as
j*
KRANJSKI ZVON
^^ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu.
L. 1939. Št. 2.
Posamezna štev. 1 Din.
J. V.
Za človeka!
Že svoje čase smo v Zvonu opozorili na naše va ■leace in zdi se mi prepotrebno, da se zopet vrnemo k temu perečemu vprašanju. O tem se ne govori na zborovanjih, o vajencih se malo piše, malokdo bo Verjel, da je v naši fari blizu dvesto vajencev, mladih 'judi, za katere se malokdo zmeni.
Kdo
je vajenec;
Vajenec je tisti, ki ga vidite, kako opoldne hiti trg, kako čez pol ure stoji pri kakem voglu ali pred "Jožbo, ga vidite, da nima v največjem mrazu pri-II,erne suknje; ki je umazan, je tisti, ki zna žvižgati kukavico", ki v ponedeljek prebere vse časopise,kate-* poročajo o športnih tekmah, je tisti, ki ga nihče ne "ttiatra za svojega in se tudi sam ne more k nikomur steti. Pa če nastane kak kraval — so to naredili „ler-l«>bi«
Vajenec je pa tudi tisti, ki mora zgodaj vstati, ki l11()Pa biti že celo uro pred pričetkom dela v delavnici. ^a pometa, briše, nanosi drv, vode, steče še po to in °no. potem se začne delo. Vajenec, ti poslušaj, ti sa-'"o delaj! Kar ti bomo ukazali, to delaj! Če te podjetno po cigarete, pojdi, če je treba k mesarju, poj-če je treba nacepiti drv, pojdi, nato se pa vrni! samo glej, da boš prav naredil! Sicer pa bodi **«o. če kvantamo, se lahko sineješ, sicer pa glej, da si Vse lepo zapomniš; na cesti, kjer ni pomočnikov in *JJ°J8trov, jo pa potem lakho „zarobiš", saj si fant — ne? ,e si prišel s kmetov, si gotovo bolj farške sorte, pa
bomo to že izbili iz glave, saj mi tudi mnogo govorimo '* 'hdiovnikih, o veri in cerkvi in. tudi o politiki, boš "e počasi nvidel sam, kaj je danes moderno, kaj še Prenesemo, česa pa ne več. V cerkev ne hodimo, ti |Uth ne boš. V cerkvi zasluži samo duhovnik, mi zaslutilo v delavnici, posebno, če nam mojster nedeljsko <e'o kaj več plača. Ti sicer nisi plačan, ker si vaje-nec. Pa če hočeš sebi dobro, boš že kako nedeljo žr-,voval. Mi gremo zvečer domov, ti, vajenec, pa pojavi. če mi delamo do osmih, boš do devetih gotov, soboto delamo do desetih, ti pa pospravi, samo glej,
a bo v ponedeljek zjutraj poribano! Tri leta boš že
potrpel, saj smo jih mi ludi. ješ to, kar dobiš, saj menda ne misliš, da bo mojstrova gospa zate posebej hodila na trg kupovat piske. Če spiš pod streho ali kar v delavnici, pa pomisli, koliko bi te stalo, če bi si kje najel udobno stanovanje. Prihraniš najmanj 3QQ dinarjev na mesec. Sicer si pa tak luksus lahko prihraniš za poznejši čas, ko boš pomočnik.
To je prav za prav vajenec. Nič ne bom rekel, da je to usoda slehernega vajenca, da je povsod enako, a gotovo je, da je to nekak tip vajenca, kakor jih vsak dan vidimo, kakor jih imamo priliko srečevati kjerkoli. Pa si zamislimo takega človeka in potem si stavimo vprašanje: Kako pa živi človek v takem okviru, kako pa je prav za prav z H jim? Ali ni čisto nujno, da tako fant, ki je mlad, ki se z idealizmom oprime dela v svojem poklicu, v svoji stroki, izgubi vse veselje do dela, do izobrazbe, do šole? Še bolj nujno pa je, da bo fant propadel, da bo postal skrit mračnjak na zunaj sicer celo vesel, a v svoji notranjosti strt in zagrenjen, brez poleta, brez ponosa, samo to si bo želel, da bi bil prost, vsega prost, da bi delal samo io, kar bi sam hotel. Mora zgubiti vero, mora se mu zrušili svet, ki ga je prinesel seboj, ker je s tem okoljem nezdružljiv. Prav v letih, ko bi najbolj potreboval roke dobrohotečega vodnika, je iztrgan iz vsega sveta, najbolj sam. Pomočniki ne hodijo v cerkev, mojster ne hodi, tudi on ne bo hodil. Bo pa hodil pozneje, ko bo pomočnik? Ne, še toliko manj! In ko bo sam poslal mojster, bo prav tako delal, kakor se je naučil od svojih mojstrov, čeprav danes pravi, da ne bo tak.
