Uto 1877. Ö3 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XIII. — Izdan in razposlan dne 23. maja 1877. 30. Postava od 6. «aprila 1877, s katero se odobruje protokolarni dogovor od 25. februvarja 1876, o deloviti premeni in dopolnitvi pogodeb, sklenjenih z dražbo južne železnice. 8 privolitvijo obeli zbornic di’žavnega zbora ukazujem takö : Člen I. Odobrava se naslednji, med c. kr. ministerstvoma za trgovino in finance v imenu c. kr. vlade pod pristopom kraljevsko-ogerske vlade z ene strani in c. kr. Priv. družbo južne železnice z druge strani na Dunaji dne 25. februvarja 1876 Narejeni protokolarni dogovor, o deloviti vsled odobrene prodaje italijanskih prog južne železnice nastopajoči premeni in dopolnitvi pogodeb sklenjenih med c. kr. državno upravo in družbo južne železnice, sosebno pogodbe od 13. aprila 1867 (Hrž. zak. št. 69), in takö tudi dogovora isti dan sklenjenega o tem, kakö naj se ostanek odkupščine nekdanjih lombardsko-beneŠkih železnic izplača. Daje se odobrenje to pod uvetom, da naj se 1. dan julija 1876 šteje za tist rus, o katerem govori §. 1 dogovora, in z izrečnim pridržkom, da s tem ni po-puščena iskovina gledč tistih odplačil ostale kupščine za lombardsko - beneške Proge, katere zahtevati je pravica do konca 1875 v veljavo prišla. Člen II. Zvršitev pričujoče postave, katera o dnevi razglašenja v moč pride — ne kratéô dolžnosti iz dogovora za c. kr. priv. družbo južne železnice, — naroča se Ministru za trgovino in finančnemu ministru. V Gedelovu, 6. dne aprila 1877. Franc Jožef s. r. Auersperg' s. r. Chlumeeky s. r. Pretiš s. r. 16 (SlovuoUah.} Protokolarni dogovor, sklenjen na Dunaji dne 25. februvarja 1876, meti c. kr. ininisterstvoma za trgovino in linance v imenu c. kr. vlade pod pristopnin kraljevsko-ogerske vlade z ene strani in c. kr. priv. družbo južne železnice z druge strani o deloviti pri odobrenji prodaje italijanskih prog južne železnice nastopajoči premeni in dopolnitvi pogodbe od 13. aprila 1867 (Drž. zak. št. 66). Po tem, ko se je med zedinjeno južno-avstrijsko, lombardsko in srednje-itali-jansko železnocestno družbo na eni in kral jevsko italijansko vlado na drugi strani v Bazileji dne 17. novembra 1875 sklenila pogodba a na Dunaji dne 25. febru-varja 1876 dodatna pogodba o prodaji in odstopu vseh železnocestnih prog na italijanskimi ozemlji, ki so doslej bile last imenovane družbe, z dotično pritiklino vred, in ker je c. kr. priv. družba južne železnice ti pogodbi podnesla cesarsko-kraljevski vladi s prošnjo za odobrenje v členu 38 prve izmed teh pogodeb izrečno pridržano, daje se sè strani cesarsko-kraljevske vlade to odobrenje pod uveti in pridržki, ki so v pričujočem protokolarnem dogovoru ustanovljeni, ter se na to stran zarad delovite po prodaji in odstopu italijanskih južuo-železničnih prog potrebne premene in dopolnitve pogodile od 13. aprila 1867 (Drž. zak. št. 69) sklenjene med cesarsko-kraljevsko državno upravo in e. kr. priv. družbo južne železnice, in tako tudi isti dan sklenjenega dogovora o tem, kako naj se izplača ostanek kupščine bivših lombardsko-beneških železnic, ob pristopu kra-ljevsko-ogerske vlade domenjajo naslednji ukrepi: §• I- Počenši od časa, ko gospodarstvo odstopljenih železnocestnih prog prejde na kraljevsko-italijansko vlado ter se več ne bode vršilo na račun zedinjene južnoavstrijske, lombardske in srednje-italijanske želoznocestne družbe, oziroma c. kr. priv. južno-želnznične družbe, podvrguje se imenovani družba premeni določil stoječih v členu 10 pogodbe od 13. aprila 1867 ( Drž. zak. št. 69) o skupnem računanji sirovih (kosmatili) dohodkov svojih na ozemlji avstro-ogerske monarhije ležečih prog takö, da bode kot sirov dohodek avstro-ogerskih prog od milje, oziroma zdaj od kilometra veljalo to, kar se poda po računskih pravilih za kvocient, ako se resnični letni sirovi dohodek vseh v službi bivajočih avstro-ogerskih prog deli s skupnim številom milj, oziroma kilometrov teh prog. Pri prihodnjem računu zagotovljenega sirovega dohodka na kilometer naj se kot število zagotovljenega sirovega dohodka namesto 100.000 gl. avstrijske veljave od milje za podlogo vzame 13.182 gl. avstrijske veljave od kilometra. §. 