za nekoliko »kcreklnojše«, pa vkljub temu še vedno vljudne odnose do bivših okupatorjev... Rotterdam — sloviti Zadnikov spomenik porušenemu mestu Mesto se še brani, brezupno zre v ntu . pcizka. a pobegniti — če- prav mu je srce že iztrgano (ob nemškem bombardiranju 14. maji 1940) 8 CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 15 — 21. aprila 1961 KOZJANSKI KURIRČEK Sredi kozjanskega gričevja se ni- koli niso uklonili okupatorju. Tudi najmlajši so trmasto dvigali glave in v očeh se je is-kriilo sovrašivo do tujcev, ki so si lastili tudi ta odmak- njeni del naše zemlje. Med bukov- jem, na trdih krčevinah, ob potočkih, ki so polzeli po ilovici, je rasel kre- pak domač rod. Tod je mlado parti- zansko pot ubiral tudi najmlajši kozjanski partizan, kunrček Marijan Gabrič. Ne bom ga posebej pred- stavljal. Nanizati bom skušal samo . peščico dogodivščin, ki so danes skoraj anekdotične, ko so se težki časi že dokaj odmcukniili. Enajstleten fantič je vsak drugi dan potoval skozi Brestanico. Dol- go časa je hodil nemoteno. Nekoč se je nemškemu stražarju zazdelo sumljivo, ko je le prevelikakrat vi- deval pobiča. Marjanček je opazil, da je stražar hitro smuknil v po- stojanko, ko ga je zagledal. Marijan je krenil v najbližjo trgovino in ku- poval na živilske nakaznice, ki jih je imel s seboj. Ni se še dobro raz- gleda! po trgovini, ko ga je za ra- me prijel policist. »Kupujem, zato sem prišel!« je čisto otroško odvrnil Marjan. »Veste, tam pri nas skoraj ničesar ne dobimo.« Policist je ne- kaj časa še gledal, zamahnil z roko in dejal: »No, gut!« Odtlej je Mari- jan ubiral drugo pot preko Dovške- ga potoka. Drugič je spet ubirat svojo pot. Za hlačnim robom je imel zvito po- što. Koračil je ob potoku in naen- krat zagledal okog 50 mož v rumen- kastorjavih uniformah. Wehrmann- schaft! Srček mu je gotovo močneje potrkaval in vroče ga je preletelo od pet do glave. »Haj, fantič!« je poklical eden. »Kam pa greš? Si videl kaj ban- dutov?« Pobič pa lisičja glavat »Mhm, vi- del sem,« je nedolžno povedal. »Vse polno jih je na hribu. Pa sami taki so, ki imajo puške, veste, take, ki imajo ,po dve nogi'« Spogledali so se, fantiča pustili pri miru in dokaj hitro krenili nazaj v dolino. Pušk na dve nogi so se presneto bali! Nekoč so Nemci seganjali žimno_ ki so jo zropali po okoliških zasel- kih. Enajstletni pobič s čepico hitler- jugenda se je nemoteno sukal med Svabi. Navihan kot je bil, je dokaj kmalu speljal tri pare volov v gozd. »Hm, kako imenitno je bilo potem partizansko kosilo!« Pa še dosti bi lahko pripovedovali o pogumnem Marjančku. To so bile bolj vesele, toda bridkih je tudi pre- cej okusil. Leta 1945 bi ga ustaši skoraj ustrelili. Samo svojim urnim nogam in zvijačnosti je lahko hva- ležen, da še danes živi. Junaček je bil, kaj, pionirji! s. PIJONIRJI NA FRANKOLOVEM V okviru jugoslovanskih pionir- skih Iger in v počastitev 20. obletni- ce vstaje jugoslovanskih narodov so najmlajši pionirji tretje osnovne šo- le v Celju obiskali spomenike na Frankolovem, kjer je okupator 12. februarja 1945 zagrešil strašen zlo- čin nad slovenskim narodom. Zaradi smrti svojega poveljnika so umorili sto zavednih rodoljubov — sto Slo- vencev. Ob osmih zjutraj so se pionirji pod vodstvom svojih razrednikov odpravili z avtobusom Jia Frankolo- vo. Malce megleno je bilo, ko so se odpeljali iz Celja, vendar je kmalu' posijalo sonce. Avtobus se je usta- vil blizu spomenikov in sončni žar- Ki so se kot nenadoma razžalošče- ni skrili za grebenom soteske. Z ze- lenega Pohorja je zavel mrzel veter. Pionirji so stisnili v rokah šopke cvetja in odšli proti spomeniku. Po- ložili so cvetje na grob in z molkom počastili spomin na žrtve. Obiskali so še drugi spomenik v bližini in izvedeli veliko novega o boju jugo- slovanskih narodov proti sovražni- ku, zvedeli pa so tudi mnogo nove- ga o Celju in njegovi okolici. Janez Pirš, 7. d razred, III. osnovna šola, Celje Prvi partizan Zmenili smo se, da bomo poiskali prvega partizana, ki je odšel v boj iz našega kraja. Kmalu smo zvedele, da je to bil Marjan Pogačnik iz Šentvida, ki zdaj živi v Ljubljani. Do njega nismo mogle, zato smo poiskale drugega. To pa je bil to- variš Anton Zogan iz Bodrišne vasi. Ze po prvem letu vojne je odšel v boj. Pripovedoval nam je, kako so jih Nemci pričakovali po zasedah, mraz jih je stiskal. Mraz je bil naj- hujši sovražnik. Močno se je prehla- dil posebno v kolena. Bil je borec Sercerjeve brigade. Hudo je bilo na Paškem Kozjaku, kjer so jih Nemci strahovito preganjali. Radi smo po- slušali tovariševo pripovedovanje. Mnogo njegovih soborcev se ni vrnilo. Nikoli ne smemo pozabiti hrabrih partizanov, zato je prav, da smo se zbrali v trojke in tako tudi šentviški pionirji zbiramo podatke o dogodkih iz NOB. • Pionirke: Ivanka, Jožica in Danica iz Bodrišne vasi pri Šentvidu. OTROŠKE MISLI - NAŠA uganka Kaj neki opazuje naša mala punčka? Prav gotovo lepega, pisanega me- tulja, ki kroži po zraku in išče cilj. kjer bi pristal. Morda pa opazuje mamico, kako pridno ji pripravlja hrano? Kako pametni so odrasli ljudje! Četudi ne vedo, kakšna je želja ma- le punčke, so ji napravili ljubko igračko-lonček, ki ji je za sedaj res le igračka, toda ko doraste, bo tudi ona v njem pripravljala hrano svoji punčki, kot dela to sedaj zanjo ma- mica. Svet je tako velik in prostran! Po- tovanje z motorjem je zelo zanimi- vo. Mamica tega ne ve tako dobro, zato ji je treba povedati. In naša mala punčka ji to na zad- nji sličici pravkar pripoveduje. LJUBEZEN NI ŠIBA Pred dnevi sem na ulici srečala znanko. Poklepetali sva. Pripovedo- vala mi je o svojem sinku, njegovi muhavosti in o tem, kako vesela je. da je zdrav in vesel. Najino kram- ljanje je bilo prijetno; moja znan- ka pametno misli in ne hodi z za- prtimi očmi po svetu. Prav nič ni- sem bila presenečena, ko mi je po- vedala^ da je pred kratkim posegla v vzgojo nekega otroka, ki ga še nikoli prej ni videla. »Ne vem zakaj mi je tako hudo, kadar slišim otroški jok. Morda za- to, ker sem tolikokrat jokala, pa ni bilo nikogar, ki bi me potolažil,« je začela. »Temnilo se je že, ko sem tisti večer zaslišala krike iz hiše, mimo katere sem pravkar prišla. Okna so bila odgmjena, merida celo odprta, le sem hotela mimo, ko me je pribii ob tla živalski krik nekega otroka. Kot od strele zadeta sem se obrnila in pogledala skozi okno. Videla sem prizor, ki jih je toliko — mati je s šibo mahala po svojem enajstletnem sinku. Presenetil me je bes, s kate- rim je udrihala po njem, preseneti- lo me je njeno kričanje, razpeta blu- za in krik otroka. Prav nič ni bil podoben joku mojega sinka, kadar ga namaham — tudi jaz namreč včasih to storim, čeprav mi je hudo pri tem in se moje solze neredko- kdaj pomešajo z njegovimi. Kriča- nje tega otroka pa je izražalo grozo pred početjem matere, strah, tolik- šen strah In razočaranje, da sploh nisem vedela, kaj sem storila. Pre- den sem se zavedla, sem planila v hišo. Obstala sem pred ženo, ki je prav- kar potegnila iz miznice kuhalnico (šibo ji je sin zlomil) in hotela z njo nadaljevati. Prijela sem jo za roke, jo obrnila k sebi, ji pogledala v obraz in... Ne, nisem govorila, samo gledala sem jo. Tudi ona me je takrat prvič videla. Nenadoma je napetost v njej popustila, sesedla se je na stol In zajokala. Jokala je ona jokal je sin. ki je sedel na tleh in tudi meni je bilo bridko. Potem sva skupaj odšli v mesto. Zena mi je pripovedovala o svojem življenju, neurejenih družinskih raz- merah, o tem, da je mož ves dan zdoma, da je vzgaja otrok prepu- ščena le njej, da se počuti osamlje- no in da se ji mnogokrat zdi, da bi bilo bolje, če je sploh ne bi bilo na svetu. Njen obup mi je dal misliti. Starejši sinek je v tistih letih, ko bi najbolj potreboval njene pomoči, razumevanja in ljubezni, pa je mati tako sama, da bi najprej ona potre- bovala nekoga, ki bi mu lahko za- upala. Prav nič nisem spreminjala smi- sla preprostih besed svoje znanke. Veliko je drobnih stvari v človeko- vem življenju, ki lahko zaradi ne- pozornosti tistih, ki so nam najbliž- je, laliko zrase j o v velik, velik pro- blem. Mali sinek bo prav tako sam prav tako zagrenjen kot je njegova mati, če bo vedno pogrešal tople ro- ke in če bo po njegovem telescu pa- dala šiba. kadar se bo s prijatelji na travniku zaigral. Morda bi lahko problem v taki družini rešila že topla očetova beseda, če bi imel več časa. Za vzgojo svojih otrok, za nji- hovo srečo In ljubezen, pa bi moral najti čas, najti bi ga moral vsaj to- liko, da bi bil opora svoji družici, da bi vsaj ona ne bila sama in bi mu lahko kaj težkega kdaj pa kdaj zaupala. Drobne so te stvari, tako drobne, da včasih ni vredno o njih govoriti m pisati. Toda drobne stvari, posta- nejo velike, kadar govorimo o vzgo- ji mladega rodu. Tako je mislila moja znanka, ki se je vmešala v družinske razmere nekih neznanih ljudi, tako mislim jaz, ki sem njene besede napisala in to naj bo odgo- vor tistim, ki bodo na tole odgovo- rili: »Kaj mi mar!