Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 8328. Sedlarjevo srečanje – Prenova degradiranih območij v Kranju Boštjan COTIČ Prenova degradiranih območij v Kranju Članek obravnava problematiko degradiranih območij v Mestni ob- čini Kranj in različne pristope k reševanju te problematike. Posebej je poudarjena pomembnost vključevanja občinske uprave v med- narodne in domače razvojne in raziskovalne projekte ter potenciali za kakovostnejši prostorski razvoj, ki izhajajo iz pridobivanja znanj in izmenjave izkušenj skozi tovrstno sodelovanje. Predstavljena sta tudi projekta COBRAMAN in LUMAT, ki se osredotočata predvsem na prenovo in reaktivacijo opuščenih industrijskih območij. Mestna občina Kranj je aktivna tudi na področju prenove starega mestnega jedra in velikih stanovanjskih sosesk. Leta 2008 je naročila razvojno- -raziskovalni projekt Prenova stanovanjske soseske Planina, s katerim je želela pripraviti strategijo celovite prenove soseske in omogočiti tak razvoj soseske, ki bo tudi v prihodnosti prebivalcem omogočal pogoje bivanja, ki so primerljivi s tistimi v novih soseskah. Ključne besede: Kranj, prenova, degradirana območja, industrija, stanovanjske soseske 1 Uvod Kranj je še danes industrijsko mesto, čeprav je veliko tovarn v preteklih dvajsetih letih propadlo. V Kranju je bila zelo po- membna tekstilna industrija, ki pa je zaradi vplivov iz doma- čega, predvsem pa globalnega okolja v glavnem propadla ali se preselila v območja s cenejšo delovno silo. Kljub veliki količini opuščenih območij nekdanje industrije so se nova nakupoval- na središča načrtovala in izvajala pretežno na še nezazidanih zemljiščih (ang. greenfield development). Zgradile so se popol- noma nove poslovno-trgovske cone, ki so uničile prvovrstna kmetijska zemljišča. Med najbolj sporne spada prav gotovo cona na Primskovem, kjer prevladujeta Mercator in Merkur, problematične pa so tudi umestitve centrov Qlandia in Tuš ob cesti Boštjana Hladnika. Poleg tega je z izgradnjo gorenjske avtoceste krožišče na Primskovem postalo glavni vstop v mesto, torej bi bilo z urbanistično-arhitekturnega vidika na tem mestu treba umestiti objekte mestnega značaja s poudarjeno iden- titeto, ne pa generičnih škatel nakupovalnih središč. Načela trajnostnega razvoja so se v  Kranju uveljavila šele razmeroma pozno. Vsaj zadnjih 10 let je glavni poudarek pri prostorskem načrtovanju Kranja na prenovi in ponovni uporabi obstoje- čih zazidanih območij ter preprečevanju širjenja na območja greenfield. 2 Demografska slika Kranja in odnos do Ljubljane Kranj je po številu prebivalcev tretje največje mesto v Sloveniji (preglednica 1), čeprav v  slovenski javnosti večkrat prevlada občutek, da sta Celje in Koper večji mesti. Zanimivo, tudi Wikipedija navaja, da je Kranj četrto največje mesto in kot vir navaja Statistični urad RS. Poleg tega je glede na uradne statistične podatke Kranj mesto, ki beleži pomembno rast šte- vila prebivalcev (preglednica 1). Glede na podatke o povprečni starosti prebivalcev in glede na število živorojenih na 1.000 prebivalcev (preglednica 2) lahko upravičeno domnevamo, da bo Kranj tudi v prihodnosti rastel hitreje kot Celje in Koper ter tako ohranil naziv tretjega največjega mesta v državi. Hkrati Preglednica 1: Število prebivalcev leta 2008 in leta 2017 in indeks rasti Kraj/mesto Število prebivalcev leta 2008 Število prebivalcev leta 2017 Indeks Celje 49.501 49.380 0,997 Koper 50.708 51.361 1,012 Kranj 53.872 56.081 1,041 Ljubljana 267.760 288.919 1,079 Maribor 113.40 111.079 0,997 Vir: Statistični urad RS, 2017 Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 84 28. Sedlarjevo srečanje – B. COTIČ to tudi pomeni, da bodo verjetno potrebe po novih zemljiščih za stanovanja in druge rabe večje kot v omenjenih