2. Pri računu deležev presežka sirovih dohodkov, ki jih je po členu 12 gori v misel vzete pogodbe od 13. aprila 1867 polagoma odštevati v odplačilo na dolg ostale kupščine za progo Dunajsko-Tržaško itd., ki še zdaj znese 27,446.892 gl. 75 kr. avstrijske veljave v srebru, jemati bode v podlogo resnični letni sirovi dohodek vseh služečih avstro-ogerskih prog južne železnice in skupno Število kilometrov teh prog. Pri tem naj se sirovi dohodek od 107.000 gl. na miljo in gospo-darstveno leto Šteje za enak dohodku od 14.100 gl. na kilometer in gospodarstveno leto. in dohodku sirovemu od 110.000 gl. na miljo, in gospodarstveno leto bodi enak dohodek od 14.500 gl. na kilometer in gospodarstveno leto. Določila tretjega odstavka v členu 12 pogodbe od 13. aprila 1867, slovo-Čega: „Ako bi družba počenši od 1. januvarja 1880 morala plačevati davek od dohodkov, ne bode zgornje desetine, oziroma četrtine državi odštevala dotle in v tej meri, dokler in kolikor je bode treba za plačilo dohodârine“, ne dotikuje se ta dogovor. Določilo, stoječe v tem členu s kraja, pridi v moč tist Čas, ki je povedan v §• 1, vendar že za tisto gospodarstveno leto, v katerem ta čas nastopi. Takisto naj se zgornje določilo, namenjeno v to, da se po dogovoru od 13. aprila 1867 polagoma izplača na dolg ostalih 30 milijonov lir kupščine dolžne za nekdaj lombardsko-beneške železnice, zvrsi taleč, da bode po polno izplačanem ostanku kupščine za progo Dunajsko-Tržaško plačilo deležev presežka sirovih dohodkov avstro-ogerskih prog južne železnice, izračunjenih po zgornjem določilu, veljalo za odplačilo na račun ostanka kupščine za lombardsko-beneške proge, ter da naj se to plačilo nadaljuje, dokler ne bode ta ostanek kupščine do dobrega odrinjen. §•3. C. kr. priv. družba južne železnice izrekuje, da ne more nikakoršnih iskovin proti cesarsko-kraljevski ali kraljevsko-ogerski vladi izvajati od premen v določilih pogodbe mini od 3. oktobra 1866 (Drž. zak. št. 116) o državnem poroštvu, katere cesarska in kraljevska avstro-ogerska vlada dogovori s kraljevsko italijansko vlado vsled tega, da so se ji italijanske proge južne železnice po pogodbi odstopile, niti iz premene razmerov. ki nastane zastran plačevanja ostankov kupščine. §• 4. C. kr. priv. družba južne železnice zavezuje se, da hoče plačila, ki jih na podlogi gori omenjene pogodbe od 17. novembra 1875 od kraljevsko-italijanske vlade prejme kot delež kupščine v gotovini ali v obligacijah italijanske rente po kursu, v prvi vrsti obrniti v odpravo vseh visečih dolgov in odkup vseh med ljudmi kolajočih bons, a če bi kaj še ostalo, v napravo posebnega zaloga. Ta zalog naj se uporabi na naložitve kapitala (zidanja postaj, kolotečine itd.) po avstro-ogerskih progah potrebne, tor je k temu doseči posebnega odobrenja cesarsko-kraljevske vlade. Med delničarje se ta zalog dotle ne sme razdeliti, dokler je družba obremenjena s predstvenimi ali drugimi dolgovi. Vsote v gotovini, ki se družbi kot ostanek kupščine po zgornji pogodbi od strani kraljevsko-italijanske vlade vsako leto plačajo, in pa dohodki zgoraj omenjenega zaloga, dokler jih kaj bode, naj pred vsako drugovrstno porabo služijo za obresti in črtežu primerno razdolžitev dolga, kar ga družba ima v obligacijah, ter se družba na to stran podvi’guje posebnemu prigledu cesarsko-kraljevske vlade. Se je dolžnost dražbe, napraviti vse potrebno v ta namen, da se sodnim potem imetnikom obligacij pristojeČa zastavna pravica do zgori rečenih letninskih plačil po zabeležbi v železnocestni knjigi oveljavi in poočiti. §• 5. C. kr. priv. družba južne železnice