List 32. 1 • 1 '1 u 9 , * ' A ^ ' / « , ♦ * i f \ Tečaj LIX i I I I po Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., — pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone BO vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljub se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin. > dvakrat 24 vin. > trikrat 30 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 9. avg^usta 1901. Politični oddelei<. b 0] lesa in bode do take izravnave prej ali slej gotovo prišlo. i tudi že sedaj zamore državna uprava velike občine v marsikaterem oziru glede tu omenjenih nalog lastnega delokroga prav izdatno podpirati. Program ljubljanskega župana Zlasti gospod deželni predsednik pokazal svojo dne avgusta 9 bil gospod Ivan letos že v tretje poveril najodličnejše pa tudi najtežavnejše dostojanstvo, Minolo soboto Hribar, kateremu občinski zastop naklonjenost tedaj posojil, in se ko šlo za olajšave glede potresnih njemu zahvaliti, da je osrednja vJada glede teh posojil dovolila dokaj izdatne popuste in olaj- kar jih zamore meščanstvo podati 1 slovesno instaliran šave. Bodi mu torej o tej priliki izrečena zaradi tega kot župan glavnega mesta Ljubljane. iskrena zahvala z nado 1 da bode mestni občini tudi v Pri priliki le župan v obširnem govoru* razvil bodoče jednako naklonjen. svoj politični in komunalni program, po katerem hoče Bilo bi neskromno od mene, ko se misliti ravnati v novi triletni dobi svojega županovanja. Ker je drznil, da ste s svojo soglasno volitvijo hoteli izreči, da Ljubljana ne stolno mesto dežele Kranjske, ampak me smatrate najsposobnejšega voditi še tudi tudi središče vsega slovenskega naroda ter razvoj nadalje da Ljubljane zdi za vse slovenstvo najvažnejšega pomena J se mestno upravo, saj dobro vem in veste to tudi Vi, imate med sabo može, katerih zmožnosti daleč nadkrilju nam primerno J da priobčimo vse važnejše točke iz županovega govora. Zahvalivši se za potrditev županom in za pripo programatično jejo moje zmožnosti. Ne bodem se torej motil, ako Vašo odločbo smatram za odobravanje načel, katera dosledno — to zastopam odkar delujem v javnosti. In ta načela znanje, kateri je vladni zastopnik izrekel županu na nje- slovesno izjavljam bodem zastopal tudi na dalje. govi delavnosti in na doseženih uspehih je župan dejal: Zvest sin svojega naroda > bodem deloval vedno in po Opravila velikih občin množe se takorekoč od dne vsodi za njega blagor, za povzdigo njegove veljave m do dne; ziasti pa naraščajo opravila prenešenega delo- za pravice, ki po naravnem pravu in naši ustavi gredo kroga ne po dneh, temveč po urah njimi raste pač milemu mojemu maternemu jeziku ; preživivši nekaj let važnost velikih občin; raste pa v progresivni meri tudi med vzornim češkim narodom in proučivši ? kaj ga je njihova odgovornost. Zato je neprecenljive vrednosti, da pripeljalo na njegovo sedanjo visoko stopinjo » prepoto vlada med prvo in drugo inštanco ono dobrohotno so vavši dalje veliko sveta in prepričavši se, da se w glasje daje poroštvo za točno in neoporečno funkcijo- ondi položil temelj splošnemu blagostanju, kjer se novanje javne uprave. Ne manje pa zaslužujejo in so upošteval napredek ? deloval bodem vsestransko v na velike občine tudi potrebne podpore in pomoči pri ve- prednem smislu; opazujoč 