mestih. Po drugi strani pa to spet pomeni konkurenčno prednost zaradi večjega števila delovno aktivnih prebivalcev. Seveda Kranj ne tekmuje le s Celjem in Koprom, temveč tudi in predvsem z Ljubljano. Toda, to je predvsem tekma za ohrani- tev identitete središča regionalnega oziroma nacionalnega po- mena. Kljub jasni opredelitvi o policentričnem razvoju naše države v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije strokovne Preglednica 2: Povprečna starost prebivalcev v prvi polovici leta 2017 in število živorojenih na 1.000 prebivalcev (2015) Kraj/mesto Povprečna starost Živorojeni na 1.000 prebivalcev Celje 43,6 10,1 Koper 43,5 9,6 Kranj 42,1 11,7 Ljubljana 42,4 10,1 Maribor 44,8 8,4 Vir: Statistični urad RS, 2017 Slika 1: Funkcionalna urbana območja nacionalnih središč mednaro- dnega pomena leta 2000 (vir: Zavodnik in Drobne, 2017) Slika 2: Funkcionalna urbana območja nacionalnih središč mednaro- dnega pomena leta 2007 (vir: Zavodnik in Drobne, 2017) Slika 3: Funkcionalna urbana območja nacionalnih središč mednaro- dnega pomena leta 2015 (vir: Zavodnik in Drobne, 2017) Slika 4: Funkcionalna urbana območja vseh središč nacionalnega pomena leta 2015 (vir: Zavodnik in Drobne, 2017) študije kažejo (Zavodnik, Drobne, FGG, 2016), da je real- nost drugačna. Pogled na razvoj funkcionalnih urbanih območij (Zavodnik, Drobne, FGG, 2016) lepo pokaže, kako se je funkcionalno urbano območje (v nadaljevanju: FUO) Ljubljane širilo od leta 2000 do danes (glej slike 1, 2, 3 in 4). Vidimo lahko, da je leta 2000 FUO Ljubljane segalo do meje FUO Kranja (slika 1). Leta 2007 FUO Ljubljane že v celoti prekrije območje FUO Kranja (slika 2). V letu 2015 se FUO Kranja še dodatno razširi, in sicer do Kranjske gore na severo- zahodu in Divače za jugozahodu. To kaže na slabitev koncepta policentričnega razvoja Slovenije. Kriteriji določanja FUO v tej študiji so bili enaki kriterijem OECD, ki temelji na dnevnih migracijah. Glavne ugotovitve torej so, da ima Kranj pozitivne demograf- ske trende, kar bo sicer povečevalo pritiske na pozidavo novih prostih površin (ang. greenfield development), vendar izboljša- lo privlačnost mesta za investitorje in potencialne priseljence. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 85 Po drugi strani pa mora Kranj paziti na močno širitev vpliva Ljubljane, zaradi česar mora graditi močno lokalno oziroma regionalno identiteto in preprečevati zlivanje v aglomeracijo Ljubljane. Prostorsko načrtovanje in upravljanje prostora nudi nekatera orodja, ki lahko preprečijo omenjena tveganja in izboljšajo identiteto mesta. Urbana prenova je vsekakor eden od nači- nov, s katerimi lahko to dosežemo. 3 Urbana prenova v Kranju Urbana prenova v Kranju poteka na štirih področjih, in sicer gre za urbano prenovo starega mestnega jedra, prenovo degra- diranih industrijskih območij, prenovo velikih stanovanjskih sosesk in energetsko prenovo objektov. V tem članku sta pred- stavljeni prenova degradiranih industrijskih območij in preno- va velikih stanovanjskih sosesk, saj je na teh področjih Mestna občina Kranj med najbolj inovativnimi občinami v Sloveniji. 3.1 Prenova degradiranih industrijskih območij Izkušnje v državah, ki imajo velike težave z degradiranimi ozi- roma opuščenimi industrijskimi območji, kažejo, da ne zadošča le projektna obravnava in sanacija tovrstnih območij, temveč da se je treba problematike lotiti celostno, saj je nastajanje novih degradiranih območij kontinuiran proces (slika 5). Dejavniki, ki vplivajo, da se bodo nova degradirana območja vedno znova pojavljala, so: • spremembe industrijskih standardov, • spremembe bivalnih standardov, • spremembe nakupovalnih navad, • drugi nepredvidljivi razlogi. Tako mora torej tudi prenova tovrstnih območij postati konti- nuiran