zavezuje se, da hoče obligacije po tri od sto nesočega dolga, katere je ona pod firmo: „Zedinjena južno-avstrijska, lombardska in srednje-italijska železnična družba“, oziroma: „c. kr. priv. južna državna, lombardsko-beneška in srednje-italijska železnična družba“ izdala, na zahtev vlade brž kakor bode koli mogoče, a vsekakor, ko potekö kuponi tem obligacijam zdaj pridjani, vzeti iz obhoda ter obligacije te, kolikor se ne pokupijo nazaj ali poplačajo in takö za vsegdar iz obhoda pridejo, nadomestiti po zamenji za izdane nove obligacije, ki na sebi kažejo namenjeno predrugačbo firme ter imajo izrečno zagotovilo, da so*’za dotične obresti in za odkup zastavljene tudi letnine gori v misel vzete (§. 4). Dobro se razumè, da se bode gledé formalnosti pri izdajanji novih obligacij, kakor tudi sploh držati določil postave od 19. maja 1874 (Drž. zak. št. 70) o napravi železnocestnih kn jig itd., oziroma ogerskega postavnega člena 1 od leta 1868. §• 6. Dovoljuje se štempeljska in pristojbinska prostost za prvo izdatbo novih obligacij po §. 5 in za njih vknjižbo. Brž ko pride v pravno moč ta dogovor, naj nastopi obračunanje in izrav-nanje, pridržano v členu 9 pogodbe od 13. aprila 1867, pri čemer se poizvé naloženi kapital, kolikor ga predstavljajo avstro-ogerske proge, po podlogi za izračun vrednosti, katero postavlja pogodba dana v Bazileji dne 17. novembra 1875. Kuponski štempelj za doslej izdane delnice in obligacije, po tem za nove obligacije, ki se izdadö po §. 5, bode družba tudi v prihodnje opravljala samo v tisti meri, kolikor ga pride na kapital, ki ga predstavljajo avstrijske proge in ki seje našel, kakor je bilo goi’i rečeno. Zgornja določila pa se ne dotikajo drugih delnic ali obligacij, katere bi družba kdaj izdala v pomnožbo svojega zdanjega kapitala. §• 7. C. kr. priv. družba južne železnice se zavezuje, da hoče izvesti tiste premene pravil in druge nared be, ki so v zvezi z ločitvijo avstro-ogerskih prog od do-zdanjih vnanjih delov podjetja njenega, dovršeno z odstopom italijanskih prog, in ki so posledek tega, da se po le-tem družba preobrne v podjetje se sedežem na Dunaji, katero spada samo in edino na ozemlje avstro-ogerske monarhije. §• 8. C. kr. priv. družbo južne železnice bode pričujoči dogovor vezal počenši od tistega d .e, katerega veliki zbor, sklican na 28. dan februvarja 1876 va-nj privoli. Za c. kr. vlado dogovor še le tedaj v moč pride, kadar državni zbor privoli v posamezna njega določila, za katera je te privolitve treba. §• 9. Kraljevsko-ogerska vlada izrekuje po svojem podpisanem zastopniku, da pristopa pod pridržkom legislativnega odobrenja pričujočemu dogovoru, kolikor se tiče pravnih razmerov južno-železničnih prog, ležečih na ozemlji ogerske krone. §. 10. Pričujoči dogovor se izdâ v dveh neštempljanih istopisih, katerih eden ostane v rokah c. kr. državne uprave a drugi se izroči kralje vsko-ogerski vladi. C. kr. priv. družbi južne železnice se dâ. uradno overovljen prepis. Na Dunaji, 25. februvarja 1876. I Za c. kr- ministerstvi trgovine in financ: Za c- kr. priv. družbo južne železnice: Chlumecky s. r. Baron Franc Hopfen s. r. Pretiš s. r. Baron Albert Rothschild s. r. Kakor zastopnik kraljevsko-ogerske vlade: Aleks. pl. Ribâry s. r. Dr. Henrik v. Wittek s. r. c. kr. sekcijski svetovavec kot zapisovavec. 3Î. Državna pogodba med Avstro-Ogersko in Italijo od 29. fe- br n varja. 