E8. Številna.
V liibljail, i smio, zs. marca 1913.
XLVI. lalfl.
.Slovenski Narod" velja v Ljubljani na dom dostavljen:
«lo leto.......K 24 —
pol leta .   . 12 —
četrt leta......u  6 —
na mesec   ••••«.   _  2 —
v upravništvu prejeman:
celo leto.   .  .  • 9  .  .  K 22 —
pol leta ......  .   . 11-—
četrt leta'....... 550
na mesec                         . 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaf lova ulica it 3 (v pritličju levo,) telefon st. 34.
Izhaja vsak dan »večer Izvzemal nedelje ln praznike,
Inserati veljajo: peterosiopna petit vrsta za enkrat po 16 vin.t za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari.
■ Poaamezna številna velja 10 vinarjev. —
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Narodna tiskarna", telefon št 89.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25--
pol leta ...«•••   , 13-—
četrt leta....... 6-50
na mesec   ......   . 2-30
za Nemčijo: celo leto ... .  • K 30-—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ....... K 35,—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlstvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica it 5, telefon it 85.
Na stari poti.
Dunaj. 25. marca.
Bog ne zapusti -pravih- naših patrijotov. V pravem trenutku je zaprl s svojimi prazniki redakcije dunajskega časopisja in domoljubnega ogorčenja žareči ofieijozni žurnalisti, ki so prali našo, od Črnogorcev krvavo žaljeno čast s potoki svojega Črnila ter s peresi do zob oboroženi kričali svojo staro zlajnano U boj!« tokrat za spremembo proti Crni gori, ne proti Srbiji, ti dunajski kuliji, ki si domnevajo, da predstavljajo avstrijsko javno mnenje, ž njimi vred pa tudi oni. ki jih inspiriralo, jim še-petajo vedno na uho ter jih kakor pse spuščajo z verige ter zopet pn-klenjajo, so dobili tri dni od boga, da se streznijo, premislijo — in pozabijo svojo blamažo ter svojo perfidijo. Spametovali se ne bodo — ne dunajski časopisi in ne njihovi inspira-torii in tudi sramovali se menda ne bodo.
Sramovali se ne bodo svoje politike, ki se je »zmagoslavno: povzpela do najčistejšega macchiavei-1izma, pred katerim si celo cvropej-ska diplomacija, katere rokodelstvo nima mnogo opraviti z moraličnimi principi, tišči nosove . . .
Naši diplomati smatrajo, da preti Avstriji pogin, ako ne dobe Skadra Arnavti. Izbiti Skader iz rok črnogorske armade, predno ga je dobila, to je bistvo avsrijsko - črnogorskega konflika. Da doseže ta uspeh, se je naša diplomacija poslužila izrednih sredstev. Smo velesila in imamo na razpolago kolosalno armado in silno brodovje. S pestjo bi bili lahko dosegli, kar smo hoteli — toda z moško pestjo. Nikdo v Avstriji bi sicer ne razumel, zakaj riskiramo le eno infanterijsko čepico za Škader — toda mogočna volja velesile bi se bila pokazala in bila bi morda imponirala na zunaj in na znotraj. Pomeiijalo bi bilo tako postopanje javno kršenje nevtralitete, toda topovi in bojne ladje so argument, ki ne poznajo logike. Značilno za na-šo diplomacijo, da si ni upala ravnati odkrito. Zato je pričela z naravnost divjo »moralično« gonjo proti Crni gori ter skovala mrežo obrekovanj in natolcevanj, da ž njimi opraviči svojo akcijo.
Našteli smo v petek one štiri točke, katere so izsilile »intervenci-
jo humani tete*. Strašne grozovitosti smo čitali in stokratne zakletve, da nas vodi le humaniteta, če zahtevamo odhod civilnega prebivalstva. \ se druge afere so se skoraj izčrpale, o Skodri nikdo več ne govori m nedeljski »Fremdenblatt« le zagotavlja, da bomo v bodoče, če se zgodi še en podoben slučaj, sami skrbeli za varnost naših trgovskih parnikov. Krvavi romani o Palicu in nasilnih konverzijah s© utihnili in ista Avstrija, ki je trepetala samega ogorčenja nad »mesarji« svojih katoliških varovancev, je priznala DJakovico z mnogimi tisoči teh svojih varovancev Srbiji! Moralična konsekvenca, kateri ne najdete para! Drhteli smo nad trpljenjem civilnega prebivalstva v Skadru in preklinjali barbare, katerih krogle padajo v samo mesto ter razdirajo nevtralna poslopja — da so leta 1870/71 delali Nemci s Strassburgom še nekoliko drugače, na to smo pozabili.
Toda item. S Skadrom se nam je posrečilo. Crnogorska vlada je privolila v odhod civilnega prebivalstva, konstatirajoč s protestom, da je Avstrija s to svojo zahtevo eklatantno kršila nevtraliteto.
Toda tudi v to kupo veselja nn-še diplomacije pa so padle grenke kaplje. Italija in Rusija, hoteč preprečiti nadaljne konflikte, sta nasve-tovali v Cetinju, da se ustreže avstrijski |§Ui^ Zgodilo se je po naši volji in pred celo Evropo nam je »mali Nikita« utisnil pečat kršitelja nevtralitete, nas obdolžil mednarodnega zločina. Radovedni smo, kako bodo naši diplomati branili čast in ugled monarhije — ono čast in oni košček ugleda, ki ga morda v Evropi navzlic njihovim akcijam vendar le še imamo. _
Mm silo ob zatuornici na Ljubljanici in uodopravna razprava.
(Dalje.)
Pri drugi razpravi, ki se je pričela v četrtek, dne 20. marca ob 9. dopoldne, nista bila več navzoča zastopnika uprave c. kr. državnih železnic. Poprej sta bila dala zapisati na zapisnik le toliko, da se »vollin-haltlich-< pridružujeta izjavi deželnega odbora. Iz tega je pravni za-
stopnik mestne občine izvajal, da uprava c. kr. državnih železnic ne kaže stvarnega interesa na predmetni vodni sili in je k projektu deželnega odbora pristopila le formalno vsled splošnega dogovora z deželnim odborom zastrau skupnega zasledovanja vodnih sil. Nadalje je dr. M a j a r o n protestiral zoper to, da železniška uprava v svoji konsenzni prošnji govori o mestni občini kot privatnem konkurentu, ter je marveč javen avtonomen faktor, kateremu je ustava odkazala najvažnejše upravne naloge na določenem ozemlju, in ker mestna občina, ravno zvesta si teh nalog, prosi za podelitev te vodne sile in je le obžalovati, da jej pri tem drugi javni faktorji brez najmanjše potrebe nasprotujejo s konkurenčnim projektom. Elektrificiranje državnih železnic je nedogledno in bi pri tem predmetna vodna sila sploh ne mogla priti do nobene vloge.
Za projekt mestne občine se je vložil k zapisniku obširen ekspoze tehniških veščakov mestne občine. Ta ekspoze je opremljen z mnogimi natančnimi diagrami. V vodotehnič-nem delu izvaja priznani veščak aut. ing. T. Schenkel (bistveno): Ljubljanica ima kot kraška voda to zanimivo lastnost, da ima nizke vode od junija do septembra, najnižjo vodo v avgustu, maksimalne vodne množine v oktobru; od oktobra do ikl. decembra so specifično ugodne vodne množine. Vsled tega zamore ljubljanska elektrarna, katera ima po zimi zaradi razsvetljave največ kon-suma, poieti pa najmanj, vodno silo na Ljubljanici vsak Čas najbolj izkoristiti. NajidealnejŠa reserva za to vodno silo je sedanja mestna parna centrala. Druge vodne sile kot rezerve, oziroma podpore za Ljubljanico, ne pridejo v poŠtev, ker imajo skoro ob istem času, kot Ljubljanica, najmanjše vodne množine in ne morejo torej Ljubljanice podpirati, ne da bi oškodovale svojih glavnih kon-sumentov. Kar se tiče posebej projekta deželnega odbora, ki hoče vodno silo na Ljubljanici zvezati z ono na Završnici, se izvaja: Za podlago raziskave se vzame, da so že vsi glavni bajerji pri Završnici, v katerih se zbira voda za dobe nizke vode, z vsebino (1,510.000 m3), dograjeni (v resnici se za sedaj zgradi sa-samo en bajer z vsebino 70.000 m3).Iz meteorologičnih in hidroloških raz-
mer Završnice sledi potem: Ako ima Završnica svoj lasten krog konsu-mentov, more v ugodnih letih temu krogu zadoščati, ne more pa pri tem nikakor biti rezerva za Ljubljano. — Ako je Završnica zvezana z Ljubljanico in imata vsaka svoje konsumen-te, potem ne zadostujejo bajerji Završnice nikakor več za reservo in je potrebna parna reserva. Tretji slučaj bi bil, da bi bila Završnica izključno namenjena kot reserva za Ljubljanico. To pa je brezpogojno skrajno nerentabel. V vseh treh siu-čajih se je računalo že z ugodnim sodelovanjem bajerjev na Završnici. Toda ti bajerji bodo najbrže vodno silo na Završnici tako podražili, da bo nerentabel. Daljnovod od Završnice do Ljubljane bi veljal najmanj 1.000.000 K, in bi združeni napravi Završnica - Ljubljanica absolutno ne mogli donašati dohodkiv, s katerimi bi se mogli pokriti stroški za amortizacijo vzdržavanja obeh naprav, daljnovoda, parne rezerve itd.
Ekspoze mestnih tehniških izvedencev pobija nato točko za točko trditev deželnega odbora s podrobnimi številkami in sklicujoč se na natančne priložene diagrame. Med drugim navaja sledeče: Trditev deželnega odbora, da bo treba v sedanji parni centrali in v sedanjem omrežju ogromnih izprememb in investicij, ne odgovarja resnici. Vse preuredbe v centrali in v omrežju, katere so potrebne, da se omogoči sodelovanje z vodno silo, bodo veljale 90.000 kron, torej komaj desetino tega, kar bi veljal samo daljnovod od Završnice do Ljubljane.
Enako neresnična je trditev, da je vodna sila za Ljubljano premala. Nasprotno, more se priklopiti za 300% več motorjev in za 80% več luči, kakor sedaj, ne da bi bilo treba celo leto, razven v ekstremnih slučajih, količkaj uporabljati parno rezervo.
Nadalje bo mestni občini v resnici mogoče, da zniža ceno elektr. toku, ne da bi trpeli vsled tega občinski dohodki; že samo prihranki na premogu bodo znašali 80.000 K na leto. Sploh bo naprava ljubljanske občine v istem času že amortizirana, k& bi deželne naprave v najugodnejšem slučaju dosegle šele za rentabilnost potrebno višino konsuma. Zastopniki deželnega odbora so sami priznali, da bodo potrebovale deželne naprave parne rezerve. To govori
dovolj za gospodarski pomen projekta mestne občine, katera že ima svojo parno centralo in sploh najmanjše investicijske stroške.
Dodatno k temu je poudarjal pravni zastopnik mestne občine, da zamore potemtakem edinole že obstoječa parna elektrarna v Ljubljani v zvezi z vodno centralo zanesljivo in racijonalno zadostiti danim zahtevam glede električne luči in gonil po cenah za tok, ki se v Ljubljani zamo-rejo plačevati, in da je izključena vsaka kombinacija, po kateri bi mogla Završnica nastopiti gospodarsko uspešno kakor rezerva za Ljubljanico.
Glede na splošno motivacijo deželnega odbornika dr. Lampeta, da je ta deželni projekt le del velike skupne naprave za preskrbovanje občin itd. z električnim tokom in da bo v zvezi z drugimi deželnimi hidro-električnimi centralami dosegel svoj namen, je odgovarjal dr. Maja-ron: Ali je takozvana velikopotezna akcija prav zamišljena in ali se sploh da izvršiti in s kakim gospodarskim ter finančnim uspehom, to je še na vse strani odprto vprašanje. Gotovo pa je, da imamo tu opraviti šele z nekakim programom s popolnoma nejasno bodočnostjo in da nikakor ne gre, golemu programu na ljubo žrtvovati vodno silo, katero lahko mestna občina takoj in s popolnim uspehom izrabi v veliko gospodarsko korist ene desetine vsega deželnega prebivalstva, stanujočega kompaktno v Ljubljani in njeni okolici. Tudi je po strokovnjaških mnenjih jasno, da je ta vodna sila v Ljubljanici napram vodnim velepodjet-jem, katera ima dežela v programu, prav ničevega pomena in da o kaki dopolnitvi vodnih velepodjetij po tako majhni energiji še govora biti ne more. Ako pa ima deželni projekt le samostojen in lokalen pomen in ako gre pri tem le za oslabljenje že obstoječe mestne elektrarne, ie kaj takega že v naprej obsoditi z gospodarskega in moralnega stališča.
Glede »konfliktov« je zavračal mestni zastopnik, da zadene krivda tistega, ki napada mestne interese. Mestna občina bo svoje ceste in trge in gospodarsko pozicijo, Id jo ima v svoji elektrarni, branila najodločneje proti vsakomur, osobito pa proti kaki vsiljivi in nezdravi konkurenci. Prikritih groženj se ne boji, osobito če so nezdružljive z »dobro urejeno
LISTEK.
Soisiio«mira.
Spisal Vilko M.
Od vseh koncev so prihajali z rdečimi pozivnicami, s kovčegi, nahrbtniki in culami. Od ranega jutra >e zbirali in okrog poldne je bilo vse črno na prostranem dvorišču šentpeterske vojašnice; priletni možic m mladi fantje. Eni so posedali na svojih prtljagah, polotožni, polzaspa-ni, drugi so iskali mize svojih stotnij, nekateri so klicali znance, tovariše iz aktivnih let z zahripelim glasom, drugi pa so nemirno prehajali široko dvorišče z iskajočimi pogledi. Med to pisano vrvenje se je mešalo sirovo, pijano vpitje, ki je prihajalo iz kantine. Mešalo se je, kakor težka, umazana in nadležna megla, zdaj v gostejših, zdaj v redkejših kopah.
»Korni manever! Vojno stanje! To bo vrag! Srečen, kdor se izma-že!« Tako so si žugali in ko sem jih slišal, lotila se me je popaljenost, zakaj vedel sem skoro, da se ne bom mogel izmazati. Bolan nisem bil in moral bi biti že res bolan, da bi me odpustili. Zdravnik je namreč pregle- ■ doval jako površno in ni hotel priso- I
diti nikomur vere, če ni kazal očivid-nih znakov bolezni. Tako se mi je primerilo, ko sem se priglasil k ma-rederjem zaradi »revmatizma«, da mi je dejal zdravnik čisto lakonično: »Hoja ga bo pregnala.« Zasmejala sva se potem oba, on menda mojemu la* revmatizmu, jaz pa njegovemu lakoničnemu receptu.
Popoldne so nam razdelili — »cunje«. Nimam baš primernejšega izraza za tisto obleko, ki smo imeli v njej predstavljati avstrijske bojevnike. Krpa pri krpi, vsakojake velikosti, vsakojake oblike. Neštevilni madeži, rahlo nuancirani v svoji pestro-bojnosti, pomanjkljivi gumbi, popu-ščeni šivi: pravcate cunje!
Jako originalna je bila razdelitev »cunj«. Postavili so nas bili v dve vrsti, prav daleč drug od drugega. Ko smo bili tako razpostavljeni, zagrabil je vojak na narednikovo povelje kup plaščev ter pričel kar po-vrsti metati pred vsakega posameznika po en plašč. Nihče ni smel izbirati, nihče oporekati. Ravno tako so nam razdelili potem hlače, jopiče, čepice in drugo šaro, ki je potrebna vojaku. Armiranje je šlo na ta način hitro od rok in čez dobro uro smo že zamenjali civilno obleko z »uniformo«, če se morem sploh tako laskavo izraziti.
