NO. 205 Ameriška Domovina II - mmm e b i g/% m—ho/wie1 AMERICAN IN SPIRIT JFOR6IGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 25, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER V STEV. LX — VOL. LX Ameriški preskus bo škodoval astronomiji! 'Ameriški satelit ?e razsejal okoli Zemlje 350,000,000 kot las tankih ,bakrenih šivank. Znanstveniki se boje škode za znanost. LONDON, Vel. Brit. — Združene države so kancem tedna poslale na pot okoli Zemlje umetno luno vrste Midas, ki Je imel 'v pose'bnem tulu 350,000,000 silno drofonih koščkov bakrene žice. Ta žica se naj bi razsula v širokem pasu nad dva tisoč miilj da-'leč v vesolju in omogočila nemo-ten radijski prenos preko polo-Viee zemeljske oble. 1 Direktor znanega britskega radio teleskopa na Jodrell Bank B| Lovell se je takoj oglasil, da 'Utegne to škodovati novim u-naetniim lunam, pa tudi nemotenemu opazovanju zvezd. “V mojih očeh je to madež na do-s^2j n eom ad ež e v an em vesoljskem raziskavanju ZDA,” je delal Anglež. Po njegovem je bil ameriški preskus izveden iz vojaških razlogov. S kritiko so se oglasili tudi astronomi na Danskem in Ho-3andskem) prav posebno glasni iPa so seveda Rusi. Ameriški znanstveniki trdijo, da preskus ne bo povzročil nobene škode ne znanosti ne umet. nion lunam ali vesoljskim ladjam. Rusija bila prva žrlev atomske radioaktivnosti? NEW YORK, N. Y. — Neod-visna radijapostaja “Svoboda,” podobna postaji “Svobodna Ev-^dpa,” trdi, da so imeli Rusi že • 1957 prvo nesrečo z atomsko ^dioakltiivnostjo. L. 1957 so v ^uzakstanu preskusili malo volkovo bombo. Takoj po poskusu so morali 'Ugotoviti, da sta začeli živina in Perutnina poginjati v masah, uda je morala dati povelje, da aJ poižgo vsa polja, kjer se je 0|kazalo, da so žita okužena z udioalkitivnoistjo. ^ar tednov po poskusu so . usti pozvale vse prebivalce, J takoj gredo k zdravnikom, n v° začutili posebne vrste bo-^ cme. gtiri tedne po poskusu deu 2avladala v Kazafcstanu epi-v influence, ki je zahtevala e^ko smrtnih žrtev, tpo VSeim ^em ni seveda ničesar j. ueulo ne rusko časopisje, ne sta' 2 ra,d‘° postaje. Radiopo-de/a ^V0l^ada je za v,se to zve-a Po zasebnih kanalih. Zah. Nemčija se načrtno oborožuje v okviru NATO BONN, Nem. — V ladjedelnici Howalt v Kielu so spustili' v morje prvo nemško povojno podmornico. Je ena od 12, ki jih je naročila nemška vojna mornarica. V pogon bo prišla začetkom prihodnjega leta. Ni razmeroma draga, stane samo $2,-500,000. Norveška vlada se zelo zanima za to vrsto in jih namerava naročiti kar 15. V južni Nemčiji sta šle v pogon tudj dve tovarni za vojna letala. Izdelovali bosta dve vrsti lovcev: ameriške Sparfighter F-104-G in laške Fiat G 91. Nemčija sama bo prevzela okoli 1,000 letal, precej letal bodo pa kupile tudi Belgija, Nizozemska in Italija. Novo proizvodnjo letal so organizirale znane nemške medvojne tovarne Messer-schmied, Heinfcel, Dornier in Sielbel, ki so v ta namen ustanovile skupno poslovno zvezo. V nemški javnosti se o vsem tem malo govori in piše. Hoffa loži AFI-CI0 za milijon dolarjev Predsednik Unije transportnega delavstva toži vodstvo AFL-CIO zaradi “obrekovanja.” DETROIT, Mich. — James Hoffa in Unija transportnega delavstva sta vložila na zveznem sodišču proti G. Meanyu in 24 drugim glavnim uradnikom AFL-CIO tožbo zaradi obrekovanja in zahtevata $1,000,000 odškodnine. Obtožnica trdi, da so Meany in tovariši začeli “zlonamerni, zlobni, preračunani in grd napad” na ugled Unije transport, nega delavstva in na njenega predsednika J. Hoffo. G. Meany je na zasedanju Velikanski Valuzi beza pred podložnimi Bahuli KIGALI, Ug. — Vatuzi je črno pleme v Ruandi, katerega člani so znani po svoji izredni velikosti. Povprečno so visoki okoli 7 čevljev. Dolgo dobo so bili kot odlični bojevniki gospodarji dežele. Njim podložni so bili številnejši črnci plemena Baihutu. Ko se sedaj Ruanda pripravlja LONDON, Vel. Brit. — Na celotnem naseljenem pod-na neodvisnost in so pri volitvah ročju severne polute, ki je prizadeta po radioaktivnosti Bshuti dobili v parlamentu 35 preskusov sovjetskih jedrskih velebomb, so tako javnost kot od 44 poslanskih mest, so se Va-j vlade razljučene zaradi sovjetskega preskusa jedrske vele-tuzi začeli bati. v neštetih va- bombe pretekli ponedeljek in v pričakovanju novih pre-seh je prišlo do spopadov rned‘skUsov. Jakost zadnje eksplozije cenijo na okoli 30 mega-obema plemenoma in Vatuzi so ton, med tem ko je Hruščev napovedal preskus 50-mega- tonske velebombe pred koncem sedanje vrste preskusov. Že sedanji preskus je povečal radioaktivnost ozračja v taki meri, da so nekatere države ukrenile vse potrebno, da pre- JEDRSKI PRESKUSI ZSSR: VOJNA PROTI - OTROKOM Svetovno javno mnenje in vlade protestirajo zaradi sovjetskega preskusa jedrske velebombe. Označujejo ga za “zločin proti človeštvu in za “vojno v mirni dobi proti otrokom po vsem svetu.” Niso izključeni še novi preskusi. začeli bežati preko meje v Ugando ali pa se skrivajo v notranjosti dežele pred napadalci. V Urundiju je položaj boljši.1 skrbe otrokom zdravo mleko, ki bi ga porast radioaktivno- vodstva AFL-CIO v New Yor- Dežela se kliu|k umoru princa'sti ozračja utegnila okužiti. Dve Noblovi nagradi v znamenju sedanjosti Nagrado za mir za 1. .1961 je prejel Dag Hammarskjoeld, nagrado za mir za leto 1960 pa naknadno afriški črnec Luthula. OSLO, Norv. — Noblova nagrada za mir je bila za 1. 1961 podeljena pokojnemu glavnemu tajniku ZN Dagu Hammarsk-joeldu, ona za 1. 1960 pa vodniku črnih domačinov v Južnoafriški uniji Albertu Johnu Lut-hiuli. Hammarskjoeld je nagrado brez dvoma zaslužil s svojimi napori za ohranitev svetovnega miru, ki jih je končal s svojo smrtjo. Luthula je črni demačin, ku nedavno dejal: “Vsa znamenja kažejo, da je unija (Teamsters) bolj kot kdajkoli doslej pod vplivom zlopinskih in pod-kupljivilhi elementov!” Kasneje je izjavil, da se je že okoli 100 krajevnih organizacij Unije transportnega delavstva javilo za povezavo z AFL-CIO. Obljubil je, da bo ta vsem tem dala lastna pravila in jih tako vzela izpod oblasti glavnega vodstva Unije transportnega delavstva, ki ji načeluje Hoffa. pod belgijsko upravo. Belgija vrši tam svojo nalogo v imenu Združenih narodov. Republika San Salvador se pripravlja na volitve SAN SALVADOR, Salvad. — Država se pripravlja na parla- Flamci in Valonci so se zopet udarili v belgijski prestolici BRUXELLES, Belg. — Odkar je Belgija zgubila Kongo, se dežela ne more umiriti zmeraj se pojavi kdo, ki dela nemire in skrbi (belgijski vladi. Zadnje dni so začeli Flamci prirejati ve. 1'h'ike demonstracije po Bruxel-lesu. Povod zanje je dala uradna razmejitev flamskih in valonskih okrajev. Flamci trdijo, da so bili pri krist j an, ”ki se "prizadeva”" d a~ bi oškodovani in so šli zmanjšal, če že ne odstranil ras- 'P^Btiraf v prestolico. Manino nasprotje med belci in črni-,feataci!ie 80 v glavnem Potekale mi domačini. Južno-afriške !,mimo> toda 80 mak’ da vlada 86 oblasti mu ne dovolijo, da hi za- ,ni rešila Jezikovnega vprašanja, pustil domačo vas in torej ne bo | Jezikovni spor so zanesli celo jna znano katoliško univerzo v pa do južne Italije, povsod je odgovor na preskuse enak: huda jeza in delni strah pred nevarnostjo povečane radioaktivnosti ozračja. Zaprepaščenost javnosti je toliko večja, ker se boji, da bo Sovjetska zveza izvedla še nove preskuse. Dosedanji preskus sodijo, da je imel jačino m , , .okoli 30 megatonov, med tem ko mentarne volitve, ki bodo v de- . „ „ , Jje Hruscev napovedal za konec cembru. Odkar je bil namreč , , , , . , , .meseca preskus o0-megatonske lanskega oktobra strmoglavljen vu... diktator Lemus, vlada v republiki direktorat, dočim se je poli- Rwagasore, ki naj bi sestal prvo j Od Norveške ob Arktiku, so- demonstrantov pred sovjetsko domačo vlado, pripravlja mirno sede Novaje Zemlje, kjer so Ru- poslaništvo v Londonu, na svobodo. Obe pokrajini sta|sj izvedli preskus velebombe, Ostre obsodbe zaradi razstrelitve sovjetske velebombe sta izrazili tudi Švica in Kanada. Predsednik švedske vlade Er-lander je pozval Hruščeva, naj preskuse ustavi. Ameriški jedrski strokovnjaki izjavljajo med tem, da povečana radioaktivnost za enkrat še ni nevarna človeškemu zdravju. Amerika jo bo čutila v glavnem prihodnjo spomlad v “vročem dežju”, ki bo prinašal na zemljo r a d i o a k t ivni prah iz zgornjih plasti ozračja. 