1 kaka čuda ustvarja dan na likih nalogah, ki jih imajo dandanes reševati v lastnem dan pred našimi očmi človeški duh, odkar je rešen težki delokrogu. Zdravstvo, omika, javna varnost in skrb za spon, v katere ga je oklepalo srednjeveške mračnjaštvo, uboge zahtevajo žrtev, o kakoršnih pred nekaj desetletji služeče gotovim stanovom za utrdbo in vzdrževanje ne- mestne uprave niti pojma niso imele, in katere se tem omejenega gospodstva, priznaval bodem vedno svobodni težje občutijo, ker se stroški za oskrbljevanje opravil misli, dvigajoči se na zefirnih krilih k nebu pod oblake, prenešenega delokroga tako rapidno množe. Vsestransko snujoči in preslavljajoči neprestano, ustvarjači iz sužnjev se naglaša potreba primerne izravnave teh občutnih verskega fanatizma poln opravne občane in zavedne ver bremen s porazdelitvijo med državo in samoupravna te- nike > prvo mesto v sodobnem življenju. Da se bodem dolžnostim, katere nalaga častila mestu v tržnico investovani kapital prav izborno f služba župana ljubljanskega, zvesto posvečeval ni mi obrestoval. treba naglašati. Dela in truda se ne plašim. Navajen Vprašanje preuredbe južnega kolodvora, za katero sem ga; saj je ne da se bal očitanja neskrom- se živo zanimalo vse mestno prebivalstvo, bliža se nosti morem to reči moje življenje od rane mladosti končni rešitvi. Pred par meseci vršila se- je na lici mesta pa do današnjega dne bilo delaven dan. Dela pa čaka postajna komisija, ki je predloženi splošni načrt z ma še veliko. Res, da sem z Vašo pripomočjo in Vašim po- limi izpremembami spoznala za svrhi primeren, in Nje žrtvovalnim sodelovanjem izvel že mnogo onega pro- Prevzvišenost gospod železniški minister povedal grama, kateri izvesti sem obečal, ko sem prvič polagal gova mi je, ko sem imel te dni srečo govoriti ž njim na slovesno prisego v roke vladnega zastopnika; a vsega Bledu, da je južna železnica že dobila nalog, neutegoma vender v kratki dobi petih let ni Zato pa upam, da se mi posreči bilo mogoče storiti, izgotoviti podrobne načrte. Sedaj, ko je to vprašanje ako mi ohranite končno bilo dognano 1 mogoče mi bode s tem večjo gc- ustanovitev se za svojo požrtvovalno naklonjenost še nadalje, in ako se ne rečnostjo in opravičenostjo potezati daste od naprednega in za naše mesto jedino koristnega mehaničnih delavnic državnih železnic, in upanje imam, delovanja odvrniti po onih, ki v nedelavnosti in stagna- da se mi s pomočjo častitih gospodov državnih poslancev ciji vidijo srečo in spas v bodoče ustvariti in doseči posreči, tudi to zadevo privesti do končne ugodne rešitve. še mnogo koristnega za Ljubljano. ötvar Ker smatram onaiko in prosveto za zanima zlasti prebivalce jugo-iztočnega najvažnejšo dela mesta, je razširjava Rožnih ulic in s tem v zvezi tem točko svojega bodočega delovanja, opozarjam pred vsem, stoječa gradnja novega župnišča pri sv. Jakobu, da bode moja skrb posvečena popolnitvi obrtnega pouka, oziru vršila se bode ^ kratkem konkurenčna obravnava, zato pri c. kr. učni upravi z vso goreč- in ker je slavna kranjska hranilnica s priznanja vredno in da bodem nostjo deloval na to, da se čim preje odpre v Ljubljani požrtvovalnostjo priskočila mestni občini na pomoč 1 bode državna obrtna šola Vsled razpisanega natečaja » čegar se željam prebivalcev