Bog se me usmili! Kmalu bi se
bil razjokal sam nad sabo, ko sem pomerjal svoje »cunje«. Hlače so mi bile skoro do kolen, a tako široke, da bi se bil kmalu izgubil v njih. Ker jim je manjkalo gumbov za naramnice, sem jih moral prvi dan kar — v rokah nositi. Jopič pa mi je bil skoro pretesen in je imel tako kratke rokave, da so mi segli čisto na komolce, če sem iztegnil lakti. Da mi ni prevelika in posvaljkana kapa popolnoma zakrila oči, sem se imel zahvaliti edinole uhljem, ki so jo potrpežljivo podpirali. Bil sem res pravi tip »kranjskega Janeza«.
Še so nekateri prehajali dvorišče tisti in naslednji dan v civilni obleki, tretji dan pa je bila »mobilizacija« dovršena. Ravne vrste so se raz-pregle ta dan popoldne po širokem dvorišču od stene do stene, spredaj so se postavili višji častniki in trobentač je zatrobil »k molitvi«. Svečan mir je zavladal v tistem trenet-ku. V vsej ogromni masi se ni niti zganilo, ampak vse je stalo na svojih mestih, kakor okamenelo — vojska kralja Matjaža.
Po kratkih poveljih se je pričelo prazniti dvorišče in kjer je bilo pred dobro uro še pestro vrvenje, nastala sta zdaj praznota in mir. Dolga procesija pa se je motala med ulicami, pomikajoča se proti Dolenjski cesti, korakajoča na »Vojno polje«. Tisoč
nog se je izprožilo in zagrmelo, kakor v eno samo stopinjo, težko stopinjo velikana, očeta moči in sile.
V srečo sem si štel, da so me potaknili v pisarno in zato si baš nisem obetal hudine. Tako sem se bil odtegnil skupnemu odhodu, ker me je moj dobri narednik Grapar odločil, da odrinem s stotnijskim trenom, odhajajočim precej kasneje za moštvom. Narednik me je potolažil, da se bova lahko peljala; ali če človek obrača, pravijo, da ima bog navado obrniti. Zgodilo se je tudi nama tako. Toliko, da sem še lahko zagnal tor-nistro na naš stotnijski voz, pridrvel je trenski nadporočnik in zapovedal, da se ne sme nihče peljati. Bila nas je cela kopa, večinoma šarži iz pisarn in njih protežiranci, vsi računajoči na komoditeto. Nadporočnik je postavil k vsakemu vozu po enega, da je čuval prtljago, kolikor nas je bilo pa odveč, nas je uvrstil na čelo trena in tako sva jo morala tudi midva z narednikom pobirati peš proti Šmarju, kjer nam je bil cilj tega dne. Hvala bogu, da sem se le iznebil tornistre! Gotovo ni bila tako naša pot po beli, gladki cesti niti v primeri s potjo moštva, ki je koj onkraj Dolenjskega mostu krenilo s težkimi »rjavka-mi« na Golovec, potem pa po samih hribih proti Šmarju na nočno vajo.
Mrak je bil, ko je dospel tren na
svoj cilj. Reditelji so nam bili pripravili prav udobno pisarno v hiši neke vdove. Originalna je bila ta ženska vseskozi in prav vesel sem bil, da sem se lahko intenzivneje seznanil z njo, kolikor sem imel pač prilike v štirih dneh. Bila je to priletna kmečka žena, visoke postave, zelo gostobesedna, pridigarska skoro, ali izredno prebrisana. Do vojakov je gojila neko posebno spoštovanje, ker je vsakemu brez izjeme rekla »gospod«. Nezaupna pa tudi ni bila premalo. Čudno se ji je zdelo, da so ji tisti večer nosili vojaki naročila izključno le v imenu narednika Gra-parja. Tako je prišel k njej vojak in naročil:
»Mati, pripravite v pisarno postelj!«
»Kdo pa je naročil?« »Grapar.« Pripravila je.
Pa je prišel drugi in je dejal: »Mati postavite v pisarno petro lejko!«
»Kdo bo pa petrolej plačal?«
»Grapar.«
Postavila je.
Pa je prišel tretji in je naročil Še eno mizo, četrti kup slame, peti metlo. In tako so hodili še drugi in so vsi naročali v imenu Graparja. Žeaa pa je storila, kakor so ji veleli.
(Dalje prihodnjih)
avtonomno upravo«. Konflikti glede souporabe   zatvornic z barjanskimi
interesi so možni tudi, če zgradi dežela vodno napravo. Tudi mestna občina jih bo lahko izlepa izravnala, sicer pa bo za to zlasti po novem vo-dopravnem zakonu kompetentno politično oblastvo, ne pa deželni odbor. Situiranje naprave na Ambroževem trgu ne bo oviralo prometa, bo pa mnogo ugodneje, kakor pa po deželnem projektu, ker se pridobi dosti več prostora za bodoče prista-jališče ladij, čolnov itd.
Ker je pravni zastopnik mestne občine končno kritiziral tudi izjavo deželnega stavbnega svetnika gosp. Sbrizaja, je bil ta zopet k razpravi pozvan in je izjavil, da je kakor načelnik močvirskega odbora upravičen, podajati v njegovem imenu izjave. Mestni zastopnik je pa opozoril na zakon, po katerem oddaja takih izjav, kakršna je bila gosp. Sbrizaja, sploh ne spada v delokrog močvirskega odbora.
Nato sta bila zaslišana državna tehnika kakor izvedenca stavb, svetnik B1 o u d e k in inženir K r e n -n e r.
Vojna na Balkanu.
Avstro - Ogrska in Črna gora.
V soboto popoldne je avstro-ogrski poslanik na Cetinju drugič p/edložil pritožbe in zahteve avstro-ogrske vlade. Kakor znano, zahteva Avstro - Ogrska:
1. da smejo zapustiti ne samo vsi tuji podaniki, marveč \si civilni prebivalci oblegano mesto, in da prenehajo oblegovalci obstreljevati oblegano trdnjavo,
2. zahteva, da se kaznujejo oni, ki so zakrivali afero parnika »Sko-dre<-,
3. zahteva mednarodno komisijo za preiskavo glede umora frančiškanskega patra Palica in
4. da preneha Orna gora spre-obračati katoličane v pravoslavno cerkev.
Da bo Crna gora gotovo kaznovala vse one, ki so zakrivili afero parnika »Skodre , če so bili ti krivci Crnogorci, je popolnoma gotovo, in bi take zahteve niti ne bilo treba staviti. Težko umevno pa je, odkod p-avica zahtevati mednarodno komisijo zaradi umora patra Palica in odkod pravica umešavati se v dozdevne verske netolerantnosti. Ka-pitulacijsko pravico so imeli konzuli samo v Turčiji, v Srbiji in Crni gori pa te pravice ne obstojajo, tedaj ne obstojajo tudi v okupiranih pokrajinah. Glede teh zahtev tedaj ni niti sence upravičenosti in tvorijo vse tozadevne zahteve neprijateljsko in nepotrebno vmešavanje v tujo suvere-niteto.
Kar se pa tiče zahtev glede Ska-ira, so v mednarodnem vojnem pra->u popolnoma neupravičene, zlasti neupravičena pa je zahteva, da naj prenehajo oblegovalci obstreljevati oblegano trdnjavo, ker bi to pomenilo ravno toliko, kakor da naj prenehajo Crnogorci v zasmeh Turkom in Albancem z vojno. Glede Skadra pa je šla avs'rijska vlada še del;. Kakor namreč poročajo z Dunaja, pripravljajo v 1 rstu parnik z živili in raznimi opravami za Skader. Ladja naj odplove te dni v južnodalmatinske vode. Da ta ladja ne bo dospela v Skader, za to bodo Crnogorci gotovo skrbeli, ker takega neprijateljskega dejanja gotovo tudi vse druge velesile ne bodo mogle pripustiti. Pre-ostajalo bi potem samo Še, da bi zahtevala avstrijska vlada pravico zalagati oblegano turško vojsko z živili in municijo.
Crna gora je tudi na to zadnjo demaršo že odgovorilo, merodajni krogi na Dunaju pa popolnoma molče o tem odgovoru. Nehote se nam vsiljuje vprašanje, zakaj naenkrat ta molčečnost, ki je od naše diplomacije nismo vajeni? Ali morda čutijo že sami veliko blamažo, ki so jo doživeli vsled predčasnega objavljenja zadnjega odgovora, ali se boje morda nove blamaže? Govori se, da so vzroki drugje in da je tu zlasti Rusija v veliki meri udeležena. Govori se, da se je dosegel med Avstro - Ogrsko in Rusijo popolen sporazum glede obmejitve Albanije, in da je Rusija privolila v avstrijsko zahtevo, da bodi Skader albanski. Rusija pa hoče, da se to izvrši v popolnoma drugi obliki in hoče prihraniti Crni gori vsako ponižanje.
Vendar ni Crna gora brezpogojno vtaknila zadnjo demaršo v žep. Crnogorska vlada se je obrnila do vseh velesil s pritožbo, da je kršila Avstro - Ogrska s svojo zadnjo demaršo nevtraliteto. Pripravljena je pripustit!, da zapusti civilno prebivalstvo Skader, glede obleganja trdnjave pa bo storila, kar se ji zdi potrebno. Kar se pa tiče parnika »Sko-dre« je pripravljena uvesti strogo preiskavo, dasiravno črnogorski vla-
di ni prav nič znano o kakih nasil-stvih proti tujim trgovskim ladjam.
Kakor izvemo Iz zanesljivega vira, žal ni pričakovati, da bi se izpolnile vse želje junaških Črnogorcev.
Avstro - Ogrski poslanik na Cetinju, kateremu je Črnogorska vlada izročila protestno noto, je to noto vrnil zastopniku črnogorske vlade.
Ultimatum Črni gori.
Črnogorski tiskovni urad objavlja sledečo vest:
Včeraj ob 11. dopoldne je Avstro - Ogrska vročila črnogorski vladi ultimatum, v katerem sporoča, da bo Avstro - Ogrska nastopila z oboroženo silo, ako črnogorska vojska nadaljuje z operacijami proti Skadru, ne da bi prej dovolila civilnemu prebivalstvu, da zapusti mesto.
Kakor smo sporočili že višje zgoraj, je črnogorska vlada v to zahtevo že privolila. Poslala je tudi že svojega parlamentarja Esad paši, ni pa še znano, kak uspeh je imelo to odposlanstvo.
* *
Albanija.
Reuterjev urad poroča, da so se velesile zedinile glede obmejitve Albanije na severu in na severovzhodu, od Djakovice do Ohridskega jezera. Med kraji, katerih pripadnost k Balkanski zvezi oziroma k Albaniji se je določila, se nahajata tudi Djakovica in Skader. Velesile bodo še enkrat naznanile Balkanski zvezi, da hočejo same rešiti vprašanje meja Albanije in da vojaški uspehi zaveznikov ne bodo imeli nobenega vpliva na končno odločitev velesil. Nato se bodo bavili veleposlaniki z določitvijo južnih mej Albanije, glede katerih imata zlasti Italija in Avstro - Ogrska različno naziranje. Diplomatični krogi pa so mnenja, da tozadevno ne bo prišlo do večjih težkoč.
Iz Belgrada se poroča, da sta francoski in ruski poslanik v Belgra-du izjavila ministrskemu predsedniku Pasiću, da so se izrekle velesile končno za pripadnost Skadra k Albaniji. Nato je srbska vlada takoj odredila, da prenehajo Srbi obstreljevati Skader.
Odrin pred padcem.
Iz Sofije je prišla 25. t. m. sledeča brzojavka:
Danes ob 1. zjutraj je dalo vrhovno poveljništvo oblegovalne armade pred Odrinom znamenje za splošni naskok.
Predno se je še zdanilo, je bil ves vzhodni sektor v rokah Bolgarov. Ob polu 4. zjutraj je začela bolgarska pehota s silnim naskokom na turške pozicije. Boj je bil strahovito ljut, ter so vrgli Bolgari Turke iz vseh pozicij.
Bolgari so pri tem naskoku vzeli vrhove Maslak in utrdbe istega imena. —
Vse na vzhodni strani Odrina ležeče utrdbe in vse utrjene točke so bile po innogournem krvavem boju v rokah Bolgarov. Bolgari so zaplenili 12 težkih topov z municijo in 4 brzostrelnc puške. Vjeli so tudi en cel turški bataljon.
Predstraže na južni in zahodni strani Odrina so se spopadle pri utrdbi Servandere. Tudi na južnem in zanodnera sektorju so Bolgari in Srbi vrgli sovražnike iz njih prednjih pozicij ter naskočili prave utrdbe.
Padca Odrina je pričakovati še tekom današnje (t. j. včerajšnje) noči.
Usoda Odrina je tedaj popolnoma zapečatena in le vprašanje par ur je, kdaj pade ta trdnjava, ki je tako dolgo kljubovala junaškim naskokom Srbov in Bolgarov.
*
Pri Čataldži.
Tudi pri Čataldži se je začela odločilna bitka dne 25. t. m. Prej že, t. j. 23. t. m. so se začele prve vojne operacije na bojišču. Kakor poročajo čez Berolin iz Carigrada je poletel nemški pilot Scherf, ki je v turški službi, na svojem dvokrovnem letalnem stroju s turškim častnikom Ke-mal begom do Čorluja, kjer se je nahajala glavna moč bolgarske vojske. Polet je trajal od 6. in 20 minut do 10. in 22 minut.
Tudi pri Čataldži so se vršili boji. Prišlo je do ljutega artilerijskega boja. Zlasti krvavo je bilo klanje ob južnem krilu, kjer je trajalo od ranega jutra do večera. Bitka je ostala prvi dan neodločena.
Dne 25. t. m. pa se je vršila zopet krvava bitka zlasti ob južnem krilu, ki se je končala s popolnim uspehom Bolgarov. Če se izkažejo vse vesti o tej bitki za resnične, je tudi usoda Carigrada zapečatena. Iz Sofije namreč poročajo, da so pognali Bolgari Turke čez Čataldžo in tiademkej ter čez čataldške utrdbe
nazal do Ormanilja, med tem ko se drže le posamezni turški oddelki vzhodno od Silivre ob morju v Epi-vatosu (Bogados).
* *
15.000 Turkov vjetih.
Iz Belgrada in Cetinja prihajajo uradne vesti, da se je turška armada Diavid paše, ki se je bila po nesrečni bitki pri Bitolju umaknila v albanske gore, ob reki Skumbl udala. Srbi so vjeli kakih 15.000 turških vojakov. Reka Skumbi izvira kakih 20 km južno od Dibre, teče južno od Elbasa-na in se obrne proti zahodu, kjer se izliva južno od zaliva pri Draču v Jadransko morje.
Vprašanje miru.
Iz Sofije poročajo, da se zavezniki še pogajajo glede odgovora na mirovne propozicije velesil. Splošno se izraža upanje, da bo mogoče tekom treh dni doseči sporazum. Zavezniki so baje sklenili sprejeti predlog velesil kot podlago za mirovna pogajanja, upajo pa, da se jim bo posrečilo doseči še nekaj ugodnejših pogojev. Iz Belgrada prihaja celo zelo optimistična vest, da je pričakovati sklepa miru že tekom prihodnjega tedna.
Kakor poroča turinska »Štampa^ se vrše že pogajanja med Turčijo i.s Balkansko zvezo, da bi se pričela direktna mirovna pogajanja v San Remu. Baje so zastopniki Balkanske zveze že prispeli tja.