« -iem ZVESTI PRIJATELJI Videla sem ga na cesti. Bil je oes premražen in moker. Nisem vedela kaj naj storim s tem kužkam. Ali naj ga pustim na cesti, ali pa naj ga vzamem domov. Hitro sem se odlo- čila. Dvignila sem ga v naročje in krenila proti domu. Mama ni bila preveč vesela ne- pričakovanega gosta. Odnesla sem ga v kuhinjo, mu poiskala nekaj za pod zob in ga skrtačila. Se sanjalo se mi ni, da bova kdaj tako dobra prijatelja. Začela sem ga imenovati Rex. Ob večerih sva hodila na spre- hode. Ce bi me bil kdo opazoval, hi moral opaziti, da sem se večkrat po- govarjala z njim. Potožila sem mu kadar se mi je zgodila krivica, ka- dar pa sem bila vesela, sva skakala in uganjala norčije. Ce so me doma ošteli. sem se z Rexom kam skrila ga božala po glavi in mu pripovedo- vala, kaj se je zgodilo. Ko sem ga gledala n oči, se mi je zdelo, da me razume in da je tudi njemu hudo. Včasih pa sem pozabila nanj. Ta- krat se mi je približal in mi položil glavo na kolena. Da bi me razve- dril, se je pričel vrteti in loviti svoj rep. To me je vedno spravilo v do- bro voljo. Igram harmoniko, vendar ne pre- več dobro. Mojega igranja v naši družini nihče ne posluša rad, tudi Rex tega ni maral. Hodila sem za njim In tolkla po tipkah, dokler se nisem naveličala. Potem sem se za- čela smejati, Rex pa je skakat in mahal z repom. Potem sva z Rexom nekoč šla na sprehod — kot po navadi. Capljal je nekaj korakov za menoj. Nenado- ma zaslišim močno zaviranje avto- mobila In cviljenje, ki mi je trgalo srce. Sredi ceste je ležal Rex, nad njim pa je stal šofer in se hudovai. Stekla sem k Rexu in pokleknila na cesto. Njegovo glavo sem vzela a naročje. Videl je, da jočem. Potem se je nekajkrat stresel in nato umi- ril. »Je to tvoj pes?« me je vprašal šofer. Nisem mu mogla odgovoriti. Dvignila sem Rexa, ga odnesla ne travnik In ga tam pokopala. Kasneje sem ga še večkrat obiska- la. Z mano je bil naš drugi pes Tar- zan. Sedla sva na travo in Tarzanu sem pripovedovala o svojem* zve- stem prijatelju. Saša Krašovec. Gimnazija, Celje ŽENA • DOM • DRUŽINA Pazimo, kako govorimo Presenetilo me je, da sta bila deč- ka tako ljubka, vzorno oblečena in počesana. Bila sta na poti iz šole, to jima je bilo videti, bila sta celo na poti domov na Otok, v najlepši del mesta. Pogovarjala sta se o tek- mi med beograjskim Partizanom in celjskimi železničarji. Malone vsak njun stavek je začenjal s krepko psovko, ki pa jih, kakor je kazalo, sploh nista več opazila, saj jih je poln njun besednjak. 2a! mi je, da ju nisem vprašala, če tako govorita tudi doma. 2e nekaj časa ugotavljam, da ne- katere krilatice skoraj vedno »spremljajo« vsak večji športni do- godek. Včasih sem že celo pomislila da bi navijači morebiii umolknili, če bi morali na tekmi, iskriti v vrstah gledalcev, navijat! Ie v lep! razum- ljivi slovenščini. Vendar pa lahko zaenkrat rečem, da jezik, ki ga go- vore fantje, ko brcajo žogo, že ni več podoben nobenemu jeziku. Mor- da ga bomo nekoč imenovali »šport- ni žargon«, čeprav ga je slišati na cesti in ... v domovih otrok. Ne želim vreči blata na šport. Spoznal! smo že, da je prepotreben ne le mladim za njihovo zdravje. Zaradi tega je postalo športno udej- stvovanje tudi tako množično. Ven- dar pa je treba poostriti v klubih tu- di vzgojo mladine. Psovk in krilatic iz vseh najraz'ličnejših jezikov ne bi smeli pustiti niti en dan vnemar, saj jih od dne do dne mladi pogo- steje uporabljajo že tedaj, ko še sploh ne vedo, kaj pomenijo. Kakor sem ga prej imenovala Športni žargon pa je prodrl zaen- krat predvsem v športih, kjer so v glavnem fantje. Tako je menda kar najslabše med nogometaši, njihove izraze pa so že pobrali vsi mali lju- bitelji in občudovalci, saj je na moč imenitno ponavljat! besede nekega starega »asa«, k! je vso tekmo v pri- mernem žargonu komentiral. V na- sprotju IS tem lahko rečem, da med gledalci na atletskih prireditvah takšnega načina komentiranja sko- raj ni. Paziti moramo na vsako besedo svojih otrok, še prej pa moramo pa- ziti na to, kako govorimo mi sami. njihovi starši. Oče ne more zahte- vati od sina spodobnega govorje- nja, če ga sam ne zmore. Preprečit! moramo raznašanje krilatic v druž- bo drugih otroikl V skupnem priza- devanju in v borbi proti žargonu, ki je zabeljen s psovkami bi mora- la pomagati staršem tudi šola, prav tako in predvsem pa bi morali na to pazit! v športnih društvih. Grob! izrazi iz navijaških vrst so se že zelo utrdil! med športniki, športni komentarji pa so skoraj nujno »za- beljeni«. In vse redkeje doživimo, da zaradi krilatice, ki jo je kakšen igralec izustil, sodnik tega izključi, še redkeje pa se zgodi, da sodnik posvari vročekrvnega gledalca. In vendar nam pomeni danes vsaka panoga športa razvedrilo, veselimo se uspeha naših športnikov, šport je postal del vsega našega življenja, zato pazimo kako o njem govorimo. Ko kupujemo meso... Vse prevečkrat slišim pritožbe go- spodinj v mesnici, češ, zadnjič sem dobila preveč privage, slab kos me- sa itd. V mesnicah b! nam tega lah- ko povedali precej, vendar poglej- mo. Cene mesu so določene, količina privage h kil! tudi (30 %, poleg ki- lograma mesa pa 33%) torej je v glavnem kriv kupec isam, če mu pod- taknejo v mesnici tega preveč, one- ga premalo. Takšnim »pomotam« bomo najlaže naredil! konec, če se bomo doma odločili za takšno !n takšno vrsto mesa, za zrezek, pljuč- no pečenko ali govedino za juho. Na ceniku si lahko tudi približno iz- računamo ceno in pomote bodo se- daj malone iziključene, če bomo pa- zil! tudi tedaj, ko mesar meso tehta in ko iabira kosti. Sebi pa bo- mo prihranili jezo in denar. Torej ne pozabite, le 30 % kost! v kilo- gramu mesa! Pleten kostum je izdelek domače tovarne in ga je moč kupit! v raz- nih barvah. Učinkuje mladostno in sveže in se poda, čeprav je pleten, tudi nekoliko močnejšim postavam Paspul v ustrezajoči barvi je letos znak modnosti in šika. V barvi pa- spula si za pomlad izberemo še več- jo torbico (predvsem naj bo pro- storna, da nam bo hvaležno služila tudi tedaj, ko ne bo več moKlerna, za večji nakup in enodnevno poto- vanje), čevlje in rokavice. Pleten kostum Prehlojeni smo S toplimi dnevi je prišel tudi prehlad v pisarne, delavnice, razre- de in drugam. Domov ga je prine- sel očka, nalezla pa sta se ga hkra- ti mama in sinek, po dveh dneh je kihala tudi že hčerka, vendar je bila še živahna in zelo nesrečna, ker je mama rekla, da prehlajena ne more v vrtec. Potem so tekle solze, mala je šla v vrtec in tam je od nje do-« bila prehlad še Tanja. S toplimi dnevi se močno poveča nevarnost prehlada, saj že željni sončne toplote prehitro odlagamo plašče, potem pa nas še vse vroče prepiha blagodejni vetrič. V pozdrav pomladi spijemo še mrzlo oranžado ali pivo,, češ, saj je zunaj toplo, kaj m! bo zdaj, če vso zimo nisem bil prehlajen. Pomlad je za prehlad zelo hvale-- žen letni čas. Toplo sonce je še mu- hasto !n ko se skrije za oblake in zapiha še veter, je neprijetno hlad- no. Mi pa se oblačimo dopoldne lahko, popoldne si ogrnemo jopico in ostanemo zunaj takšni, ko že pa- da mrak. Pazimo torej in nikar še ne ver- jemimo pomladi, čeprav je letos pri nas že dolge tedne. April se je za- čel s prvim aprilom, tega ne smemo pozabiti. In če prehlad le ulovimo, ga pozdravimo s poostreno pozor- nostjo na vremenske neprilike, tem- peraturo in naš plašč. Nikar ne upo- rab! j a jmo, že ko prvič kihnemo, kapljic za nos, topel čaj je mnogo bolj naravno z>drav!lo. Kapljice za nos uporabimo šele pri hudem pre- hladu, zato da preprečimo nadaljnje 'irjanje na srednje uho. ŠMARSKI TURIZEM Nihče ne more zanikati lepot, ki jih ima šmanska pokrajina. Tu ni