Kaj pa je danes vajenec pri mojstru? Včasih je bilo drugače. Vajenec je bil s tem, da je prišel k moj stru, član njegove družine. Delal je pri mojstru, pa Je tudi za njegovo mizo jedel, z njegovimi otroki bil skupaj, z njimi je moral v cerkev, smatrali so gu za domačega. Danes je čisto drugače. Danes ima mojster samo to skrb, da bo vajenca naučil delati in da ga bo znal uporabiti v svojo korist. Kako se pa vzgaja, kam zahaja, ali gre v cerkev, to pa ni prav nič važno, zato naj se pobrigajo kvečemu starši, ki so včasih Bog ve kje. Nočno delo je sicer prepovedano, pa če drugod delajo, zakaj bi pa še pri nas ne„ saj veste, konkurenca, kriza itd., če ni komu prav, naj pa gre!
Stran 6.
KRANJSKI ZVON
Štev. 2.
Saj je na razpolago dovolj moči, ki si to dajo dopovedati.
To je naš vajenec, tisti, ki ga vidite, kako opoldne hiti čez trg, ki potem postaja pri izložbah, se zbira v gručah, za katerega se nihče ne zmeni. Ali ni to v nebo vpijoči greh ne enega marveč— mnogih, ki bi jim lahko pomagali, ki bi jim lahko nudili človeka vredno življenje, pa gledajo samo nase in na svoj dobiček? Temeljite preosnove bi bilo treba na tem polju, pa bi zakon ne bil samo beseda, marveč dejanje, pa bi vajenec ne bil samo „poba", marveč dostojen in svoje časti vreden človek. Dokler bo pa naš delavski naraščaj rastel v takih razmerah, toliko časa nam ni treba pričakovati, da bi se splošni položaj kaj izboljšal. Dokler ne bo ozdravljenja pri glavi, toliko časa so tudi vse besede zastonj. Vsi delodajalci bi se morali ozirati na resnico, ki ni samo krščanska, ampak občečloveška, da človek ni stroj, katerega vrednost se meri po tem koliko nese, ni tovorna živina, ki jo redimo, dokler nam služi; ni suženj, kateremu so krivično vzeli človeško dostojanstvo in ga prikovali v služba gospodarja, marveč je sleherni delavski fant in delavsko dekle polnovreden človek in otrok božji!
Papež Pij XI. za delavce
Pred dobrimi štiridesetimi leti je izdal papež Leon XIII. okrožnico z naslovom „Rerum novarum", v kateri je postavil načela, ki naj uravnajo svet dobrin med ljudmi, ki jih zastopa in zahteva cerkev v svojem imenu. Mnogo se je od tistega časa govorilo in pisalo, razni sociologi so predlagali to in ono, nastali so novi sistemi, ki, jih do tedaj nismo poznali, a po štiridesetih letih se je pokazalo, da bodo držala in človeku koristila le tista načela, katera je napi sal Leon XIII. Na to okrožnico je spet spomnil sedanji papež Pij XI. s svojo okrožnico „Quadragesimo an.no" in tako poudaril nauk, ki ga je dal Leon XIII. Mnogo krat se danes očita Cerkvi in papežu, da drži s kapitalisti, da ne podpira malega človeka, ki bi ga lahko. Da so ti očitki neresnični, da je ravno nasprotno res, naj priča nekaj odlomkov iz te okrožnice:
O delu velja predvsem, kar je dejal Leon XIII.: Nad vse resnično je, da ne izhaja bogastvo od drugod, kakor iz dela delavcev. Da, nikogar ni, ki bi ne vedel, da se ni nikdar noben narod dvignil iz bede in uboštva do boljšega stanja, razen s skupnim delom vseh, tistih, ki delo vodijo in tistih, ki naročila izvršujejo.