Glede sklepa miru se je izrazil baje turški princ Sabah Eddin, da je mir za Turčijo neizogibno potreben. Princ pravi, da je padec Janine zlasti važen dogodek, odkar se je vojna zopet pričela. Vsaj sedaj se mora sklep miru pospešiti, predno padeta Odrin in Skader, ker je sedaj še mogoče te dve postojanki zamenjati za druge važne točke in za druge prednosti. Turčija se more narodno okrepiti tudi brez Odrina, med tem ko bi mogel pomeniti še en odočilen poraz celo izgubo Carigrada. Po končani vojni pa bo morala misliti Turčija na socijalne reforme, če bo hotela preprečiti, da pride pod tuji jarem.
H umoru kralja 3urja.
Truplo umorjenega kralja.
Pogreba kralja Jurja se udeleži kot zastopnik avstrijskega cesarja skupni finančni minister baron Bu-rian. Na cesarjevo odredbo bo spremila truplo umorjenega kralja Jurja za vojnimi ladjami drugih velesil tudi avstrijska vojna ladja »Marija Terezija« iz Soluna v Pirej. Ruskega carja bo zastopal pri pogrebu veliki knez Dimitrij Konstantinovič.
Sedanji grški kralj Konstantin je dospel 23. t. m. v Solun. Pripeljal se je z jahto »Amphitrite«, ki so jo vse vojne ladje pozdravile s kraljevskim salutom. »Amphitrite« je pristala v bližini ruske topničarke »Uralec«. Kralja so sprejeli njegova mati Olga in njegovi bratje, nakar je takoj obiskal truplo svojega očeta.
Ko je kralj hodil skozi mesto, ga je prebivalstvo živahno pozdravljalo.
Truplo umorjenega kralja so prenesli včeraj na kraljevo jahto »Amphitrite« pod velikimi svečanostmi. Močen oddelek mornarjev nemške vojne ladje »Goeben« je otvoril sprevod. Nato so prišli angleški in ruski mornarji, za njimi pa grški mornarji z venci.
Krsta je bila pokrita z grško zastavo in okrašena s krono. Položena je bila na top. Sledili so krsti kralj Konstantin, kraljica, princi in princese, poveljniki in častniki vseh tujih vojnih ladij, drugi tuji častniki, vsi grški duhovniki in duhovniki drugih veroizpovedanj, mnogo mohamedan-skih ubežnikov in zlasti mnogo srbskih in bolgarskih častnikov ter občinski zastop! Sprevod so zaključili grški vojaki. Ko se je peljala krsta mimo številno zbrane množice, je ta glasno zaplakala.
Ko je bila krsta na jahti »Amphitrite« je ta, spremljana od tujih vojnih ladij, odplula proti Pireju.
Morilec.
Zastopnik lista »Ephemeris« je imel razgovor z morilcem Šinasom. Ko je vstopil poročevalec v morilčevo celico, je ta ležal v kotu in kadil cigarete. Simas je trdil, da je socijalist, da pa je on izvršil umor v skrajnem obupu. Deset let je bil bolan na živcih, pred dvema mesecema se ga je lotila jetika. Če izgubi človek vsako upanje na življenje, zblazni, tako se je zgodilo tudi z njim in v takem trenutku je izvršil umor. Umcra pravzaprav ni premislil. Gnal ga je obup. Da je umoril ravno kralja, je bil samo slučaj. Oni dan je šel k vili Alatini brez vsakega namena. Ko se je nenadoma obrnil, je zagledal kra-
lja. Tedaj ie začel hoditi počasneje J in ko je jrisd kralj mimo njega, je ustrelil. Sinas pravi, da obžaluje svo- I je dejanje, zdi se pa, da obžalovanje ni resnično. Poročevalec je imel vtisk, da je izvršil Šinas umor iz sla-vohlepnosti in bolne domišljavosti, j
Veliko poneuerjenje pri „Spar- u. Vorschussvereinu" v Laškem trgu
na Štajerskem.
V C e 1 j u , 25. marca. j
»Tagespost« je poročala v svoji nedeljski številki sledeče: »V petek ponoči se je v Mariboru zastrupil v nekem hotelu 651etni hišni posestnik Jožef D r o i z iz Laškega trga. Prišel je v Maribor in si je dal od nekega zdravnika zapisati spalno sredstvo, obstoječe iz bromovega praška. 1 Drolz pa je vzel ves prah naenkrat in vsled tega umrl. Živel je dalje časa kot zasebnik v dobrih razmerah. Kaj ga je gnalo v smrt, je neznano.« I
»Grazer Montagszeitung« poro- I ča danes: »Katastrofalno poneverje-njc pri »Spar- und Vorschussverein«
v Laškem trgu. Manjka nad 300.000 kron. Blagajnik in knjigovodja Drolz se je sodil sam. Kakor se nam poroča, so odkrili pri »Spar- und Vor-schussvereinu« v Laškem trgu velika, več let nazaj segajoča ponever-ienja. Vsota poneverjenega denarja znaša, kolikor je doslej znano, do 500.000 K in še več. Malverzacije je izvršil blagajnik in knjigovodja te posojilnice, nekdanji gostilničar in pek v Laškem trgu, Jožef Drolz. Pred leti pa je opustil svojo obrt, si kupil vilo in se kazal kot dobro situi-ranega moža. vsled česar so mu v »Spar- und Vorschussvereinu« pusti- j Ii precej proste roke. Šele, ko je Drolz pred nekaterimi dnevi zginil, so začeli sumiti in odredili revizijo, čije rezultat je bil uničujoč. Posledica bo polom »Spar- und Vorschuss-vereina« in gospodarski ruin zadružnikov, ki so po večini Nemci. Za Laški trg pomenjajo Drolzeve defrav-dacije pravi gospodarski polom.«
Nemškutarski »Spar- und Vorschussverein« v Laškem trgu je bil ustanovljen 1. 1875. in je zadruga z neomejeno zavezo. Včlanjen je pri nemškonacijonalni K. W r a b e t z o-
vi zadružni zvezi na Dunaju (Allge-meiner Verband der auf Selbsthilfe beruhenden deutschen Erwerbs- und Wirtschaftsgenossenschaften). Zadružnikov je okoli 400; po letnem poročilu 1. 1911. je bilo stanje zadruge sledeče: aktiva gotovina 6813 K, posojila na oseben kredit in menice 125.S14 K, hipotečna posojila 163.607 kron, naložbe pri bankah in drugih zavodih 109.717 K, posestva 26.137 kron. zaostale obresti 1214 K. inventar 916 K; pasiva: deleži 18.131 K, rezervni zaklad 30.118 K, specijalna rezerva 9262 K, ki je naložena kot hranilna vloga pri zadrugi, hranilne vloge 372.473 K, naprej plačane obresti 114 K, čisti dobiček 4120 K. Pri isti Wrabetzevi zadružni zvezi so včlanjeni s Spodnjega Štajerskega še Vorschussvereini v Celju, Konjicah, Sv. Duhu v Ločali, Vojniku, Ptuju, Šoštanju in Slov. Bistrici.
V soboto je bila že v laškem Vorschussvereinu sodnijska komisija. Kaj se je dognalo, nam trenutno ni znano, govori se pa, da malverzacije niso tako visoke, kakor hoče vedeti »Grazer Montagszeitung«, čije šef-urednik dr. \Vithalm je bil sicer z nemškimi Laščani v tesni zvezi. Poneverjenega je bojda le vsega skupaj do 70.000 K. Pa tudi ta zguba bi bila za zavod jako hud udarec, ki bi ga občutil dolga in dolga leta. Kaj je na stvari, se bo prihodnje dni nedvomno natančno zvedelo.
Med zadrugarji Vorschussverei-na v Laškem trgu je poleg gospodarsko slabih laških nemškutarjev tud: nekaj slovenskih kmetov in obrtnikov in bi bilo torej želeti, da bi Drolzeve malverzacije ne pomenile za nje gospodarskega pogina.
Štajersko.
Iz Vidma ob Savi nam pišejo: Naša ljudska knjižnica vrlo napreduje. Ljudje prav pridno čitajo zares krasne knjige ter so hvaležni tistim, ki so jim preskrbeli to izvanredno dobro duševno hrano. Za lajanje ne-katernikov v »Slov. Gospodarju« se pa zmenijo toliko kakor za lanski sneg. Tisto triperesno deteljico, katero vodi neki sosedni kaplan, pa prav dobre poznamo. Našega mirnega, velespoštovanega nadučitelja in pošteno hišo Arnškovo, blatijo prav tisti ljudje, ki so v teh hišah že pogostokrat uživali slovansko gostoljubnost. Seveda, tako  delajo značaji!
Vemo, kam pes taco moli. Gospoda nadučitelja bi radi spravili ob ugled in g. Arnška ob goste. Računi se pa ne bodo ujemali. G. Knapič je izvrsten učitelj, natančen tajnik pri kmetijski podružnici, vesten blagajničar v občinskem odboru, kremenit značaj, najboljši oče in navdušen Slovenec — sploh mož, ki uživa med narodom splošno spoštovanje. In Arn-škova hiša! Prej, mnogo prej, ko je »Gospodarjev« dopisun zazrl luč sveta, bila je ta hiša na glasu kot izborna gostilna in ta sloves se je ohranil do danes. Ako bodemo pa količkaj zvedeli, o kakšni bojkotni agitaciji, pa napnemo druge strune. Poštenemu davkoplačevalcu ne sme nikdo metati polen pod noge. Kristus je dejal: »Ljubite se med seboj!«. Vi pa sejete prepir! Ali ste še kristjani?
Iz Mute.  Našim Nemcem mora iti precej za kožo, kakor   kažejo v zadnjem času. Pred par leti se še niso prav nič zmenili za uboge šolarje. Ker je pa družbena   šola prirejala božićnice ter je   število slovenskih otrok nepričakovano rastlo,   so si ustanovili ^Schulhellerverein« ter so sami začeli pobirati stopinje za Slovenci in priredili že nekaj božičnic. Vse to jim je nekoliko pomagalo, a ne mnogo. — Kakšno norčevanje je bilo par leti s slovenskimi veselicami, kjer so se   prirejale tamošnjim razmeram primerne igre! Slovenske veselice res niso bile spočetka posebno dobro obiskane. A število občinstva je vedno bolj rastlo in Slovenci so imeli vsako leto tri ali štiri gledališke igre. Nemci so nadalje zabavljali in brili norce, pa Slovenci se niso zmenili za to. — In glejte, nazadnje so sami  izprevideli,  da jim zabavljanje prav nič ne pomaga ter je treba delati, če se hoče doseči kaj uspehov. In tako so se začeli vaditi tudi na gledališkem odru ter priredijo na velikonočni ponedeljek prvo igro na Muti in sicer   v neposredni bližini slovenske šole.   To pa samo radi tega, da bi premotili slovensko ljudstvo ter ga dobili v  svojo pest. Slovenci namreč prirejajo   že leta sem vselej veselico na veliki pone-deijek. Tako tudi letos.   Nemci to dobro vedo, zato so si izbrali lokal v bližini slovenske šole ter določili tu-; di isto uro, kakor Slovenci. — Pa naj j še kdo reče, da nismo Slovenci kul-! turnim Nemcem v zgled in vspod-I budo? Počasi se bodo morda le od-I vadili kričanja ter se poprijeli dela.
— Pričakujemo pa, da bode tudi ta ; slovenska veselica, vkljub istočasni I nemški prireditvi dobro obiskana ter se pridruži ljudstvu tudi slovenska inteligenca marleškega okraja. Pa tudi od drugod so dobro došli.
Iz Vuzenice. Tu so zaprli te dni detomorilko, neko Voh iz spodnjega trga, ki je stara komaj 18 let. Porojeno dete je zadušila ter ga imela več tednov shranjenega v svoji postelji, kamor je hodila seveda redno spat.
Iz Slov. Bistrice. Črešnjevska občina je ostala slovenska. Slovenci so zmagali v I. in III. razredu, nem-čurji pa v II. razredu. Slaboglasni Kresnik, ki je po prizadevanju nem-čurske stranke nekoč zaužil že toliko ričeta brez kož in svinjskih kloj, se je v potu svojega nemčurskega ob-I raza trudil, da bi spravil črešnjevsko občino v štajercijanske roke. Njegov up pa je splaval po vodi. Vsa čast I slovenskim volilcem, posebno onim iz Laporja, ki so se polnoštevilno udeležili volitve in tako pripomogli pravični slovenski stvari do lepe zmage. Le tako naprej!
i       Iz Slov. Bistrice. Naši nemčurji se ravsajo med seboj za mesto načelnika pri okrajni bolniški blagajni. I Nekateri hočejo   voliti načelnikom I delojemalca, drugi zopet delodajalca, I nad dosedanjim načelnikom pa se vsi I repenčijo, najbolj pa jih jezi, da so se Slovenci   tako pogumno postavili. Naši nemčurski bratci se bodo morali še marsičemu privaditi. V nem-1 čurskem taboru strašno   — smrdi, zato pa razsodni, pametni ljudje polagoma hrbet obračajo   Stigerju in njegovim pristašem. Slovenskim meščanom pa pravimo: Združimo se ter udarimo skupno! J       Iz Šmarja pri  Jelšah.  Dne 18. I sušca. Danes se je pri tukajšnjem so-I dišču končala znana, pridigarska afera iz Slivnice. Kaplan C e č k o , ka-I teri je celo uro pri obeh mašah pso-I val napredno uČiteljstvo,   dobil je I svojo zasluženo, sicer zelo nizko ka-I zen. Ta oznanjevalec božje besede je klical celo sv. Duha na pomoč in raz-I svetljenje za svoje kaznivo postopa-I nje. Učitelje je   imenoval hudičeve hlapce, katerih se je treba izogibati, jih iz fare spoditi, ž njimi pometati (!) V takem tonu eno uro trajajoča pridiga je vsebovala ogromno zbirko psovk. Čuditi smo se morali, odkod ima ta komaj iz bogoslovja iz-stopivši kaplan toliko »surovin«. Kakor pa smo izvedeli, ni zrastla ta pridiga na njegovi njivi, ampak sta Jo z župnikom celi teden »klanfaia«, ker je ravno zadnji veliki mojster y pso-
68 štev.
SLOVENSKI NAROD,
Stran S.
vanju. Vedno ima na jeziku liudiča, brezverstvo in »proč ž njimi«. Gotovo bo prevzel župnik tudi botrino svojih duševnih otrok ter plačal ka-pianovo kazen in stroške. '
Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo, dne 6. aprila se uprizori ljudska igra v 4 dejanjih »Naš župnik gospod Jakob«, ruski spisal S. Puškin. Ta igra se je dosedaj igrala povsod z največjim uspehom in upamo, da bo tudi našemu občinstvu prav ugajala. Ker je imelo dramatično društvo pri zadnjih dveh predstavah »Ben Hurja < vsled ogromnih stroškov za scenerijo in garderobo občutno izgubo, upamo, da bodo mariborski narodni krogi s številnim posetom zadnjih dveh predstav vsaj deloma pomagali društvu zopet na noge. Letošnja sezona se zaključi dne 20. aprila z narodno igro Ro-kovnjači«, ki bodo morali pa odpa-sti, ako bi nam prinesla predstava dne 6. aprila izgubo, kajti vse štiri zadnje predstave so bile žalibože pasivne.Začetek predstave točno ob pol 8. zvečer.