visokogorskih lepot, niti brezmejnih ravnin: to je rhehka, valovita pokra- jina, pisana, prepletena s potočki, gozdovi, njivami in vinogradi. Naj- višji vrh je komaj kilometrsko visok Boč, ki se dviga nad skrito Kostriv- nico. Smarska pokrajina je polna Tajnik turističnega društva »Procvit«, Ivan Jurjovec (desno v pogo- voru z direktorjem obsoteljske vodne skupnosti to;v. Perčičem. ljubkih kontrastov: nove stavbe ra- stejo ob skromnih hišicah, toda pol- no je tudi zgodovinskih spomenikov. Pokrajina ob Sotld je sploh poznana kot nekaka dolina gradov. Tajnik šmarskega turističnega društva »Procvit« pa je o lepotah pokrajine okrog Smanja govoril še s posebno ihtivostjo. »Res je: nisem tukajšnji rojak, toda to pokrajino imam ra-d. Po službeni dolžnosti — (po poklicu je sanitarni uslužbenec) — sem jo prebredel že križem. Prepričan sem, da bi se dalo dosti storiti za raz- voj turizma, posebno še sedaj, ko je stekla skozi obsoteljska železnica in se bo nekoč tod razvijal medna- rodni promet. Smarčani se dobro za- vedajo, da je razvoj turizma pomem- ben za življenje v kraju. Največja želja, ki jo trenutno gojimo, pa je, da bi si uredili športno igrišče in ko'pališče. Občina je prispevala mi- lijon, pa tudi železnica, ki je del igrišča uničila ob gradnji; tako upamo, da bomo lahko nekaj stori- li. Razumljivo je, da bomo morali še drugače poprijeti: prostovoljno delo in podobno. Sicer pa je odpr- tih vprašanj še mnogo. Poglejte sa- mo v zapisnik z občnega zbora, ki smo ga imeli pred kratkim,« in po- nudil mi je šop popisanih listov. Predsednik društva dr. Bogdan Fiirst je v izčrpnem poročilu nani- zal vrsto vprašanj, ki jih bodo mo- rali čimprej reševati. Ob kopališču in igrišču naj bi bil camping in ne- kje še prostor za parkiranje. Zasa- diti bi mog'li pnimerne drevorede in cvetlične grede ter sploh olepšati naselje. Nekaj dreves so pravkar že posadili, seveda, v tesnem sodelo- vanju s komunalnim zavodom, ki je bil lani ustanovljen. To je tudi iz- boljšalo pogoje za ureditev kraja. Prav neprijetno kazi izgled neome- tana dolga stavba sredi naselja ob gostišču. Kanalizacija tudi ni po- vsod v redu. Tujskih sob nimajo do- volj, ki pa bi biile potrebne. »No, vidite,« je skoraj rahlo otož- no povzel tovariš Ivan Jurjovec, ko sem mu vrnil zapiske. »Tako je tre- nutno še res. Skrbi bomo imeli še dovolj. Armada nam je sicer poma- gala, da je uredila zemeljska dela za bazen, toda kje je še ostalo. Ta- koj bomo morali krepko pljuniti v roke: pa ne samo člani turističnega društva, temveč prav vsi: telovadci, mladina in organizacija SZDL, če bomo hoteli uspeti...« Skoda bi bilo, če bi se resnično ne zavzeli vsi. Res je lepo na Smar- skem. Izkoristiti je potrebno lepote, ki jih nudi še priroda samal s. »FLOSARSKI BAL« V LJUBNEM PRIPRAVE ZA I. TURISTIČNI TEDEN ZGORNJE S.^VINJSKE DOLINE Na območju mozirske občine se že nekaj tednov živahno pripravlja- jo na I.- turistični teden Zgornje Sa- vinjske doline, ki bo v dneh od 1. do 6. avgusta letos. Pred dnevi je za- sedal v Mozirju poseben odbor, ki vodi priprave. Poleg osrednjega od- bora so ustanovili še šest odborov ki so zadolženi za razna ipo'dročja. Na izadniji seji osrednjega odbora so sklenili, da bo centralna proslava v Ljubnem ob Savinji 6. avgusta. Tu- nistični teden se bo odvija! pod ime- nom »FLOSARSKI BAL«. Vse dni turističnega tedna bodo po števil'nih krajih v občini kulturne in zabavne prireditve. Na pobudo občinskega sveta za turizem in go- stinstvo boido turistična društva raz- pisala tekmovanja o ureditvi naselij in posameznih hiš. Poseben pouda- rek v tem tekmovanju bodo dali okrasitvi oken s cveticami. V ta na- men so določili tudi nekaj denarja Za nagrade tistim, ki bodo s cveti- cami najlepše uredili okna. V dneh turističnega tedna bodo v občini tudi številne razstave^ ki bo- do prikazale znamenitosti in Običaje Zgornje Savinjske doline. Posebno skrb bodo posvetili Lovskim in ri- bišikim razstavam, saj so ti dve pa- nogi iaredno razviti v občini. Tudi gozdarska in kmetijska panoga bo- sta pokazali na razstavah svoje uspehe. Poleg že omenjenih razstav bo tudi etnografska razstava v Mo- zirju in Ljubnem ob Savinji. Pri teh razstavah bo pomagal tudi celjski muzej. Na programu je tudi razsta- va slikarja — samouka »JAKUA« iz Nazarja, ki bo prikazal svoja umetniška dela. Na dan glavne proslave v Ljub- nem ob Savinji bodo'ves dan šte- vilne kulturne in zabavne priredit- ve. Osrednja točka bo nedvomno prikaz starih »flosarskih« običajev na Savinji. Ti običajii so zelo bogati, saj so se Zgornje Savinjčani več desetletij zelo ukvarjali s splavare- njem. Ta dan bodo tudi številna ribiška in lovska tekmovanja. Gozd- ni delavci bodo priredili tekmovanje tesačev. Poleg domačih društev bo na prireditvah sodeloval tudi Klub študentov-visokošolcev mozirske ob- čine. Propagandni odbor pripravlja -posebne prospekte o znamenitostih Zg. Savinjske doline. V izdelavi so tudi posebne spominske značke in razglednice, na katerih bodo prika- zani vsi turistični kraji mozdrske občine. V kolikor bodo dokončali gradnjo nove ceste v Logarski do- Ični, bodo v dneh turističnega tedna tudi to cesto izročili svojemu na- menu. Vsi napori v priipravah za to turistično prireditev imajo namen, da bi postala Zg. Savinjska doHna res pravo turistično področje, saj si to s številnimi prirodnimi lepotami tudi zasluži. -er Tekmovanje v počastitev vstaje V počastitev 20-'Ietnice ljudsike re- volucije se bosta 23. aiprila popoldne na igrišču na Prevorju v prijatelj- skem srečanju pomerili društvi »Partizan« iz Kozjega in iz Šent- jurja. Tekmovali bodo v streljanju z zračno i.n malokalibrsko puško, v odbojki, šahu in namiznem tenisu. Strelci Strelske družine »Bohor« s Prevorja pa bodo tekmovali ta dan s strelsko družino iz Loke pri 2us- mu. Babice so zborovale Pred dnevi so se v dvorani zdra(V- stvenega doma v Celju zbrale ba- bice celjskega okraja k rednemu letnemu občnemu zboru. Njihove- ga pregleda dela so se poleg ne- katerih celjskih zdravnikov udele- žili tudi ugledni gostje, med nji- mi dr. profesor Vito Lavrič, di- rektor babiŠke šole v Ljubljani, ki je pred občnim zborom nekaj več spregovoril o nalogah babic in po- menu babiške službe. Predsednica babiškega društva za celjski okraj Ana Cekova je v poročilu za preteklo obdobje po- vedalla, da so babice sodelovale pri 772 porodih in pri tem odpra- vile nad sedem tisoč sto ur. Babice bdijo nad zdravjem nosečih žena, pomagajo pri negi dojenčka^ sve- tujejo mlađim materam itd. in pri tem obsežnem delu mnogokrat presežejo svoj sedemumi delav- nik. Toda kljub njihovi veliki skr- bi so iani zabeležili 27 porodov brez strokovne pomoči. Nedvomno tega niso krive babice, ampak v veliki večini primerov porodnice same, ki so babice prepozno za- prosile za pomoč. Primerjava z drugimi okraji namreč kaže, da, je pri njih porodov brez strokov- ne pomoči manj. Menijo pa, da tam tudi ne vodijo tako točne evidence. Babice bodo v bodoče še skrbele za porodnice in nosečnice. Ne- dvomno bo tu treba še marsikaj napraviti. V bodoče pa se bodo zavzele tudi za prosvetljevanje že- na, jih usmerjale na dispanzerje za žene, še bolj pomagale bodo- čim materam itd. V Celju je vsako sredo ob 17.30 uri v dispanzerju za žene šola za porod brez bolečin, ki jo vodi dr. Andrej Kocijan. Zaradi velikega pomena te šole bodo tudi babice bolj kot doslej priporočale bodo- čim materam, da se vanjo vklju- čijo. Udeleženke občnega zbora so vneto razpravljale tudi o izobra- ževanju in kvalifikaciji babic. Pri- poročile so, da bi tudi v celjskem okraju podobno kot so to storili v Ljubljani — organizirali tečaje za dokvalifikacijo babic, ker bi se tečaja nedvomno vse udeležile. Pred zaključkom občnega zbora sta predstavnici vseh babic celj- skega okraja iskreno čestitali in izročili darilo babici Ani Cekovi, ki že triintrideset let dela v ba- biški službi. Ana Cekova bo nam- reč kmalu praznovala sedemdeset- letnico. Več za zdravstvo Nekoč žandarmerija, danes zdravstveni dom v Kozjem Zdravstvo je večkrat v težavah. Na šmanskem so se morali spopri- jemaiti predvsem z vprašanji kadra in prostorov. V Podčetrtku je bila lekarna dolga leta, zdaj so jo prav zaradi smrti lekarnarja morali za- preti, ker ni farmacevta. V Kozjom so k sreči .preuredili bivšo žandaipme- rijsko postajo