omenjenega mestnega dela bržkone rok je ravno pred kratkim potekel dobila je mestna že v kratkem ustreči zamoglo. občina troje načrtov za poslopje, v katerem ima nasta- Ko se dogradi poslopje za nameravano državno njena biti ta šola. Ko so jurorji o teh načrtih izjavijo, obrtno šolo, nastane tudi potreba zveze med desnim in poročpl bodem o stvari občinskemu svetu, in računajoč ievim bregom Ljubljanice v smeri Opekarske ceste. na dobrohotno podporo cesarske vlade gojim opravi- sem o potrebi in koristi te zveze že Ker davno prepričan, čeno upanje, da bode mogoče stvar do bodoče stavbne naravno sezone definitivno dognati. » da tudi tega vprašanja ne bodem puščal iz nemar. Ne manje važna se mi zdi popolnitev zavoda, kate- remu je bila prva moja skrb posvečena, ko ste 1. 1896. poklicali na čelo mestni upravi. Cesarja Franca Jožefa mestno višjo dekliško šolo, ki pod spretnim vodstvom prav sijajno uspeva in doseza najpopolnejše učne uspehe, Za aprovizacijo mesta in za nadalnji razvoj naših že sedaj dokaj živahnih živinskih sejmov neobhodno potrebno je živinsko prekladališče v zvezi s kontumačnimi tako da se danes v strokovnjaških krogih smatra za jeden najboljših učnih zavodov te vrste, treba bode po mojem mnenju v smislu ministrskega regulativa za višje hlevi in desinfekcijsko napravo pri mestni klavnici, tem oziru sem se že mnogo trudil in se bodem tudi v bodoče, dokler se te naprave ne oživotvorijo. Ljubljana se lepša in ppmlaja na vseh koncih in dekliške šole preustrojiti v šestrazreden lice j. Res » da krajih tujci. Damačini morebiti tega ne opažamo tako ko taka preustrojitev provzroči mestni občini nekaj novih stroškov; toda v sedanji dobi ko tudi ženstvo stopilo v življenja tekmovalni boj in glede na to, da je omikana in pros veti jena žena in mati pravi blagoslov za rodbino, šolsko izomiko nikdar zadosti ne storimo. ki so polni hvale o tem. Tudi na to stran bode moja pažnja obrnjena še na dalje, pri čemer seveda ra-čunim na krepko podporo olepševalnega odseka. trenotku, ko stojimo bode vsaj 1 Za žensko Sicer pa pričakovati, da bode učna uprava » ki po drugod ženske liceje prav izdatno podpira, tudi našemu naklonila mnogo višji letni prispevek, kakor ga uživa višja dekliška šola sedaj. Izmed ostalih naprav, ki čakajo rešitve, omenjam Nazaj se ne bodem oziral, pred otvoritvijo električne cestne železnice nekoliko preobrazila naše prometne razmere; cesar Franc Jožefovega mostu, ki bode v pravi okrasek mesta; jubi-lejske ubožnice, sezidane po vzornem elberfeldskem si stemu in povsem moderno urejenega poslopja za mestno dekliško osemrazrednico 1 bilo bi odveč rekapitulovati 1 kakoršno je bilo delovanje občinskega sveta v minoli pred vsem tržnice, katera se mi zdi za Ljubljano ne- dveletni dobi. Te naprave, v zvezi z novo odprtimi uli obhodno potrebna v zdravstvenem oziru in zato maga v ugodnem smislu regulovati cene živilom. 