proces. Ni torej dovolj, da samo rešujemo težave, ki so v preteklosti nastale v prostoru, potrebujemo stalne izboljšave in sistemski pristop k reševanju problematike. V prostoru se pojavljajo različni tipi degradiranih območij, od katerih vsak zahteva drugačen pristop k prenovi in reak- tivaciji, predvsem pa različno vlogo občine, regije in države v  procesu prenove. Dejavniki, ki vplivajo na privlačnost de- gradiranega območja za zasebne investitorje, so predvsem lo- kacija (mikro- in makrolokacija), raven onesnaženosti, imidž lokacije in drugi dejavniki. V projektu CABERNET so razvili graf ABC (slika 6), v katerem os  x predstavlja ocenjeno ali dejansko vrednost stroška ponovne aktivacije območja, os  y pa predvideno vrednost zemljišča po prenovi območja. Ta je seveda močno vezana na mikro- in makrolokacijo. Glede na vrednost spremenljivk x in y so v projektu definirali tri glavne tipe degradiranih območij: • Tip A: predvidena končna vrednost lokacije je tako vi- soka, strošek prenove pa tako nizek, da se predvideva, da bodo take projekte razvijali zasebni investitorji, zato zanje ni predvideno sofinanciranje iz javnih virov. • Tip C: stroški sanaciji so zaradi problematične okoljske degradacije zelo visoki, poleg tega pa končna vrednost zemljišč ne bo visoka, zato ta niso zanimiva za zasebne investitorje, vendar pa je zaradi onesnaženosti ali dru- gih vidikov degradacije pomembno, da se taka območja sanirajo. V teh primerih je nujno financiranje z javnimi sredstvi. • Tip B: vključuje lokacije, ki so med tipoma A in C in so potencialno zanimive za javno-zasebna partnerstva. Cilj različnih razvojnih dokumentov in podpornih instru- mentov mora biti, da se kar najbolj zmanjša število območij, ki bi potrebovala javna sredstva za sanacijo, v korist takih, ki jih financira zasebni kapital oziroma so prenovljena z metodo javno-zasebnega partnerstva. Za prenovo degradiranih območij, ki je dolgotrajen in komple- ksen proces, so se razvila številna znanja z različnih strokovnih Slika 5: Nastajanje degradiranih območij je kontinuiran proces (vir: CABERNET, 2004a). Opomba: DUO – degradirana urbana območja regeneracija DUO: cilj 21 % v treh letih cilj: 60 % nove stanovanjske gradnje na DUO nastanek DUO 66.000 hektarjev 17.000 hektarjev najhujših DUO 28. Sedlarjevo srečanje – Prenova degradiranih območij v Kranju Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 86 področij. Pri prenovi moramo upoštevati različne vidike, ki lahko učinkovito prispevajo k uspešni prenovi degradiranega območja. Ti so: • okoljski vidik – remediacija – odstranitev toksičnih snovi iz prsti, vode ali zraka; • finančni vidik  – zagotavljanje virov za prenovo (zaseb- ni, javni in javno-zasebni kapital), poznavanje delovanja nepremičninskega trga, delovanje zasebnega kapitala  – pogajanja; • urbanistični vidiki – za izboljšanje bivalnega okolja tudi za sosednje prebivalce (npr. boljša prehodnost območja); • marketing – imidž lokacije, saj so nekatera območja kljub popolni okoljski sanaciji ostala prazna zaradi slabega slo- vesa nekdanje rabe; • vidik (industrijske) kulturne dediščine  – objekti nekda- nje industrije lahko postanejo privlačna identitetna točka v prostoru (npr. nekdanji rudniki v Essnu, v Ljubljani Mesarska ulica); • vključevanje širše javnosti, saj lahko pravočasna vklju- čenosti okoliških prebivalcev omogoči boljše rešitve za prihodnji razvoj lokacije, poleg tega pa poveča sprejemlji- vost nove investicije za sosede in s tem omogoči hitrejšo izvedbo projekta; • drugi specifični vidiki; • vidik upravljanja procesov prenove  – še posebej je po- memben zaradi kompleksnosti procesov, velikega števila deležnikov v procesu, potrebe po sodelovanju različnih strok, iskanja različnih virov financiranja itd. Na vidik