v nekak zdravstveni dom, ki je založen tudi z osnovni- mi zdravili. Na pogled je videti kot gradič. Lepo je urejen in Kozjani so zadovoljni. V Šmarju pri Jelšah se zdaj obeta rešitev. Zidovi sodob- nega zdravstvenega doma so se pravkar dvignili že visoko nad te- melje. Tako bo Šmarje dobilo zdrav- stveni dom, v katerem bodo potreb- ne ambulante in tudi lekarna. Več bo potrebno še prisipevati za grad- njo in ureditev zdravstvenih objek- tov v Rogaški Slatini, ki bi tudi po- trebovala večji zdravstveni center Kljub \"semu pa je zdravstvo na šmarskem opravilo lep skok naprej Morda ne bi bilo napačno, če bi ne- koliko več razmišljali, kako bi izko- ristili prirodna bogastva in značil- nosti, ki so prav za zdravstvo in okrevališiča zelo ugodna skoraj v vsej Smareki pokrajini? s. Mesec usmerjanja mladine v poklice Za izvedbo »Meseca usmerjanja mladine v ipoklice« so pri zavodu za zaposljevanje delavcev v Slov. Ko- njicah ustanovili posebno komisijo, ki ibo skrbela predvsem za to, da bo akcija potekala po vseh šolah ter gospodarskih in političnih organiza- cijah. Komisija bo skušala .dobiiti po- datke o številu vajencev, ki jih bo- do potrebovala posamezna obrtna, trgovinska, industrijska in druga podjetja. To je dokaj važno spričo tega, ker bo letos precej mladine do- končalo obvezno šolanje ter bo tre- ba že vnaprej vedeti, koliko bo pro- stih učnih mest. Člani komisije pa bodo skupaj s predstavniki gospodarskih organi- zacij obiskali vse šole v občini ter bodo tam z učenci zadnjih, letnikov še posebej govorili o posameznih poklicih v raznih panogah, predvsem pa o tistih, ki so v občini razvite in imajo pogoje za nadaljnji razvoj, kot na primer usnjarska, kovinska in lesna. Avio-moio tečaj p Podčetrtku AMD Bistrica ob Sotli je zares delavno. Pravkar je zaključilo ama- terske tečaje v Bistrici in Kozjem, že snuje nov tečaj v Podčetrtku. Tako je razširilo aktivno dejavnost tudi na ta del Obsotelja. Okrog 20 tečajnikov je pred dnevi začelo s šolo. ŽELEZNIČARJI PONIKVE, KOVINARJI ALPOSA IN KMETIJSKI DELAVCI SLOMA Trije zbori sindikalnih podružnic V šentjurski občini je bilo v zad- njih tednih več občnih ziborov sin- dikalnih podružnic. Pridružili so se jim tudi železničarji na Ponikvi, kmetijski delavci na Slomu in kovi- narji podjetja Alpos. Reorganizacija železniške trans- portne in vzdrževalne službe je po- vzročila tudi reorganizacijo sindi- kalnih podružnic, ki bi naj vključe- vale prometno osebje Šentjurja, Grobelnega in Ponikve. Progovni delavci nadzorništva na Ponikvi pa bi imeli eno in .delavci nadzorništva v Grobelnem drugo samostojno sin- dikalno podružnico. Kljub temu, da so progovni delavci zaposleni na oddaljenih deloviščih, so v pretek- lem letu pripravili nekaj uspelih progra.mov ob prvem maju, dnevu železničarjev in nekaterih pomemb- nih obletnicah. Ker imajo v delu sin- dikalne organizacije največ izkušenj delavci iz vrst prometnega osebja, so se dogovorili, da bosta obe sindi- kalni podružnici — prometnega osebja in progovnih delavcev — še naprej tesno sodelovali. Na občnem zboru sindikata kme- tijskih delavcev na Slomu so raz- pravljali o gospodarski rasti pose- stva, manj pa so govorili o nalogah sindikalne organizacije, krepitvi de- lavskega samoupravljanja itd. Pri povečanju površin obdelovalne zem- lje, mehanizaciji, agromelioraciji, novih nasadov sadja, ribeza itd., kar je glavni problem posestva, bodo lahko uspešno pomagali absolventi kmetijske šole v Vnbju, ki so pra.v- kar nastopili svoje prvo službeno mesto. Razprava na občnem zboru sindi- kalne organizacije v Alposu je do- kazala, da se proizvajalci izredno zanimajo.za delavsko samoupravlja- nje, pravočasno obveščanje o pro- blemih proizvodnje, sistem nagraje- vanja itd. Koleiktiv, ki obravnava svoje probleme tako vsestransko, bo nedvomno uspešno izvršil naloge, ki jih je prevzel z družbenim planom občine za to in naslednja leta. J. P. V Rimskih Toplicah so peli pionirji Preko pet sto ljudi se je v nede- ljo udeležilo v Rimskih Toplicah občinskega festivala pionirskih pev- skih, tamburaških in harmonikaških zborov. Razen dveh manjših šol so bile zastopane vse osnovne šole in je ob tej priliki nastopilo 12 zborov. Sodeloval je tudi pevski zbor Otro- škega vrtca Laško. Iz programa, ki so ga izvajali po- samezni zbori, je razvidno, da so se nekateri zbori za to prireditev pripravili res s polno mero odgovor- nosti. To velja predvsem za pevski zbor osnovne šole v Laškem, ki se bb udeležil okrajnega festivala. Kva- litetni nastop so izvedli tudi pevski zbori osnovnih šol iz Rimskih To- plic in Rečice. Z nič manjišm na- vdušenjem pa ni bil sprejet pionir- ski zbor iz Lokavca. V zaključnem delu festivala pa sta nastopila združeno harmonika- ški zhor iz Laškega in tamburaški zbor iz Sedraža, kar je bil višek vsega izvajanja na omenjenem fe- stivalu. T. K. Veliko doživetje Imeli so srečo. Ze navsezgodaj je sonce uprlo svoje žarke v dolino. Šentviški pionirji so se odpravili z obsoteljskim motornim vlalkom na težko pričakovani izlet. Ne, to niti ni bil izlet, temveč pravi pouk. Če- prav so v občini, ki zajema velik del Obsotelja, mnogi še doline ob Sotli nikoli niso videli. Zadnje čase so že veliko slišali o njej, o napredku, ki ga je dolina dosegla v zadnjem de- setletju! Letos pa je obisk Obso- telja še pomembnejši: povsod go- vorijo o boju, o partizanih in prav v Obsotelju bodo videli, kjer je do- ma človek, ki je vodil ljudsko vstajo? Vlak je lagodno drvel po novi progi. Zavijal po dolini ob Mestin- šonioi, ki daje lepe obete za razvoj kmetijstva, kakor hitro bodo vzrav- nali strugo in odvedli vodo z močvi- rij. .Mimo Sodne vasi, kjer so zag'le- dali ljubko novo postajo, in mimo »atomskih toplic« in že so v Pod- četrtku. Visoko zgoraj se mogočno košati rumen grad, simbol nekdanje »evdalne gospoščine in zatiranja. V tesni, a lični šoli so se srečali s tovariši, ki so v šoli veliko napra- vHi. Modelčki so v gibanju, dunaj- ski >Risenrad« se naglo obrača, Edi- jeva žaga-venicija-nka, ki je bila na razstavi V Ljubljani, po pritisku na Šentviški pionirji veselo pričakujejo odhod viaka, ki jih bo zapdjal po Obsotelju v veliko da#/etje. gumb že dela. Pionirski radijski od- dajnik »Svrčelk« obvešča vse v šoli o tekočih dogodkih, o delu v zadru- gi; da, tudi Tončku, ki ima rojstni dan, čestitajo in mu želijo obilo uspehov v življenju. Brr; povedali pa so tudi to, "da sta Micka in Ja- kec — ali kako jima je že ime! — pisala šolski nalogi za enojko. Če- bele so tudi tu in pravkar so sami sezidali toplo gredico. Vse polno je življenja v tej vaški šoli, kjer so pionirji sami upravljalci. Res, lepo je bilo videti šolo in grad, od koder je lep pogled daleč po Obsotelju. Podčetrtek leži pod gradom kot na peskovniku! Morda bi pogled nanj bil še lepši, če bi popravili stare, obraščene plotove, tu in tam očistili nepotrebno grmičevje ob cesti in po- dobno. Vlak je zapiskal. Imensko polje je lepo. Kupčki rdečih cevi dokazujejo, da bo dolina kmalu še bolj spreme- nila obraz. Obsoteljska vodna skup- nost že odvaja odvisno vodo. Se mi- mo rdeče in rumene imenske postaje čez mostiček in peljali so se po hrvašiki strani. Kumrov^c! Radoved- no so poskakali z vlaka in se ozi- rali, toda naselja še nikjer. Samo mala dolinica: tu se je Guibčeva voj- sika bojevala proti fevdalnim nasil- nikom. Spredaj na" visoki strmini so razvaline Cesar grada in Kunšiper- kar. Precej zgodovine na kratki vož- nji! Malo prej so se spomnili pre- hoda XIV. divizije pri Prelaskem. zdaj Matije Gubca in končno še to- variša Tita. Sredi Kumrovca stoji skrom.nejša kmečka hišica. »Tu se je rodjl tovariš Tito?« je zelo začu- deno vzkliknila Slavica. Da, tu! V kmečki hišici, ki je imela še črno kuhinjo in žrmlje, se je rodil velik človek! Otroci so hodili skoraj še- petaje po treh prostorih. Ogledali so si vse: staro puško; loparje, ve- gasto zibelko, prvo maršalsko oble- ko, slike. In nazadje so se vsi še podpisali v veliko rdečo knjigo! Ko- liko se jih je že vpisalo! No, pred dnevi so bili tu tovariši iz Rogaške Slatine, iz Savinjske doline, iz Za- greba, da, iz mnogih kra-jev naše domovine. Bilo je veliko doživetje. Spoznali so Titov dom, videli veliko šolo, po- potovali skozi Obsotelje, dolino gra- dov, a danes lahko rečemo tudi, do- lino velilkih nasiprotij. V obsotelju se tesno prepleta staro, starejše z no- vim in daje lepe obete za nagel raz- voj. Obsotelje je slikovito in je osta- lo pionirijam v nepozabnem spomi- nu. Da, tudi naučili so se mnogo! 