'tiziranje tako razbohotilo, da bo za volitve sklenilo kompromisne liste kar pet strank. Nekaj strank, med njimi socialistična in krščanska demokracija, misli postaviti samostojne kan-didiature. Ako bo prišlo do koalicije med petimi strankami, ki segajo od desničarjev do liberalcev, bo verjetno ta tudi zmagala, toda ne s preveliko večino. Južni Vietnam obtožil rdeče pripravljanja napada SAIGON, J. Viet. — Vlada bombe. Nihče ne ve, ali bo Hruščev svojo napoved izpolnil ali se bo zaradi odmeva v svetovni javnosti premislil. Japonsko časopisje obsoja sovjetske preskuse v uvodnikih na prvih straneh in daje nasvete za varstvo pred povečano radioaktivnostjo. Svetovni kongres socialističnih strank v Rimu je v imenu 70 milijonov članov protestiral proti eksploziji velebombe kot “strahotnem zločinu proti človeštvu”, ki ogroža življenje živih in še nerojenih. Vodja angleške delavske stranke Gaitskell je dejal na kongresu: “Čutimo globok gnus in mrzlo jezo!” Kraljica Elizabeta II. je v go- Iz Clevelanda in okolice Asesment— Danes je 25. v mesecu, ko pobirajo društva asesment. Tajnica Podružnice št. 25 SŽZ bo nocoj od 6. do 8. pobirala v šoli sv. Vida asesment. K molitvi— Nocoj ob osmih so vabljeni člani Društva Sv. Imena fare Marije Vnebovzete v Grdinov pogreb, zavod k molitvi za pok. Frances Tomse. Nocoj ob osmih so vabljeni člani Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ v Grdinov pogreb, zavod k molitvi za pok. Frances Tomse. Pogreb— Pogreb pok. Antona Markoviča bo jutri dopoldne ob 9:15 iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob desetih, nato na Ali Souls pokopališče. V aja— Nocoj ob 7:30 bo v Slov. nar. domu vaja za igro SKOPUH. Režiser prosi, da bi bili vsi točni! Popravek— Pogrebni zavod sporoča, da je bila pok. Frances Tomse doma v Preserju in ne na Vrhniki, kot je bilo prvotno obveščen. Morda le še uspe— Kampanja Združenega poziva se je letos malo zatikala, vendar upajo še vedno, da bo uspelo nabrati $12,737,424. Doslej je darova nega ali obljubljenega $10,085,000. Jutri zvečer je u-radni konec kampanje. Novo naročilo— dajo Hruščeva. Cleveland Ordnance Tank to- LONDON Vel Brit ________ Po!varna na zahodni strani mesta vesteh uradne albanske poroče- Je dobila novo naročilo v skupni Albanci protesiirajo Albanski komunisti prirejajo velika zborovanja po vsej deželi; na njih izjavlja-' jo zvestobo Hodži in napa- valske službe se vrše po vsej Albaniji velika zborovanja, na katerih izjavljajo albanski ko-muniisiti svojo zvestobo Enver ju Hodži in ostno obsojajo Hruščeva zaradi njegovega napada na Albansko KP na 22v kongresu vrednosti $11,666,684 za dve novi vrsti težkega orožja za ameriške oborožene sile. Napovedujejo, da bo ta dalo zaposlitev 4,000 ljudem, ko bo tovarna v polnem obratu. -----o—— Kje živi največ federalnih uradnikov CLEVELAND O. — Vsakdo Južnega Vietnama je Predložila^ £ je M prebran .Sovjetsko KP v Moskvi. mogel iti^osebno^pojiagrado. j™ ~ ^ ^ ^ Stoiarlinnvir i.r^rl ki Priredili burne demonstracija njeno ozemlje s podporo Sev. brambni minister Watkinson pa kvo Posebno pismo,_v katerem bl odgovoril, da naravno v Wash- je pod geslom: Francoske dijake Vietnama. Je v parlamentu objavil, da je BUENOS AIRES, Arg. — iz univerze! Časopisje svetuje j Podobne obtožbe so bile pred- v^ada podvzela vse potrebne u- Včeraj je umrl tu 73 let stari dr. [treznost in umerjenost, toda ma_ ložene komisiji ponovno že tu-|krePe> da oskrbi britanske otro-Milan Stojadinovič, predsednik nifestanti se za to ne menijo. J di v preteklost^ toda sedanja je ke 2 zdravim mlekom. B. Rus- jugoslovanske vlade med obema (Vlada si ne ve pomagati in čaka,'bila prvič podiprta s potrebnimi ^ seli, 88 let stari filozolf in pre- L.1 pdhajajo, drugi prijajo v Ciudad Trujillo CRjdad TRUJILLO, Dom. So ' Člani družine Trujillo) ki kjJj 30 let vladali v Domini-' republiki, se ne počutijo Varne- Nekateri so koncem gj. a republiko zapustili in od- MelTnejŠe kraje' fa v tern je znani Jimmy Hof-3 j^d,n'ik unije transportnih de-lbo]|j V v ZDA, poslal svoje naj-Zaitc;.S^0lS0(kline delavske organi-Igarj6 na atolk’ da pomagajo or-^Publj de*a,vs,tVo v nemirni bowers t *a5no 'n deževno. Najvišja mperatura 64. svetovnima vojnama. da ji bo čas priskočil na pomoč, /dokazi. Ipričan pacifist, je vodil skupino Albanski prepir z Moskvo v novem razdobju CLEVELAND, O. — Ostre besede Nikite Hruščeva na račun albanske komunistične partije in njenih voditeljev na sedanjem kongresu Komunistične partije ZSSR v Moskvi so pokazale, da je prišel spor med Moskvo in Tirano v novo razdobje. Albanska partija se je uprla vodstvu Moskve in vstraja v uporu kljub obsodbi vseh sovjetskih satelitov v Evropi. Pri tem svojem uporu, ki ima ozadje v stalinistični miselnosti, uživa Albanska KP polno podporo rdeče Kitajske. Predsednik kitajske rdeče vlade Ču-Enlaj, ki zastopa kitajsko KP na kongresu v Moskvi, je Albansko partijo imenoval “bratsko” in obsodil Hruščev napad na njo, ker družinski prepir spravljati v taki ostri obliki v javnost ni “marksistično.” Znaki spora med Albansko KP in Moskvo so se pokazali lansko poletje, ko se Enver Hodža, glavni tajnik Albanske je spor med Moskvo in Tirano KP, ni odzval vabilu Hruščeva'prenehal in Albanci so imeli za- v Bukarešto, kjer so se zbrali vodniki komunističnega bloka na posvete. Ko je bil v novembru sklican nov sestanek v Moskvi, je Enver Hodža sicer prišel tja, pa sestanek demonstrativno zapustil pred ostalimi in tako očitno pokazal, da je njegov spor z Moskvo resen in da se kljub svoji neznatnosti upa postaviti Moskvi po robu, pa čeprav pod varstvom — Kitajske. Do prvih ostrejših nesporazumov med Sovjetijo in Albanijo je prišlo po 20. kongresu Komunistične partije ZSSR, ko je Hruščev obsodil stalinizem in Stalina. Tedaj se je pobotal s Titovo Jugoslavijo in pritisnil na satelite, da so storili isto. Albanija se mu je postavila po robu in ni hotela urediti svojih sporov z Beogradom. Ko je prišlo med Moskvo in Beogradom do novih nesoglasij, doščenje, da je bilo njihovo gledanje na Tita pravilno. Moskva in Peiping sta začela napadati Titov revizionizem, kot hudo krivo vero v komunističnih vrstah. Lansko jesen po Hodžinem nastopu v Moskvi so začeli sovjetski strokovnjaki zapuščati Albanijo, na njihova mesta pa so prihajali kitajski. Rdeča Kitajska je podprla Albanijo z žitom in drugimi potrebščinami, čeprav jih njej sami krvavo manjka. Peiping spora ni gnal v javnost, vsaj na zunaj je še vedno priznaval vodstvo Moskvi in Komunistični partiji ZSSR. Enver Hodža je med tem začel doma čistiti svoje nasprotnike, v katerih bi mogla Moskva dobiti oporo v boju proti njemu. V preteklem poletju so bili obsojeni kot “titovski zarotniki.” Albanija je ostala formalno v Varšavski vojaški zvezi, komu- zavraiča očitke Hruščeva in po- ingtonu, kjer je sedež federalne udarjaj da je svoj spor z Moskvo 'administracije, toda temu ni bi-skušala potrpežljivo reševati po. j0 tako celih 10 let. Več fede-itom razgovorov v duhu prole- ra,]inih uradnikov je imela drža-tanslkega interna cionalizma.” Va Kalifornija, kajti tam je kon-Hruščevu očita, da je prelomil centrirana naša obrambna indu-sklep posveta komunističnih vod- strija. nilkov v Moskvi lanskega novem. | Letos je zmagala prestolica. V ibra, ki je določal, naj “bratske | Wasbingtonu je namreč sedaj partije” svoje medsebojne spo- 246,275 federalnih uradnikov, v re rešujejo potrpežljivo potom Kaliforniji pa samo 245,504. razgovorov. | Ali bo Washington obdržal pr- msticm protiutezi NATO, todal Albanska partija izraža v po- ven)stVo, je težko reči, kajti se-Moskva ji pri tem ne zaupa vec |sejbni izjavi polno zadovoljstvo dan j a oboroževalna tekma govo- dosti, saj je poleti umaknila 'nad podporo, ki jo ji je nudil celo svoje podmornice iz alban-'predsednik kitajske vlade Cu-skega oporišča Saseno ob vhodu 'Enlaj na kongresu v Moskvi, v Jadransko morje. .kjer sicer sama ni zastopana. Z nastopom Hruščeva na 22. kongresu proti Hodži je spor z Albanijo javen, kot je postal 28. junija 1948 javen Titov spor s Stalinom. Pri tem je zanimivo, da je Tirana še pred enim me- ri v korist Kalifornije. ------o------- Socijalno skrbstvo v Washingtonu je zelo obremenjeno WASHINGTON D. .C. — Na-» ša narodna prestolica ni nobeno velemesto v ameriškem smislu, ima pa socijalne Sknbi kot bi biki ameriškega gospodarstva, ki1 la. Stroški za podpiranje po- Guv. Rockefeller kandida? republikancev leta 1984! HOT SPRINGS, Va. — Vodni- secem eogra os 10 prijema a, ^ ge 2jbraL pretakli teden, so moči potrebnih so narastli zad-er je javno namigava na ta" .prepričani da ne bo mogel n ih- njih 11 let za 600%; 90% vseh spor ces, a je to ena izme ti- -e p0razjL pn predsedniških ^podpirancev so črnci. tovskih laži in spletk proti Tirani. Vprašanje je, ali bo skušal Hruščev Hodžo spraviti na kolena, kot je nekdaj skušal Stalin Tita ali bo rajše čakal na ugodno priložnost, da mu zavije vrat. volitvah 1. 