upravljanja procesov prenove se je osredotočil že projekt COBRAMAN (Manager Coordinating Brownfield Redevelopment Activities, glej internet 1). Eden glavnih povodov za pripravo projekta so bile ugotovitve več EU-projektov, da je zaradi kompleksnosti prenove degradi- ranih območij treba razviti nov strokovni profil – menedžerja prenove degradiranih območij. Tak strokovnjak mora po svoji osnovni izobrazbi izhajati iz enega od področij, ki so bila opi- sana v prejšnjem odstavku, nato pa mora usvojiti vsaj osnovna znanja z vseh strokovnih področij, ki so vključena v proces ur- bane regeneracije (Cotič in Mušič, 2012): Le tako bo mogoča učinkovita komunikacije med deležniki, projekt pa bo izpeljan v predvidenem času. Projekt COBRAMAN se je sicer končal že leta 2012. Mestna občina Kranj je bila poleg UIRS partner v tem projektu in je v vsakdanje delo občinske uprave uspešno integrirala metode, predlagane v projektu. Janez Ziherl, sedanji načelnik oddelka za okolje in prostor Mestne občine Kranj, je v okviru projekta leta 2012 postal eden prvih certificiranih menedžerjev prenove degradiranih območij. Zanimiva ugotovitev med trajanjem projekta COBRAMAN je bila, da imajo praktično vse države, ki so bile udeležene v projektu, narejene evidence degradiranih območij. Ker tega v  Sloveniji leta 2008 nismo imeli, se je Mestna občina Kranj odločila, da naroči evidenco takih območij. Evidenco (slika 7) je izdelal biro Jereb Budja arhitekti, vodja projekta pa je bil Matevž Čelik. Evidentiranih je bilo 10 pomembnih območij, vrednost zemljišča (po regeneraciji) stroški regeneracije zelo privlačna DUO A: projekti zasebnega kapitala potencialno zanimiva območja razvoja B: projekti javno-zasebnega partnerstva zelo problematična DUO C: projekti z nujnim vlaganjem javnega denarja Slika 6: Tipi degradiranih območij – tip A, tip B in tip C (vir: CABERNET, 2004b). Opomba: DUO – degradirana urbana območja 28. Sedlarjevo srečanje – B. COTIČ Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 87 za katera ki so bili analizirani prostorske značilnosti, prikaz ob- močja na ortofotu, oris razvoja območja, fotodokumentacija, struktura lastništva, struktura rabe po katastru, struktura rabe objektov in načrtovana rabo v prostorskih aktih. Projektu za izdelavo evidence degradiranih območij v Mestni občini Kranj je sledilo več projektov, ki so se ukvarjali s temati- ko popisa degradiranih območij. Prvi je bil študentski projekt, ki se je izvajal v okviru Filozofske fakultete (FF), nato pa sta leta 2016 sledila dva pomembnejša projekta, in sicer popis, ki ga je naročilo Ministrstvo za okolje in prostor  (MOP) za potrebe izvajanja trajnostnih urbanih strategij in izvajala Fa- kulteta za arhitekturo, ter raziskovalni projekt, ki ga financirata Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) kot del promocije takih con za razvoj nove industrije, izvaja pa ga Filozofska fakulteta (FF) v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo (FGG). Na sliki 8 vidimo karto rezultatov popisa s strani FA in FF (FGG). Območja, ki so označena v  rumeno-rjavih odtenkih, ponazarjajo popolno prekrivanje območij, torej enak rezultat, medtem ko območja v modrih odtenkih prikazujejo območja, ki jih je evidentirala študija Fakultete za arhitekturo, ne pa študija Filozofske fakultete (in Fakultete za gradbeništvo in geodezijo). Tudi projekt LUMAT obravnava tematiko prenove degradira- nih območij. V projektu, ki je financiran v okviru finančnega mehanizma INTERREG CENTRAL EUROPE, sodelujejo Mestna občina Kranj kot pilotni partner, Ministrstvo za okolje in prostor kot »policy maker« in Urbanistični inštitut Re- publike Slovenije kot raziskovalni partner. V projekt se kot zunanji opazovalec vključuje tudi Regionalna razvojna agen- cija