Zares dolgo si je moral kapital le preveč prisvajati. Kar se je proizvodilo, kar se je pridobilo, vse si je lastil kapital, delavcu je pa komaj toliko ostalo, kar je zadostovalo, da si je popravil in obnovil moči.
Vsak vidi, da je današnja razdelitev radi tolike
razlike med malim številom prebogatih in med velik«' množico ubogih, zelo, zelo nesrečna.
Smoter, ki je treba za njim težiti je: Odrešite^ proletarcev. To je treba naglašati in ponavljati..-
Ker se je velika industrija silno hitro razširil"-je število bednih proletarcev neizmerno naraslo njih ječanje vpije z zemlje k Bogu.
Tako neizmerna množica proletarcev na eni »*,a" ni na drugi pa neizmerno bogastvo nekaterih prebc gatih, je nepobiten dokaz, da bogastvo ni prav razde' I jen o.
Naj nihče ne misli, da bo mogoče javni red in s" cialni mir proti prevratnim duhovom (komunizmu, °F' ured.) uspešno braniti, če se nemudoma ne pristopi ^ pogumnemu delu, da se to izvrši (namreč, da se l>»#r stvo bolj praktično razdeli).
Izvršiti se pa to ne bo moglo, če se ne
dvignejo
delavci z marljivostjo in Štedljivost jo do neke z[neT ne imovine. A odkod naj delavec jemlje, če ne iz &e lavske plače, da bo mogel, zmerno živeč kaj prihril' niti?
Delavcu treba dajati plačo, ki je zadostna z(l vzdrževanje njega samega in družine. Seveda je Pr£tv' če tudi drugi člani družine prispevajo po svojih ^ čeh, za skupno vzdrževanje vseh.
A ne sme se zlorabiti mladost otrok in slabi'1 žensk. Zloraba je, ki se mora na vsak način odpravit'' da morajo matere radi premajhne očetove plače za'1"' doma iskati zaslužka in tako zanemarjati domače de'0' in domača opravila, posebno vzgojo otrok.
Prenizke ali previsoke plače so lahko vzrok, "fl ostanejo delavci brez dela.. . Socialna pravičnost 7& teva, da se plače po sporazumu misli in želj kolik0' mogoče tako uravnavajo, da more čim največ del»v cev dobiti dela in primernih dohodkov za življenj''
Treba je odstraniti nasprotje med najemanjem in oddajanjem dela, ki deli ljudi v dve stranki, kakor v dve četi in sili k razrednemu boju.
Radi tega nasprotja je delovni trg podoben M šču, kjer se ti dve četi hudo med seboj borita.
Vsak razume, da je treba to veliko zlo, ki tira v60 človeško družbo v pogubo, čim hitreje odpraviti.
J. V,
Pri svetem očetu
Vsak rimski romar si pač želi, da bi videl t" papeža. Meni bi prilika kmalu ušla, ker koncem Pr klega leta sveti oče radi bolezni ni sprejemal in "P vičeno sem se bal, da ga ne bom videl.
Na praznik nedolžnih otročičev ob zadnjem bo^ mi je pa pater Prešeren telefoniral, naj se to ddp ^ oglasim pri njem, če hočem videti papeža. Seveda * se urno podal na pot in se oglasil pri njem. Z veraI'fi/. jezuitskega kolegija mi je pokazal Vatikan in 011
KRANJSKI ZVON
Stran 7.
j*gal, katera okna so papeževo stanovanje, kje je spalnica, kje sprejemnica itd. Savn je šel z menoj v Vatikan, kjer je bilo že precej življenja. Hodili so se pripravljat za sprejem, ki bo ob poli ene. Formalnosti so kaj hitro opravljene, če imaš s seboj človeka, ki se na i o Ažurne.