1876, o ločitvi železnooestnega omrežja obeh držav. (Sklenjena na Dunaji dne 29. februvarja 1876; po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjena v Laksen-burgu dne 11. avgusta 1876, v pritrdiiih izmenjana na Dunaji dne 13. avgusta 1876.) Nos Francisais Josephus Primus, di vinu l'a vente dementia Austriae Imperator; Apostolicus Rex Hungariae, Rex Rohemiae, Dalmatiae, Croatiae, Sla-voniae, Galieiae, Lodomeriae el Ulyriae; Archidux Austriae; Magnus Dux Cracoviae; Dux Lotharingiae, Salisburgi, Styriae, Carinthiae, Carnioliae, Rucovinae, superioris et inférions Silesiae; Magnus Princeps Transilvanije; Marchio Moraviae; Comes Habsburgi et Tirolis etc. etc. « Notum testatumque omnibus et singulis, quorum interest, tenore prae-sentium facimus: Quum a Nostro aeque ae lYIajeslatis Suae Italiae Regis Plenipotentiario ad separandam administrationem viarurn ferrearum ditiones Nostras eon-jungentium die vigesima noua mensis Februarii anui eurrentis Viennae tractatus initus el signatus fuit, tenoris sequentis: Izvirna beseda. Sa Majesté l’Empereur d’Autriche, Roi de Bohème etc. et Roi Apostolique de Hongrie et Sa Majesté le Roi d’Italie, animées du désir d’effectuer la séparation des réseaux de chemins de fer des deux Etats qui est prévue par l’article XII du traité de paix et d amitié signé à Vienne le 3 octobre 1866, ont nommé à cette fin: Sa Majesté I Empereur d'Autriche, Roi de Bohème etc. et Roi Apostolique de Hongrie Prevod. Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj oger-ski in Njegovo V dičanstvo kralj italijski, želeč železnocestno omrežje obeh držav ločiti eno od drugega, kakor je to namišljeno v členu XII pogodbe miru in prijateljstva, sklenjene na Dunaji dne 3. oktobra "1866, imenovala sta si za tega del j v pooblaščenca: Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogerski : le Sieur Jules Comte Andrâssy de Csik-Szent-Kirâly et Krasz-üa-Horka, Grand d’Espagne de la 1èr' fiasse, Grand-Croix de Son ordre de St. Etienne de Hongrie et de l’ordre suprême de l’Annonciade d’Italie, Son Conseiller intime actuel et Ministre de Sa Maison Impériale et îles affaires étrangères etc. etc. et Sa Majesté le Rni d’Italie: l’Honorable Chevalier Quintino S e I la, Chevalier Grand-Cordon de Ses ordres des S. S. Maurice et Lazare et. de la couronne d’Italie. Chevalier de l’ordre civil de Savoie. Grand-Croix de l’ordre Impérial de Leopold, Député au Laidement national Leurs Plénipotentiaires, lesquels après avoir produit leurs pleins-pouvoirs reconnus en bonne et due forme se sont luis d’accord sur les stipulations sui vantes : Article I. gospoda grofa Julija Andrâssy de Csik-Szent-Kirâly in Krasna G orka, granda španskega L razreda, velikokrižnika ogerskega reda Sv. Stefana in visokega italijanskega Annun-ciatinega reda, Svojega pravega skrivnega svetovavca in ministra cesarske hiše in vnanjih reči itd. in Njegovo Veličanstvo kralj itulijski : prečestitega viteza Kvintina Sel la, velikokrižnika redov sv. Mauricija in Lazarja in italijanske krone, viteza civilnega reda Savojskega, velikokrižnika cesarskega Leopoldovega reda, poslanca narodnega parlamenta. katera sta, pokazavši eden drugemu vsak svoje v dobri in pravšni obliki najdeno pooblastilo, dogovori la naslednje člene : Člen 1. Un contrat réglant les conditions de rachat du réseau des chemins de fer de la Haute-Italie a été signé à Bâle le 17 novembre 1875 et un contrat additionnel à Vienne le 25 février 187(1 entre le Gouvernement italien d’une part et la Société des chemins de fer sud-uutrichiens, lombards et central-italiens de l’autre. La dite Société, aux termes de l’article. 33 du contrat de Bâle a demandé et obtenu l’approbation de ces contrats, par le Gouvernement de Sa Majesté 1 Empereur et Roi, pour ce qui le concerne. Po italjanski vladi z ene in jdružbi južno-avstrijskih, lombardskih insrednje-italijanskih železnic z drugi strani bila je pogodba, uravnujoča uveto kupnji gornje - italijanskega železnooestnega omrežja sklenjena v Bazileji dne 17. novembra 1875, a na Dunaji dodatna pogodba dne 25. februvarja 1876. Imenovana družba je po členu 33 Bazilejske pogodbe od vlade Njegovega Veličanstva cesarja in kralja, kolikor je v tem vdeležena, zahtevala in izprosila odobrenje teh pogodeb. Les deux contrats sont annexés au présent traité. Les Hautes Parties contractantes reconnaissent en conséquence d’un commun accord que, dès que les stipulations relatives au rachat du réseau de la Haute-Italie seront entrées en vigueur, il aura été pleinement satisfait aux dispositions de l’article XII §. O be pogodbi sta priloženi k pričujoči pogodbi. Visoka pogodnika priznavata po vkupni domembi, da bode, brž kakor določila tičoča se kupnje gornje-italijan-skega železnocestnega omrežja v moč pridejo, popolnem zadovoljeno temu, kar Člen XII §. 