Gorenjske, BSC Kranj. Glavni vsebinski poudarki pro- jekta temeljijo na učinkoviti aktivaciji degradiranih urbanih območij in tudi neizkoriščenih ali slabo izkoriščenih obstoječih poslovnih con (internet 2). Problematika upošteva tudi vidik funkcionalno urbanega območja, ki pa ni definirano le s kri- teriji OECD, ampak tudi z nekaterimi drugimi. Vpeljujejo se koncept integriranega okoljskega upravljanja, koncept ekosis- temskih storitev in koncepta industrijske simbioze. V bistvu pa želi projekt izboljšati privlačnost Kranja za nove poslovne naložbe in hkrati poskrbeti za varovanje okolja. 3.2 Prenova velikih stanovanjskih sosesk – primer soseske Planina Poleg prenove degradiranih industrijskih območij in starega mestnega jedra (ki ni tema tega članka) je Mestna občina Kranj posebno pozornost namenila tudi prenovi velikih stanovanj- Slika 7: Naslovnica evidence industrijskih degradiranih urbanih ob- močij v Kranju (vir: Čelik, 2008) Slika 8: Prekrivanje območij degradiranih območij v središču Kranja na podlagi evidence FA in FF (vir: Uršič in Miklavčič, 2017) 28. Sedlarjevo srečanje – Prenova degradiranih območij v Kranju Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 88 skih sosesk. V tem industrijskem mestu je sočasno z razvo- jem industrije po drugi svetovni vojni močno narastlo število prebivalcev. Za zagotavljanje primernega bivalnega standarda delavcev, ki so delali v novih tovarnah, je bilo zgrajenih več stanovanjskih sosesk. Največja med njimi je vsekakor soseska Planina, ki je bila zgrajena v več fazah. Skupaj v celotni soseski Planina živi približno 16.000 prebivalcev ali skoraj 29 odstot- kov vseh prebivalcev v občini. Povprečna starost objektov je že skoraj 40 let, kar pomeni, da je prenova nujno potrebna. »Glavni problemi so neurejeno parkiranje, zanemarjene zele- nice, otroška in športna igrišča, pomanjkanje družbene kohezi- je in naraščajoča brezposelnost. Neukrepanje na tem področju bi pomenilo odseljevanje ekonomsko sposobnejših stanovalcev, priseljevanje ekonomsko in socialno šibkejših stanovalcev ter nadaljevanje fizične in socialne degradacije soseske.« (Internet 3.) Prvi resnejši projekt v občini, ki se je ukvarjal s tovrstno pro- blematiko, je bil izveden med letoma 2008 in 2009. Izvajalec projekta je bil Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Glav- ni cilji projekta so bili (Sendi idr., 2009): • zagotoviti prebivalcem sosesk boljšo kakovost življenja; • izboljšati splošni stanovanjski standard v soseskah in sta- novanjsko okolje; • spodbuditi dejavno sodelovanje stanovalcev pri dejavno- stih vzdrževanja in prenove stanovanj in stanovanjskih zgradb; • zagotoviti njihovo aktivno sodelovanje pri načrtovanju, sprejemanju in izvajanju programov za izboljšanje kako- vosti bivanja; • zagotoviti neprekinjen proces planiranja in izvajanja ukrepov modernizacije sosesk. Cilji so bili zastavljeni tako, da se prepreči, da bi velike stano- vanjske soseske postale problematično degradirano območje. Stroški ukrepanja so v primeru resne fizične in socialne de- gradacije neprimerljivo višji kot v primeru pravočasnega ukre- panja, s katerim obstoječim stanovalcem omogočimo dobro počutje v soseski. Rezultati naloge, ki je bila končana leta 2009, so bili (Sendi idr., 2009): • analiza stanja v prostoru, • razgovori s predstavniki krajevnih skupnosti, • izvedena anketa med prebivalci sosesk; • izvedena anketa med upravniki večstanovanjskih stavb v soseskah; • analiza gibanja cen stanovanj v soseskah v primerjavi s soseskami v širši okolici, • vizija in razvojna strategija sosesk. Projekt je pomenil začetek sistematičnega pristopa k prenovi velikih stanovanjskih sosesk v Kranju, predvsem soseske Plani- na. Temu projektu so sledile številne dejavnosti s strani občine, nevladnih