1964 demokrata Johna F. Kermedya, sedanjega predsednika. Večina je bila prepričana, da bo republikanski predsedniški Mestna uprava podpira sedaj 28,600 revežev, skoraj 21,000 med njimi ®o matere z otroci, večkrat tudi neporočene. Nad 800 mater in otrok živi od mestne pod- kandidat leta 1964 newyorski pore že nad 10 let; 12 mater med guverner N. Rockefeller, če se njimi ima od 8 do 12 otrok. V Washingtonu med tem lahko mu bo posrečilo proti Kennedyu Mestna uprava krije le s težavo razmišljajo, ali ne bi kazalo |kolikor toliko dobro odrezati, bo podpreti tudi rdečo Albanjo, ko imel dobre izglede za imenovanje se je sprla z — Moskvo. in zmago leta — 1968. stroške za socijalno skrbstvo, mora se zatekati k federaciji za prispevke. Ameriška Domovina /i-ivi r s t mo rw r till? St Clair Ave. •— HEnderson 1-0628 t— Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jtlly Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 205 Wed., Oct. 25, 1961 jo vkljub vsemu, kar se je zgodilo zadnje tedne, vendarle podpirati, kajti Jugoslavija je “edina neodvisna komunistična država.” Amerika je torej dolžna v imenu jugoslovanske neodvisnosti podpirati režim, ki ne pozna ne politične svobode, ne nevtralnosti s srcem! Take teorije razvijajo celo tako ugledni časopisi, kot je N. Y. Times. Na celo vprašanje je treba gledati s širšega stališča. Priznati si moramo, da ,z dolarji še nismo pridobili med nevtralci niti enega zaveznika ali prijatelja, ki bi bil res s srcem za nas in našo politiko. Kar jih je za nas, jih je samo s pametjo, s srcem so čisto kje drugje. To je primeroma majhen uspeh dolarske miselnosti naše zunanje politike. Ali je res treba, da za tako majhen namen žrtvujemo toliko bilijonov dolarjev? BESEDA IZ NARODA Kaj je lepota? Neodvisnost, svoboda in nevtralnost Vsi trije pojmi so izredno važni za politično življenje. Morda jih ravno zato le redkokdo premišljuje, kar daje politikom in političnim gibanjem priliko, da špekulirajo z za-nikrnostjo politične javnosti. To se godi ravno sedaj pred našimi očmi, zato par misli o gornjih treh pojmih ne bo odveč. Politična neodvisnost je na videz jasen pojem, pa ni tako; je namreč preširok, da bi ga človek kar na prvi hip mogel obseči. Stoodstotne neodvisnosti ni danes več na svetu, niti Amerika in Rusija je ne poznata več. Rusija se mora ozirati na svoje satelite, posebno na rdečo Kitajsko, Amerika se mora ozirati na svoje prijatelje in zaveznike. Skoraj v nobenem političnem vprašanju ne moreta več nastopati neodvisno, to se pravi morata se zmeraj ozirati na voljo in želje svojih zaveznikov in prijateljev. Na drugi strani pa tudi ni nobene stoodstotne odvisnosti več. V svobodnem svetu bi jo zastonj iskal, pa tudi v komunističnem je ni. Morda je bila za časa Stalina, ki je svoje satelite krotil z žuganjem. Hruščev se ne poslužuje te taktike. Skuša debatirati s svojimi sateliti, jim ne vsiljuje svojega stališča. Izvaja sicer pritisk nanje, toda ne obravnava jih kot svoje služabnike. Ako so satelitski režimi odvisni od Moskve, so bolj radi tega, ker so politično na preveč šibkih nogah, da bi se mogli držati na oblasti brez moskovske podpore. Moskva si tako podpiranje daje plačevati. Ni to ničesar nenavadnega, tudi kapitalistične države postopajo ob podobnih prilikah na podoben način. Neodvisnost ne pomeni svobode. Tega se vse premalo zavedamo. Slovenci smo na primer 1. 1918 mislili, da smo prišli v svobodo. Šele 1. 1929 nas je izmodrilo in nam pomagalo do spoznanja, da smo prišli samo iz ene odvisnosti v drugo, svoboda nam je pa svetila takrat komaj dobro desetletje. Danes sta Amerika in Rusija gotovo najbolj neodvisni državi, vendar je ena simbol svobode, druga pa po-vloba totalne diktature. Ker ne razlikujemo med svobodo in neodvisnostjo, nas zelo lahko premotijo razna gesla dnevne politike. Koliko na primer govori naša ameriška politika o svobodi, misli pa pri tem na neodvisnost od Moskve. Le poglejmo zbirko naših političnih prijateljev in zaveznikov! Tisti, ki živijo res v svobodni demokraciji, so v manjšini, večina pozna politične diktature v večjih ali manjših obsegih. Še bolj meglen je pojem o nevtralnosti. Kdo je res nevtralen? Niti take države, kot so Švedska ali Švica niso več popolnoma nevtralne. Se ne nagibajo na nobeno stran, pa vendar dajejo prednost svobodnim demokracijam pred totalnimi diktaturami. Ako bi hoteli povedati, kdo je nevtralen, bi morda rekli, da tisti, ki ravna svojo zunanjo politiko po svojih narodnih interesih in ni ne s srcem ne s pametjo na nobeni strani. Take vrste nevtralci so v veliki manjšini. Večina nevtralcev igra dvolično vlogo,- s srcem je na eni strani, s pametjo na drugi. V to večino spadajo skoraj vse afriške in azijske države, posebno tiste, ki so se rodile po drugi svetovni vojni. Da govorimo konkretno: V današnjem svetu imajo večino tisti nevtralci, ki so s srcem na komunistični, s pametjo pa na protikomunistični strani. Spoznamo jih lahko po tem, da so veliko bolj obzirne do Moskve kot do Washingtona, da “lažje” razumevajo moskovske kot ameriške skrbi in težave, da so zmeraj pripravljene, da pohvalijo pri vsaki priliki Moskvo, našo deželo pa le takrat, kadar jim to narekujejo njihovi interesi. Dokler je bil živ pokojni Dulles, je naša administracija delala razlike med posameznimi nevtralci. Od nekaterih je res zahtevala nevtralnost, kot se spodobi, pri drugih je bila obzirnejša. Le pri Titu je napravila izjemo. Zadovoljila se je s tem, da je Jugoslavija neodvisna v svoji zunanji politiki, da pa svojo zunanjo politiko lahko naravnava, kot še ji zdi prav. Izbere si torej take vrste nevtralnost, ki ji najbolj prija. Jugoslavija je svoje izjemno stališče do dobra izrabila. Da je res neodvisna od Moskve, tega nihče ne more tajiti. Vsakdo pa pozablja, da ji je bila ta neodvisnost vsiljena od Stalina, ki jo je 1. 1948 vrgel kratkomalo iz socijalističnega tabora. Vsiljena neodvisnost je ni ovirala, da ne bi bila s srcem zmeraj pri Moskvi, saj je vendar socijalistična dežela, kot je Rusija s svojimi sateliti. Pamet' ji je velevala in ji veleva še danes, da od časa do časa napade Moskvo, še bolj poredko pa simpatično odobrava ameriško zunanjo politiko. Le tako lahko računa na ameriške dolarske podpore- Človek se mora pravzaprav čuditi, zakaj so se sedaj v Washingtonu tako razburili nad nevtralnostjo, kot jo je razlagal Tito na beograjski konferenci v Beogradu. Ali niso od njega zmeraj zahtevali samo neodvisnosti, ne pa nevtralnosti? Ali ne znajo razlikovati med neodvisnostjo in nevtralnostjo? Kot se vidi, še ne. Zadnje dni so namreč vsi Titovi prijatelji z ameriškim titovskim časopisjem vred začeli ponavljati staro melodijo, da je treba Jugoslavi- Eueliid, O. — Vsako leto enkrat je v naše deželi, navadno v Atlantic City-Ju lepotno tekmovanje. Dekletta z vsega sveta, se za to tekmovanje, ki je zanje izvrstna vaba, zelo zanimajo. Biti proglašena za lepotico Arne. rike, ali za lepotico sveta! Ta dekleta se nič ne sramujejo nastopati v kopalnih oblekah in kazati svoje čare, saj se jim obeta častni naslov, oboževanje ženinov, slava, denar itd. V družinskem krogu sem nekoč omenil, da to početje ni dostojno za poštena dekleta. Dobil sem takle odgovor: “Saj vi moški to najbolj odobravate!” Moral sem kloniti glavo in priznati, da je res tako. Ko je bil komunistični poglavar Hruščev pri nas na obisku, bo mu filmski magnatje v Hol-lywoodu priredili družabno zabavo, pri kateri so sodelovale najbolj znane filmske zvezde. Nastopile so s plesom, pri katerem so močno potresale svoje zadnjice. Ko so vprašali Hru-ščeva, kako mu je predstava ugajala, je odgovoril: “Jaz še vedno ljubim človeški obraz bolj, kot pa njegovo zadnjico.” Ta izjava je bila hud poper za tiste, ki so hoteli Hruščeva na tak način zabavati. Kdor prihaja in odhaja ob nedeljah iz cerkve z odprtimi očmi, vidi drugo stran ženske lepote . . . Tam, pri Marijinem oltarju kleči ne kakšna priletna žena, ki jo hudobni jeziki nazivi jejo ter-cijalka, ampak mlada žena — mati. Zaupno prosi Marijo pomoči, mogoče moli za moža, ali za hčerko, da bi jo Marija obvarovala zle poti, za sina, da ne bi postal zločinec. Taka žena, ki skrbi, predvsem za duhovno le- nih Slovencev, da bi napolnili dvorano. Za vse ostalo in. za lep pevski užitek smo odgovorni člani in članice Ilirije. Franlk Kovačič. Naš misijonar na Portoriku se je oglasil Skopuh Cleveland, O. — človek se v bistvu ni spremenil. Pred sto leti je bil prav tak kakor danes. Skopuhi so živeli nekoč in žive danes. Prihaja mi na misel zgodbica, ki smo jo brali, ko sem hodil še v ljudsko šolo Skopulja z nogavico. Denar se je rad držal skopih ljudi, imeli