10 CELJSKI TEDNIK STEV. 15 — 21. aprila 19«1 TELE5NAVZC07AIN ŠPORT Prvič dvojno zmaga v SPOMLADANSKEM DELU TEKMOVANJA ŠESTO KOLO SPOMLADANSKEGA DELA TEKMOVANJA V SLOVENSKI CONSKI LIGI BO ZA OBA CELJSKA PRED- STAVNIKA ZAPISANO Z ZLATIMI CRKAMLPRVIC VTEM DELU TEKMOVANJA SI JE TUDI OLIMP PRIBORIL PO- MEMBNO ZMAGO. TAKO STA OBA CELJSKA ZASTOPNI- KA KONCALA ta ZAVRTLJAJ kot ZMAGOVALCA. sem zaslužil. Ce sodimo po pri- ložnostih, ki so jih imeli bi lahko bila še dosti višja. Na račun dveh zasluženo pri- borjenih točk se je Kladivar po tem kolu spet usidral na drugem mestu lestvice, štiri točke za Ma- riborom. Ta razlika mu daje spet upanje, da se povzpne na sam vrh. Samo treba bo igrati in zmagad. V prihodnjem kolu bo Kladi- var igral v Ljubljani proti Krimu. Lanska tekma v Celju se je kon- čala z zmago plavih 2:1. V predtekmi je mladina Kladi- varja prav tako slavila pomemb- no zmago, saj je svoje ljubljan- ske sovrstnike premagala z viso- kim rezultatom 6:1. Odlična igra Kladivarja Kladivar : Ljubljana 6:3 (2:1) Začetek tekme, ki je privabila na Glazijo spet blizu dva tisoč gledalcev, pa čeprav je bila med tednom, v sredo, ni obetal nič dobrega. Namesto, da bi prišli v vodstvo domačini, so prvi gol za- bili Ljubljančani. To je bilo v šesti minuti. Do izenačenja rezultata smo morali čakati kar 17 dolgih minut. Tokrat se je izkazal Vodeb. Minuto zatem je mrežo potresel tudi Hribernik. Do konca polčasa se ni zgodilo nič posebnega, če- prav je ^ladivar čedalje bolj pre- vzemal pobudo. Premoč domače- ga moštva je zlasti prišla do iz- raza v drugem polčasu. Tako je Kladivar dvakrat po zaslugi Per- ca (7. in 15. minuta) ter po uspeš- ni intervenciji Marinčka v 22. mi- nuti dosegel že vodstvo 5:1. V 38. minuti so do gola prišli Ljubljan- čani in rezultat je bil 5:2. Pet mi- nut pred zaključkom je bil Vodeb ponovno premagal Zupančiča. Re- zultat 6:2. V zadnji minuti igre pa so gostje postavili končni izid 6:3. Tekmo med Kladivarjem in Ljubljano lahko štejemo med naj- boljše nogometne dvoboje na Gla- ziji sploh, saj sta se srečali enaj- storici, ki dobro vesta, kaj je lep in učinkovit nogomet. Kladivar je zaigral lepo in si je zmago pov- Zopet upanje • •. OLIMP : RUDAR 2:1 Največje presenečenje šestega kola spomladanskega dela tekmo- vanja v slovenski conski nogomet- ni ligi je prav gotovo pripravil Olimp, ki je v Trbovljah prema- gal domačega Rudarja 2:1. Četudi so rudarji nastopili v oslabljeni postavi, zmage Olimpa ne kaže podcenjevati, saj je prišla v tre- nutku, ko je bila usoda gabrskega moštva že skoraj zapečatena in tedaj, ko se je Rudar oziral za naj- višjim mestom. Olimp si je zmago povsem za- služil. Lahko bi bila celo višja. Toda, bodimo zadovoljnji že s tem, kar je priboril. Oba gola je dosegel Florjane. Na račun teh dveh točk (po- vsem nepričakovanih) ima Olimp znova možnosti, da ostane v ligi. Seveda pa bo moral poprej obra- čunati s kranjskim Triglavom, ki prav tako visi nad prepadom. Tek- ma med obema moštvoma bo v nedeljo v Celju. Lansko jesen so v Kranju zmagali Gabrčani 1:0. Upajmo, da tudi tokrat ne bodo razočarali! Sicer pa ne gre samo za ti dve točki. Prav bi bilo, če se bi Olimp sploh rešil nevarnega dna, kajti zaenkrat je še odprto vprašanje, koliko moštev bo iz te lige sploh izpadlo. Med tednom je mladina Olimpa premagala mladince Rudarja 3:2. Nogometno moštvo železničarskega kluba Celje „CELJE" okrajni prvak z visoko zmago nad ekipo štorskega Kovinarja — 8:0 (2:0) — so nogometaši železničarskega kluba Celje že pet kol pred zaključkom tekmovanja osvojiili na- slov okrajnega prvaka. Za tako imenovani celjski derby je vladalo veliko zanimanja. Vendar je že začetek tekme pokazal, da so Celjani do!>ti boljši in da jim zmage ne more vzeti sicer bolj borbeno moštvo (včasih tudi preveč). Rezultat tekme je sice« vi- sok, lahko pa bi bil še izdatnejši, če bi domačini zlasti v prvem polčasu izkori- stili vsaj še nekaj priložnostii, ki so jih imeli. V ostalih tekmah celjske podzvezne lige pa so bili doseženi naslednji rezul- tati: Kladivar B - Velenje 4:1, Šoštanj - Šmartno ob Paki 6:2, Olimp—Steklar 1:6. Po tem kolu je stanje na lestvici na- slednje: Celje 13, Velenje 9, Kovinar 8, Šoštanj 4, Steklar 2 in Šmartno 2 točki. Kovinar, Velenje in Steklar imajo po eno tekmo manj. Pri tem vrstnem redu pa niso všteti rezultati, ki so jih moštva do«egla v dvobojih z drugima ekipama Olimpa in Kladivarja. OJSTHEŽ - sam v vodstvu Medtem, ko so bile tri partije četrtega kola prvenstva Celja za posameznike v šahu preložene, so se ostale tri končale takole: Ojstrež—Suhel 1:0, Pertinač— Primožič 0:1, Pajman—Oder renti. Rezultati petega kola: Primož'č—Paj- man remi, Oder—Modic 0:1, Janežič— Pertinač 1:0, Suhel—Lubej 0:1, Kovačič— Ojstrež 0:1. Ena partija je bila prelo- žena. Po petem kolu je na čelu lestvice Oj- strež s 4 in pol točke. CELJSKI ŠAHOVSKI KLUB NA VRHU v nedeljo je bilo na vr.^ti drugo kolo okrajnega moštvenega prvenstva v šahu. Rezultati: Celjski šahovski klub—Žalec II 4:2, Savinjčan (Šempeter)— Štore 4:2, Žalec I.—Šoštanj 5:2 (ena partija prelo- žena). • Po drugem kolu vodi Celjski šahovski klub pred Žalcem I, Šoštanjem, Savinj- čanom, Storami in Žalcem II. Schisti zo pokal maršala Tita Včeraj se je začelo šahovsko tekmo- vanje za pokal maršala T'ta. Pravico na- stopa imajo vsi kolektivi, šole, ustanove, klub-i, sekcije in najrazličnejše orga- nizacije. Zato — prijavite se v «im več- jem številu. Ekipo sestavljajo štirje člani. Igra se po izločilnem sistemu. Tekmovanje je v celjskem šahovskem domu. Odlični rezultati NA OTVORITVENEM MITINGU AD KLADIVAR Minulo nedeljo je bil otvorit- veni miting a'Uefcskega društva Klaidivar, kj je zabeležil lep uspeh ne samo v udeležbi (nad 80 tek- mavailcev), temveč tudi v rezulta- tih. Zlasti solidno formo so poka- zali kan'didaiti /.a evropisko prven- stvo. Mimo tega pa smo na sezina- mu ua so bili: PIONIRJI 60 m: Krajne 7.7. SOŠTANJCANI - IZGUBILI V nedeljo se je začelo tekmovanje tudi ▼ slovenski košarkarski ligi. Edini pred- stavnik celjskega okraja v tem tekmo- vanju — Šoštanj — je izgubil prvo tek- ao na domačem igrišču z Medvodami 58:4?. MLAJŠI MLADINCI: krogla: Led- nik 12.23; 60 m: Polutnik 7.5; 1000 m: Zuntar 2:48.6; kopje: Šlan- der 38.81; 300 m: Polutnik 38.3 in višina: Kunej 155 cm. MLADINCI: 3.000 m: Potrata 9:34.0; 60 m: Breznik 7.7; 100 m: Vravnik 11.6; daljina: Koražija 6.47; disk: Vid- ma jer 38.50; višina: Pisanec 170 cm. MLAJŠE MLADINKE: krogla: Rajhel 8.71; 400 m: Rajhel 69.7; 100 m: Serbec 12.9; višina: Urban- čič 145; 60 m: Serbec 8.1. MLA- DINKE: krogla: Potočnik 10.64; 100 m: Cede 12.7; višina: Kladnik 140; 60 m: Cdkan 8.6. ČLANI: 3.000 m: Naraks 8:56.5; 100 m: Kolnik 10.6, Lorger 10.6, Smovršnik 10.8, Vučer 11.3; da- ljina: Molk 6.45, Zilnik 6.21; disk: Vravnik 42.29, Brodnik 38.81; krogla: Vravnik 12.62, Brodnik 12.45, Kolnik 12.01; 300 m: Vučer 36.7, Važič 37.4; višina: Zilnik in Brodnik 175. ČLANICE: krogla: Skomik 9.28; 800 m: Marš 2:31.9; 200 m: Cede 26.9; 100 m: Gašparut 13.3 disk: Kroflič 37.45; višina: Pader 135; 60 m: Pader 8.5. SMSHa ZA POLDRUGI CENTIMETER f Prejšnjo nedeljo dopoldne. Prvenstvena rokometna tekma med moštvom Partizana Celje-me- sto in ekipo rokometnega kluba celjskih železničarjev. Čeprav so že pred tekmo ugo- tovili in vsi skupaj sprejeli na znanje, da vrata niso povsem v re- du in da so ena menda za centi- meter, druga pa za centimeter in pol previsoka, so vseeno začeli tekmo in jo končali. Rezultat 24:12 v korist dosti bolj- še partizanske ekipe. To je bila prepričljiva in zaslužena zmaga močnejšega nasprotnika. Toda . . . Spet so raztegnili me- rilo :n spet stopili k vratom in jih merili, merili ... Ista ugotovitev. Centimeter pri enih, poldrug centimeter pri dru- gih. Kaj pa zdaj? Besedo je povzel predsednik roko- metnega kluba Celje, ki ga prika- zuje naša slika tudi pri merjenja vrat: — Napovedujemo protesti Ne vem, ali se je pozneje v re- snici pritožil na izid tekme, ozi- roma na nepravilna vrata, ali ne. Sicer pa to ni važno. Žalostno in smešno hkrati je dejstvo, da so še taki športni