organizacij in lokalnega prebivalstva, ki so omogo- čile in spodbudile aktivno sodelovanje lokalnih prebivalcev za izboljševanje podobe stanovanjske soseske. Prav tako je bila v Kranju ustanovljena prva slovenska lokalna pisarna za prenovo stanovanjske soseske (glej internet 4 in 5). V okviru Trajnostne urbane strategije – izvedbeni načrt (TUS IN), ki je bila izdelana za črpanje EU-sredstev v okviru celo- stnih teritorialnih naložb, bo Mestna občina Kranj zagotovila skoraj 1,8 mio sredstev (Zupan idr., 2017), ki jih bodo name- nili za prenovo stanovanjske soseske Planina in nadaljevanje delovanja projektne pisarne v soseski. 4 Sklep Od leta 2008 naprej v Kranju raste zavedanje pomembnosti urbane prenove kot temeljnega orodja za doseganje trajnostne- ga razvoja mesta. K temu je gotovo prispevalo vključevanje občinske uprave v mednarodne in domače (raziskovalne in aplikativne) projekte, ki so se ukvarjali s tovrstno problema- tiko. Čeprav so zaposleni v občinskih upravah obremenjeni z  vsakodnevnimi opravili, ki jih nalagajo različni zakoni, se trud, ki je vložen v pridobivanje dodatnih znanj, večkratno povrne. Kranj tako postaja pomemben dejavnik v Sloveniji na področju urbane prenove in je marsikdaj vzor za druge občine, tudi za Ljubljano (primer projektne pisarne za prenovo soseske Planina). Inovativnost in prenos naprednih pristopov iz tujine tudi ali predvsem na področju prostorskega načrtovanja in upravljanja prostora prinašata dolgoročno konkurenčno prednost. Procesi urbane prenove so pogosto zelo dolgotrajni ter zahte- vajo vključevanje različnih strok in drugih deležnikov, zato sta nujna dobro poznavanje problematike in izobražena občinska uprava, ki lahko uspešno upravlja svoj prostor. Tudi na področju urbane prenove se je izkazalo, da je bolje in veliko ceneje preprečevati težave kot jih pozneje odpravljati. Boštjan Cotič, univ. dipl. inž. arh. Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana E-pošta: bostjan.cotic@uirs.si Viri in literatura CABERNET – Concerted Action on Brownfield and Economic Regenera- tion Network (2004a): Bath model. Dostopno na: www.cabernet.org.uk. CABERNET – Concerted Action on Brownfield and Economic Regenera- tion Network (2004b): ABC graf. Dostopno na: www.cabernet.org.uk. 28. Sedlarjevo srečanje – B. COTIČ Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 89 Cotič, B., in Mušič, B. (2012): Upravljanje prenove degradiranih območij: od izobraževanja do prakse: COBRAMAN. Ljubljana, Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Čelik, M. (2008): Industrijska degradirana urbana območja v ožjem obmo- čju Mestne občine Kranj. Kranj, Jereb Budja arhitekti. Internet 1: http://www.cobraman-ce.eu. Internet 2: http://www.interreg-central.eu/Content.Node/LUMAT.html. Internet 3: http://www.kranj.si/KRANJ_SI,,mestna_obcina,mestna_ uprava,urad_za_okolje_in_prostor,prenova-soseske-planina.htm. Internet 4: http://www.preplanina.si. Internet 5: http://www.kranj.si/files/01_kranj_moje_mesto/2016/info-za- -medije_prenova-soseske-planina-mar16.pdf. Sendi, R., Černič Mali, B., Goličnik Marušić, B., idr. (2009): Prenova stano- vanjskih sosesk Planina. Končno poročilo. Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Statistični urad Republike Slovenije (2017). Dostopno na: www.surs.si. Uršič, N., in Miklavčič, T. (2017): Delovno kartografsko gradivo. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor. Zavodnik, A., in Drobne, S. (2017): Funkcionalna urbana območja – Stro- kovne podlage za Strategijo prostorskega razvoja 2050. Končno poročilo. FGG, Ljubljana. Zupan, S. idr. (2017): Trajnostna urbana strategija Mestne občine Kranj 2030 – izvedbeni načrt 2017–2020. Mestna občina Kranj. 28. Sedlarjevo srečanje – Prenova degradiranih območij v Kranju