1 cami, novozgrajeni kanali, novopoloženi aoi tlakovi da po- Dokler novoopravljenimi krasnimi nasadi govore in dosti zgovorno Ljubljana take tržnice nima, ne bode mogoče uravnati % tržnih razmer kupujočemu občinstvu na korist in v zado-voljstvo. Temu vprašanju posvečeval bodem torej svojo dokaj važno ulogo. Znamenita rimska naselbina o njem. Ni se ga treba sramovati ne Vam in ne meni. Ljubljana je v domači zgodovini že od nekdaj igrala postala posebno pažnjo, zlasti, ker sem prepričan, da se bode v srednjem veku jedno za tedanje razmere najbolje urejenih mest. Imela je slavnih dni za časa turških razgrajala, da se je morala izprazniti. Druga nesreča se ni invazij in francoske okupacije. Veda in znanost cveli ste zgodil V njenem ozidji, in državi proslavljali na bojnih poljih. dajala junakov, ki so se Narod, kateremu je bila Deželnozborske volitve Letos v septembru ID v oktokru se bodo v raznih kronovinah vrSile volitve v dež zbore. Volilno gibanje je že povsod v teku. Najveö zanimanja vedno mila in draga, krstil jo je belo Ljubljano v temni vzbujajo volitve na Češkem. Tam so se agrarci dvignili zoper novemu, Mladočehe in sploSno se sodi, da pridobe 20 do 25 mandatov. Tudi mej Nemci na češkem bo velik boj in sicer mej pristaši Pradejevemi in Wolfovimi. Na Gališkem se vladajoča poljska stranka mnogo trudi, da zaduši raznovrstne stranke, ki se dvigajo proti nji. To pojde sicer težko, ali s pomočjo vladnega slutnji menda, da mu iz nje pride probuja svobodnejšemu in zato srečnejšemu življenju. Ta slutnja ga ni varala, čez ledeno skorjo krutega absolutizma potegnile so tople sape svobodnostnih idej, in Ljubljana je bila med prvimi mesti ki se za te ideje ogrevati aparata se to že doseže. začela. Te ideje propagovane po najboljših možeh m do ' Ogrska. Te dni je razmeroma še mlad umrl bivši pa so vele ravno do probuje slovenskega naroda sedanjega njegovega priznanja vrednega napredka. Kaj svojemu prosvet- katere v kot čuda torej, da so v Ljubljano nemu žarišču zaupljivo jeli oči obračati veliko rodbino spaja ista sladka materna govorica. minister in predsednik poslanske zbornice Dezide: Szilaggy. Umrli je bil jeden najznamenitejših madjarskih liberalnih politikov. Grlavno njegovo delo je uvedenje civilnega zakona. VSI Bela Srbija lilnem redu. Minolu nedeljo so se prvič po novem vo-ga je upeljal kralj zajedno z oktroirano ustavo. vršile volitve v narodno skupščino. Zmagala je vladna stranka » cepila in da je jeden del radikalcev prestopil v opozicijo Ljubljana, ki zamore že ponosna biti na to, da je stolno Značilno je, da se je pri teh volitvah radikalna stranka raz- mesto prirodnih krasot in čudež bogate kranjske dežele more se tem bolje ponašati z zavestjo, da duševno središče vsega slovenskega naroda. priznano « Nemčija ponedeljek zvečer v starosti 1 let umrla mati nemškega cesarja Viljema in vdova umrlega ce- sarja Friderika III. Pokoj je bila hČi gleške kraljice To dejstvo imel sem pred očmi doslej tudi kot Viktorij Nemčiji je bila vedno velika nasprotnica Bismarcka slo župan bele Ljubljane in bodem ga imel v bodoče, vesno Vam obečajoč, da hočem storiti vse, da Ljubljani kot središče Slovencev zadobi čim večjo in večjo veljavo Vojna v južni Afriki Boj se daljuje. Prezident Krüger upa še vedno na zmago Burov in )e sled tega od klonil ponudbo holandske kralj da bo ona posredovala pri Angležih, da sklenejo mir. Neizprosen je pa tudi Chamberl ki končno mora privesti do tega, da se bode rojakom Ta je v angleškem parlamentu proglasil vse vojskuj Bure našim tudi najvišja izobrazba delila iz nje. Pri tem pa za razbojnike in zagrozil, da jih uniči. Voj zadobi s tem nikakor nisem in ne bodem pozabil, da