V Mariboru je bil dne 21. marca obsojen pred tamošnjim c. kr. okrožnim sodiščem posestnik Fran Bra-čiČ iz Noric pri Gor. Radgoni, na tri tedne zapora, ker je baje dne 30. novembra 1912 v gostilni Jagerič v Oor. Radgoni rekel: -Srbi so bratje in bilo bi prav. če bi prišli pod srbsko vlado. Na Srbe mi Slovenci ne moremo streljati. Mene ne more nihče silili, da bi nanje streljal. Jaz lahko streljam v zrak. ali pa v tla.« Pri obravnavi je le ena priča, neki Keb-ler, to potrdila, docim so ostale priče rekle, da se le spomnijajo, da so Bračiča vlekli in da je bil ta nekoliko razburjen. Državni pravdnik je deial. da Bračič tega ne bi smel storiti, ker je simpatiziranje s Srbi — veleizdajstvo. Dr. Rosina, kot zagovornik, je bil mnenja, da ker je bilo diplomatično sporazumljenje takrat, kot danes, nekaljeno, gorajšnja izia-\ a pa, v kolikor ne pride v poštev Mrcljanje, ni kot simpatiziranje, ka-rniva. A tudi zadnji pasus nima vrednosti, ker ga potrjuje le priča Kebler, ki ie Bračiču radi neke davne afere, ^orka. Zanimivo je tudi, da so oblast i izdale strogo nalogo, naj orožniki \ Gor. Radgoni in okolici pridno — zasledujejo veleizdajalce, pri čemur *e je pripomnilo, da je zamolčanje takih dejani tudi — veleizdajstvo.
Koroško.
Grozna družinska drama. Iz Be-
rika poročajo: Včeraj opoldne je •čil čevljar Andrej Thomonn s svojim, poldrugo leto starim sinom . F>eli pri Beljaku v Dravo. Otroka sn potegnili iz vode, o Thomanu pa nimajo sledu. Domači prepiri so baje ; vz ročili grozno dramo.
Iz Št. Pavla v Lavantinski dolini pišejo: Na veliki petek je šel šest-
ni sin mizarskega mojstra Ritterja na ondotni breg. da nabere cvetlic.
.:ck pa je padel v reko in so ga v -oboto potegnili mrtvega iz reke.
Primorsko.
Iz politične službe. Tržaški namestnik   je imenoval konceptnega raktikanta dr. Ldvarda M a z e 11 c-a za provizoričnega namestniškega »oncipista.
Kdo bo goriški deželni glavar? O tem piše Soča : Italijani v Goji se po smrti Pajerjevi še vedno živahno razgovarjajo o tem, kdo bo leželni glavar? Ali bo dr. Pettarin, kakor je želel rajnki Pajer, ali bo i\do drugi izmed laških liberalcev, morda dr. Pinavčig. Govori se celo, da bi vstal iz politične smrti dr. Ma-• ani, o katerem se je večkrat reklo, da bo Pajerjev naslednik; govori sc *udi o čisto novih možeh. Ali bo mor-la dr. Bugatto? Kdo to ve? Ali končno kak Slovenec? Vemo le to, da kandidatov ne manjka!
Razpuščen občinski svet. Trža-ko namestnistvo je razpustilo ob-iiski svet v Zavodnii. Za gerenta Je > i I imenovan deželni računski ravna-• !j Fvgen Kavčič.
Tihotapci ob goriški meji. Gori-- italijanska meja je sicer dobro ražena in finančni stražniki pre-e noč in dan na tihotapce,  toda ti endarle uidejo financi. Vendar pa lim to časih ponesreči. Iz červi-anske okolice so pripeljali zadnje ini v goriške zapore štiri tihotapce, ki se pišejo Adolf Ponton, Julij Span-ghero, Felice   Zanolla in VincenciJ Munin.
Iz vlaka padla. Iz Trsta poročajo: 23. t. m. zvečer je padla petletna Albina Žkerlj, ki se je s svojimi Marši vračala z zleta v Sv. Križ pri Barkovljah iz vlaka na ur. 181etnl Leon Perhavec je skočil za otrokom. Deklica se je zelo poškodovala ter si pretresla tudi možgane. Perhavec se ie le lahko poškodoval.
Otrok v goreči postelji. Iz Trsta poročajo: V petek dopoldne je šla go-
spa Tomosich, ki stanuje v ulici Pon-ziar.a št. 54, na trg. Doma pa je pustila svojo dveletno hčerko Marijo in njej za varstvo štiri leta staro sestrico. Kmalu ko je mati odšla, si je starejša deklica poiskala vžigalice ter zažgala detetovo postelj. Na otrokovo vpitje je prihitela soseda, ki ga je vzela iz goreče postelje. Ogenj je pogasila. Otrok pa se je tako zelo opekel, da bo le težko okreval.
Svojo snaho ubil. Iz Pulja poročajo: V Krnici pri Vodnjanu je sedemdeset let stari Janez Bravs ubil svojo 351etno snaho Fosko Bravs, s katero se je prepiral. Pri preiskavi je rekel, da jo je krava podrla ter usmrtila. Šele po dolgem tajenju je piiznal zločin.
Veleizdajniški proces, iz Sarajeva pišejo: 2. aprila se prične pred-sarajevskim okrožnim sodiščem razprava proti gimnazistom, ki so osumljeni veleizdajstva. Glavna obtoženca sta Pjanič in Ljubabratič.
Dnevne vesti.
4 Katoliški shod v Ljubljani. Za
velikonočne praznike so izdali klerikalci oklic, s katerim vabijo Slovence in Hrvate na katoliški shod. ki se naj vrši v Ljubljani od 24. do 27. avgusta t. 1. Ta oklic prevevata cerkveni in političen fanatizem in vsaka vrsta priča, da bo ta katoliški shod manifestacija klerikalizma, ki naj utrdi cerkveno tiranstvo nad slovenskim in hrvaškim narodom. Oklic je pisan z jezo in pozna se mu, da ga je narekovalo sovraštvo, kajti verske fraze, s katerimi je zabeljen, so za lase privlečene in le pričajo, da je verstvo zadnja briga aranžerjev, posvetno gospodstvo pa jim je glavna stvar. Katoliški shodi niso pri nas nič novega: doživeli smo jih že dosti in prestali bomo tudi ta shod, zakaj klerikalna drevesa tudi na Kranjskem ne rasejo do nebes. Smešno bi pač bilo trditi, da katoliški shodi nimajo praktičnega pomena: za klerikalce so važni, ker jim dajo priliko, da se pod cerkvenim plaščem in pod krinko verstva politično organizirajo oziroma svojo organizacijo spopolnjujejo in svoje črede navdajo z novim navdušenjem za klerikalizem. Pa tudi za napredno stvar imajo ti katoliški shodi svoj pomen, ker seznanjajo javnost s pogubnostjo klerikalizma, ker vzbujajo odpor proti njemu in poglabljajo napredno mišljenje. Od leta 1892., ko se je vršil prvi katoliški shod, datira ločitev duhov na Slovenskem in reči se mora, da je ta ločitev napredovala od enega katoliškega shoda do drugega. Naj nam klerikalci nikar ne hodijo kazat mandate, ki so jih od 1. 1892. pridobili. Ti mandati niso nobeno merilo za mišljenje v narodu. Ti mandatje so samo dokaz, kako so znali klerikalci prirediti volilne rede po svojih potrebah, kako znajo pravico in postavo teptati, kako so deležni vladne podpore, kako velika ie koruptnost med našim narodom in kako predrzna in nasilna je duhovska agitacija. Volitve niso izraz mišljenja narodovega in če klerikalci niso slepi in ne-čejo sami sebi varati, morajo priznati, da se vrši evolucija v mišljenju naroda od prvega shoda s čudovito naglico v naprednem smislu. Da je to resnica, kaže že to dejstvo, da zavzame boj proti naprednemu časopisju na letošnjem katoliškem shodu posebno važno mesto. Strah, nepopisen strah pred naprednim časopisjem navdaja klerikalce v taki meri, da ga še v slovesnem vabilu na katoliški shod niso mogli premagati, nego so ga raztrobili na vse strani. Zdi se, kakor da so čitali razprave, ki jih je svoj čas spisal bivši francoski minister Clemenceau o sredstvih, s katerimi so francoski naprednjaki spreobrnili francosko ljudstvo k modernim idejam. Clemenceau je lepo popisal, kako so protiklerikalni časopisi in protiklerikalne knjige masam francoskega naroda odprle oči in kako so ljudstvo pripravili do samostojnega kritičnega mišljenja. Ljudstvo je spregledalo in ko je enkrat začelo gledati na svoje oči in misliti s svojo glavo, se je tudi že dvignilo zoper klerikalizem in mu strlo glavo. Kmet, delavec in obrtnik so nositelji protiklerikalizma na Francoskem. Take evolucije se klerikalci boje tudi pri nas. S katoliškimi shodi je niso preprečili na Francoskem in je tudi pri nas ne bodo, naj je tudi Avstrija najbolj klerikalna država na svetu.
4- Trijalistični parlament«. Hrvaška stranka prava je za jutri in pojutršnjem sklicala v Ljubljano svoje državne in deželne poslance iz Hrvaške, Bosne, Dalmacije in Istre na »konferenco«, katere se bodo udele-žiii tudi slovenski klerikalci. Namen te konference je, zavzeti stališče napram razmeram na Hrvaškem in določiti pota za dosego združenja hrvaških dežela v okvirju habsburške
monarhije. Taka konferenca se je vršila že lani v Ljubljani. Vprizorje-na je bila z velikim »tam-tamom«; reklamni boben je pel, kar se je dalo, kadili so si, da je smrdelo do oblakov, uspeh pa je bil — popoln fijasko. Pokazalo se je samo, da med slovenskimi klerikalci in med hrvaško stranko prava niti v najbistvenejših vprašanjih nI soglasja, kaj šele v taktičnih. Od lanske konference se je pričakovalo, da provzroči popolno premembo razmer na Hrvaškem in položi temelj reorganizaciji monarhije v trialističnem smislu, a v resnici ni niti najmanjšega upanja izpolnila. Na Hrvaškem je vse pri starem ostalo, v državnem zboru dunajskem pa so slovenski poslanci imeli svoje hrvaške brate nekam perfidno — za norca. Tudi letošnja konferenca bo, kakor se že zdaj kaže, samo akademičnega pomena, saj priznava neimenovan hrvaški politik v graški »Tagespošti«, da pravaši tudi v zvezi s slovenskimi klerikalci niso v stanu strmoglaviti Cuvajevega sistema. Če se še tega ne upajo, pa naj kdo pričakuje, da bodo kaj dosegli glede preuredbe monarhije? No, omenjeni hrvaški politik ki se je oglasil v »Ta-gespošti« je tako pošten in prizna, da tudi na to ni misliti. S hvalevredno odkritosrčnostjo prorokuje, da ta konferenca ne bo imela nobenega realnega uspeha, da ne bo vrgla Čuvaja, da ne bo poklicala v življenje hrvaškega državnega prava in da bo edini uspeh, da se bodo pokazali vzroki tnjalističnega gibanja. Z manjšimi rezultati človek že res ne more biti zadovoljen!
-r Egiptovska tema in mestna elektrarna. V židovskih zadevah so gospodje okoli »Slovenca« in deželnega odbora mojstri in zato si tudi sedaj, ko so bili v stvarnem odkritem boju za vodno silo na Ljubljanici popolnoma ugnani v zadnji kotiček, mislijo: -Zavijati in obrekovati moramo tako na debelo, da se bode delala ljudem pred očmi egiptovska tema, in ne bode ljubljansko prebivalstvo videlo, kam stegamo svoje nečedne roke.« Spravili so se sedaj na ljubljansko elektrarno in vzdihujejo, da je bila prvotno proračunjena za 5500 žarnic z 800.000 K, sedaj pa stane že 1.700.000 K. Tega pa seveda ne povedo, da ima mestna elektrarna sedaj poleg električnega tramvaja in 400 konjskih sil za motorje oriklopljenih že preko 30.000 žarnic in obločnic! Ravnotako zamolče, da se mestna elektrarna povečava in spopolnjuje leto za letom iz lastnih sredstev kakor zahteva naraščanje konsuma. Vsako leto se pač v to svr-ho nalagajo potrebne reserve, in se le en del dohodkov izroča mestni blagajni kot čisti dobiček. Razvidno je to za vsakogar, kateri sploh zna čitati pravilne trgovske bilance; kdor pa ima glede knjigovodstva egiptovske mrene na očeh. temu ni pomoči! Glede tehničnih vprašanj o združenju Lidroelektrične naprave na Ljubljanici s sedanjo mestno elektrarno se ni treba prerekati, ker so pri vo-dopravni obravnavi strokovnjaki dovolj dokazali izredno ugodno in ceno rešitev tega vprašanja, in ker imamo po drugih mestih, kakor Dunaj, Solnograd, Celovec itd. dovolj vzgledov za to, ter je končno tudi državni izvedenec v tem oziru pokopal marsikatero nado dež. odbora. Vsega tega ne spravijo s sveta vsa i Slovenčeva« zavijanja, preračunje-na za ljudi, kateri smatrajo elektriko za smrad iz pekla! Najzabavnejše in najzanimivejše je pa pri tem, kako to, da diši našemu deželnemu odboru toliko zasramovana mestna elektrarna, katero naj bi po njegovem receptu mestna občina — ako bi seveda kraljevala egiptovska tema v njenih možganih — kar opustila, in kako to, da bi jo on rad celo kupil! Poskrbeli bodemo zato, da bodo prišli tudi ti naklepi deželnega odbora iz egiptovske teme na solnčno luč, ter kličemo: »Roke proč od mestne elektrarne, Ljubljana ne potrebuje nobenega mešetarja, ona si hoče sama napraviti cenejšo elektriko, najmanj pa je voljna, da bi najlepši del svojega premoženja vrgla pred noge dež. odboru in bila za molzno kravo pri velikopotezni dež. akciji!« Ljubljana bode še dolgo odsevala od svoje lastne sijajne električne luči; po deželi pa naj egiptovsko temo, kolikor ga le veseli in kakor ga veže njegova obljuba, preganja deželni odbor, kateri dosedaj ni prižgal niti ene lešČerbice!
+ Zupana in podžupana nI bilo! Nekaj strašnega se je zgodilo! Niti župana, niti podžupana ni bilo pri komisijonalni razpravi zaradi vodne sile na Ljubljanici. »Slovenec« jima je to hudo zameril. Pa je res strašno, posebno če se pomisli, da nista izostala samo dr, Tavčar in dr. Triller, nego tudi dr. Šusteršič in baron Lichtenberg, ki sta imela po »Slovence vi« teoriji že prej dolžnost se udeležiti razprave, kakor župan in pod-
župan, zakaj razprava je pokazala, ( da je bila mestna občina pri razpravi znamenito dobro zastopana, deželni odb^r pa Jako slabo/No, po naši sodbi se ne gre pri taki stvari za to, kdo zastopa občino, nego kako je zastopana. Mi dr. Šusteršiču in baronu Lichtenbergu prav nič ne zamerimo, da jih ni bilo pri razpravi, »Slovenec« pa lahko stori kar mu drago. To je gotovo, da bi bil tudi deželni odbor bolje storil, če bi bil poslal dobre in temeljito informirane zastopnike k razpravi in pustil dr. Lampeta doma, kajti v tem slučaju bi se vsaj stvarno ne bil tako blamirah kakor se mu je zgodilo.
+ Skrivnosti,  ki se razkrivajo.