Opoldne sem šel spet nazaj. Moram pohiteti, do $ priborim kako pripravno mesto. Z menoj sla dva hrvatska frančiškana. V veliki dvorani je že polno ljudi. Sodil bi jih ha 1500. Po sredi je špalir, ki ga Urejujejo pisani, soldati s staromodnimi sulicami in s'uge v najrazličnejših, živih oblekah. Zdaj so že vstopili papeževi pravi vojaki, njegova telesna straža. V ljudeh je nemir, neprestano šumi, polglasno krami j a-J° in se ozirajo proti vratom. Sami mladi zakonski pa-ri> večinoma Italijani, pa tudi druge govorice slišim. Precej je tudi duhovnikov.
Nenadoma močan glas pri vhodu naznani pape-Zev prihod. Zavesa se odgrne, iz tisoč grl zagrmi po uvorani: „Evviva il papa!"
Nosilnica s svetim očetom se pomika po sredi dvojne, viharno ploskanje se razlega. Kakšen je sveti oče? Majhen in vse, kar bi prav za prav mogel povedati o nJem je to, da je star. Sključen starček v rdeči dnevniški obleki, s širokim rdečim duhovniškim klobukom. Sicer pa dostojanstven in slovesno dviga svojo desnico in nas blagoslavlja.
V ospredju je nekak oder, kjer izstopi iz nosilnice lci se poda počasi k mizi. Stojim prav na drugem kon-
dvorane, čez glave vidim svetega očeta, kako po-c'*8i sede za mizo, ob straži njegovih močnih fantov s° mi zdi čisto majhen. Starost...
Sveti oče govori. Napeto poslušamo. Po dvoran'" s° Zvočniki, pa še ne razumemo. Glas je šibak; tako Sovori človek, ki je bolan, ki je oslabel. Praznično ^isel porabi — nedolžni o t rožiči — in govori mladoporočencem o pomenu vzgoje otrok. Čez čas se bolje ^'irne, menda so tudi tisti zvočniki stari... Svet' ?>!6 Je govoril skoraj četrt ure, to je že cela pridiga. . 'hče ni pričakoval, da bo po enomesečni bolezni lo-'Ko govoril.
Potem pokleknemu in sveti oče blagoslovi nas in ^Se »odpustke", ki jih bomo ponesli domov. Spet ga .Vl£nej() aa nosilnice in po dvorani se razlegne plosk lri dušeči klici: „Evviva il papa, evviva il papa!" Pre-r'nil sem se v ospredje špalirja in tik mene ga neso.
Ob takih prilikah pa človek vendarle mora: biti P°uosen, da je katoličan in prepričan, da nam papež ,)0nieni več kot človeka, saj je namestnik Kristusov, a°vni  predstojnik njegove cerkve in  nas ponos.
Kaj je ZMKD?
(Zveza mladih katoliških delavcev) Je organizacija mladih delavcev, ki priznajo Bega
svojega Gospoda;
je organizacija mladih delavcev, ki vedo, da je njihov smoter božje kraljestvo, ki jim je pripravljeno od vekov pri Očetu;
je organizacija mladih delavcev, ki priznajo Cerkev, ki ji je Kristus dal oblast, vodili ljudi skozi boje tega življenja v srečno večnost;
je organizacija mladih delavcev, ki vidijo v svojem bližnjem svojega brata, podobo božjo, otroka božjega;
je organizacija mladih katoliških delavcev, ki zahtevajo, da vsi spoštujejo njihove sestre iz delavskih vrst;
je organizacija mladih katoliških delavcev, ki hočejo biti vodniki svojim bratom, ki jih je uničil versko moralno skvarjeni svet;
je organizacija mladih katoliških delavcev, ki hočejo ureditev sedanjih delavskih razmer po načelu krščanske pravičnosti in ljubezni.
Župnija Kranj
OZNANILA ZA FEBRUAR:
2. Svcčnico. Sv. Blaž.
>. Prva predpepelnična nedelja ali sedemdesetnica. Prva nedelja v mesen. Mesečno sv. obhajilo /a može in fante. Popoldne po litanija!) v Ljudskem domu velikonočni pouk za dekletu.
9. V četrtek -rodi konference ne ho v župneni uradu uradnih ar.  Ta dan je god sv. .Vpolouije.
IJ. Druga predpepelnična nedelja ali šestdesetnica slo-vesno praznovanje kronanja Sv. očeta P i j a XI. Ob poli h. uri P**a sv. maša z zahvalno pesmijo Po osmi sv. maši bo v dvorani Ljudskega doma velikonočni pouk za fante.