so ga Skritega v nogavici, zašitega v modrocu — no, Skopuh, ki ga je imelo pojem, da so sami pro- New York, N. Y. — Čeprav Portoriko ne spada več pod Kon-gregacijb za širjenje vere, ker ima že urejeno cerkveno hije-rarhijo, ga je vendar smatrati kot misijonsko deželo. Talko gledajo nanj številni ameriški duhovniki, ki se žrtvujejo za uboge in zaostale Portoričane, prav tcdko na stotine ameriških redovnic, ki poučujejo in vzgajajo revne portoriške otroke. Kot misijon ga smatrajo zlasti vse protestantske sekte, ki pošiljajo na otok na stotine svojih ministrov in ogromne tisoče dolarjev, na to ubogo in nevedno ljudstvo še bolj mešajo. Ni krivda na Portoričanih samih, če so v verskem oziru tako zanemarjeni. Treba je vedeti, da so bili prvi misijonarji, ki so prišli oznanjevat vero na ta otok, le na redko posejani in da je leta 1898, ko je otok pripadel Združenim državam, vsa španska duhovščina Otok zapustila in da potem dolgo ni bilo nobenega duhovnika na Portoriko. Ko so začeli prihajati iz ZD, jih ljudstvo ni razumelo in se tudi ni upalo v cerkev iz nekega pretiranega strahu pred Amerikanci, o katerih ko mu botra reče: “Seveda ne zakaj naj bi bili egiptovski? najdete krstnega lista pri Sv. Zanimivo je, da Naser tega Vincencu, ko sem te pa nesla h svojega političnega podviga ni krstu v episkopalno cerkev.” obesil na veliki zvon. O njem Zakaj je to storila? Zaradi ne poročajo ne egiptovski časo-dimenitnosti. Cerkev sv. Vin-piši ne tudi časnikarji. Vsa cenca je navadna župna cerkev 'stvar je prišla na dan potom Bei-in stoji db stranski ulici, epiškojruta, kamor so prišli prvi oskub- bomo videli v nedeljo, 29. oktobra, na odru, je imel za denar kar posebno skrinjico, ki mu je pomenila dušo in življenje. Moliere je upodobil izmed ljudi svojega časa Harpagona, ki je imel sina in hčer. Ker sta bila mlada, sta bila po običajih preteklega in sedanjega, časa oba zaljubljena, toda oče je nasprotoval možitvi in ženitvi — zavoljo dote. Bolj prav rečeno — ni nasprotoval — še ženil in mo-žil jih je, toda po svoji volji: sinu vdovo, hčeri petdesetletnika. V teh zvezah se je obetal denar, ki ga mladi v svojih norčijah ne vidijo. K sreči ima skopuh Harpagon slugo in ta sluga drži z mladima. To je bila sreča. Nesreča pa je grozila, ko se je celo stare, mu skopuškemu panju vnela pamet in je tudi nekaj sanjal o vdovi in še bolj o lepi renti, ki bi jo z njo dobil. Spraviti starega k pameti — eno samo zdravilo. Ukrasti skrinjico z denarjem, zakaj ta iskrinjica zanj pomeni dušo in denar. In bila je ukradena, skopuh ob poto poleg telesne, je v pravem [pamet in Moliere je našel raz-pomenu lepa, in takim prošnjam Iplet in srečen konec. Skopuh Marija nikoli ne odreče. Še ena vrsta žena in deklet je, ki se odlikujejo po svoji lepoti. To so naše cerkvene pevke. Pravijo, da je petje dvojna molitev. Gotovo je to Bogu v čast, ko leta in leta, ena izmed njih že 36 let s svojim petjem Boga poveličujejo. KaJko lahko je za nas moške, kadar dekleta sproščeno pojo. Daši ne smem reči, da sami moški pojemo slabo. Kdor je bil na letošnjem spomladanskem Slovanovem koncertu, je videl in slišal, kako so štiri izvrstne mlade pevke s svo- da dovoljenje za srečna zakona in njemu vrnejo skrinjico, ki je bila le skrita. Komedija je to v petih dejanjih. Pet dejanj živahnega, veselega gibanja, zapletov, smešnih prizorov, toda obenem ob vsej smešnosti globoka resnica kako strašno denar človeka oklepa. Kdor je že gledal Namišljenega bolnika, bo spet užival. S pretiravanjem napake je Moliere znal dati poudarka tistemu, kar je želel povedati. Znal je bičati, znal je strašno grobo govoriti. toda v vsakem njegovem de- jimi krasnimi glasovi potegnile lu je vendarle kos resničnega vse fante in može Slovana za življnja, ki ga je sicer dal. pod seboj. Dekleta našega pevskega zbora Ilirija delajo to vsako nedeljo. V nedeljo, 29. oktobra, pa bodo to kar dvakrat storile. Dopoldne pri sv. maši v cerkvi, po. poldne ob štirih pa v cerkveni dvorani. Nastopili bomo z bogatim pevskim sporedom, nadaljevali pa še v šolski dvorani. Udeležencem bomo postregli po želji tudi z večerjo. Ob veselem razpoloženju bomo tudi zapeli. Lep pevski užitek se obeta vsem udeležencem koncerta. Pridite, dragi farani Marije Vnebovzete in drugi ljubitelji petja, da bo pevski duh še dolgo živel med nami. Cerkvena dvorana je .sedaj kar lepa. Veliko olepšave je bilo storjene v zadnjem času. Sto. ili novi, tla očiščena, da se svetijo, oder dvignjen; zdaj spada povečalno steklo, toda je bilo v bistvu vendar resnično. Slovenski oder iskreno vabi. Želi za te mrzle dni zbuditi mnogo dobre volje in obenem kot resno kulturno društvo pomagati s svojim deležem pri ohranitvi slovenske besede. Bogata delavnost tega dramatskega dru-štva v preteklosti je temelj za bodoče delo, ki bo lahko še zelo plodno, če bomo s svojimi obiski na prireditvah sopomagali. ičie bomo vsi pomagali, bomo vsi obstali. Karel Mauser. ------o------ — Glas se pomika v Jeklu z brzino 4 milje na sekundo, v vodi pa samo eno miljo na sekundo. — Okoli ©no tretjino proteinov v ameriški prehrani sestav-k vsemu temu še dovolj zaved- Ijajo mleko in mlečni izdelki. ni botri, da bodo s prisego potr- skimi bogataši in veroval v nji- diM. hov nacij onalizem. če torej si- Kakšna sramota oblije fanta,'rijski kapitalisti niso nacijonalni, palna sv. Janeza je pa prote-stantska stolnica db glavni prometni žili sredi mesta. Imenitnost je vse, vera je postranska stvar. Pa ne postopajo tako samo “katoličani,” ki v cerkev ne hodijo. Koliko Marijinih družbe-nic in deklet, ki so končale katoliške šole, se poroči po prote-istantovlslko, bodisi s protestan-fom, bodisi s katoličanom. Te težke razmere so tni narekovale dolžnost, da vse svoje si- ljeni kapitalisti in par tujih časnikarjev. --------o--------- — Iz pristanišča New Yorka odplove vsak mesec okoli tisoč ladij. Phoenix, Ariz. — Cenjeno u-rednlštvo! Priloženo Vam pole in ves razpoložljivi čas posve.'šiljam denarno nakaznico v zne-tkn delu za oblikovanje resni-Sku $14.00 za nadaljno naročni-čmih katoličanov na tem otoku. no. Nič nimamo proti temu, da To naj bo povedano v opravi-'se je Ameriška Domovina podra-čilo številnim prijateljem, kate- 'žila, saj razumemo Vaš položaj-milm zadnja leta nisem nič pisal, [Upamo, da tudi drugi naročniki niti Odgovarjal na njih pisma ne bodo preveč kritizirali. Nam in voščila, niti voščil praznikov, bi bilo brez Vašega lista preveč Prosim oproščen ja. Če sem ho- dolgčas. Prosil bi samo, da bi teli doseči, sem se moral vsega [list malo bolje zavili, ker je do posvetiti Portoričanom. ,nas dolga pot in pride večkrat Če je bilo kaj uspeha, pa mor_ raztrgan in zmečkan. da kdaj drugič. Rev. Franc Blatnik, SDB. testantje, ki da katoličane grozno sovražijo. Poznam starejšega moža iz mesta Caguas, ki mi je pravil, da sta bila on in njegov prijatelj — takrat pač mlada fanta — edina moška, ki sta prihajala ob nedeljah k maši, pa še to ne v cerkev, marveč v zakristijo, da ju kak Amerikanec ne bi videl. Če pomislimo, da je bila vera, ki so jo vcepili prvi španski misijonarji, le bolj s slino prilepljena, in če dodamo, da so Španci nagnjeni bolj na čustveno plat kot na razumsko, bomo razumeli, kako so se mogla po ameriški zasedbi verska čustva v Portoričanih tako razbliniti in izmaličiti, da je ostalo več vraž in praznoverja kot resnične vere. Iz tistih časov, ko najprej ni bilo duhovnikov, pozneje pa ljudje niso upali v cerkev, izvira navada ogromne večine portori-ških katoličanov, da sploh ne hodijo v cerkev, se ne poročajo in svoje mrtve pokopavajo brez duhovnika. Brezverca boste na Portoriku težko našli. Vsak Portoričan no. isi v srcu neko versko čustvo brez prave vsebine. Zaveda se, da je vero treba imeti. Kakšno, to je pa stvar okusa. Talko nekako, kakor kadar ste žejni: čutite potrebo po pijači; s čim se pa odžejate, je vaša stvar, lahko z vodo ali s pivom ali z limonado ali s čajem itd. Prav tako je za mnoge Portoričane tudi vera le stvar ckusa. Privedejo h krstu 15 letnega fanta. Vidim, da nima pojma o verskih resnicah, še očenaša ne zna. Naročim, naj poseča krščanski nauk in napravi izpit. “Kakšna novotarija je pa to?” se razhudi botra. “Jaz poznam protestantskega pastorja, ki je moj dober prijatelj. Pojdimo k njemu. On ne bo delal takih sitnosti.” Ženin in nevesta prideta naro. čat oklice, pa vidim, da on še ni prejel prvega sv. obhajila. Povabim ga na tečaj krščanskega natulka, da se pripravi. “Kdo bo na to čakal?” mi odvrne. “Poj diva, se bova poročila protestantski.” Za zakon se pripravlja dobro dekle iz naše fare in iistotako dober fant iz župnije sv. Vincenca. On