Nedavno tega je bombardirala, kakor je znano, turška križarka »Ha-midije« Drač in Medovo. Takoj po tistem dogodku so se jele širiti vesti, da podpirijo neke tajne sile turško ladjo v njenih operacijah ob albanski obali, da, pojavili so se celo glasovi, da ona križarka sploh ni bila turška, marveč avstrijska. Kakor danes stvari stoje, se pač ne more več trditi, da bi lauja, ki je obstreljevala Drač in Medovo, ne bila »Hamidije«, prav takisto pa je tudi gotovo, da bi turška križarka svojih operacij pred Medovo in Dračem ne mogla izvesti, ako bi ne našla dejanske podpore od avstrijske strani. Ne trdimo tega na podlagi kakih domnevanj, marveč na temelju konkretnih dejstev. In da se nam ne bo očitalo, da natolcujemo brez vsakega vzroka, citiramo list, ki pač ne more biti na sumu, da simpatizira s Srbi ali Crnogorci. Tržaški »II Piccolo« piše: »Poudarjali srno že dejstvo, da je preskrbljeva-nje turške križarke »Hamidije« z premogom in živežem spretno orga-nizovano in uravnano. To preskrb-ljevanje se je vršilo v času kratkega bivanja križarke v lukah Egipta, Sirije, a morda tudi Malte, da, trdili bi, da ne samo Malte . . . Domnevanje, da križarka »Hamidije« ni bila pre-skrbljevana z živežem in premogom samo na Malti, marveč tudi drugod, potrjujejo živahni razgovori, ki jih je slišati v tržaškem pristanišču, kjer se navajajo celo imena onih avstro-ogrskih narobiodov, ki so odpluli iz tržaške luke, natovorjeni s premogom in živili za turško križarko. Toda najkonkretnejši je slučaj s parni-kom »Indeficienter«. To ladjo, ki obsega 1451 ton in ki je lastnina »Delniškega društva za pomorsko plovit-bo« na Reki, je najela družba »Time Charter« za — »neodločeno mesto v južnem Jadranskem morju«. V Trstu je bil »Indeficienter« natovorjen s premogom, z vrečami moke in z drugimi živili. Ko je bil parnik že pripravljen na odhod, je zastopnik pa-robrodnega društva izvedel, da je blago namenjeno za turško križarko »Hamidije« in je takoj izdal predpisanim potom povelje, da parnik ne sme preje odpluti, dokler oni, ki so parnik najeli in natovorili, ne polože pri kakšni znani banki v Trstu, na Reki ali v Pešti primerne varščine, ki bi odgovarjala vrednosti parobroda. Ker ta varščina ni bila položena do sobote, ostane »Indeficienter« vsi-dran še nadalje v tržaški luki. Registriramo nadalje glasove, ki nam dohajajo iz izvrstno informiranega vira, da križarka »Hamidije« vobče ni odplula iz Jadranskega morja, da se je ves čas obskrbljevala s premogom in živili iz tržaškše luke in da so bile zlagane vse vesti, ki so javljale, da se je »Hamidije« pojavila v tem ali onem sredozemskem pristanišču.« — O verodostojnosti teh informacij pač nimamo vzroka dvomiti. In oprti na te informacije si lahko razlagamo afero parnika »Skodre« in si lahko tolmačimo tudi nervoz-nost naših državnih krmilarjev radi znanega incidenta v tako skrito, da bi očito!
+ Hijene! Na Balkanu primanjkuje zdravnikov. Tako meseca oktobra, ko se je pričela vojna, kakor meseca februarja, ko je vojna po<* novno izbrurtnila, je srbska sanitetna oblast priobčila po časopisih prošnjo na slovanske zdravnike, naj bi ji prihiteli na pomoč in vstopili kot človekoljubi v njeno službo. Tej prošnji se je poleg drugih odzval tako meseca oktobra, kakor meseca februarja tudi slovenski zdravnik dr. Ivan O r a ž e n, opravljal mirno in tiho in seveda tudi brezplačno samarit-sko službo v bolnici v Nišu. Da takšna velika žrtev na času, na denarju in tudi na zdravju izvira samo iz naj-pleracnitejših motivov, je izven vsakega dvoma. Toda dr. Ivan Oražen je slučajno tudi starosta »Slovenske sokolske zveze« in ta okolnost že zadostuje gotovim elementom, da skušajo njegovo plemenito in eminetno človekoljubno požrtvovalnost oblatiti z gnojnico najpodlejšega sumni-čenja. Nemški listi namreč pišejo, da opravlja dr. Oražen svojo samarlt-sko službo v Nišu zgol zategadelj, da dela reklaiho za čim največjo udelež-
Medovi! Nič ni ne   bilo enkrat
bo s strani srbskih Sokolov na letošnjem vsesokolskem zietu v Ljubljani in da je bila zlasti ta okolnost me-rodajna za to, da je deželna vlada kranjska prepovedala sokolski zlet. Če je ta vest resnična in vzroka nimamo, da bi dvomili o njeni resničnosti, potem pač moramo izreči svoje obžalovanje in ogorčenje obenem, da odločujejo, kakor se zdi, na naši deželni vladi ljudje, katerim so tuja vsa plemenitejša človeška častva.
+ Imenovanje. Gosp. finančni komisar dr. Cvetko G r e g o r i č je bil imenovan ministerijalnim konci-pistom v finančnem ministrstvu.
— Privatni docent gosp. dr. Boris Zarnik, ki je delal čez zimo na zoološki štaciji v Napolju, podal se je te dni na mednarodni zoološki kongres v Monakovo, kjer bo predaval o uspehih svojih poslednjih raziskavam to je »o diminuciji kromatina v jajcu pteropodov.«
— Neokusna reklama. Primarij v deželni bolnici dr. Drganc se trudi na vse različne načine, da bi zase napravil kar največjo reklamo. To je navsezadnje stvar zdravniške kupčije, ali tudi taka reklama mora imeti svoje meje. To je pa dr. Drganc prav izdatno prekoračil. Zadnji čas kroži po gotovih listih klerikalnega kalibra vest, da je dr. Drganc izumil nov način operiranja slepiča. Govorili smo z različnimi strokovnjaki in vsi so se Drgancevi iznajdbi samo — smejali, znan klerikalen zdravnik pa je rekel: Drgančeve operacije slepiča se razlikujejo od navadnega prav toliko, kolikor je razlike med pokončno in med ležeče zapisano črko. Torej je vse skupaj sama reklama in nič drugega. In ta reklama sega tako daleč, da je naš žalostni »llustro-vani Tednik« prinesel čhnek v katerem proslavlja to iznajdbo kakor bi bila kaj fenomenalnega. ter kuje Dr-ganca v zvezde, da se mora razsodnemu človeku gabiti.
— Zaročil se je gosp. dr. Leopold J e š e z gospico Marico B e r g a n t-Kmetovo.
— Nesrečna smrt. Včeraj zjutraj so našli na Ilovici v takozvanem Ko-ruznikovem jarku mrtvega bivšega anončnega uradnika Leopolda Birka, rojenega 1856. leta v Ljubljani. Na lice mesta došla policijska komisija je dala njegovo truplo prepeljati v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Kakor se je dognalo, je mož po nesreči zašel v jarek in utonil. Pokojnik je svoj čas precej hodil po Balkanu, zlasti še po Srbiji in Bolgariji in ni mogel teh dveh narodov ne pozabiti, ne pre-hvaliti.
O streljanju avto mobi i ista na kmeta. V četrtek je prišla sodna komisija iz Brda pri Lukovici v Krašnjo, da dožene celotni položaj ustreljenega kmeta Cerarja. Ko se je komisija nahajala že v mrtvašnici, je došlo iz Trsta brzojavno naročilo, naj počakajo z raztelesenjem, ker pridejo tudi vojaški izvedenci zdravniki in sodniki. Prišli pa so šele v petek dopoldne in sicer dva vojaška zdravnika iz Ljubljane in dva sodnika častnika iz Trsta. Ustreljeni Cerar je imel kroglo še v glavi. Ker je poročnik Prager streljal z vojaškim samokresom, je s tem dognano, da je bil kmet ustreljen na precejšnjo daljavo (najmanj 40 korakov), drugače bi šla krogla skozi glavo. S tem pa je tudi že dokazano, da je bil to čuden siiobran poročnika proti kmetu na tako daljavo. Na vsak način je bil kmet ustreljen brez potrebe in poročnik se bi bil najlažje izognil celi žalostni aferi, da bi se bil peljal naprej in ušel tako strašni sili (!) od strani 661etcega kmečkega moža. Te dni pride kombinirana vojaška in civilna sodna komisija na kraj nesreče, kjer bodo ogledali vse daljave in zaslišali priče. Zelo slab vtisek je napravila ta poročnikova nepremišljenost na prebivalstvo ob cesti. Že sedaj so se jezili proti raznim nepravilnostim od strani avtomobilistov, sedaj pa se je nevolja ljudstva še povečala. Politične oblasti naj bi nastopale z vso strogostjo proti raznim dirjajočim av-tomobilistom. Posebno bi se moralo ukreniti nekaj, da bi imeli avtomobili večje številke in na vidnejšem mestu, ponoči pa razsvetljena ta znamenja.
Dinamit v spalni sobi pod otroško posteljo. France Zabukovec po domače Primšar, gostilničar v Sodra-žici, je kupil z oblastvenim dovoljenjem nekaj čez dve kili dinamita in dina-mitnih kapic in je spravil vse to — v spalnico pod ostroško posteljo. Za to skrajno lahkomiselno postopanje so izvedeli orožniki, lii so* Primšarju odvzeli ves dinamit s kapicami vred ter so mu predočili, kaj bi se vse lahko zgodilo vsled tega neprevidnega ravnanja. Pravijo, da mu tudi sodnija v Ribnici dala lekcijo, kako in kje se spravlja dinamit.
Nesreča vsled Lončaričevega voza. Po sporočilu iz Novega mesta, je LončariČ po svojem vozniku zopet povzročil nesrečo. Lončaričev voz je vozil na Vel. soboto od novomeškega kolodvora nazaj. Blizu predora mu pride nasproti drug voz. Pred njim pa je šla Kumljeva mlada žena is
Budne vasi s svojimi tremi otrod od
procesije. DoČim se je materi posrečilo, dva otroka varovati, je tretji, šestletna hčerka, prišla pod Lončarieev voz. Iz otroka je na več krajih brizgala kri in so v prvem trenotku mislili, da je sploh žc mrtev. Prenesli so deklico v žensko bolnico, kjer upajo, da jo ohranijo pri življenju. Značilno za vero našega ljudstva je, kako je mati po tej nesreči tarnala, rekoč: Pri procesiji je tako goreče molila — na, zdaj pa komaj pridemo od procesije, pa taka nesreča. — Je pač tako: pri nepazljivosti od te ali one strani so angeli varuhi edino le srečni slučaji v slučaju nevarnosti.
Drzno goljufijo je zagrešil neki posestnik, ki ima prezadolženo posestvo. Slučajno in na nesrečo je ta posestnih zelo podoben svojemu sosedu, ki ima lepo in nezadolženo posestvo. Zadolženi siromak bi bil rad šel v Ameriko, pa ni imel potnine. Kaj si izmisli brihtna glava? Gre v mesto k premožnemu posestniku, s katerim je imel že kupčijska opravila, se izda za nezadolženega soseda in ga poprosi, naj mu posodi na zemljišče 1000 K. Ker je meščan vedel, da je ta posestnik nezadolžen in ima obsežno posestvo, sta napravila notarsko zadolžnico s pravico intabula-cije za 1000 K in meščan je odštel posestniku 1000 K, s katerimi je odšel ta naravnost v Ameriko. Drugi dan so vložili predlog za vknjižbo terjatve teh 1000 K. Ko je dobil nezadolženi posestnik sodnijski sklep, da se je \knjižil meščan na njegovo posestvo za 1000 Ki je najprej debelo gledal, potem pa je šel nad meščana, kdaj da mu je posodil 1000 K. Goljufija je bila pojasnjena, goljuf na varnem v Ameriki, ogoljufani meščan pa je moral na lastne stroške izbrisati terjatev.
Iz Breznice Pretekli teden se je vršil v naši občini spomina vredeu dogodek. Naš nadučitelj gospod Jožef Ažman je obhajal svojo 25 letnico, odkar službuje pri nas. Koliko skrbi, truda in trpljenja je prestal v teh dolgih letih, ve preceniti najbolj tisti, kateremu so učitelj in šolske razmere bolje znane. Nikomur niso samo rože nasute na pot, to je skušal tudi naš slavljenec, ko je prišel k nam, je dobil v zelo 7aduhli in mokri šolski sobi 190 otrok, tablo in gobo, pa prazne stene. Po 8 letnem napornem delu je s pomočjo za šolo vnetih mož proti volji tedanjega župnik? dosegel, da se je zidalo novo šolsko poslopje na mestu, kjer danes s'oji. Da ie šolski vrt skoraj popolnoma ob svojih stroških sam uredil, je pri njegovem veselju do vrtnarstva umljivo. Tudi kmetijsko podružnico za našo občino je leta 1891. ustanovil, ki Še danes deluje (brez njega). Za vse to njegovo neutrudno delovanje tekom dolgih 25 let, mu je došlo ob njegovem godu vsaj nekoliko priznanja od občanov in poklicanih činiteljev. Naše pevsko društvo (skoraj vsi njegovi nekdanji učenci) mu je napravilo v družbi župana in predsednika okr. šol. sveta podoknico. Po končanem petju čestita župan slavljencu za njegovo 25 letnico službovanja na Breznici. Pravi, da se pozna pri občanih in otrokih njegovo uspešno delo. Ljudstvo napreduje glede znanja in omike. Želi mu zdravja, da bi še dolgo vrsto let v naši občini živel v blagor in korist šolskih otrok, kakor vseh občanov. Tudi predsednik kraj. šol. sveta mu čestita in ga prosi, naj ostane pri njih še nadalje, naj ne zapusti Breznice do njegove smrti, ker ga vsi občani ljubijo in cenijo, ker so mu vsi hvaležni za njegovo trudapolno delovanje v šoli in zunaj nje. — Gospod učitelj se obema, kakor tudi pevcem iskreno zahvali za petje in čestitke. Obljubi, da bo še naprej posvetil svoje skromne moči brezniški občini in šolski mladini. Ne misli prej zapustiti kraja, predno ne gre v pokoj ali pa, da ga poneso na domaČe pokopališče, če ga smrt zasači med delom. — Ob prijaznih pogovorih pri kozarcu vina v stanovanju, kamor je slavljenec povabil celo družbo, je kmalu potekel čas. Župan in predsednik kraj. šol. sveta sta prav tolmačila naša čutila do gospoda nad-učitelja. Vsi brez razlike želimo gosp. nadučitelju zdravje, da bo mogel še mnogo koristiti svoji domači občini. Bog ga živi! Na mnoga leta!
Na meščanski šoli v Postojni je razpisano učno mesto iz matema-tično-tehnične strokovne skupine. Prošnje je vlagati do 10. aprila t. I.
Požar na Studenem. V soboto 22 t. m. ponoči ob 1 uri je nastal požar pri hiši Ivana Milavca. Pogorela je šupa, nekaj vozov, streha cele hiše ter precej centov sena. Gasilnemu društvu studenskemu se je zahvaliti, da ni ogenj uničil hišnih spodnjih prostorov, pohištva, obleke in drugih reči, ki jih niso mogli takoj znesti na varno. Da je društvo pod spretnim vodstvom načelnika res hvalevredno delovalo in da je bilo v tem slučaju velikegu pomena, se vidi po tem, da ni ogenj uničil precejšen del vasi, kar bi se bilo brez požarne brambe prav gotovo zgodilo. Prav malo narazen stojijo druge hiše s slamnatimi Stre-
hami; užgala bi se streha od strehe, ker so skoro vse slamnate in tesno ena poleg druge.,Dve sosedni hiši sta že začeli goreti, toda dobro izvežtani gasilci so takoj pogasili. Razen gasilcem se je ob tej priliki še posebno zahvaliti studenskim ženam in dekletom, ki so donašale vodo iz oddaljenih vodnjakov. Pogrešalo pa se je vodovoda in hidrantov, ravno tako gasilnega doma, kjer 'bi bila brizgalna bolj pri rokah. Za dom si je društvo že nabralo nekaj prispevkov; darovale so tudi banka Slavija, Vzajemna zavarovalnica v Gradcu in Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani; vendar nabrana še ni zadostna vsota. Kdor vč, kako velike nesreče je vasi ubranilo društvo, mora pripoznati, da je gasilna hramba res velike važnosti in zahvaliti je vse one, ki se iz človekoljubja res pobrigajo za ustanovitev iakih društev in sodelujejo pri njih in jih z denarjem podpirajo.