14. God svetega Valentina.
I'). Tretja predpepelnična nedelja ali petdesetniča. Pričetek šliridesetiinie pobožnosij v čast sv. Rešujem u Telesu. Ob (>. pridigaj nato blagoslov z Najsvetejšim in sv, maša. Ob 3. cerkveni govor, ob 6. se Najsvetejše spravi.
Uro molitve naj molijo: Od 12. do l. III. red, od I. do 2. dekleta, od 2. do 3. žene, od 5. do 4. moški od petih d'„ 6. šolska mladina
20. Pustni ponedeljek, s\. maše ob (>., 7., S., <). m 10. uri. []Te molitve naj molijo ta dan in v torek v Istem redu kakor v nedeljo. „
Spovedovanje bo v ponedeljek zjutraj in /večer in v torek zjutraj.
21. Pust. Sv. maše kakor v ponedeljek, molitvene ure Se molijo v istem redu kakor v ponedeljek, le ob 3. odpade. Ob treh je cerkveni govor, nato litanije in zahvala,, pesem. Ob (I. zvečer naznanil veliki  zvon pričetek posta.
22. Pepelniea. Ob 8. blagoslov pepela in nato sv. muša s petjem. Vsak petek v postu bo ob poli H. uri zvečer Kri/.ev pot. h kateremu  vabimo vse žiipljanr.
24. God sv. Mntijn, apostola.
26. Prva postna nedelja, služI.a božja po navadi. Nasledil ji (eden je kvutrni teden. V sredo in soboto pri I r>>an j .> v jedi, v petek strogi post.
Vse postne nedelje l>"<h> ob poli >. uri v župni eerkvi postne pridige
Stran i.
KRANJSKI ZVON
S Lev. 2.._
POROČENI PARI s
i' ' '    \'   '1     IH   * ' >   I A    l">1/ ir^OJ I lil A  *>' ' ' ifl
Mivšck Vinku, lov. delavec in Franko Marija, deTavka, poročena 1. januarja 1939.
VVendling Ivan, trgovec in Vari Danica, posestnika hči. poročena 8. januarja 1939.
Markun Matija, delavec in Kavčnik Antonija, delavka, poročena 8. januarja f9&
Skuhe Janez, ključavničar in Jcršin Alojzija, zasebnim, poročena 15. januarja 1939,
Zupančič Ludvik, čevljar in Kokalj Antonija, delavka, poročena W. januarja (939.
MRLIŠKA KRONIKA:
Krč Frane, posestnik, rojen 2'». novembra I8(>(>., umrl na Primskovem 41  t. januarja 1939.
Demšar Bertn roj. Sabor, zobozdravnika žena, rojena II. aprila   1908.,  umrla   Jezerska   cesta   11, 3.  januarja 1939.
Rebolj Marija roj. Kokalj, posestnika žena. rojena I. junija   1875.,   umrla   Blejska   cestln  5,  8.   januarja 1939.
Fajfar Mariju roj. Šmnjd, posestniku žena. rojena (6. julija 1872., umrla Gorenje 17. 19. januarja 1939.
Šumi Marija roj. Javh, vdova, najstarejša v Kranju, roj. 3. oktobra 1844., umrla Trubarjev trg 7, 1. Februarja 1939.
Sekne Frane, sin tesarskega 'mojstra Franceta, rojen 14. juniju 1938., umrl 31. januarju 1939.
Primskovo
OZNANILA ZA FEBRUAR:
2 Svečniea. Sv. maša ob 9. uri. Popoldne ob 2. litanije.
3. I. petek v mescu. Svetu mu.šu pred izpostavljenim in litanije Srca Jezusovega.
5. I. nedelja v mescu in I. predpostna. Skupno sveto ob hajilo mož in fantov. Svetu maša .ob 7. uri. Popoldne ob 2. uri molitvena ura  in litanije.
12. II. pred post na nedelja. Svetu maša ob 9. uri. Popoldne ob 2. uri krščanski nauk in litanije.
19. III. predpostna nedelj«. Služba božja kot prejšnjo nedeljo.
26. I. postna nedelja. Sveta maša ob 9. Popoldne ob 2. Križev pot in litanije.
Drugo glej oznanila Kranj.