krstnega lista še ni prinesel. Pravi, da si ga lahko vsak čas oskrbi, ker stanuje poleg cerkve in je dobro poznan v župnišču kot bivši ministrant in zdaj član Društva Presv. Imena. Ko zad nji teden zaprosi za krstni list, se nemalo začudi in hkrati prestraši, ker njegovega imena' ne najdejo v krstnih bukvah. Pride mati in zagotavlja, da je fant krščen. Rečem, naj pridejo krst- Lepo pozdravljamo vse naše znance in čitatelje! Anton in Mary Jelercic. Namišljeni bolnik v Milwaukee Milwaukee, Wis. — Društvo Triglav bo v nedeljo, 29. oktobra, ob 3:30 popoldne v dvorani sv. Janeza uprizorilo znano Mo. lierovo komedijo “Namišljeni Bolnik” v režiji Vlada Kralja. Naslovno vlogo Aragana bo igral Jalkob Beznik. V ostalih vlogah nastopajo: Izabela Kralj, Jožica Janežič, Zofija Rifelj, Franc Rozina, Kralj Vlado, Limoni Janez, Kveder Karel in Rudi Kotar. Ta komedija je pre_ vedena iz francoščine na vse kulturne jezike ter jo igrajo že skoro 300 let na vseh poklicnih in amaterskih odrih. Tudi v Milwaukee, so jo že igrali naši. delavni in zmožni staronaseljen. ci v Turn Hall pred 40 leti in to Z velikim uspehom. Junak komedije je namišljen bolnik Aragan, okoli katerega se suče vse dejanje. Aragan je prepričan, da je bolan in največji revež in da morajo radi tega visi skrbeti za njegovo zdravje. V resnici je zdrav kot riba, samo v njegovi glavi ni nekaj v redu, radi predobrega življenja. Ozdravita ga njegov brat in njegova služkinja. Kako ga ozdravita boste imeli priliko vi-diti na predstavi dne 29. oktQbra ob 3:30 pop. v dvorani sv. Janeza. Po predstavi bo izvrstna večerja in prijateljska zabava s plesom. Dragi rojaki in rojakinje pridite na predstavo, kjer boste poslušali .slovensko besedo in kjer se boste nasmejali prav od srca. Vsi prijateljsko vabljeni in dobrodošli! L. G. Salem, Ohio. — Pošiljam Vam celoletno naročnino. Vse pri A. D. lepo pozdravljam in tudi vse naročnike lista. Mrs. Agnes Možina. Hibbing, Minn. — Spoštovani! Hvala lepa, da ste me opomnili’ da mi poteče naročnina. Ker ne bi bil rad brez lista, Vam P°' šiljam 14 dolarjev za eno leto. Ameriško Domovino oba z žen° zelo rada čitava in jo vsak dan komaj čakava. žena rada eita povesti, jaz pa druge novice. S spoštovanjem;! Frank Bucher- Chicago, 111. — Spoštovana uprava! Prilagam ček za $14 za naročnino za naprej. Vas PraV lepo pozdravljam in želim veli' ko uspeha in napredka v listu. Ing. Vladimir Remec- Toronto, Ont. — Tukaj Vam pošiljam celoletno naročnin0-List želimo še nadalje prejemati, ker nam je zelo všeč. P0' sebno radi čitamo povest “Ljudje pod bičem.” Zelo vesela bila, če izide povest v knjigi’ da jo bomo mogli ponovno citati-Vse čitatelje lista prav .lepo p0' zdravlja Mrs. Ana RapuS' Kapitalisti vseh dežel, združite se! San Leandro, Calif. — Tukaj Vam pošiljam naročnino za ce' lo leto. S časopisom sem ze^° zadovoljna, saj je v njem tolik0 lepega branja. Nič nimam PrCl 1 podražitvi, saj je danes vise drago, kar mora vsakdo priznati-listom sem zadovoljna. Pr°i mite vsi skupaj lepe pozdrave sončne Kalifornije! Maria Bcreznjak Barberton, Ohio. prag3 Vam KAIRO, Egipt. — Ta klic bo Mira. Debevec! Priloženo kapitalistom kmalu potreben,'pošiljam ček za celoletno napako se bodo vse države začele nino. časopis zelo rada čitaj0 ravnati po zadnjem političnem >Lepo pozdravljam vse skupaj; podvigu egiptovskega diktatorja Naserja. Kar na lepem si je mož izmislil novo geslo: “Revo-lucijonarna pot je samo za nas!” štovani! a. v iij ant v ►j'- - - ,« Mrs. Elizabeth Gerbec* SP0' Caracas, Venezuela. „ Spet se Vam Pod tem geslom je začel pleniti in pošiljam naročnino win0' premoženje vsem egiptovskim dnevnik Ameriško Dam° ^ bogatašem, kakim 300 je že po- Zahvaljujemo se Vam za lC ^ bral vse, kar je njegova policija pošiljanje z iskreno željo, da dosegla, dkoli 50 jih pa dal še se našemu krogu priklju^ zapreti. mnogo novih naročnikov. Povod za Naserjevo akcijo je in čitatelje lepo pozrravlJ3 . Ciril Bar sirijska revolucija. Tam so se vojaki in bogataši združili in po_ gnali Naserjeve ljudi iz Sirije. Vdani Milwaukee, Wis. — ^>r^0?zrai- Naser noče, da bi se kaj takega [Vam pošiljam denarno na'^0^ pripetilo tudi v Egiptu. Zato je co za obnovitev enoletne nal poostril kontrolo nad vojaškimi mine. List zelo rada 0‘*'arnjja-poveljniki, kapitaliste bo pa upam, da ga mi boste tudi obral do kosti. Naser nič ne taji, doče redno pošiljali. Vas da je napravil politično napako, pozdravljam! T-yaS ko se je svoj čas povezal s sirij- Mrs. Mary s- AMERIŠKA DOMOVINA, m IVAN PREGELJ: Bogovec Jernej “Norski starec! Za prazno duhovino si lezel v zvonove, da boš zdaj bolest imel iz vetra v prepihu do jutra vso noč.” Občutil je živo željo po toočni pijači, da bi upijanila in usopila. “Vina!” je zaklical hripavo in je vstala v njem topa groza °b misli, koliko mu je še hoditi, preden bo doma na Brdu. Iz bolečine je stopil hitreje, da bi jo g hitro stopnjo utolažil. ^ bledem svitu se je odprlo Pred njim polje. Prešel je potok čez brv in bil v polju. Telesna bolest je trenutno splahnila, oglasila pa se bolest v duši- Daleč ob sivem in motnem nobu gozdov je sevalo bledo čez polje: bili so zidovi gradu na Brdu, dva gola četverokot-na stolpa na desni in levi gluhega in mrzlega sijaja bele zgradbe, ki je v mesečini mežikala z malimi okni. V oknu levega stolpa je gorela luč. Predikant se je budil v občutje okolice, ki jo je videl, v neprijetnost sitne poti čez zamrlo Polje mimo kmetskega znamenja, ki se ga je čudno nagon-sko ogibal, in še v občutje okna, ki mu je posejalo nekaj luči v svetlo noč. “Gertruda, nesrečnica,” je vzrastla v njem misel na hčer, h* je bivala v gradu in trpela. I>red sedmimi meseci jo je bil Pomiadji hudič vrgel skrivaj na nočne ceste med potepence brez vesti, ki so jo zlorabili . . . Predikant je videl v spominu, kakor da se je zgodilo Prav tisto uro. Dejde je blaz-nila v vročnici in slej ni bilo leka, da bi ji umiril duha. Tedaj je on vzel knjigo in pel iz nje: “Daj me ko pečat na svoje srce, pečat na roko svojo, hločna kakor smrt je Ijube-Zen, zvesta kakor grob je ljubezen. Ljubezen je ogenj. Vse vode sveta je ne pogase.” In še je videl predikant v sP°minu, kako je kakor ob od-nočni besedi plahnila njena cudna sia in se je ulegalo nje-ubito dekelstvo in je tiho *n pokojno zaspala kakor te-aJ) ko se je otrolško igrala . . . “Gertruda, moja in moje uhovine nesrečna hči,” je za-rhtelo zdaj v njem in ni vi-da je bil prešel mimo nietskega znamenja, ki se ga 3.° sicer nagonsko bal. Potem le Zopet mislil na mladca, ki je odgnal, iri se mu je sko-smilil. r .^-li ne ve, kako ji je? Za-nori za njo? Ali je še sam Gjseden in bi bil moral tudi °mu utopiti polt, kakor sem J° njej?” v. ^hn bliže je bil Brdu, tem . 1''eje je občutil slabost svojih ^ °v. Bridko je rastlo v kret-Jc njegovih nog iz pesmi: ^ Mlečna kakor smrt je Iju-j.eZen, zvesta kakor grob je •y11 Jezen. Ljubezen je ogenj. se vode šveta je ne pogase.” <(a Je mislil in vpraševal: ^ Ali pa je ljubezen, kar je? -..ni le sila in sla iz nenavi-^Jivca, naS y prepa(j in «mol jaše, nesrečno ježno Žival ?” x Vse cPtju - Je utonilo v novem ob- Ježna žival. Neznani jahač Podi pride, more, Kan, in poja’ da ne ka °1’ bi rada, da ne «am0r Ježn bes^p* 2 ^elJ0 P° čisti resnični kr. -1 Gašparja Rakovca v indn,|sh° srenjo, pojali so te še zoprn kot pri Abdiji, ki ni več goreč. In še to uro in še si ježna žival in si vstal za duhovino, ki ni iz Boga.” Še je čuvstvpval: “Bridek je moj kruh in trdo je moje ležišče. Kako dolgo še in bom utrpel še zadnjega, svojega Abdijo?” Razgrel se je do težkega očitanja v misli na svojega zaščitnika in gostitelja na Brdu, gospoda Nikolaja, in mrmral : “Saj nisi več Abdija. Saj si samo še sme1,šen localis in me rediš, da se, ko si vina in žene sit, pomeniš z menoj in te moram iz vljudnosti hvaliti, da si vešč textualis. S Treiberjem papežnikom v Kranju bi prav tisto veselje imel in si ga morda že želiš. Saj veš, da je bolj bukovski kakor Jernej in tudi vljudnejši in prijetnejši. Nima mojih sršečih obrvi, nima žalosti v obrazu, ki je iz nenavid-nega in iz biča nevidnega, ki me poja. Težek sem ti, pa si ti meni še težji, Abdija, smešni localis.” Zavist in sovraštvo je rastlo predikantu v dušo in je čuv-stvoval o brdskem gospodu: “Tvoj oče Adam, pač. Bil je zvest orožnik. Ti si že spadel in če še nisi, saj boš. Ne taji! Poznam textualisa, ki močnejši od tebe in ti je gorečnost usopil. Ne s pismom kakor jaz, s sadlom belim, s telesom ženskim, z igravostjo norskega lotrištva, ko ti s stražo streže pri vinu in knjigi in tvojo težko sapo prenaša, kakor bi dišavo pila, in ji vse veruješ, da ti je pridruga in