funkcionarji, ki hoče- jo za zeleno mizo doseči tisto, kar ni bilo njihovo moštvo sposobno zabeležiti v tekmi. Res je, da je treba pravila igre spoštovati. Mor- da bi bil protest upravičen, če bi prav tisti poldrugi centimeter od- ločal o zmagi, oziroma porazu. To- da, dogodki na igrišču so bili ta- ko prepričljivi, da bolj niso mogli biti. Zmagalo je boljše moštvo in temu se ne da oporekati. Ali je res tako hudo sprejeti poraz? Ce ni, čemu torej merjenja, ki so vzbuja- la samo pomilovanje in čemu is- kanje »prekrškov« v registraciji igralcev? In končno — obe moštvi sta nastopili pod enakimi pogoji. Za obe moštvi so bila vrata pre- visoka! Cas bi že bil, da bi taki primeri izginili z naših športnih igrišč, pa kjerkoli se pojavljajo. Sprememk pri vrhu v nadaljevanju okrajne rokometne lige so bili doseženi pričakovani izidi. Mo- štvo Celja si je z odl'čno igro priborilo visoko zmago v Konjicah 28:5. Partizan Celje pa je v Šoštanju premagal doma- Sine 23:19, vendar so zmagovalci vložili protest zaradi nepravilne registracije. Ostali tekmi sta se končali takole: Po- Inle-Velenje 16:34, Laško-Griže 22:14. Zaradi boljšega količnika je vodstvo na lestvici prevzela ekipa železničar- skega kluba Celje, drugi je Partizan Celje, tretji Velenje, Šoštanj in Laško itd. V naslednjem koln tigrajo: Partizan Celje—Konjioe, Polule—Laško, Griže— Šoštanj in Celje—Velenje. ROKOMETASI SREDNJE TEHNIČNE ŠOLE - OKRAJNI PRVAKI Blizu sto dijakov srednjih in industrij- skih šol se je v nedeljo borilo za na- slov okrajnega prvaka srednjih šol v rrkometu. Tokrat je ekipa Srednje teh- nične šole zasluženo osvojila najvišji na- slov. Zmagovalci so najprej premagali Ekonomsko srednjo šolo 7:3, nato učite- ljišče 6:4 in v odločilni tekmi še gim- nazijo 4:1. V borbi za drugo mesto je učiteljišče pripravilo presenečenje z zma- go nad gimnaz'jo. Vrstni red ekip pa je bil: 1. Srednja tehnična šola, 2. Učiteljišče, 3. Gimna- zija, 4. Ekonomska srednja šola, 5. Va- jenska šola Velenje, 6. Trgovska šola Celje, 7. Vajenska Žalec, 8. Metalurška industrijska šola Store in 9. Industrijska steklarska šola Rogaška Slatina. ROKOMETNI TURNIR »KLIME« Mladinski aktiv »Klime« je v torek popoldne izvedel trad'cionalni turnir pio- nirskih in mladinskih moštev v roko- metu. Po zelo lepih in izenačenih bor- bah so zmagali pionirji Partizana Celje- mesto. ki so osvojili devet točk. Na osta- la mesta pa so se uveljavili: 2. Trgov- ska šola 6. 3. II. osnovna šola 6, 4. mla- dinski aktiv IFA 5. 5. III. osnovna šola 2 in šesto mesto mladinski aktiv Klime s prav tako dvema točkama. Zmagovalno moštvo je prejelo lep po- kal prireditelja. PRVO MESTO ZA ROKOMETASICE EKONOMSKE SREDNJE SOLE V ponedeljek so se za naslov najboljše rokometne ekipe v okraju borile dija- kinje srednjih in strokovnih šol. Prvo mesto so osvojile dijakinje Ekonomske srednje šole, ki so v finalni tekmi pre- magale učiteljišče 5:2. Vrstni red ostalih pa je bil.: 3. Gimnaz'ja, 4. Administra- tivna šola, 5. Trgovska šola, 6. Tehnična srednja šola, 7. Vajenska šola Žalec. Vravnik pri metu diska TRIBUNA Olepševalnega In turističnega društva Tudi takšna, pa čeprav morda samo priložnostna skladišča, bi lah- ko izginila z dvorišč. Zlasti še, če je to dvorišče ob prometni ulici, kot je Ulica XIV. divizije PRIJAVITE PROSTE SOBE Olepševalno in turistično društvo prosi vse prebivalce celjskega mesta, ki imajo proste sobe, da jili prija- vijo društvu zaradi oddajanja turi- stom in drugim preiiodnim gostom Nova ležišča pospešujejo turizem, odjemalcem pa nudijo lep dopolnil- ni dohodek, saj prejmejo za eno ležišče po 250 do 350 dinarjev na noč. Za posebno lepo opremljene so- be, pa tudi za tiste, kjei imajo na razpolago še kopalnico, pa je cena še višja. ŠE ENA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Pred kratkim je bilo zasedanje bi- roja za investicije pri Trgovinski zbornici, kjer so dokončno rešili na- črte za ureditev trgovii e >RIO« v Prešernovi ulici. Trgovino bodo pre- uredili V kombinrano samopostrež- no delikatesno trgovino, ki bo imela okoli 140 kvadratnih metr^.v prodaj- nega prostora. Ureditev tretje sa- mopostrežne t.'govine v Celju bo predvidoma končana v juliju letos. V CELJSKI OBCINI 50 TISOC PREBIVALCEV Pt nepnpolrip poiatk-h popisa prebivalstva j"- t'enutno v celjski občini 49 tisoč 936 prebivalcev. Po teh podatkih ima celjs4Kemofar- maciji< v Ljubljani. PRVOMAJSKE PRAZNIKE BOSTE PRI- jET.NO IN NAJCENEJE PREŽIVELI NA KOMPASOVEM TRADICIONALNEM IZ- LETU! 1. TRADICIONALNI IZLET S POSEB- NO LADJO (Ivan Cankar) PO JA- DRANU z bivanjem v naslednjih krajih: MALINSKA, RAB, PAG, CRI- KVENICA. Na Rabu v hotelu »Im- perial« pripravljena zabava. Cena 5 dnevnega izleta 6.500 din, otroci do 10 let 5.800 din. 2. Z LETALOM V BEOGRAD IN LAD- JO PO DONAVI v PRAHOVO (ĐER- DAP), cena 5-dnevnega izleta 15.500 din, na legitimacijo K-15 pa samo 7.500 din. V ceni je vračunano le- žišče na ladji v kabini 1. razreda. VSI OSTALI 1. MAJSKI IZLETI SO ZE RAZPRODANI TER RAZPOLAGAMO SE Z NEKAJ PROSTIMI MESTI V ZGORAJ OMENJENIH ARANZMANIH! 5. OBRTNIKI! Prijave za obrtniški ve- lesejcm v MUNCHENU sprejemamo do vključno 25. aprila 1961. 4. BlVSI INTERNIRANCI KONCEN- TRACIJSKIH TABORIŠČ! KOMPAS organizira v sklopu Glavnega odbora Zveze borcev Ljubljana avtobusno potovanje na slavnostno komemora- cijo v DACHAU in v MAUTHAU- SEN. V programu za Mauthausen je vključeno v povratku mednarodno srečanje bivših internirancev na DU NAJU. Prijave za celjsko področje spreje- ma KOMPAS Celje za Dachau do tO. maja, za Mauthausen samo do 5. maja 1951! 5. ČLANE TURISTIČNIH DRUŠTEV obveščamo, da razpolaga KOMPAS Celje za potovanje na cvetlično raz- stavo v TORINO še z nekaj prosti- mi mesti. Pohitite s prijavami! 6. KMETIJSKI STROKOVNJAKI! Obiš- čite kmctlijski sejem v NOVEM SADU v KOMPAS-ovem aranžmanu! KOLEKTIVOM NUDI KOMPAS CELJE V SVOJIH ARANZMANIH PROPAGAND NE CENE! VSE TURISTIČNE 'USLUGE VAM PO- SREDUJE ZANESLJIVO TURISTIČNO IN AVTOBUSNO PODJETJE Tel. 25-50 KOMPAS CELJE KONCERT Ponedeljek, 24. aprila ob 20. uri v glasbeni šoli KLAVIRSKI VEČER MARINE HORAK absolventke srednje glasbene šole v Ljubljani. Vstopnice po 100 in 50 din so v prodaji v glasbeni šoli. GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, dne 21. aprila ob 15.50 — Shakes- peare: Rihard II — II. šolski abonma. Sobota, dne 22. aprila ob 14. uri — Šte- fan Kališnik: Ozka špranja za sonce. Izven. Vstopnice so v prodaji. Ob 19.50 — Shakespeare: Rihard II. — Sobotni abonma in izven. Vstopnice so v prodaji. Nedelja, dne 25. aprila ob 10. uri — Sha- kespeare: Rihard II, — I. nedeljski dopoldanski abonma in izven. Ob 15.50 — Shakespeare: Rihard IL — Nedeljski popoldanski abonma in izven Vstopnice so v prodaji. Ponedeljek, 24. aprila ob 15. uri — Ste- vens: Zakonski vrtiljak. Izven. Vstop- nice so v prodaji. Ob 19.50 — O Neill: Pesniška duša. Iz- ven. Vstopnice so v prodaji. Torek, 25. aprila ob 19.50 — Shakespe- are: Rihard II. — Torkov abonma in izven. Vstopnice so v prodaji. Sreda, 26. aprila ob 15.50 - Shakespe- are- Rihard II — I. šolski abonma. Četrtek, 27. aprila ob 16. ih 20. uri — Shakespeare: Rihard II. Gostovanje v Trbovljah. Petek, 2S. aprila ob 20. uri — Shakespe- are: Rihard II. — Gostovanje v Šent- jurju. Sobota, 29. aprila ob 19.50 — Shakespe- are: Rihard II. — Izven. Vstopnice so v prodaji. KINO KINO UNION 22.-25. 4. 1961 »DIVJI VETER«, ameriški VV film 26.-29. 4. 1961 »ODLIKOVANJE ZA HRABROST«, poljski Csc film KINO METROPOL 20.-24. 4. 1961 »ULICA DE FRERI«, francoski VV film 25.-28. 4. 1961 »ROMAN GINEKOLOGA«, •> nemški film MATINEJA Dne 25. 4 1961 »NI PROSTORA ZA DIV- JE ŽIVALI«, nemški barvni film GIMNAZIJA CELJE - ŠOLSKI KINO Dne 22. in 25. 4. 1961 »OBTEZILNA PRI- ČA«, ameriški film Predstave v soboto ob 15. uri ter v ne- deljo oh 10. ter 16. uri. Vstopnina enot- na 20 din. DPD »SVOBODA« CELJE - MLADINSKI KINO Dne 22. in 25. 4. 1961 »DOLINA MIRU«. slovenski film Predstave v soboto ob 15. in 17. uri ter v nedeljo ob 10., 15. in 17. uri KTNO DPD »SVOBODA« - ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Dne 22. in 25. 4 .1961 »LINIJA ZA TAK- SON«, ameriški barvni film Dn. 26. in 27. 4. 