mi ravno želja po priboritvi večje veljave našemu lepemu mestu nalaga še krutejši ačaj Angleži so oborožili Kafre in druge za- morce popolno nepristranost in pravičnost do soobčanov druge zamorca, ki ter jih poslali v boj in jim zajedno dovolili, da smejo ropati in moriti mej Buri kolikor hočejo. Buri vstrele vsacega v službi Angležev, zajedno pa so naznanili v narodnosti ter bodem zato vse svoje delovanje uredil v London, da postrele vse ujetnike, in da se bodo posluževali smislu ravnopravnosti. Ne morem pa o tej slovesni pri najhujših repres ako Angleži ne razoborože zamorcev Vse liki zatajiti želje ) naj tudi naši soobčani druge narod kaže da nastane v južni Afriki strašno klanj nosti nikdar ne pozabili, kaka sama ob veljava gre v Ljubljani slovenskemu življu. sebi umljiva Svoj govor je župan zaključil s povdarjanjem da Wis. ^ Wi^ m Obrtnija. bo skrbel za dobro razmerje mej vojaštvom valstvom in s Slava-klici na cesarja. in prebi W_I__._ Mi s svojega stališča želimo, da bi bilo županu mogoče i izvršiti njegov program, ker bi to bilo v korist mestu in vsemu slovenskemu narodu Politični pregled. Notranji položaj Zanimanje vsega javnega mnenja se vedno osredotočeno na novi nemški carinski tarif, pisje se bavi še vedno s to zadevo, a prav pristransko, očitna je tendenca, delati pri tej priliki na obnovitev nagodbe Časo Kar Zavarovanje delavcev za starost in invaliditeto. • B (Iz peresa slov. socijalnega demokrata). Socijalno demokratična stranka se že dolgo zavzema za obligatorično zavarovanje delavcev za starost in invaliditeto, To izvršiti je dolžnost tudi kapitalistično urejene države, to je socijalna naloga, katera se more in mora izvršiti tudi v okviru sedaj veljavnega družabnega reda. Zavarovanje delavcev za razne slučaje je sicer na sebi važna socijalna reforma ali ta reforma ni druzega z Ogrsko in vidi se, da gre gotovim krogom pred vsem za nič 1 kakor preskrbljenje siromakov v moderni obliki 1 to nagodbo, da branijo v prvi vrsti kmetijske interese ogrske državne polovice. Madjari sami zdaj kar gore za nagodbo ker vedo da jih nemški carinski tarif ugonobi, če Cislitvansko ne nikakor pa se ž njim ne uveljavi del socijalnodemo kratičnih načel. tem pa nikakor nočemo reči da zavarovanje vprežejo za njihove interese. Upamo, da bo cislitvanski par- ^^ g^arost in pa invaliditeto ni za delavski stan lament pozoren in se ne bo dal vjeti v ogrske zanjke. Deželni zbori so se vsi razšli, in nastala je politična največje važnosti, s tem hočemo pribiti da kapita tišina,kakor vsako, poletje. Zadnji deželni zbor se bil istrski. Ta je imel Se te dni seje. poslanec govoril v hrvatskem jeziku Kadar vselej gale razšel, hrvatski i a tako listična država z uvedenjem tega zavarovanja ne bi storila ničesar ? kar bilo v nasprotju s sedanjim njenim bistvom in namenom. Prav kapitalična država ima pred I I vQom A Q VQ^rkfrkTTi alroiof An^rti m 1 rt 1 ivi 11 rM ttoow« P £ VOX ool O net im 1 n oioi lixhi tistim, ki niso zmožni, zaslužiti si vsakdanji kruh p Kaj pa doslej storila država in kaj so doslej storili podjetniki za preskrbljenje delavcev za starost in onemoglost? t Ako odštejemo rudarje, ki imajo svoje obligatorno nikom ima zaveza pravno varstvo v Inomostu in v Bol-canu, kamor se obrtniki proti takim „prijateljem" obračajo. Jako važno je tudi posredovanje dela. Posredovala je zaveza obrtnikov 19046 osebam. 