Kinematograf »Ideal«. Samo danes in jutri še se predvaja senzacij-ska, aktualna diplomatska intrigant-ska igra »Diplomat ali tretja moč«. Slika je prvovrstno delo tvrdke Nordiskfilm Ko. in velezanimiva. Tudi ostale točke, posebno »Žurnal Pa-tne«, »Uko TU!« itd. so prvovrstne.
Radovedno občinstvo. Včeraj popoldne ie prišel na južni kolodvor, kakor običajno, odgonski voz ter zapeljal na dvorišče. V tem se je pa že raztrosila vest, da prideta Poiajnko in njegova žena in hitro je bila skupaj množica okrog 300 glav ter videla mesto zaželjenega Polajnkota par odgoncev.
Kolo ukradeno je bilo snoči iz veže na Dolenjski cesti št. 5 delavcu Jožefu Kaduncu. Kolo je tvrdke »Puch«, črno pleskano in ima na-na\ ^gor zakrivljeno balanco. O storilcu še nimajo sledu.
Nepreviden kolesar. Predvčerajšnjem je Pred škofijo nek kolesar tako neprevidno vozil, da je zadel in podrl mestno ubožico Uršulo Kle-menčičevo, katera je zadobila pn padcu na glavi znatno telesno poškodbo.
Pes napadel je včeraj na Vodnikovem trgu delavca Ivana Mereta ter mu k sreči samo raztrgal hlače. Lastnik psa je znan.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko IS Hrvatov, nazaj je prišlo na 40 Macedoncev. 60 Hrvatov je šlo v Nemčijo, 28 pa v Novo mesto. 45 Ogrov je šlo na Grosuplje. Predvčerajšnjem je šlo v Ameriko 40 Macedoncev, 7 Slovencev in 17 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 200 Hrvatov in 50 Macedoncev.
Izgubila je včeraj neka dama denarnico, v kateri je imela manjšo svoto denarja, blagajniški ključ ter nekaj znamk in kolekov. Našla je ga. Marija Držaj moški dežnik.
Narodno obramb*.
Družbi sv. Cirila in Metoda je
poslal g. Ant. Mladič, okr. sodnik v Šmarju pri Jelšah 10 K, mesto venca na krsto pok. ge. Terezije Sernečeve. Pustna zbirka v Ledinah je vrgla K 5, vsoto je poslal podružnični blagajnik g. And. Možina. Hvala! Gostilna pri Klincu v Ljubljani je darovala za praznike družbi 50 v, nekaj starega denarja, ovitek rabljenih poštnih znamk in 3 K iz nabiralnika. Hvala!
Ciril In Metodovi družb' je poslal g. veletržec Iv. Perdan v Ljubljani 1500 K kot prispevek za prodane vžigalice, katere prodaja družbi v korist. To dejstvo nas uči, kaj nam je storiti: uporabljajoč C. M. vžigalice iz Perdanove zaloge sodelujemo za našo narodno obrambo in prosveto. Vsi na krov!
Društvena naznanila.
III. slovenski vsesokolski zlet 1913. Seja tajniškega in časnikarskega odseka vrši se danes v sredo ob pol 9. v Narodnem domu, Zvezna soba. Na zdar!
Gorenjska sokolska |upa priredi v nedeljo, dne 6. malega travna t. I., ob 4. popoldne sokolsko akademijo v pioslavo 501etnice slovenskega So-kolstva v prostorih »Sokola« v Kranju. Vstopnina: Sedeži I. do IV. vrste 2 K, ostali sedeži 1 K, stojišča 60 v, dijaki 30 v.
Prosveta.
fz gledališke pisarne. Jutri v
četrtek (nepar) in v soboto (par) gostuje v naslovni vlogi opere „Tosca'' gospa Lili Nordgartova z Dunaja. Da se razvidi, v kateri smeri se giblje zadnje čase dramatični repertoar te odlične pevke, navedemo nekaj vlog, v katerih je v lanski in letošnji sezoni gostovala v „Ljudski operi" na Dunaju, na dvornem gledališču v Braunschweigu in na gledališčih v Ltibecku, Kielu in Hannovru: .Pesem z gora", „Ples v maskah", „Čarobna piščalka-, Senta v „Večnem mornarju*, Venus v „Tann-hauserju", Ortrusta v .Lohengrinu",
grofica v „Figarovi svatbi", v „Nibe-lungih* VValkttra, v tSiegfriedu* in v „GStterdammerung* Brunhilda. Vlogo Toske poje v slovenskem jeziku, ki ji je znan izza mlada, ker je hodila v Ljubljani v slovensko ljudsko šolo.
Književnost.
— Srbo-hrvaške „ženske" narodne pesmi. V nakladi „Društva hrvaških srednješolskih profesorjev" so izšle »Izabrane narodne pjesme H. Ženske* t. j. lirske, in sicer ljubavne, obiteljske, šaljive, balade in romance. Uredil in z uvodom opremil jih je dr. Nikola Andrič. Knjiga obsega 184 strani in stane 1*50 K. Dijaki jo dobivajo knjigo preko poverjenika — profesorja a L20K.
— „Nastavni Vestnik11, glasilo hrvaških in slovenskih profesorjev, prinaša v svoji 6. številki poročilo o letošnji glavni skupščini „Društva slov. prof.", nadalje obširno poročilo o novem zakonu glede profesorske pokojnine na Ogrskem in društvene vesti o „Društvu srednješolskih profesorjev v Dalmaciji". Izmed študij, ki jih priob-čuje ta številka, se jih dvoje bavi z matematiko, ena z Aristotelovo „Ana-litiko", ena (Ivšičeva) z glagolom baviti v slovanskih jezikih, ena pa nam daje karakteristiko sodobne psihologije in nje pouka v srednjih šolah. Več recenzij Šolskih knjig.
liazne stvori.
* Velika tatvina. Iz Budimpešte poročajo: V Detti pri Temešvaru so vlomili v stanovanje vdove J tiger. Roparji so ukradli 8000 kron gotovine, vrednostnih papirjev za 400.000 kron in pa hranilniško knjižico, glaseč o se na 25.000 kron. Hranilniško knjižico so že \ novcih. Vdova Jager ima pol milijona kron škode.
* Maščevanje odpuščenega kurjača. Iz Milana poročajo: Na kolodvoru v Parno je v soboto izpustil neki odpuščeni kurjač iz maščevanja sedem lokomotiv, ki so stale zakurjene v kurilnici. Prva je skočila s tira pri prvem ovinku, dočim so se ostale v to zaletele. Skoda je ogromna. Zločinca so prijeli.
Veliko neurje v MmM.
Iz Novega Jorka poročajo: lz vseh krajev Združenih držav prihajajo poročila o strašnem neurju, ki je pokončalo mnogo ljudi in povzročilo ogromno materijalno Škodo. Na kanadski meji je zavladal silen mraz. Temperatura je nagloma padla na 17 stopinj pod ničlo. V Ohio in v Kentu-ky so divjali silni snežni viharji. V Covingionu je treščijo v držav, jet-nišnico in jo vžgalo. V Indiani so pokončane vse brzojavne zveze in je ubitih mnogo oseh. Mesto Indiauo-nolis izgleda kakor po silnem potresu. V Missouri je divjal vihar s hitrostjo 75 milj na uro. Mesto Boksio v državi Arkanzas ie razdejano. 4 osebe so bile ubite, petdeset pa je ranjenih.
Guverner države Nebraska in župan mesta Omahe poročata, da je bilo samo v Omani najmanj 200 oseb ubitih. Štirideset cest je popolnoma razrušenih. V rezidenčnern delu mesta ie Grkan odnesel 150 hiš, 250 hiš pa je deloma razrušenih. Porušeno je tudi kinematografično gledališče, v katerem ie bilo 30 oseb ubitih. Nadalje je orkan razdrl 15 cerkev in 8 sol. V različnih delih mesta je izbruhni! požar. Gasilna dela so bila skoro nemogoča, ker so bile ceste polne razvalin. Pozneje je pomagal močan dež. Razni indiviui so začeli ropati. Tudi trije predkraji mesta Omahe so popolnoma razrušeni.
Telefonski urad, v katerem je bilo 175 telefonistinj, je bil deloma razrušen. Mnogo uradnic je ranjenih. Samostan sv. Srca je popolnoma razrušen. Otroško bolnico z vsemi stanovalci, med katerimi je bilo kakih sto otrok, je vihar odnesel. Polovica otrok je mrtvih. Mestna elektrarna je poškodovana. Med viharjem je bil velikanski naliv. Železniški most čez reko Missouri je razrušen. Število mrtvih v Ohami cenijo na najmanj 200, število poškodovanih na 700, brez strehe pa je dvatisoč oseb.
V Cikagi je začel orkan razsajati v nedeljo o polnoči. V mestu so izbruhnili požari in je nad sto oseb ranjenih. Ker pa so skoro vse tele-fonične in brzojavne zveze deloma porušene, še ni škoda natačno znana.
Telefonska in brzojavna poročila.
Vojna na Balkanu.
Odrin padel.
Sofija, 26. marca. Po vesteh lz merodajnega mesta je danes zjutraj en bolgarski konjeniški polk vdrl v
Odrin. Trdnjava je padla, mesto gori, prebivalstvo beži v divjem strahu.
Sofija, 26. marca. Uradno se potrjuje, da so Turki v Odrinu zažgali vsa skladišča, Bašink, Kemer, Hadir-lik, Kaik, Karak bej, arsenal in artilerijska skladišča, ter malo vojašnico med Janik Kislo in bolnišnico. Vse vojašnice na severu mesta gore. Velikanski plameni se dvigajo na vseh krajih mesta. Prebivalstvo bega v blaznem strahu ob utrdbah.
Sofija, 26. marca. Izpred Odrina poročajo o situaciji snoči ob 10. uri: Na vzhodnem sektorju so prodrli Bolgari do kakih 200 do 300 korakov pred notranji utrdbeni pas. Pri tem so zajeli 1000 Turkov. Zjutraj so jih bili vjeli že nad 300. Vzeli so Turkom 6 brzostrelnih pušk in 21 velikih topov, med njimi 7 brzostrelnih topov. Bolgari so topove takoj obrnili In bruhali smrt in pogin v turške čete. Ponoči se je vnel liut boj pri utrdbi Tofcat ba:r na južnem sektorju in za utrdbo Papas tepe na zahodnem sektorju. Na severozahodnem sektorju so zavzele zvezne čete utrjeno pozicijo Ekmekčilo.
Ko se je danes zdanilo, so izvršili Bolgari ljut naskok na vzhodno stran Odrina ter vzeli utrdbe Aivas baba, Ajdji oglu, Kestenlik, Kuru cez-nie, jildlz tabia, Topidu, Kaukas ta-bia ter zaplenili vse tamošnje baterij.
Sofija, 26. marca. Uradno se poroča, da ie osma tundžka divizija zasedla na južnem sektorju Odrina prve pozlciše ter zaplenila 20 topov, 8 br-zostrelnih pušk in zajela nad 800 Turkov. Popoldne ob 5. so stale zavezniške čete kakih 300 korakov pred notranjimi utrdbami. Ob pol 6. je bilo izdano tudi na tej fronti povelje za splošen naskok.
Berolin, 26. marca. Tukajšnje bolgarko poslaništvo je dobilo ob oo\ 10. iz Svilena brzojavko, ki potrjuje, da so vse utrdbe pred Odrinom v rokah zaveznikov. Vsa skladišča v Odrinu so zletela v zrak.
Ob 10. dopoldne je dospela brzojavka, da je Odrin padel, 23. bolgarski pešpolk je kot prvi prišel v mesto.
Sofija, 26. marca. Kakor zatrjujejo v bolgarskih vojaških krogih, se je bolgarsko vrhovno poveljništvo ie težko odločilo za naskok, ker Se vedelo, da bo naskok zahteval mnogo žrtev. Končno je kralj dal svoje dovoljenje. Včeraj fcb pol 1. zjutraj so se oglasile na celi črti trobente, ki so naznanile generalni naskok. Bolgarske izgube so velikanske.
Sofija, 26. marca. V mestu vlada velikansko navdušenje. Na odrin-skih utrdbah so razobešene bolgarske zastave. Generalni naskok na Odrin, katerega so izvršile bolgarske in srbske čete z nepopisnim junaštvom, je zahteval velikanske žrtve. Turška artilerija se je branila z občudovanja vredno hrabrostjo. Zlasti velike uspehe je imela srbska težka oblegovalna artilerija na južni in na zahodni strani, ki je uničila več turških baterij.
Brzojavke iz glavnega taborišča oblegovalne armade poročajo, da ?e nudil Odrin danes zjutraj nepopisen pogled. Cela planjava, na kateri leži mesto, je odsevala v žarečem svitu. Mesto gori na vseh koncih. Bolgari in Srbi so vdrli v goreče ulice. Prvi je bil bolgarski 23. pehotni polk.
Sofija, 26. marca. Odrin je od srbskih in bolgarskih čet že zaseden. Za 23. bolgarskim pehotnim polkom, ki nosi ime ščipanskega polka, je sledil jambolski polk, nato rodopskl polk, za njim konjenica in topni-čarstvo.
Sofija, 26. marca. Mesto Je v zastavah. Nepregledne množice se zbirajo pred kraljevo palačo,
Sofija, 26. marca. Poveljnika Odrina Šukri paše dosedaj še niso dobili. Iz Odrina prihaja vest, da se Je najbrže usmrtil.
Skader.
Cetinje, 26. marca. Prestolonaslednik Danilo Je poslal včeraj ska-drskemu poveljniku Essadpaši pisme-.no obvestilo, da Je črnogorski kralj dovolil oOurni rok, tekom katerega smejo vsi nekombatanti zapustiti Skader.   Essad paša se ie zahvalil
plsmemo za plemenitost kralja, odgovoril pa je da ponudbe ne more spre* jeti, ker nima pooblastila od turške vlade.
Dunaj, 26. marca. Vladni krogi zatrjujejo, da so dobili poslaniki velesil na Cetinju in v Belgradu pooblastila, da posredujejo pri črnogorski, oziroma srbski vladi, da preneha bombardiranje Skadra in da obe vladi odpokličete vse svoje posadke iz Albanije, ker je albansko vprašanje med velesilami že definitivno rešeno. Demarša poslanikov se še ni izvršila, ker ruska poslanika še nimata instrukcije.
Cetinje, 26. marca. Obstreljevanje Skadra je od včeraj ustavljeno.
Dunaj, 26, marca. V političnih krogih se zatrjuje, da je podal ruski veleposlanik na včerajšnji konferenci veleposlanikov v Londonu oficioz-no izjavo, da dovoli Rusija, da pripade Skader Albaniji.
Velikanska zmaga Bolgarov pri Ča-taldži. — Velik strah v Carigradu.
Sofija, 26. marca. Danes zjutraj so dospele o veliićh bojih pri Čatald-ži sledeče uradne vesti:
Ob Čataldži so bile predvčerajšnjem turške predstraže napadle bolgarske pozicije. Ena divizija bolgarskih sprednjih * ojev je zagnala Turke v divji beg. Bolgari so nato začeli s splošnim napadom ter zavzeli vasi Delepes, Indies, Subaču in Serbeli.
Turki so se na celi črti umaknili.
Carigrad, 26. marca. V mestu vlada velikansko razburjenje. Izpred Čataldže je slišati neprestano grmenje topov. Prebivalstvo je v velikem strahu, da prodro Bolgari utrdbe in prično svoj pohod na Carigrad. Turška vojska je popolnoma desorgani-zirana. Mnogo častnikov se sploh ni vrnilo k četam ter se potikajo po Carigradu. Turška vlada je pozvala te častnike, da naj se nemudoma vrnejo k vojski.