pokorna, pa si sam njen poslušni hlapec in norski ljube j.” Grebel je bolno v svojo bridkost iz dneva v dan, v svoje razmerje do grajskih, do barona in njegove soproge Judite, katero bi bil ljubil, pa jo je moral kleti v slutnji, ki mu je vzrastla, in je verjel, da je že spadla in da zadušništvo in svečenstvo papežniiških podpira, za maše plačuje m možu svojemu v sli vernost ubija, voljo in misli omrežuje in se še njemu samemu zahrbtno posmehuje. “Saj ni Judita, saj je Jeza-bela,” je verjel o baronici in domislil: “Hčere da ne bi imel in če bi bolna ne bila, prah bi otepel s svojih nog pa bi šel. Tako pa moram služiti in trpeti, kakor da sem jaz tisti in kakor da nisem samo usta in jezik, da večno besedo pričam in iz Njegovega duha govorim, ki me je izbral.” V slabosti svojega telesa in trudnosti je omahnil s poti v oranje in se spotaknil v razorih, da je težko padel z obličjem v zmrzlo grudo. Ko je vstal, je čutil vroče kaplje na licu in je otipal, da krvavi. “Hie Baertl!” je čuvstoval bolno, “ježna žival. Celo brez pijanega vina padam kakor polni.” Iz prejšnje bolesti pa je občutil : “Moj Abdija pa počiva in uživa in mu streže lepa Jeza-bela, da bi mu še zadnjo iskro ljubezni usopila z besedo novih menihov, ki so ji erbiča oznanili, da bo glupi localis P. Odilo, O.F.M.: Na Tahitskih otokih IV. Po obrazih si sodil, da je večina otrok domačega rodu in pa kitajskih obrazov je bilo polno med deklicami. “Gotovo imate v fari in na otokih mnogo spreobrnjencev, ki pristopijo v katoliško Cerkev?” sem vprašal. Duhovnik odgovori: “Da, hvala Bogu, katoliška Cerkev na otokih zelo napreduje. V naši fari imata mlajša dva duhovnika to delo. Prepričani pa smo vsi, da bi duhovniki sami prav malo zmogli brez katoliške šole. Šola je za nas naj večja pridobitev in največji blagoslov.” Tako se je najin razgovor končal. Župnik mi je tudi povedal, da je bil pred kakimi petimi leti pri njemu na poti skozi Tahiti neki hrvaški frančiškan. Mislil sem, da je bil p. Bernard Ambrožič, ki se je res to pot vozil, ko je “mladenič” šel na misijone v Avstralijo, pa je župnik odločno povedal, da je bil oni frančiškan Hrvat. Latinsko je povedal “de Croatia”. Vidim, da je moj potopis zelo narastek Vem, da niti polovico nisem napisal, kar sem doživel in kar bi bilo še zanimivo. Moje pisanje bo že urednik razdelil na dva dela in bralci bodo radi brali, ker so te stvari res' nove za nje in za mene. Morda bi moral še to malo bolj natančno omeniti, kako se mi je godilo med gobavci. Predvsem ni sc treba bati, da bi se bil gob nalezel. Nalezel bi se lahko človek te bolezni le, če bi prišel z gobavim bolnikom v stik tako, da bi bolnikova in moja kri prišle v zvezo: Recimo, če bi jaz imel ranjeno roko na kak način, pa bi moja sveža, odprta rana prišla v stik z odprto rano gobavega bolnika. Tega pa noben človek ne bo storil, da bi se v takem položaju bolniku približal. Kolonija ali naselbina gobavcev je na glavnem, naj večjem otoku Tahitske skupine. Točno 18 km ali nekako 8 do 9 milj je naselbina oddaljena od glavnega mesta. Cesta je lepa, asfaltirana in je speljana skozi ob morskem obrežju. Šofer je bil domačin, pa je preživel nad 10 let v Los Angeles, Calif., zato je govoril dobro angleško in še katoličan je in si je štel v čast, da me je vozil. Peljal me je za polovično ceno, češ, da to naredi vsakemu katoliškemu duhovniku. Vse med potjo mi je razkazal, kar je bilo zanimivega. Oglasila sva se pri nekem'farmarju, ki je zelo premožen in znan po vsem otoku. Šofer je rekel, da je Nemec. Povedal mi je tudi, kako se piše. Seveda sem začel z njim klatiti po nemško in sem takoj povedal, da vsem ne laže kot on. Začudil se je, da ga je evropski sorojak tako grdo nahrulil. Farmar ima namreč popolnoma slovensko ime — piše se Zima. Povedal sem mu, kaj njegovo ime pomeni in se je smejal. Rojen je bil v Avstriji, nekje pri Salzburgu, in je na otoku že nad 25 let. Slovenskega seveda nič ne zna, rekel pa je, da je doma kot. otrok slišal, da so njegovi prastarši prišli nekje “od spodaj”. Lažnik bi pa bil vseeno, četudi bi si ime spremenil v Winter, ker na Tahitskih otokih ni nikoli nobene zime. — Obiskala sva še nekega starega domačina, ki je zelo bolan. Bil je velik prijatelj šoferjevih staršev in prijateljstvo je ostalo. Mož ni katoličan, pa me je vseeno prosil, naj ga blagoslovim. Bolnik je bil vse življenje kmet in ima eno naj lepših hiš v celi okolici. Hiša ima pa eno veliko napako: vrata ima, skozi katera bodo posestnika kmalu mrtvega odnesli. Peljala sva se naprej ob o-brežju, da si ogledam naselbino gobavcev. Morje je bilo mirno, kot bi bilo olje razlito po gladini. Taksi brzi po senci palmovih nasadov na nizko vzpetino in sem se kar prestrašil: zaslišim grozovito bučanje. Pogledam in vidim, da je morje vse razbui’kano. Valovi so kot cele gore, ki se valijo proti obrežju. “Kaj, ali se bliža vihar?” vprašam. “Nič se ne bojte,” me pomiri šofer./ “Tukaj smo na vulkanskih tleh in morje je tu vedno tako nemirno, nikdar se ne pomiri.” In pripovedoval je, da je tu ravno pred- 60 leti bruhal vulkan-ognjenik. Od tistega časa se na Tahitih ni odprl noben vulkan več. Spodaj nekje pa so še vedno neke skrivnostne moči, ki burkajo vodo. Med pogovorom je avto obstal. “Tu je kolonija gobavcev!” mi naznani voznik. Prav na morskem obrežju se prične in se razteza v ozko zeleno dolino. Na vsako stran doline so strme gore, tako da nihče ne poskuša priti notri in nihče ne misli na to, da bi odšel hinji naložili veliko škatljo pi- nih tropskih dreves. Med stavbami je ena, kjer sprejemajo in preiskujejo bolnike. Oskrbljena je z vsemi mogočimi modernimi medicinskimi instrumenti. V hiši je par opremljenih bolniških sob, kjer se bolnik po preiskavi odpočije. Zdravnika sta v koloniji vedno dva. Posebne skupne bolnišnice ni, ker je za to bolezen ne rabijo. Bolniki so nastanjeni v posameznih hišah, ki so navadne stanovanjske hiše, da se bolnik, ki je neozdravljiv, bolj domače počuti. Če so si bolniki v sorodu, žive skupaj v eni hiši. Kateri morejo, tudi delajo po gozdu in po vrtovih. Ženske goje kokoši in vzgajajo mala pi-ščeta, seveda še vse po starem: koklje vodijo piščeta po vrtu. Jajčka imajo za priboljšek ali pa jih tudi prodajo skupni kuhinji. Denar je njihov. Nekateri se motijo tudi s svinjerejo in sem v posebnih ograjah poleg hiše marsikje videl prav lepo rejene prašiče. Tudi te redijo za prodajo. Skupiček je njihov. Tako se bolniki motijo in pozabijo na svojo usodo. Ko sva šla z zdravnikom nazaj po cesti proti izhodu, nama pride nasproti srčno ljubeznjiv deček; kar od daleč nama je mahal; kakih dvanajst let je star. Iz njega sije in žari, bi rekel, samo zdravje. Pa mi pravi zdravnik: “Tudi on ima gobavo bolezen.” Je katoličan in duhovniku vsakikrat ministrira, kadar je tam maša. Imajo posebno cerkev s stolpom in zvonom, da je bolj domače. V cerkvi je Najsvetejše, edina tolažba bolnikov. Bolniki so me od vseh strani pozdravljali s hod-nikov-porčev izpred hiš, približal se seveda nobeden ni. Vedo, da ne smejo. Spočetka je to gotovo najbridkejši občutek, ali polagoma se na to navadijo, da gledajo ljudi od daleč in da se tudi s svojimi naj ožjimi sorodniki pogovarjajo od daleč, kadar jih pridejo obiskat. Bolniki so tudi vsi srečni, če se jih kdo spomni s kakšnim darom. Sicer ne potrebujejo kaj posebnega, Nazaj grede iz kolonije gobavcev mi je ponudil šofer prijaznost, katere sem se poslužil z velikim veseljem: “Če imate radi, Father, vas peljem zdaj po gorski cesti nazaj do parnika?” Kdo se je bolj razveselil kot jaz, da bom šel “na gore, na gore, na strme vrhe!” Deset kilometrov dolga je bila ta cesta; dvignila sva se skoraj tisoč metrov visoko. Na vsej poti sem gledal iz višave prekrasno pokrajino, ljubeznjive morske zalive in daleč, daleč po morja široki cesti. Zdaj sem šele razumel onega pisatelja, ki je o Tahitskih otokih zapisal: Če prideš na Tahitske otoke, moraš na ves svet pozabiti! Jaz pa pri tem na svoje prijatelje nisem pozabil. Pozdravljeni vsi! P. Odilo Viharji in voda na mesecu! Dve novi domnevi o razmerah na zemeljskem jsatelitu Od trenutka, ko je človek naravnal preprost daljnogled na Mesec ter odkril velika “morja” in gorske verige med njimi, pa vse do naših dni, ko imamo velike teleskope in tudi že posnetke skrite strani naravnega sate. lita, se ni polegla pravcata poplava mnenj in ugibanj o sestavi površine Meseca. V nečem se strinjajo vsi astronomi: razmere na Mesecu so strašne, saj ni zraka ne vode; razen tega pa se površina silno ogreje, kadar sije Sonce nanjo. če pa bodo raziskave potrdile domnevo; ki jo je izrekel britan. ski zvezdoslovec Thomas Gold, se bodo