196i »TROJE VROČE- KRVNIH«, ameriški barvni Csc film GELEE ROTALE - MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelarstvo dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki prepe- rata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji« v Ljubljani. PRODAM 1. prodamo konja v starosti 15 let; 2. prodamo voz, zapravljivček, v dobrem stanju; 5. prodamo poljski dvotonski voz v doi)rem stanju. Cene so zelo ugodne. Ogled v Do- mu oskrbovancev na Polzeli. HOREX 55 350 ccm, odlično ohranjen, ugodno prodam. Planinšek Franc, Zg. Iludinja 14. DVA GALENDRA v sodčkih, prodam. Teršek Ana, Leveč 7. MOTORNA KOLESA: HOREX 550 ccm, ZiiNDAPP 200 ccm, SAKS 125 ccm, na- prodaj. Informacije: Irmačnik Tone, Trubarjeva, stolpnica 12/11, Celje. MOTORNO KOLO LAMBRETTA 125 ccm v zelo dobrem stanju poceni prodam. Poropat Bogdan, Skofja vas 56 pri Celju. MOPED nov, prodam. Pevec, Žalec. MOTORNO KOLO PUCH SWS 175 ccm, dobro ohranjen, prodam. Jančič, Mal- gajeva 10, Celje. REZAN LES, rabljen, za gradbene svrhe, prodam. Travner, Miklošičeva, »Obrt- nik«. STIRIOKENSKI kozolec v dobrem stanju ugodno prodam. Brecl Kari, Zadobrova 14 o. Skofja vas. ŠTEDILNIK mizne oblike z belimi plošči- cami, prodani. Naslov v pisarni gostin- skega podjetja »Gaberje«, Mariborska cesta 79, Celje. NJIVO primerno tudi za parcele 2.600 m2 v bližini Mariborske ceste, prodam. Na- slov v upravi lista. ZIDAN ŠTEDILNIK naprodaj. Vprašati v Trubarjevi ulici 11. POLOVICO dvbstanovanjske hiše, delno vseljive (5 prostori), prodam. Knehtl Rudi, Sarhova 46, Maribor. Prijavite se na izlete, ki jih je za prvomajske praznike pripravil po propa- gandni ceni IZLETNIK poslovalnica-Celje 1. Tridnevni avtobusni izlet preko Plit- vičkih jezer v Crikvenico. CENA IZLETA: 6.600 din. 2. Tridnevni izlet s posebnim vlakom in posebno ladjo v Crikvenico in Selce na tradicionalno »Jadransko noč«. CENA IZLETA: 5.200 din, otroci do 4. leta brezplačno, od 4. do 14. leta 4.100 din. Usluge, ki Vam jih nudi IZLETNIK poslovalnica Celie: IZLETI, PREVOZI, EKSKURZIJE po domovini in v inozemstvo POTNI LTSTT - TUJI VIZUMI REZERVACIJE za letni oddih, prenočišča, spalne karte za vlak doma in v inoz<»mstvu, avionske in ladijske karte. INFORMACIJE - MENJAVA VALUT Za cenjena naročila se priporoča IZLETNIK turistična agencija poslovalnica CELJE, Titov trg 5 telefon 28-41, telegram ITA Celje RAZNO SPREJMEMO HONORARNEGA PRODA- JALCA SPOMINCKOV in razglednic za nedelje in praznike na Starem gradu. Provizija. Interesenti naj pošljejo po- nudbe na olepševalno in turistično društvo Celje. Prednost osebe z lastno stojnico. BRIVSKO-FRIZERSKO PODJETJE »NE- GA« CELJE obvešča cenjene stranke, da ima nov odpiralni čas in sicer od 19. aprila 1961: Cesalnica »ZORA« od -5.50 do 21.50. Brivnici »MARKO« in »JANEZ« od 5.50 do 20.50 ure. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo tov. primariju dr. Ciku, dr. Kokolu in dr. licu za izkazano pomoč ob rojstvu najine hčer- kice, sestri Gizeli in ostalemu osebja pa za skrbno nego. Družina Jaklič PREKLICUJEM neresnično izjavo o tov. Markovič Francu, katerega sem obdol- žil, da mi je ukradel denarnico. Kaluža Anton, Hrastnik DEŽNIK, ženski najden. Vrečko, Kersni- kova 4a Celje. ZA 4 MESECE rabimo primeren lokal (9 m2) za pisarno v Stanetovi ulici. Po- nudbe pod »Nujno« na upravo list«. Dne 15. 4. sem izgubil ročno uro od ob- čine do narodnega doma (šest doživetij), in do 111. osnovne šole. Zelo bi bi| ve- sel, če mi jo najditelj vrne proti na- gradi. Jurček Vreze, Polule. SLUŽBE GOSPODINJSKO pomočnico, pošteno, iščem. Na Otoku 17/III stanovanje 15. STANOVANJA DIJAKINJO ali uslužbenko za sostano- valko sprejmem. Naslov v upravi lista. DVA mlajša moška vzamem na stanova- nje. Naslov v upravi lista. ODDAM mali opremljeni kabinet. Naslov v upravi lista. KUPIM. KAVČ dobro ohranjen, kupim. Naslov ▼ upravi lista. Uredništvo Celje, Titov trg 5 — poštni predal 16 — telefon 25-25 in 24-25 uprava: Celje, Trg V. kon- gresa 5 — poštni predal 152 — tele- fon 25-75 in 20-89 — Tekoči račun pri Komunalni banki Celje 60'>-70- 1-656 — izhaja ob petkih — letna naročnina 800, polletna 400, četrt- letna 200 din — Inozemstvo 2.400 — posamezna številka 20 din — rokopisov ne vračamo. NOVA ERA: ČLOVEK V VESOLJU PRVI KOZMONAUT : RUSKI MAJOR'JUiRIJ GAGARIN v sredo, dne 12. aprila, je nenavadna novica za nekaj dni zasenčila vse do- godke naslovnih časopisnjib strani . . . Se- dem minut po deveti uri po moskovskem času je začela nova era človeštva. Ruski letalski major Jurij Aleksejevič Gagarin je v raketi »Vastok« (Vzhod) odprl člrt- veštvH vrata v vesolje. T» je dogodek, ki spada v vrsto »čistih človekovih« zmag in dosežkov, pomeni trenutek, ko je člo- vekov razum združen s hrabrostjo po- stavil novo mejo v bitki s pr^irodnimi zakonitostmi. ■» So ljudje, ki pravijo, da je dogodku posvečena pretirana pozornost. Tinla brž- čas bo ravno narobe. JNadaljnji razvoj bo ta podvig šele postavil na njegovo pravo mesto . . . V DEVETDESETIH MINUTAH OKOLI ZEMLJE VesoOjjiska ladja, s kaitero je po- letel major Jiirij Gagarin je bila del večstopenjske rakete. Ko je raketa dosegla kozmično hitrost, se je 4.725 kilogramiov težka ladja »Vzhod« ločila od pogonskih ra- ket in se s silovito hitrostjo 28.000 kilometrov na urto pognala v or- bito, na pot okoli Zemlje, ki je trajala 89,1 minuto, če odračuina- mo čas vzpona in pristajanja. »Vzhod« je s pilotom drvel okoli Zemlje ipo elipsasti poti, katere največja oddailjenost od Zemlje je znašala 302 kilometra, najbližja pa 185 ikilometrov. Ko je ladja »Vzhod« obšla Zemljo, se je vrni- la v zračne plasti in se ispustila spet na tla. Od trenuitka, ko je po- letel, pa do trenutka, ko je po- gumni major Gagarin spet pristal na trdnem tLu rodnega planeta, je poteklo 108 minut. KDO JE PRVI SVETOVNI KOZMONAVT? Prvi človek, ki je poletel okoli Zemlje v prositranstvu kozmiosa, ki je prvi videl ogromno zemljino kroglo, kako se veličastno vrti v prositranstvu, ki je v pičlih 90 mi- nutah videl njen dan in njeno noč. je 27 Letni major sovjetskega le- talstva Juri Aleksejevič Gagarin. Major je prostovoljec, ki se je dol- go pripravljal na ta polet. Je po- ročen, oče dveh deklic, najmlajši pa je komaj mesec dni. Junak je sin kolhoznih delavcev, zelo sipo- soben, saj majorski čin za to sta- rost ni tako malo. Do 9. ure na dan poleta je bil človek, kakršnih je v Sovjeitski zvezi na tisoče. Od tega trenutka dalje pa: Prvi astronavt, človek svetovne slave, junak Sovjetske zveze, no- silec naj viških odlikovanj, abso- lutni pirvak sveta v pogledu vi- šine in dolžine leta. Je človek, ki mu je ob prihodu v Moskvo pri- šel nasproti premier Hruščov s člajii ^prezidija, pogumen mož, ki se je s svojim podvigom vpisal v sezinam oseb, katerih imena so v zgodovini človeštva večna. KAJ JE VIDEL IN KAKO SE JE POCUTIL?, Ko je poletel, se je pilot Gaga- rin onesvestil, čim pa je prišel spet k seibi, se je ves čas dobro počutili. V kozmosu ni več čoiltil svoje teže. Plaval je v središču vesoljske ladje in opravljal svoje delo brez težav. Ves čas je bil v stiifcu z učenjalki na Zemlji, poro- čal svoje občuitike in zapažanja. Bil je navdušen. Njegov zaklad občutkov in vtisov je neizčrpen: Videl sem Zemljo, kako se po- časi vrti. Kozmos, sikozi katerega sem letel, je popolnoma črn. Zem- lja ipa je preikrasna, polna barvi- tosti in svetlobe. V kozm^osu sijejo zvezde svetleje in sonce žari še močneje v črnem prostranstvu. Kljub veliki višini sem videl go- rovja, ravnine, mesta, reke, oce- ane, jezera. Videl sem kaiko se noč na zemlji umika dnevu. Letel sem nad prostranstvi oblakov, z enim pogledom sem si določal velikost manjših držav. Bilo je nepopisno lepo in veličasitno... Zastran itega smo res lahko ne- vošljivi, zastran tveganosti seveda veliko manj ... V LUCi TEKME VZHOD ZAHOD Večina na svetu je pričakovala, kar se je zgodilo. Toda nekateri so na tihem le uipali, da utegnejo en- krat Američani prehiteti Ruse, saj so ameriški listi že leto dni poilni pisanja o treh kandidatih paleta v vesolje. Toda boijiši so vedno prvi... Sporočilo sovjetske vlade sicer ne skriva ponosa, da je Sovjetski zvezi spiet priipisana nova zmaga, toda velikodu.