1 pogodbe mini in 1 du traité du paix et prijateljstva sklenjene na Dunaji dne d'amitié signé à Vienne le 3 octobre 1866 entre Sa Majesté l’Empereur et Roi et Sa Majesté le Roi d’Italie. Article II. Les Hautes Parties contractantes déclarent en même temps qu’avec l’entrée en vigueur des contrats de Bâle et de Vienne la séparation des deux réseaux austro-hongrois et italien sera complète et que toutes les questions prévues aux articles X ij. 5, XI et XIL §. 2 du traité de paix signé à Vienne le 3 octobre 1866 seront définitivement réglées pour ce qui regarde les rapports mutuels entre ces deux réseaux. Article III. Les Hautes Parties contractanest s’engagent réciproquement à favoriser dans leurs territoires respectifs l’établissement de voies ferrées devant servir à relier directement entre eux les réseaux austro-hongrois et italien, à condition toutefois que les lignes à concéder ne grèvent d’aucune façon les finances de l’Etat. 11 est bien entendu qu’on se réserve de déterminer d’un commun accord le tracé général ainsi que les points de jonction de ces lignes. Article IV. Le présent traité sera ratifié par les Hautes Parties contractantes et les ratifications en seront échangées dans le plus bref délai possible. En foi de quoi les Plénipotentiaires respectifs ont signé le présent traité et y ont apposé le sceau de leurs armes. Fait à Vienne en double expédition le vingt-neuf février de l’an de grâce mil huit cent soixante seize. (L. S.) Andràssy m. p. (L. S.) Quintino Sella m. p. 3. oktobra 1866 med Njegovim Veličanstvom cesarjem in kraljem in Njegovim Veličanstvom kraljem italijskim ukazuje. Člen II. Visokapogodnika izrekujetaob enem. da bode s tem, ho prideta v moč pogodili Bazilejska in pa Dunajska, ločitev avstro-ogers k ega omrežja od italijanskega popolna, in da bodo dokončno uravnana vsa vprašanja, namaknjena v členih X §. 5. XI in XII §. 2 pogodbe miru sklenjene na Dunaji dne 3. oktobra 1866 kolikor se tiče vzajemnih od-nošajev tega obojega omrežja. Členili. Visoka pogodnika zavezujeta se vzajemno, pogodovati vsak na svojem ozemlji napravo železnic, služečih v ne-posredstveno zvezo med avstro-ogerskim in italijanskim omrežjem, vendar pod tem uvetom, da proge dopustiti se imajoče ne bodo nikakor težile državnih financ. Dogovorjeno je, pridržati si, da se občno zaklinjenje in pa stikališča teh prog po vkupni domembi določijo. Ölen IV. Pričujočo pogodbo visoka pogodnika pritrdita in pritrdili se izmenjata, brž kakor se bode moglo. V dokaz tega sta jo dotična pooblaščenca podpisala in podpečatila. Tako storjeno na Dunaji, v dvojni izdatbi, devet in dvajsetega dne febru-varja mesecâ v letu Gospodovem tisoč osem sto sedemdeset šestem. (L. S.) Andrnssy s. r. (L. S.) Quintino Sella s. r. Nos visis et perpensis tractatus hujus artieulis illos omnes et singu-los ratos hisee gratosque habere deelaramus. Verbo Nostro Caesareo-Regio spondentes, Nos ea omnia, quae in illis eontinentur, fîdeliter executioni man-daturos esse. ïn quorum fidem majusque robur praesentes ratihabitionis Nostrae tabulas manu Nostra signavimus, sigilloque Nostro appresso muniri jussimus. Dabantur Laxenburg die undecima men sis August! anno Domini mille-simo oetingentesimo septuagesimo sexto, Regnorum Nostrorum vigesimo octavo. Franciscus Josephus m. p. Andrâssy m. p. Ad mandatum Saerae Caes. et Reg. Apost. Majestatis proprium : Josephus liber baro a Schwegel m. p. Consiliarius aulicus ac ministerialis. Izrecilo o