morale delno spremeni, ti naše predstave o Mesecu in o razmerah na njem. Gold namreč trdi, da je na Mesecu — voda. Po njegovem mnenju je je toliko, da bodo prvi vesoljski potniki, ki bodo tam pristali, lahko rešili problem pitne vode in tudi zagotovili “lokalno proizvodnjo” zraka za dihanje. Gold je zasnoval svojo teorijo, na zemeljskem pojavu: razne silicij ske sikale (to so ugotovili tudi pri meteoritih) vsebujejo mo. lelkule vode. Če je notranjost Meseca res tako vroča, kakor so. dijo mnogi astronomi, se ta voda počasi spreminja v paro in si. li proti površini, vendar jo pri tem prodiranju zadržujejo tanke plasti hladnega skalovja. Tam se para spreminja v vodo in celo v led. Ker se proces ponavlja že milijone let, je po Goldovem orit s svojim padcem. Ker se enako nabiti delci odbijajo, ta prah ne leže več na površino. Njegovi delci poskakujejo po površini “kot mačke na vroči pločevinasti strehi ali kot tisoči biljardnih krogel, ki iz velike višine padajo na betonsko ploščo,” kakor je dejal dr. Singer. Mesec jih s svojo gmoto privlači, enak električni naboj pa jih odbija. Tako se ponekod na Mesecu razbesnijo peščeni viharji, ki trajajo do noči. Takrat prenehajo delovati sončni žarki, po. vršina postaja negativno nabita; vračajo se delci, ki jih je odbijal prej enak naboj. ------o------- skrivoma ven. Pred sprejemnim poslopjem najdemo mladega zdravnika, ki je govoril samo francosko. On je bil moj vodnik po naselbini . Najprej pridemo v lepo dvorano, kjer imajo razne prireditve in tudi kino — movies. Zraven je skupna kuhinja in obed-nica. Po sredi doline je asfaltirana cesta, ki se polagotna dviga. Ob cesti šumi bistri potok, ker dolina zelo pada proti morju. Na vsako stran ceste in potoka so posamezne hiše, kjer prebivajo bolniki. Hiše so lese- i takoj povedal, da na prebivajo bolniki, niše so lese- nec ti svetu noben človek tako ne in vse v prijetni senci mogoč- [dežel. mnenju pod vrhnjo plastjo, ki toda veliko veselje narediš vsa-j J6 nastala zaradi davnih ognje-kemu, če vidi, da se kdo zanima I niških izbruhov, pa tudi zaradi za njega. Meni so v ladijski ku- 1 nabiranja kozmičnega prahu, vsaj dve sto metrov debela plast ledu, pod njo pa celo tekoča voda, ki jo bodo izkoristili astronavti. Drugo presenetljivo domnevo je objavil dr. Singer, konstruktor več tipov ameriških umetnih satelitov. Trdi namreč, da na Mesecu včasih divjajo silni “peščeni viharji.” Pod vplivom sončnih žarkov oddaja površina Meseca elektrone. Kdaj pa kdaj pade na Mesec kak meteorit, ki dvigne oblake prahu. Ker sončni žarski odvzemajo atomom snovi na površini Meseca elektrone, so ti atomi pozitivno nabiti. Enak naboj pa imajo tudi delci prahu, ki ga dvigne mete- škotov, ki so jih siromaki s solzami v očeh sprejeli. Z nekimi nepopisljivimi občutki sem zapustil kolonijo gobavcev; nikdar nisem mislil, da bom kaj takega videl. Gobave bolnike sem poznal samo iz e-vangelija, ki sem ga tolikokrat) bral in so ga toliki poslušali, pa nikoli nismo prav razumeli, kaj pomeni taka nesrečna bolezen, ki človeka izloči za vedno iz družbe. Zelo sem želel, da bi zdravniška veda res toliko napredovala, da bi napravila konec tej stari bolezni tropskih 2enske dobijo delo Hišno delo Išče se ženska za hišno delo za 5 dni v tednu. Bi imela svojo sobo, kopalnico in TV. Priporočila. Kličite ER 1-2312. (207) MALI OGLASI še mirnejši. Jezabela, prekle-sama ve. Hie Baertl! ta!” “Antikrista da bi že spo-a žival. Pojali so te, odkar čela!” je mrmral nato in stopil v grad. Lajež psov se je budil izza poslopja. Temni hodniki in ozke stopnice so mu vzele misel, jezo in bridkost. Strahotno utrujen je omahnil v svoj stan pred staro strežkin-jo, ki mu je hitela postreči z večerjo. * (Dalje prihodnjič) ps; rp ak°r lisjak, ki ga gonijo iz ' 1 Piš iz papežniških, trpiš di i .OI,nos^ 3v°jih lastnih Iju- kridek vino kruh ješ in bridkej-Bv .. Piješ. Lepo starost v 1 si sanjal, pa imaš komaj Naprodaj Groccrijska trgovina in mesarija, velik prostor za izdelavo klobas in prekajevalnica. C-2 licenca. Slovenska okolica. Kličite: EN 1-7336. (x) V najem oddajo V najem oddajo sve sobi na E. 63 St., severno od St. Clair Ave. Prednost imajo upokojenci. Kličite 531-4116 ali IV 1-6151. (207) Sobe se odda 5 sob, opremljene ali neopremljene, se odda na 993 Addison Rd. Kličite AN 1-1070. (205) Delikatesen naprodaj Naprodaj je delikatesen trgovina v dobri slovenski naselbini na vzhodni strani. Stanovanje zadaj. Cena prava. Za več pojasnila kličite IV 1-6220. —(208) m VESOLJSKO VOZILO — Slikh kaže vesoljsko vozilo v poletu (zgoraj) Hn pri-pristajanju (spodaj). Take vrste vozilo — na sliki je le model —maj bi bilo sposobno poleteti na Luno in se od tam tudi vrniti. Naprodaj Velik kuhinjski dvojni lijak (sink) 72 inč dolg, standard steel vrhnja plošča, dobro ohranjen kabinet. Zglasite se na 958 E. 70 St. po 5. uri pop. —(23, 25 okt) Mr. G. K. iz Pittsburgha, Petina., piše: Star sem, imam 82 let in se vedno počutim utrujen. Vaša prva pošiljka od 100 LOVIAN CAPSULES me je pa kar oživela. Zato vas prosim, da mi jih pošljete že sto in moja želja je, da bi jih vsi starejši ljudje jemali, kajti vsakemu bodo pomagale. LOVIAN CAPSULES MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Hd., Cleveland 10, O. Razpošiljamo vsepovsod! Z-t za $1.95. 50 za SS.fiP. 100 xa S6.49 Naprodaj 2 akra lot na cesti 306 v Chesterland. Delno zasajen z/rdečimi malinami in jagodami, 40 mladih sadnih dreves, v ozadju 80 čevljev lepega gozda. Asfaltni dovoz na lot. Vodnjak globok 110 čevljev. Za informacije kličite RE 1-7267. —(25, 27, 31 okt) AMERIŠKA DOMOVINA, Karel Mauser: LJUDJE POD BIČEM m. dci. i p w> 3 I Nikoli ni poskušala preteklosti v njenih bolečih utripih razčleniti in poiskati v njej pozitivnih strani. Celo njeno življenje tedaj je bilo tako strašno prepojeno s patetičnim nacionalizmom, ki se Ra je bila naučila v šoli, da niti ni poskušala razumeti drugih ljudi, ki so poleg nacionalizma premišljali tudi žrtve in njih ceno pri končnem računu. Kako strašno se je nato v Dobrepoljah zarasla v to njeno topost trava z groba Franceta Rekarja. Tisto spoznanje je bilo obupno in je vso preteklost nenadoma razklalo. In v Teharjih žito, ki je raslo iz mozga mrtvih ljudi. Tisto mii'-no valovanje klasja, ko se je zavedala, da je pod njim mrtvo dihanje tisočerih ljudi, belih, na katere je nekoč gledala z vzvišenim prezirom. In ta mirni slap bele tišine tukaj, te velike mrzle pahljače mogočnih smrek! Kaj vse čuvajo te? Kaj se skriva po tdh zasneženih kotanjah, v katere gotovo niti v poletnih dneh ne posije sonce? Mokre in grozotne strmole v tiho prelivanje drobnih vodnih niti, ki križajo nevidne steze živali. Kako strašno je mrtvo kraljestvo ideje, zavoljo katere se ljudje preprivajo, sikajo drug na drugega in se kakor podlasice zagrizavajo v vratove. Prvič je začutila, kako težko je trpeti za idejo, za nekaj, kar ne moreš prijeti. Lahko je CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY HOT DOG AND HAMBURGER STORE—BY OWNER. Good location and business. “26th St. Miracle Shopg. Mile.” Make offer. MO. 6-7868 or CA. 6-5552. (205) REAL ESTATE FOR SALE WORTH —Owner transfd. 3 bdrm. contemp. Wood & beam ceilings. Elec. kit. Forced air ht. Lots of closets. Storage. Econ, to heat. 105x135 ft. oak shaded lot. Nr. everything. GI. 8-2255. (205) NORTHBROOK—Owner 1959 Butternut-lane, All face brk. ranch and gar. 2 twin-size bedrms. Tile bath. Patio. Alum, storms, crptg., drapes, stove. 2 blks. to grade and high school. $19,500. CR. 2-1114. (205) MELROSE PARK Make offer, 3 bedroom home, in Westlake hospital vicinity, or lovely corner lot, birch cabinet kitchen, recreation room with bar, alumi* minum storms & screens, oil heat, many other fine features, oversized 2 car garage. Near public and parochial schools, low taxes. Filmor 3-8716. (205) PALOS HEIGHTS — $18,500 6 rooms. 1 floor. Offers convenient location to stores schools & transp. Lovely trees. Only asking $3,700 down. BE. 3-7676. (207) Owner Transfd. Will sacrif. 2 yr. old brk. & redwood split level home. 6 Ige. rms. 3 bdrms. 