Župnija Šmarlin pri Kranju
OZNANILA ZA FEBRUAR:
2. Svečniea. Božja služba ob 6., 8. in poli 10. Ob poli K), blagoslov sveč, po maši darovanje sveč za cerkev. Popoldan ob 2. ura molitvi;, po litanijuh shod III. redu.
3. Sv. Blaž. Prvi petek. Sveta maša z blagoslovom.
5. Prva predpepelnična nedelja. Božja služba ob (>., s. in poli 10.
12. Druga predpepelnična nedelja. Božja služba ob (>.. H. in poli 10.
14. Sv. Valentin. Ob 8. uri v Stražišču sveta maša za
19. Tretja predpepelnična nedelja. Služba božja ob poli 10. ■■      ' ■
22. Pepelnica, začetek 40 dnevnega posta. Ob 8. I pepela in pepeleti.je, protpffl sveta  maša. l
24. Sv. Matija. V Drulovki sveta maša za sosesko.
Vse petke v postu po sveti maši ob 6. Križev pt;t.
26. Prva postna nedelja. Božja služba ob 6.. S. in
Popoldne ob 2. postna pridiga in litanije.
POROČENI PARI:
Oman Ludvik, skludiščnik v Stražišču in Justina šivilja v Stražišču, poročena 16. januarja.
Bogataj Franc, tovarniški delavec iz Idrije in Ana tovarniška delavka iz Loke pri Memg.su, poročenu 29.
MRLIŠKA KRONIKA:
sosesk«. (,.. 8. i»
ilagosln*
noli I«-
Benedik
Grego^'
januari«'
Marija Gorjanc, tovarniška delavka iz /g. Bitnja. stara let, umrla 6. januarja.
Marija Drakslar, tovarniškega delavcu hči iz Dru lovke. *ta ra 3 leta umrla 9. januarja.
Bajželj Anton, trgovec z, žimo iz Stražišča, oženjen, .staf ' let, umrl 26. januarja.
Razno
Dekanijsko zborovanje ZMKD. V neideljo 29. januarju sl"" imeli v Kranju prvo dekanijsko zborovanje ZMKD. Prišle )' okoli 40 fantov iz vse; dekan i je. Zborovanje so vodili fanti'' . centrale. Videlo se je, da po mnogih župnijah Katoliška <ikc0> za mlade delavce že prav lepo deluje. Po začrtani poti nap'4' Darovalcem sveč in prispevkov zanje se najlepše zaliva'1" jemo,  Bog bodi   vsem  dobrotnikom plačnik!
f Marija Šumi. Umrla je 1. februarja Marija Šumi, naj**, rejša oseba v naši župniji. Rojena je bila 3. oktobra je bila torej stara 95 let. Njen pogreb na Svečnico je Prl' da je bila res priljubljena. Naj v miru počiva.
Občili zbor Vincencijevc družbe bo v nedeljo 12. febru*. • ob poli 10. uri v Marijanišču. ,
Zanimiva zaplemba.  Policija  v  nemškem  mestu Wiesl>ui je nedavno zaplenila pisalni stroj, razmoževalni aparat "' tomobil. Svoj korak utemeljuje oblast takole: li ..Zaplenjeni predmeti  so služili  katoličanom, da so lh pastirsko pismo nemških škofov, ki je izšlo lani avgusta ffflj kar najhitreje natisniti, razmnožiti in razširiti med ljudi." .,
O tem pastirskem pisnim vemo, da je bilo z vseh P* v Nemčiji prebrano 28. avgusta 1938. Škofje so v njeni p'*'1 . rili, da se zahtevam in omejitvam, nacizma ne bodo vdali- ™"^> zem se ne bori samo proti katoliški veri in Cerkvi, marveč C
krščanstvu sploh. Z njim ni mogoče; sklepati nobenih ko"1!1 misov. Ker pa ta protiverski boj hudo razdvaja nemški "a zato škofje zahtevajo, da se ta brezplodni  Irnj nehu
Podpirajte
Vin cen cl| evo
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Škcrbec, župnik v Kranju. ......      Tiskarnu Tiskovnega društva. Kranj-