Avstro-Ogrski korak na Cetinju.
Pariz, 26. marca. »Temps« piše k avstro-ogrskemu koraku na Cetinju: »Avstro-Ogrska je zopet enkrat pokazala kako težo imajo vojaški argumenti v političnih diskusijah. Avstro - Ogrska uredi vprašanje Skadra po svojih željah, da čutiti Srbom in Crnogorcem svojo moč in je poleg tega potrdila svoj protektorat nad Albanijo in svoj prestiž v Jadranskem morju in sicer brez odpora, da celo s sodelovanjem Italije. »Debats« pravi, da se bo moral črnogorski kralj Nikolaj ukloniti usodi.
Petrograd, 26. marca. Pri debati o proračunu zunanjega ministrstva je dal Sazonov poslancem nekatera privatna pojasnila, izogibal pa se je govoriti o vprašanju Skadra. Sazonov je izrekel upanje, da se bo posrečilo mirno poravnati spor med Bolgarsko in Romunsko ter se je o situaciji sploh izrazil optimistično.
Avstrijsko-črnogorski spor. — Italijanski kralj posreduje?
London, 26. marca. »Daily Chro-nicle poroča k novi avstrijski noti na Črno goro, da je laški kralj prosil svojega tasta, da naj ugodi avstrijskim zahtevam že iz človekoljubnih razlogov. »Central News« piše, da je korak Avstrije le en del diplomatie-nega načrta in da sta Italija in Rusija tudi že napravili svoje korake.
Lakota v Črni gori. — Rusija pošilja živila.
Berolin, 26. marca. »Vossische Ztg.« poroča iz Dunaja, da je prosil kralj Niolaj rusko vlado, da naj pošlje Rusija nemudoma žita in moke, da se izogne Črna gora veliki lakoti. Oni dve ladji, ki sta odpluli pred kratkim iz Odese in ki vozite žito in moko za Črno goro, prideta prepozno. Ruska vlada je naročila nato pri avstrijski deželni banki, da naj odpošlje v najkrajšem roku za poldrugi milijon moke in koruze v Črno goro in sicer preko Trsta ali Reke. Žito je že na poti.
Nov albanski kongres.
Dunaj, 26. marca. Mladoturšk? kabinet je sklenil sklicati v Carigrad nov albanski kongres kot protest proti albanskemu kongresu v Trstu. Ta novi albanski kongres se bo izrekel za avtonomijo Albanije pod suverenitete sultana in z muzlimanskim knezom.
Bolgari obstreljevali italijanski parnik.
Milan, 26. marca. »Secolo« poroča iz Soluna, da so Bolgari dne 21. t. m. obstreljevali v Dardanelah italijanski parnik »Orion«. Parnik je imel na krovu 20 turških častnikov, 37 potnikov L in II. razreda in 100 potnikov III. razreda. Pri Tokanasla-mu so Bolgari nenadno začeli streljati na parnik, Kakih 30 strelov je zadelo. Moštvo »Oriona«, ki je vozi pod francosko zastavo, ie poskakalu V morje, Ko je razobesila ladja veliko italijansko zastavo, se Bolgari prenehali streljati.
68. štev.
SLOVENSKI NAROD.
Suan 5.
Vilevažna    izjava   sira Edvarda tjreya. — Usoda Skadra odločena. Skader pripade Albaniji.
London* 26. marca. Sir Edvard Qrey je podal v včerajšnji seji poslanske zbornice velevažno izjavo glede balkanskega vprašanja in glede bodoče usode* Skadra. Naglasa! je med drugim, da so imele velesile glede balkanskega vprašanja dve na-sri, namreč lokalizirati vojno med balkanskimi zavezniki in Turčijo in preprečiti, da bi se kršil evropski mir. Velesile so s svojim postopanjem dokazale, da je bilo neutemeljeno domnevanje kakor da bi katerakoli izmed njih hotela porabiti balkanske zmede za teritorialne pridobitve na kontinentu ali na otokih. Zelo težavno je bilo predvsem vprašanje o bodoči Albaniji in o njeni ob-meiitvi. Še pred Veliko nočjo je bila Mtuacija zelo težka. Šlo se ie za to, da se ustvari Albanija, ki bi ne oiln ne prevelika in ne premala, da bi se s tem ne oškodovale upravičene in s krvjo pridobljene pretenzije Črne :ore in Srbije, oziroma Grške. Velesile so razpravljale o vseh vprašajih. Niso pa še diskutirale o ureditvi južnih albanskih meja. Tudi glede te obmejitve še vladajo nesoglasja, vendar pa se je nadejati, da se bodo dala vsa ta nesporazumljenja mirnim potom odpraviti. Drugače je bilo to .lede severnih in vzhodnih mej. Te eje so tvorile veliko nevarnost, da bi se spričo ureditve teh meja razvil konflikt med posameznimi državami. Ta nevarnost ie sedaj definitivno odstranjena, zlasti glede Skadra in nekaterih drugih mest na severu In vzhodu Albanije. Koncem preteklega tedna je bil ta sporazum dosežen.
Velikega pomena je tudi ustvar-:ena garancija za verske svoboščine iiiuzulmanskega in katoliškega prebi-\ alstva, ki pripade Srbiji in Črni go-Kar se tiče natančnejših zemljc-isnih mej. se bodo brezdvomno po-vile še velike težkoče.  In priznati *   mora. da ni popolnoma izključen ak incident. Bodoče je treba še raz-ravijati glede   prevzetja turškega t\ nega dolga po balkanskih za-/mkih in o usodi Egejskih otokov. Po dolgih tednih mednarodnega emirjenja je treba, da je ves svet aležen velesilam, da so rešile vsa ?rasan ja razen   onih,  ki absolutno morejo povzročiti nobenega vzne-irjenja več. Velesile bodo sporočile rbiji in Črni gori,   naj   ustavita v r.rajih, ki po sklepu veies:; pripadejo 'baniji, vsake nadaline vojne opera-, naj odpokličeti od tamkaj svoje ti ade   in naj definitivno ustavita Negovalno akcijo proti Skadru, ki rioade Albaniji, ker bi bilo to samo c z uspešno prelivanje krv?. Ako bi Srbija in Črna gora ne uklonili tej zahtevi, izgubita vse simpatije na An->kem in proti njima bi ne nastopila m o oborožena   >i!a ene države, ,ar\eč vsa združena Evropa. V tem žiru bodo velesile sr.upno interve-•ale v Belgradu in na Cetinju. Na to je sir Edvard Grev obšir-razpravljal še o mirov;.ih pogaja-• in ureditvi   raznih finaucijalnih rašanj.
Belgrad, 26. marca. Včeraj se je tu in vzdrževala uporno ves vest o padcu Skadra   Toda ta >i ni nikakor točna. Kakor poučeni zi zatrjujejo,   se sicer vrše rred : Jiom že tri dni ljute borbe, toda n ni naskok se še ni pri-^l Pred-m ie treba tudi konstatirati, da je a v akcijo srbska t*žka artiie-
Solun in Drač.
Belgrad 26. marca.   Min. pred-lik Pašić se je nasproti uredniku kega lista „Indipendent" izjavil le Soluna tako-le: Ni se bati, da i srbsko  pristanišče na Jadranskem orju   delalo   nevarno konkurenco Solunu. To jadransko pristaničče bo ajbrže Drač, ki je od Srbije pravtako )ddaljen kakor Solun. Razentega pa nima Srbija nobenega vzroka, da bi ila prednost zvezi z Dračem pred /o s Solunom.   Razentega ne ve-m, da bi bilo mogoče takoj zgra-pristanišče in nevtralno železnico te luke. In gotovo je, da bo po-vklo še mnogo časa, da se ta železna  dogradi.   Ta   železniška zveza preko Albanije ne bo nikoli tako varna ona do Soluna. Ako pa se zgradi i jadranska luka, Drač ne bo kon-nral Solunu, ker bo Solun vedno od išče za trgovino z Grško, Egiptom, o Azijo in Sirijo.   Na vprašanje, bo Srbija sklenila glede Soluna o konvencijo z državo, kateri bo :n pripadel, je Pašič odgovoril, da : taka konvencija že gotova stvar in lahko že danes pove, da bo Srbija •nela v solunskem   pristanišču iste inosti kakor v Draču. — To izja-hrbskepa min. predsednika tolmačijo v prilog grške posesti Soluna in da je v tem oziru že došlo do sporazuma med grško in srbsko vlado.
Nasilne konverzije pri Djakovici. — Afera patra Palica. Dunaj,   26. marca.   Iz poučenih jugoslovanskih  fcrogov dobivamo o
nasilnem spreobračanju pri Djakovici sledeče informacije: To spreobrača-nje ni bilo nikakor nasilno. Tri vasi v okolici D jakovlce so prestopile v pravoslavno cerkev. Po večini so bili prebivalci Srbi. ki so bili svoj čas pravoslavni. Za časa arnavtskih grozodejstev je prestopila polovica prebivalstva h katoliški, poiovha pa k mohamedanski veri. Prebivalci so storili to deloma iz strahu pred Ar-navti, deloma pa da si pridobe zaščito Avstro-Ogrske. Sedaj po okupaciji so se prebivalci vrnili v pravoslavno cerkev.
Glede patra Palica se potrjuje, da je bil s 55 Arnavtl, s katerimi je širil upor proti oblastim, aretiran. Ko so ga orožniki peljali v Peč, jim je skušal uiti. Orožniki pa so streljali ter ga usmrtili.
Pomožni ekspediciji pred Skader.
Dunaj, 26. marca. Avstro-ogrska in italijanska vlada sta sklenili poslati pred Skader dve pomožni ekspediciji, namenjeni za civilno prebivalstvo, ki ima zapustiti Skader. Avstro-ogrska je poslala Llovdov parnik »Metković«, Italija pa parnik »Giocac Na parnikih so zdravniki, strežniki in usmiijenke, obleka in potrebno živilo. »Metković« je že od-^lul iz Tista.
V Medovi zajeta tuja ladja.
Belgrad, 26. marca. (Izvirno poročilo.) Iz Soluna javljajo, da so grške torpedovke pri Medovi zajele neko tujo, menda avstro-ogrsko ladjo, ki je imela na krovu 80.000 pušk tnanlicherc, 12 topov in veiiko množino streljiva. Ves tovor je bil baje namenjen za Albanijo.
Vojvoda Putnik. Belgrad,   26.   marca. Vojvoda Putnik se je odpeljal  iz Skoplja ter se preko Gumeadže napotil v Bitolj inspieirat tamkajšno posadko.
Francoska vladna izjava o situaciji.
Pariz, 26. marca. V francoskem parlamentu in v senatu je podala vlada sledečo izjavo: Ni morda predsodek, ki sili vlado, da misli na narodno obrambo. Ojačenje vojaških moči s strani drugih držav je prisililo tudi prejšnjo francosko vlado, da je predložila triletno, za vse enako službeno dobo. Tudi sedanja vlada vztraja na tem. Taka žrtev ni prevelika za patriotizem in za voljo države k življenju. Dovolitev kreditev bo spravila tudi oboroženje države na višek. Republikanska Francoska je dokazala, da se hoče nesebično zavzemati za svetovni mir, ne more se pa odreči onim težnjam, ki jih zahtevajo državni interesi. Vlada bo neumorno delala na to, da okrepi edinost vseh republikancev.
Vlada je mnenja, da je mogoče spraviti z majoritetnim principom v sklad od senata sprejeto zastopstvo manjšin. Izjava konča z zagotovilom, da se bo francoska vlada vedno nudila pomoči v svetu Evrope duhu sprave in nepristranosti do veijave. Zvesto se bo Francoska držala svojih zaveznikov in prijateljskih pogo-deb ter s tem okrepila državo na zunaj kakor tudi slej kot prej delovala z velesilami na to, da se balkanski spor mirno poravna.
Ujetniki iz Janine v Atenah.
Atene, 26. marca. Esad paša, njegov brat Mehid beg in turški generalni štab v Janini so dospeli v Pirej. Nepregledna množica jih je pričakovala ter pritejala Esad pasi ovacije. Polkovnik Kontojamis je sprejel došlece z besedami, da je dobil od vojnega ministra nalog pozdraviti hrabrega branitelja Janine. Esad paša, ki je bil zelo ginjen, se je zahvalil za sprejem. Esad pasa in drugi odlični vojni ujetniki bodo stanovali v hotelu Melas v Kephissiji.
Ruska demobilizacija.
Berolin, 26. marca. »Vossische Ztg.« poroča iz Petrograda, da ruska vlada do sedaj še ni izdala splošnega ukaza za demobilizacijo. Začeli pa so odpuščati reserviste v gotovih okrajih. V Moskvi so jih včeraj odpustili čez 2000.
Bolgarsko-romunska   vojaška konvencija.
Petrograd, 26. marca. Listi poročajo, da je prišel sem bolgarski general Dimitrijev z nalogo, da sklene vojaško konvencijo med Bolgarsko in Romunsko.
Bolgarsko - romunski spor.
Petrograd, Sazonov je izdelal konpromisDo formulo, s katero bo mogoče v najkrajšem času poravnati bol-garsko-romunski spor.
Aretacija atentatorja Opniča.
Berolin. 26. marca. »Lokal An-zeiger« poroča iz Belgrada, da so atentatorja Opniča, ki je izvršil v Ve-lesu atentat na srbskega četaša Po-poviča in ga težko ranil, aretirali v Solunu. Prepeljali ga bodo v Skoplje, kjer pride pred vojno sodišče.
Otoško vprašanje.
Rim, 26. marca. »Tribuna« poroča, da je odstopila Angleška otok Cyper Grški in sicer samo zato, da izvrši pritisk na Italijo, da odstopi svoječasno Rhodos. List poudarja, da je otok Rhodos last Turčije in da ga je prevzela Italija samo v zastavo.
Avdijence. Dunaj, 26. marca. Cesar je sprejel danes ob 10. dopoldne* zunanjega ministra grofa Berchtolda v posebno dolgi avdijenci.
Novi dunajski nadškof.
Dunaj, 26. marca. Cesarju je bil prezentiran v imenovanje za dunajskega nadškofa msgr. Piffel, prost kloster-neuburškega samostana.
Češko-nemška spravna pogajanja.
Praga, 26. marca. Poslanec Udržal piše v „Venkovu", da bo pomirjenje zunanje situacije imelo za posledico tudi gotove izpremembe v notranji politiki. Te izpremembe pa bodo imele bolj osebni značaj. Bodoči kabinet se bode udinjal zopet vnanjemu ministrstvu. Merodajni krogi iščejo samo spretnega akteurja. Kar se tiče češko-nemških spravnih pogajanj smo uver-jeni, da nam naši nasprotniki ne bodo več dovolili, kot to, kar lahko opiraje se na našo moč zahtevamo. Spravna pogajanja naj bi obmejila pot nadalj-nega dela, omejila naj bi nepotrebne in škodljive narodnostne spore vsaj toliko, da se Cehom zasigura nevzdržljiv gospodarski in kulturni napredek. Mi smo za časten mir, katerega smo voljni takoj skleniti, pri tem pa seveda zahtevamo svoje pravice.
Šolska borba na Moravskem.
Brno, 26. marca. Češki okrajni šolski svet v Lipniku je bil na podlagi Iex Perek ugovarjal proti sprejetju 105 otrok v tamošnjo nemško šolo. Upravno sodišče je sedaj pritožbo okrajnega šolskega sveta zavrnilo z motivacijo, da se ni dokazalo, da so dotipii otroci po sprejetju v nemško šolo znali učni jezik.
Nova rusinska stranka.