12.662 oseb je iskalo dela in v 5 309 sluSajih se je delo preskrbelo. Letni če tudi prav problematorično zavarovanje za starost in prispevek za vse te ugodnosti znaša za vsacega mojstra onemoglost, potem se mora celi državi na sramoto pri znati, da je vsa armada proletarcev 1 ki živi od dela 30 vin. na leto! Da, da: v slogi t tirolskim obrtnikom na njih uspehih. moč. častitati je 1 svojih rok, in da je velika večina malih meščanov od kazana na razupito občinsko „preskrbljevanje" ubogih katero prežalostno „preskrbljevanje" je pravna posledica našega starega domovinskega zakona. • ; i Novi domobranski zakon je v tem oziru vplival na te razmere. Vsled novega domovinskega zakona zadobi namreč na milijone delavcev domovinsko pravico Kmetijstvo. * ^^^ ' - k^L^ kJLj ^J^j ^ * * ^ ^ * ^JL^ ■ * ■ > * ^ ' * . ^ A. . • • ' ^ ^ > A > - • ' . ^ ^ ' * ^ ^ - ^ ' . • > ^ • A . • ■ ^ • ^ ^ m ^ Ugodno Ravnanje z gnojem v hlevu. že v hlevu je skrbeti, da se iz gnoja ne pogubi v tistih občinah, koder stanujejo, in s tem tudi pravico nič gnojilnih tvarin. S primerno narejenimi stajami in z do dobrim nastiljanjem moramo skrbeti, da se ne izgubi preskrbljenja" v slučaju ububožanja. Občinske odbore je novi domovinski zakon hudo scaln'ca. Staje morajo biti v ta namen popolnoma nepre- prestrašil, zakaj spoznali so, da jim prete velikanski stroški, dime, da se scalnica ne more zacejati v tla. Nepredirna lahko napraviš iz gline, če jo na debelo zbiješ z tla Ta strah pred stroški je provzročil, da so se tudi burž-vazijski krogi začeli ogrevati za obligatorno zavarovanje batom v tla. Kjer ni glinaste zemlje, jo je treba nape- delavcev za slučaj starosti in onemoglosti ta način občine ubranile velikih bremen. saj se na Ijati v hlev. Premožnejši gospodarji napravijo tlakane staje m zamažejo tlak z cementom. Staje je tako napraviti da zavarovanje delavcev za slučaj bolezni in nezgod je občine znamenito razbremenilo. Koncem 1897. leta imelo 26.252 oseb stalno rento v skupnem znesku so nekoliko nazaj nagnjene, in sicer zaradi tega, da se scalnica, kolikor je ni popila stelja, lahko odceja v gnoj-nični jarek ali žleb, katerega moramo napraviti koncem 2,156.702 gld., vrh tega so zavarovalnice zoper nezgode v letu 1897. izplačale na podporah poškodovanim zavarovancem poldrugi milijcn goldinarjev. Bolniške blagajne staj 1 in po katerem se ima vsa preobilna scalnica odte so v dobi od 1890. do 1. 1897. izplačale 4,370.000 rade delajo kotanje pod nogami živine kati v gnojnično jamo. Površje staj mora biti sicer ravno. Ker se pri glini redno jih slučajev bolezni in 148.000 slučajev smrti skupaj treba popravljati in poravnati, ker sicer v takih žlebinah 103,130.000 gld. zastaja gnojnica. Ako VSI tisoči in tisoči delavci ne bili zava Ker se začne gnoj razkrajati že v hlevu, moramo rovani. morale občine vsaj večinoma vsa bremena skrbeti, da se ne pogubi nič amonijaka, ki posebno rad zanje nositi. Milijone goldinarjev bi bile občine morale in hitro uhaja iz. gnoja; to čutimo najbolj v konjskih plačati, vsled zavarovanja pa niso imele nikakih izdatkov, hlevih. Skrbni gospodarji so tako varčni v tem pogledu (Dalje sledi.) da trosijo v hlevu raznovrstne tvarine