8’ closets. Comp. eqpd. GE kit. 2 car att. gar. % acre lot so. of Lombard. Mid $25’s. MA. 7-8055. (205) BY OWNER — 10 room home. Ideal for mother-in-law. 2 kitchens, etc. $15,900. Wooden lot, 80x180. Call MA. 7-5567. (205) trpeti za dobrega in ljubega človeka. Veš, da tvoje trpljenje razume in sam čutit neka slast. Toda trpeti za idejo, vztrajati v samotnem boju, žalostno izgorevati v zavesti, da nimaš ničesar pokazati in da boš ugasnil pozabljen, trdno tišče v pesti nevidno misel za katero si umrl — to, je strašno. Zdi se ti, da si umrl po neumnem, iz same trme, ko jih je vendar toliko) ki isto mislijo in so si rešili življenje s tem, da so uklonili hrbet. Kakor je nekoč dejal Blaž: če bi imel dve glavi, bi eno riskiral. Ena bi mi ostala. Kako bedno postane trpljenje ob misli, da so samo nekateri imeli pogum, da so nosili edino glavo naprodaj, da jo nosijo še sedaj in se nočejo zlomiti. V nedeljo popoldne, takoj po južini, so jih nalašč spet pognali v hrib. Bila je muka riniti skoz sipko belino, ki se je kar naprej mlela pod stopinjami. Pot nazaj je bila še hujša in Silva si je želela, da bi bil z njimi vsaj dobri, stari stražar, ki ni nikoli priganjal. Toda tokrat so imeli nekega novega, ki je kar naprej silil k naglici. Sredi popoldneva, ko so jet-nice že tretjič prišle h kupu razmetanih, zazneženih drv, je za njimi v strmino prilezel stari stražar in na hitro rekel nekaj besedi z novim stražarjem. — 'Siiva Miklavc! — se je novi zadrl proti gruči. — Tukaj — je rekla glasno. — Takoj nazaj v taborišče h komandantu. — Plašno je stopila iz vrste in dobro je vedela, da so oči vseh jetnic usmiljeno uprte v njen hrbet. Toda kakor brž sta bila s starim stražarjem sama, je tiho rekel; — Mislim, da ne bo nič hudega. Dva sta prišla h komandantu. Morda komisija. Včasih pride in nekaterim zavoljo dobrega vedenja znižajo kazen. — Ni mu verjela. Trda od strahu je stopala za njim, lovila stopinje in mislila samo na to, kaj bi se moglo zgoditi. Morda so zaprli Viktorja in zdaj bi radi zaslišali še njo. Ko je otepala čevlje pred barako, ni čutila nog in srce ji je bilo z neznansko silo. Vstopila je, slišala udar stražarjevih škorenj, oster komandantov odgovor na stražarjev raport in noro, gledala po toplem prostoru. Za mizo ob strani sta sedela Blaž Bregar in tovariš Saša. Blažev obraz prepaden, Sašin tog in malomaren. Novo zaslišanje torej, je pomislila. Nato je slišala vzvišen komandantov glas: — Izvolita v to sobo, tovariš direktor. — Bregar je vstajal izza mize, komandant je odprl vrata, ki so vodila v majhen, toda čeden prostor. — Midva s tovarišem Sašo bova govorila o Ljubljani. Prekleto sem žejen kakšnih novic. — Stala sta si nasproti, zmedena, Blaževe oči so se nekam vročično sprehajale po Silvini siromašni suknji. —- Nisem prišel po svoji volji — je rekel ubito. — Dovolj sem strahopetca, da bi se ne upal. Poslala me je Nataša. Na zadnje pismo ji ni nisi odgovorila. Saj ti je pisala o svo- ji bolezni? — — Da — je rekla tiho. — i Nisem mogla. Nimam več znamk. — Nista sedla, Silva je gledala v tla, v poribane ozke deske. — Na to nisem mislil — je rekel votlo. — Ali ne bi sedla? Odšla je k mizi in sedla čisto k robu. Blaž je nažigal cigareto. — Z Natašo je zelo slabo — je rekel. — Ima pogoste napade? — je dvignila oči. — Napadi so čisto prenehali, drugo je zdaj. — Roke so mu mrzlično drgetale na mizi. — Ali ti o značaju bolezni ni ničesar pisala? — — Ne — je rekla. — Da se slabo počuti, da je trudna od jutra do noči. Drugega mi ni pisala. —i Obraz mu je tonil v cigaretnem dimu. — Raka ima — je rekel nenadoma in obstal na stolu kakor okamenel. — Raka? — je dahnila. — Zato sem prišel — je dejal. — Doktor misli, da bi vseeno poskusil z operacijo, čeprav je prepričan, da je možnost za rešitev ena proti tisoč. Neko upanje je vendarle. Vzeli bi ji levo stran prsi, toda zdaj se Nataša ne more odločiti. Neža — najina služkinja — ki je bila nekoč sestra jo sili, toda Nataša visi še na tem, kaj bi ji ti rekla. Razumi me prav — na nek način strašno oživlja preteklost in je prepričana, da si ji ti vedno svetovala najboljše, če bi ji napisala pismo, bi se nemara odločila, čeprav se boji. — Molčala sta in Silva je gledala v lužo, ki se je nacedila z njenih sneženih čevljev. Kako v čudnem položaju sta se spet znašla. Natašina bolezen z muko pregraja prepad med njima. — Ti sama si videti strašno bedna — je slovknil. Nalašč ga je preslišala in stiskala roke. —< Nisem zdravnik — je rekla trdno. — Kako naj svetujem? — — Ne potrebuje zdravnika, zdaj potrebuje samo še človeka. — Kakor da mu je grlo čisto izsušeno, je hrkajoče dodal: — Dobrega človeka. Razumi me prav. — Iz žepa je privlekel papir in kuverto. — Vse sem prinesel s seboj, Silva. — Kako brez moči je bil videti, ko jo je imenoval z imenom. — Saj ne gre zame. Vem, da me sovražiš, toda Nataša se mi smili. Cel teden že koleba. Zvečer se odloči, da se bo dala operirati, zjutraj se premisli. Vse postaja strašna muka, življenje je razcefrano do zadnje niti. — S prsti je potegovala papir k sebi. — Ali bo šlo pismo skoz cenzuro? — je vprašala z medlim glasom. — Ne, sam ga bom odnesel. Tudi jaz ga ne bom bral. Lahko ga zapečatiš. —• Iz prsnega žepka je vzel njeno pero in ga ji ponudil. — To je še tvoje pero — je rekel. Zardela je in ko ga je odvijala, so se ji tresle roke. — Lahko ga ohraniš, če hočeš — je dejal topo. — Hvala, darov nikoli ne jemljem nazaj. — Gledal je v njen suhi obraz, ki se je sklanjal v mizo in v velike trepalnice, ki so na gosto utripale. Bila je kakor brez j ramen v tej preveliki suknji, z grdo povezano zaplato. — Silva, napiši tako, da bi ji bilo v pogum. — Dvignila je glavo. — V tem času je to vse — je rekla hladno. — Treba je imeti pogum, da živiš in pogum, da umrješ. Nekateri ga nimajo na za eno ne za drugo. Takoj nato. je spet sklonila glavo. Ni hotel^ videti njegove rdečice. Ko je pismo skončala, ga je dela v kuverto, toda je ni zalepila. — Tukaj, Blaž. — Ponudila mu je pismo čez mizo in ko ga je vzel, ga je takoj zalepil. —. Nočem, da bi mislila, da sem ga bral prej kakor Nataša. — Vsak zase sta zdaj čutila, da sta opravila in da bi se lahko poslovila. In vendar se nista. Sedela sta si nasproti, iz pisarne je prihajalo komandantovo govorjenje in s hriba, ki ga je bila moč videti skoz okno, je v velikih valovih prihajala bleščeča se svetloba. — Rad bi videl, da bi Nataši tudi pozneje še pisala — je rekel trudno. — Iz ljubezni do nje in . . . davil se je z besedami — in morda iz usmiljenja do mene. — — Razpet se ti nekoč ni smilil — je rekla in gledala skoz okno v svetlobo. — Mo- ral se je ubiti, ni prenesel izgube. — — Ni se ubil zavoljo nje —' je skoraj siknil, čutil se je ponižanega. — Zavoljo nje. Nisem ji upala povedati. —< (Dalje prihodnjič.) NAPRODAJ Ohijsko in kalifornijsko GROZDJE IN MOŠT POMPE! WINERY 1 1 1

j S m 3990 E. 89 St. Dl 1-3185 pri Harvard viiiiiimiiiiimiiimiimiiiiiiimiiiimmiimiiiiimiiiKiiiiiiiiiiiimiiimiiiiimimiiiig NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnih src sporočamo, tla je 25. septembra 1961, v osemdesetem letu starosti, umrl naš ljubljeni soprog in brat, ANDY RIJAVEC Rojen je bil v Trnovem pri Gorici, odkoder je prišel v Ameriko pred 52. leti. — Pogreb se je vršil 28. septembra iz Želeto-vega nogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in od tam, na pokopališče Kalvarija, Srčna hvala čč. duhovščini fare Marije Vnebovzete za obiske pokojnika na domu, za sv. zakramente, za darovano sv. maše in za s-premstvo na pokopališče. — Hvala vsem, ki so darovali za vence, za sv. maše; vsem, ki so ga prišli kropit in ga spremili na pokopališče; pogrebcem, ki so nosili njegovo krsto; vsem, ki so dali svoje avtomobile za spremstvo na pokopališče in. vsem našim dragim prijateljem za iskrene izraze sožalja. Hvala pogrebnemu zavodu Jos. žele za lep pogreb. i Dragi naš Andy, počivaj v miru v Tebi tako dragi ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda! Počivaj v miru, spavaj sladko! žalujoči: FRANCE S, souroga LOJZE, brat V starem kraju so sestre TEREZINA in FELICITA Cleveland, Ohio, 25. oktobra 1961. ' •: : ■ ■ ■ m ZADNJE V PARIZU — Slika predstavlja dekleta v zimskem plašču iz rjave kaš-mirske volne, skrojenem v pariški modni hiši Lanvin-Castillo. H Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, naj veselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. m m p 1 I IS I g I I p i sl sl 1 i s g ž* i S i P i i 1 | I s i s? sl i s? 3 s S i Sl 1 s? 3 3 i *| I g I I i Na svidenje! I S?> 3 1 p Cleveland 3, Ohio jf S* fl: AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St.11002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene ZADNJE POTEZE — Mlada delavka v tovarni keramičnih in porcelanastih predmetov v Kairu v Egiptu končuje zadnje okraske na skodelicah za \čas. \Tovarna je edina svoje vrste na vsem Srednjem vzhodu in izdeluje najrazličnejše blago, od higienskih naprav do vaz in razne posode. NA MOSTU — Alf Hansen ima 77 let, pa vendar ži še vedno v divji prirodi Norveške severno od tečajnika. sliki ga vidimo stati na mostu, ki ga je sam zgradil pic deroče reke. To je na istem mestu > že tretji most. 7/ mu je narasla reka odnesla.