Dunaj, 26. marca. Kakor znano se je rusinska zveza v poslanski zbornici razšla. Z rusinske strani se sedaj poroča, da se bodo začela čim se državni zbor zopet sestane, takoj zopet pogajanja za ustanovitev novega kluba rusinskih državnih poslancev iz Galicije. Tudi rusinski deželni poslanci v Lvovu bodo tvorili, ka~kor dosedaj zvezo z rusinskimi državnimi poslanci. Temu nasproti pa baje ne bodo sprejeti v zvezo rusinski poslanci iz Bukovine.
Še več vojaških novincev.
Budimpešta, 26. marca. Glasom vesti nekaterih listov se pogaja vojni minister z obema vladama zaradi pomnožitve števila vojaških novincev, tako da bo štela vojska v mirnem času 400.000 mož.
Novi Francoski kabinet.
Pariz, 26. marca. Novi kabinet se je včeraj predstavil zbornici. Kabinet ima le prav majhno večino in je nastopil pod tako neugodnimi razmerami, da se smatra njegovo stališče že zdaj za omajano.
Angleška in evropska vojna.
London, 26. marca. Ministrski predsednik Asquith je odgovoril v poslanski zbornici na tozadevno vprašanje: Kakor se je že opetovano na-glasalo, ni Angleška prisiljena po nikakršnih tajnih in parlamentu neznanih pogodbah udeležiti se katerekoli vojne, če izbruhne vojna med evropskimi državami. Angleška se bo morala sama odločiti, če se udeleži kake vojne ali ne. Kako bi se uporabila angleška vojska in mornarica, če se Angleška odloči udeležiti se vojne, sedaj iz umljlivih razlogov ni mogoče povedati.
London, 26. marca. Drugi državni tajnik v vojnem ministrstvu, Baker, je izjavil v parlamentu, da ne misli sedanje ministrstvo na to, da bi uvedlo splošno vojaško dolžnost.
Iz Tripolitanije.
Rim, 26. marca. Agenzia Štefani poroča iz Tripolitanije: Vsled pogostih ropov vstaških El Baruni, ki stoje nasproti Garianu, je sklenil general Ragni podvzeti vojaško akcijo, da jih prežene iz dolin reke Arbe in Serta. Po opetovanih bajonetnih naskokih so vzeli Italijani njih taborišče in je zažgali. Sovražnik je zbežal v divjem begu; en del je zbežal proti Mizgi, drugi del proti Yeffrenu. Vstaši so pustili na bojišču 220 mrtvih in mnogo ranjenih. Tudi pri Morttrusu se je bil hud boj, ki je trajal nad 5 ur.
Panainji tet obsega 6 strani
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Navodne tiakorne««
Kufeke"
Redilno, lahko prebavno živilno in krepilno sredstvo za bolnike, slabotne in prebolele vsake starosti. Dobroslastno je in se pripravlja v različnih oblikah. Zahtevajte v lekarnah, drogeri-jah ali naravnost od firme R. Kufeke, Dunaj III. kuharsko knjigo .Kufeke4 s 107 preizkušenimi recepti za kuhanje.
Spomlad se nam bliža
in svet praznuje cvetočo mladost leta. Ni ga pa za zdravje nevarnejšega časa kakor ravno spomlad in prav sedaj se nam je posebno varovati prehlajenja. Varujemo se jih pa, ako občutljivi ljudje na izprehode vedno jemljo seboj Faveve pristne sodenske mineralne pastilje in jih po predpisu rabijo. Ška-tlja stane samo K 1*25, pazite na ime ,Faya in zavračajte ponaredbe. Nadalj-ne znamenje: uradno poverjenje županskega urada kopališče Soden na T. na belem kontrolnem pasu.
Meteorologlcno poročilo.
i
Pozor: Nahajajo se ponaredbe popolnoma brez vrednosti prevarljivo podobno zavite. Zhtevajte izrecno Far man! 984
i^ediiner—okusne 5kosov-1Q vinarjev
Pristni le.ee
Proti prahajem, luskinam in izpadanja las
deluje najboljše priznana
Tanno-cninui tista
katera  okrepcuje   lasiSče, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las.
t ateklentea z narodom 1 krono.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medlo, mil, medicina!, vin, Specijaliteti najfinejših parfumov, klrurgiških obvez, svežih mineralnih vod itd.
Dež. lekarna Milana Leutta
vLiubljan! Rssljeva cesta št. I,
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
jubli. mosta.
17
V tel lekarni dobivalo zdravila tudi člani bolniških blagajn južne železnice, c. kr. tobačne tovarne In okr. bolniške blagajne v Llnblianl.
cene v Budimpešti.
Dne 26 marca 1913.
T e r m i n,
PSenica za april 1913   . .
Pšenica za maj* 1913.  . .
PSenica za oktober 1913. . Rž za april 1913 ....
Rž za oktober 1913 .
Oves za aprii 1913      . .
Oves za oktober 1913 . .
Koruza za maj 1913 .   . .
Koruza za julij 1913 .  • .
za 50 kg 11-08 za 50 kg 11*37
Kg
50
za
za 50 kg za za za
za BO kg za 50 kg
50 50
kg
1188 931 9-36 921 837 7-47 775
Višina nad morjem 306-2
Srednji zračni tlak 738 tam
rt
Čas l****] 6*
A__„A   baro- « >.
g »vPana ractra
E   vanja   v mm £2
Vetrovi
24.
25.
2.pop.! 731 1 j 9. zv. j 736 0 !
Nebo
12*4 Ip.m.jjzahjdeL jasno 9 0 t si. sever oblačno
7. 2j. ! 740-2      3 9   si. svzh
megla
26.
2. pop. 9. zv.
7394 7403
7. zj. ! 739-9
1S-1 10-3
8-0
si. zah. si. vzjvzb.
del.oblač*. oblačno
Srednja predvčerajšna temperatura 10*3°, norm. 5 2° in včerajšna 9 8°, norm. 5'4°. Padavina v 21 urah 82 mm in 00 mm
Zahvala.
Povodom prerane in bridke izgube naše ljube in nepozabne mamice ozir. sestre, svakinje in tete, gospe
M Prestar roj. Kos
soproge drž. žel. oficijala in posestnice
se zahvaljujemo tem potom najtoplejše vsem cenj. udeležencem za mnogobrojno spremstvo rajnice k zadnjemu počitku in za izkazano nam sožalje.
Posebno pa izrekamo presrčno zahvalo vsem udeleženim veleč. gg. načelnikom c. kr. drž. žel. uradov, g. kontrolorju, gg. kolegom uradnikom, gg. poduradnikom in ostalim udeleženim uslužbencem c. kr. drž. železnice.
Žalujoča rodbina.
UfiF"   Fiao izobražena
sirota po veletrgovcu, 24,1. lepe zunanjosti, domače vzgoje, muzikalna, 35.000 mark v gotovini, bi se kmalu rada srečno poročila z intel. gospodom zagotovljene eksistence. Samo resni, direktni in neanonimni dopisi pod „Majorenn" hauptpost-lagernd, Gelsenkirchen. Stroga obojestranska tajnost. 1119
Ceno se proda
s stranskim vozom za 2 osebi. Več se poizve: K. Derganc, topni5. vojač.
1105
Motorno kolo
znamke »Neckarsulm« 2 ZU HP, izborno ohranjeno, deluje brezhibno, 1115
ss z mnogimi rezervnimi prilik!« ugodno proda.
Ponudbe pod „Idealna vožnja 1115"
na upravništvo »Slovenskega Narod?.«.
Učenka
se takoj sprejme.
L Sodna ul. 4. II.
1088
„        Najboljša in najzdravejša __
barva1 m lase m brado
je dr. Drallea „NERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Štefan Strmeli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1«
Lasne bite, podlage in mrftžice vseh vrst; gledališčne in toaletne ===== potrebščine Itd. -
J^iian Lah JLoftka Lah m. Trosi
112!
+yjh poročena. *1X+'
Lof
26. marca X9t3
Ljubljana.
34
1
p o meri
najnovejše oblike pri:
■ SlA VliSlfl listni trg 19—Stari trg 8.
315
Knjigovodja
ki je ob enem korespondent, z večletno prakso 965
žel! a 1. majem premamiti službo.
Cenjene ponudbe pod „Sposoben In zanesljiv*1 965 naupr. »Slov. Naroda«.
dobro izurjen z večletnim spričevalom
želi službe
aH pa prevzeti v najem na kaki opekami.
Naslov: Ciril G a* p ar in, Boina talina št. 226 pri LJubljani. 1077
Spretna
Nasolničorka
u sprejme v večjo Wisie trgovino i Ljubljani.
Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod šifro „Blagafaicarka", 1060
v   Rožni  dolini,   občina   Vič, poleg posestva g. Končana
so prav po ugodni ceni naprodaj ln sicer □ seien] po S 7-50
Poizve se na Glincah štev. 36. pri Frano Javor alku. 945
1091
Edna posebnost likerja
Zdravnik želodca.
rl lavni želodu
je posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabostim v želodcu ter radi tega v nobeni družini ne  bi  smel manjkati.
Interne l{e!c
a stranskim sedežem, 1117
dobro ohranjeno, -se za prav nizko ceno proda. — Na ogled in poskušnjo pri tvrdki
Karel Čamernik a Ko., Ljubljana, Dunajska cesta štev. 12.
v Ljubljani, Komenskega ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Lastnik in lef-idravaik: Dr. Fr. Dargaiu, primar. I. kir. tU. dež. boln
V plačilne težkoče zašli
::     trgovci in industrija ::
1
se id
najhitreje in popolnoma diskretno in se tudi eventuelno denar preskrbi. — Vprašanja pod »Flli-alka LJubljana" na upravništvo ::   »Slovenskega Naroda«. ::
Ig Tir
ii Mm iimstnepa vezenja io trgovino ii Del
J. Repše & L Jeršek
Ljubljana — Kongresni trg št. 5 — Ljubljana.
Zaradi velike zaloge se pričela dela prodajajo po tvorniskih cenah.
Izvrševanje društvenih zastav in trakov ter vseh cerkvenih paramentov. Belo vezenje in predtiskarija.
Občeznane nizke cene. Ugodni nakup raznih daril. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Modni salon
Stuchly - JHCaschke
ŽIDOVSKA TTILiIO-A.
naznanja in priporoča častitim damam tu in na deželi svojo krasno izbiro ravnokar doslih
listin io nansKin oiooeiov u naiveno
Žalni kBobuki vedno v zalogi.
Popravila se točno izvršujejo.      1969     Cene brez konkurence!
Univ. Med.
1109
em. klinični asistent, strokovni zdravnik za ženske bolezni in porodništvo,
se je preselil na Mestni trg št 3 : v Ljubljani, poleg „rotovia". :
Ordinira 10.—12. dop. in 3.—4. pop.
temina ponuSSa.
Uradnik IX. pl. raz. m hišni posestnik, vdovec, 3Q l. star, z otroki, bi se takoj poročil z gospodično aH vdovo brez otrok, staro od 28—40 let, s premoženjem. — Samo resne ponudbe s sliko naj se pošljejo do ?0. marca 1913 na uprav. „Slov. Naroda" pod šifro, Vel. noč 191311078
I
MiNKA KOCJAN, maserka
Ljubljana, Sv. Petra cesta ::
se priporoča cenjenim damam. Tudi obrazna in telesna masaža
po sistemu  instituta de Beaute Pariz-Dunaj,
Manikura.
937
Manikura.
J. Zaattlj©
čevljarski mojster
v Lfnblianfl, Gradišče 4
! izvršuje vsa če vi j .irska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave  gorske in telovadske čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera iprposlan čevelj. 237
Priporoča se
ANTON 8AltC
trgovina s perilom, pralnica m likalnica
Ljubljana, Selenburgova ulica S.
874
stoječ v enajstem službenem letu, v starosti 31 let, z majhnim premoženjem, se želi seznaniti z gospico, oe čez 25 let staro.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1066
pristno brnsko blago
Spomladanska in poletna sezija 1913.
kupon 7 kron kupon 10 kron
(i
Kupon m 3-10 dolg
za popolno mililo obleko;, kflp0n 15 m™
(suknja, hlače, telovnik) 1 kupon i7 kron k    stane samo   a 1 1 knpon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20—, dalie blago za površnike, turistovslti lo-den, svilnate kamgarne, blago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniskih cenah :: kot solidna jn poStena vrlo znana :: Zalog« tvorule* ta sukno
Slegel-Imhef v Brnu (Bruenn). ar Vzorci armtta ln Iranko. "*M
Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegel-lmhof na tvorniSkem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost Največja izbira. Stalne najnižje cene. — Tudi najmanjša naročila se izvrše naj-pozorneje in natančno po vzorcu. 517
Za podjetje v Op a tili se sprejme takoj 1094
I
rito
in hlapca.
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevan je tudi na dom. 257
Parna žaga 3CA0NETTI, za skladiščem državnega kolodvora"
tonovon je
s Štirimi sobami, kopalno sobo, sobo za služkinje, 983
se odda za majev termin. Elizabetoa cesta štev. 5.
mešane stroke, ki je vajen potovanja in je upeljan, (tudi začetnik ki bi bil sposoben za potnika) HOO
se sprejme tako].
Ponudbe z zahtevo plače pod ,|Potnf*s 1100" na upravništvo »Slov. Naroda«.
vseh dežela izposluje inženir 94 M* GnliLZLilM&MKAk. WLJ^, oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahilferstrasse št. 37.
in 'in ■ ii mu si mmmmmmanmam^
ISaaMBBMMT.IIH'la H 11......Ii H .f.flMI H
=     Cenjenim damam si dovolujem naznaniti,
., na Stan tro It. II
Opozarjam pri tem na svojo lastno izbero najnovejših modelov in slamnikov, katere zaradi
selitve prodajam po jako znižanih cenah. 1039
Modni salon A# Pogačnik Gosposkaul. 7
400.000 frankov
z lini vpisnin m K 475 se zamore dne 1. aprila 1.1.
renomirano
877
srečko iz L16/01
Varno naložen denar, zasigurani dobitki i Skupine srečk v različnih kombinacijah na mesečne obroke od 3 K višje. Zahtevajte prospektel
Češke industrijske banke, glavno zastopstvo v Ljubljani.
e$e*jilniea v Logatcu
registrovana zadruga z omejenim poroštvom,
vabi cenjene zadružnike
mu zboru
1x1 s«? wrdl
6. aprila 1913 oh 2 Iz ori popolk v posojilnico! pini v Dol Logatcu.
IDlrTE3T7-3Sri BED:
1. Poročilo ravnateljstva. — 2. Čitanje revizijskega poročila. — 3. Poročilo nadzorstva. — 4. Potrjenje računa za leto 1912. — 5. Razdelitev dobička. — 6. Volitev ravnateljstva in nadzorstva. —. 7. Predlogi in nasveti zadružnikov.
Cista bilanca dne 31. decembra 1912.
št.
1
2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
1120
Gotovina v blagajni . Vloga pri poštni hraniln Račun den. zav.: imovina Vrednostni papirji . .
Posojila......
Zaostale obresti posojil Troški posojil   .  . . Tekoči račun strank * Preh. obresti reeskonta Inventar ......
PosojUnično posestvo.
K
28648 1853 158
32 35 50
16530 —
1066264 30378 350 81327 683 2315 55770
1284281
87 10 47 64 52 56 85
18
Št
Iv
Zadružni deleži . . . . Nevzdig. div. zadr. deležev Predplačane obresti posojil Hranilne vloge . . . . Tekoči račun pri den. zav. Menični reeskont . . . Reservni fond:
splošni: 843909 K posebni: 91463 09 K Dobiček v letu 1912  . .
26212 —
2589,88 3275]— 1085325178 23548 — 32290 —
99902118 11138 34
128428118
Ravnateljstvo,
8
0W
54
EL