šno izjavlja, da je plod znanstvenih naporov sovjet- skih učenjakov in vsega človeštva. Navdušenje v Sovjetski zvezi je preseglo okvirje največjih narod- nih praznikov. Kako gleda Zahod? Naoboil,i zna- čilna je izjava predsednika Kene- dj^a, ki ise priključuje čestitkam, toda hkrati izjavlja, da je dejstvo, »kako se znaniost postavlja v isluž- bo komunizmu« ena najbolj po- tencionalnih nevarnosti za »svo- boidni zahodni svet«. Do'ber po- sluh, pa bo lahko vsak ugcitovil, da je podvig majorja Gagarina enakovreden krepki zmagi v poli- tični areni in če hočete, kar je manj ■ simpatično, v kakem voja- škem spopadu. Najbolj razveseljivo pa je mne- nje Hruščova, ko je na paradi v Moslkvi dqj al: Vesoljske rakete naj nikoli ne nosijo tovorov smrti! Da bi le bilo tako. NOČ Ko noč pogrne temen svod z bleščečim plaščem in utihne vrvež svetlega dne, takrat se svet pomanjša na velikost srca . . . Ko na samotnih ulicah stra- žarijo medle ulične luči, se ljudje zaprejo v svoj svet, se skrijejo za spuščene žaluzije. Noč je naredila slavčka za umetnika nežne hrepeneče me- lodije ... Noč vrača izkušene in preiz- kušene v svet zaljubljenih, v svet nemega- kramljanja. Noč vrne ženi nežnega ljubimca, vrne možu plaho zasanjano de- kle. Noč zida zaljubljenim gra- dove v oblakih, hrepenenju pri- čara resničnost želja, iščočim poveča praznino v prsih, pra- vičnim prinese spokojstvo sna, zlim buri vest. Noč nosi ne- spečnost ljudem s skrbmi. Noč pomanjša svet na veli- kost srca... Drobne zanimiv^osti z ŽABAMI ZASLUZIL 400.000 DINARJEV Triva Civrić, ugledni kmetovalec iz Sivca, v somborskem okraju, je znan kot lovec žab in bizamskih podgan. Civrić se ukvarja s to vrsto lova ponoči, po končanih rednih težaških! delih. Marsi- koga bo presenetilo, ko bo zvedel, da je tu nenavadni lovec dobil za žabe, ki jih je ulovil letos, 400.000 dinarjev. Vlov- Ijene žabe prodaja Civrič krajevni kme- tijski zadrugi, ki jih izvaža. NOVI REKORD Z LETALOM X-15 Pred kratkim je poletel ameriški pilot B. VVhite z reaktivnim letalom tipa X-15 s hitrostjo 4500 km-h. S tem je postavil nov letalski rekord. Ogrodje letala se je med poletom segrelo do 300 stopili j C in pri omenjeni hitrosti pričelo spreminjati barvo. ZASKRBLJENI MESTNI OČETJE Znameniti poševni stolp v Pisi še vedno grozi, da se bo zrušil. Nič niso pomagale niti »injekcije« s cementom, da bi to redko znamenitost obvarovali pred uni- čenjem. Mestni očetje si sedaj belijo glave, kako bi ohranili stolp, ki pomeni /.a mesto precejšnjo finančno postavko. Vsak dan si stolp ogleda čez 5 tisoč tu- rist«v. Ce se bo podrl, bo ta vir dohod- kov odpadel. MESTO ŠTORKELJ V posavski vasici Davor skorajda ni hiše, ki ne bi imela na dimniku štorklji- nega gnezda. Računajo, da odleti iz tega kraja vsake jeseni po 300 mladih štor- kelj. POSNETEK ZIVE BAKTERIJE Z močnim elektronskim mikroskopom je nekemu francoskemu znanstveniku uspelo poslikati živo bakterijo. Znan- stvenik napoveduje, da mu bo že v bliž- nji prihodnosti uspelo slikati tudi živo celico v 50.000-kratni povečavi. Kakšna je vesoljska ladja »Vzhod« sicer Rusi še niso objavili. Po rekonstrukciji pa naj bi bila nekako takš- na, kot jo kaže naša risba. V razširjenem delu je pilotski sedež z najvažnejšimi instru- menti kot so merilne napra- ve, mehanizem za upravlja- nje, zvezo in neposredno opa- zovanje, nadalje zaloge kisi- ka, umetno ustvarjeni atmo- sferski pritisk in podobno. V zadnjem delu pa je bilo vgra- jeno padalo, ki je zmanjšalo hitrost in ublažilo pristanek pri spustu nazaj na zemljo. Pomislimo, da !bi l).ila le majhna napaka potrebna in »Vzhod« bi se spremenil v prezgodnjo krsto za pogum- nega majorja Jurija Garagi- na? PlCilSSO IH MODEL ]JI[qUELINE 79-letm ženin in 35-letna nevesta V začefku marca letos se je v južnofrancoslki vasi Vallauriis poro- čil de\'et in sedemdesetletni slikar Palblo Picasso z Jacque!ine Roque, ki je stara pet in trideset let in bila že leita slikarjev najljubši model. Poroka je bila tajna, celo skromna čeprav je Picasso »umetnik«, ki do- biva za svoje slike verjetno najbolj fantastične zneske. Pravijo, da je šel k poroki v svoji stari rjavi ob- leki. Jacqueline je prišla k Picassu le- ta 1955, po smrti slikarjeve razve- zane žene Olge Kohlove, s katero je Picasso imel štiri otroke a že od leta 1925 ni živel z njo. Jacqueline je bila gospodinja njegovih vil in pogosto stala v slikarjevem ateljeju kot model. Ljudje so šuljali, toda razlika v letih se je vsem zdela le prevelika. Toda Picasso je znova dokazal, da je le preveč žerjavice v njegovih starih španskih očeh. Komentar k sliki: Na gorn'ji sliki vidimo slikarja z lepo črnooko ne- vesto, ki nosi havbo južnofraincoske noše. Na spodnjih dveh slikah^pa vidimo dva portreta, ki sta več kot zgovorna o širini slikarjeve ustvar- jalne domišljije. Na prvi je Jacque- line v risbi, ki dokazuje, da je Pi- casso kos realističnemu portretu. Na drugi sliki pa je njegova sedanja žena v moderni izvedbi v olju. Med obema ekstremoma pa je Jacqueli- ne upodobljena na celi dolgi vrsti portretov, ki jih seveda ne moremo objavita. O podobnosti sodite sami. Kaj pravimo o ovojih otrokih ? Starši smo ponavadi silno kritični do drugih otrok, naši pa so obi- čajno vedno »izjeme«. Ko'iko otrok smo s takšnim ravnanjem pokva- rili, koliko prepirov smo povzročili z ljubosumnostjo zaradi svojih otrok. Morda je nekoliko karikirano, vendar še vedno dovolj zgovorno ugotavljanje, kakšne komentarje o početju in stanju svojih otrok daje- jo preveč zaverovani starši: CE JE MILJENČEK: — strahopeten pred vodo in se je vneto otepa ... — če pri jedi vneto cmoklja z usti .. — če se s svojimi vrstniki nikoli ne m.ore prav razumeti .. . — če je rad umazan, neurejen in če je površen.... — če je pri falotarijah in poredno- stih znan vsej soseščini.. . No pa povejte, če ni res tako? POTEM PRAVIMO: ... da kopanje in plavanje ni nje- gov najljubši šport. ... da ne golta svojih kosil eno- stavno kot kak požrešnež. ... da se vedno trudi, da si prido- biva nove prijatelje. ... da dečki njegove starosti niso nobeni fanatiki reda in discipline. ... da v mnogih rečeh prekaša vse druge. „LEDIG STAN" za in proti Kakšno je stanje pni nas, tega trenutno ne vemo (morda nam »skrivnost« odkrije pravkar oprav- ljen po^is prebivalcev, toda Ameri- kanci, ki imajo najbolj razvito stati- stiko, povedo, da je v Ameriki vsak četrti odrasli moški — samec. Sem štejejo zakrknjene sa.mce »od roj- s-tva«, vdovce in ločence. Pri tem pa ugotavljajo, da ima nežni spol v Ameriki tri in pol milijona viškov, žena, ki so »na razpoloženju«. Kaj je vzrok trdovratnemu sam- stvu. Ne vemo, če je čisto res, toda skupina ameriških psihologov na- vaja naslednje glavne vzroke: 0 Neljube izkušnje, nezaupanje do naklonjenosti usode, premalo smisla za psihološko zbliževanje in opazovanje žena, deloma pa tudi zakoreninjeno mnenje, da je led ved- "no spolzek. To velja v glavnem za ločene. 0 Skoraj vse iz prejšnjega od- stavka z dodatkom strahu pred kri- tičnostjo in mnenjem odraščujooih otrok, s pribitkom navezanosti na spomine na preminulo življenjsko družico, to bi bili glavni vziroki za samstvio odovelih mpž. 0 Strah pred odgovornostjo, pre- velika zaverovanost v lastne sile. da sami še najlaže shajajo, pretira- na službena vnema, nesposobnost za taiktiko zbliževanja, plašljivi vplivi ob opazovanju zakonov svojih znan- cev in težnja po večnem mladeni- štvu ter donžuainstvu, to bi bili vzro- ki za tretjo kategorijo — zagrizene samce »od rojstva«. Nadalje trdijo, da imajo žene ve- liko več smisla za znanstva in zve- ze s posledicami skupnega življenja kot moški. Neporočeni ženi je to vedno cilj, četudi tako ,skrit, pa naj gre za oblike javnega življenja, službenih odnosov, športnega in kulturnega udejistovanja. Moški v vseh teh okvirih išče poleg druge- ga tovarištvo v konjičku, službi itd., medtem ko žena, oziroma deikle, v skrajni in dokončni obliki vedno za- sleduje eno: — ogled za možmi, ki so pripravni za zakonsko zvezo. — No te ugotovitve so ma'lce hude in priistraniske. Z njimi se ne bodo strinjale samo žene na sploh, tem- več tudi moški zakonci. Ce nič dru- gega, je že tale ameriški podatek vreden zatečenstva v zalkonsko zve- zo: Med neporočenimi moškimi je šti- rikrat več bolnikov na tuberkulozi, tri do štirikrat več bolnikov za gri- pami in vnetji pljuč in na enega po- ročenega moža pridejo po štirje ne- poročeni samomorilci. Mi smo bolj ustvarjeni za zakon. Pni nas je »ohcet« še vedno najvaž- nejši dogodek (na sliki »kmečka ohcet«), .Američani pa naj kar žene- jo svoje.