po gnoju, s kate rimi je mogoče ohraniti velevažni amonijak. Posebno Organizacija obrtnikov na Tirolskem jako trdna in ima zaznamovati znatnih pridobitev. Or-ganizovani so tirolski obrtniki v zavezi, h kateri pripada tam, kjer puščajo gnoj dalj časa, po cele tedne pod Tino,, gledajo skrbni gospodarji na to, da gnoj no trpi 61 obrtniških zadrug s 3000 člani. Res, veliko uspehov nobene škode. V ta namen ga potresajo z gipsovim super-fosfatom, potem z gipsom, s kajnitom ali pa s šoto. Najboljše sredstvo za ohranitev amonijaka v gnoju je gipsov si je pridobila zadruga. Naštejemo v spodbudo obrtnikov glavne uspehe zaveze. naših superfosfat, ki. obstoji iz 50 o/. gipsa m IZ 6 do 10 o/ o « Posrečilo se je zavezi pridobiti prepoved kroš njarstva v Inomostu. 2. Posredovanjem zaveze je fosforove kisline; ta superfosfat ima še to posebno lastnost, da pridrži v gnoju tudi samočisti dušik, katerega ni mogoče z nobeno drugo stvarjo pridržati. Toda žal, deželni zbor tirolski da ta tvarina ni za nas, ker predraga » če jo hoteli naročil občinam, prepovedati ali vsaj v svojem okrožji omejiti krošnjarstvo. z Nemškega naročati. Pri nas se moramo zadovoljiti z navadnim gipsom, če tudi 4 3. Zavezi se je posrečilo, dobiti podporo iz deželnega fosfat. Gipsa porabimo na manj vreden kakor super-dan in za goved po pol do zaklada za ustanovo mojsterskih bolniških blagajn, suro- 1 kile. Tudi gnojilo kajnit, katerega prodaja naša družba vinskih skladišč in zadružnih prodajaln. Zaveza je pre- že nekaj let, je dober za to. Treba ga je le pol kile na skrbela obrtnikom dva poučna tečaja. Sedaj deluje zlasti dan. Za nas je važna v tem pogledu tudi šota, raztrgana na ustanovitvi in združenju mojsterskih bolniških blagajn, s posebnimi stroji v takozvani šotni dr ob. Posebno je « C ta Hzarina 7» nntrfiRanie ffnnia v tiRtih kraiih. Tna nr. v ljubljanski okolici), kjer jo je lahko dobiti. če ne skrbimo za to da se dušik obranil v * ► gnoju, izgubimo lahko te dragccene snovi od* ene same dorastle govedi na leto za 10 gld. Kako je Guzelj umiral. Hlevski gnoj se še najbolj ohranil ) če ga Bilo okoli osme ure zvečer, ko sem prišel domov pustili toliko časa pod živino v hlevu, dokler ga ne ra-bimo. Pri tem načinu bi stelja popolnoma popila scal-nico. Živina bi gnoj dobro shodila in stlačila; vsled tega bi se gnoj počasneje razkrajal. Ker je toplina v hlevu na božične počitnice. hiši sem našel mater namo 1 ka tera mi je hitro postregla z dobro jedjo. Ko sem jo vprašal, kje da so drugi, odgovorila mi je, da pri Guzlju ker so ga prišli obhajat. 9 enakomerna dežjem, ) in ker bil gnoj zavarovan pred vetrovi » Pa še pojdi pogledat, kako je Jožu. Že od in vršil se razkroj gnoja enakomerno m pravilno. A Za tako spravljanje gnoja pa potrebujemo visokega dobrih prezračil, premičnih jaslij itd. Vsega tega pre- nekdaj hodi vedno k nam v dnino in zmirom je rad po Tebi vprašal, ko te ni bilo doma. Tudi oče ima tam z oporoko opravek. hleva, pa pri nas nimamo. Naši hlevi so dosti prenizki Napotil sem se proti hišici na koncu vasi. mala okna se razlivala bleda luč v temno noč. Skozi Ko tesni in že pri sedanjem ravnanju prezaduhli in pre , soparni * A stopim v zaduhlo izbo, nagovore me Porov boter : , slili smo. da se bo Maža prigugal, ko smo slišali « _ 4 • Mi ) da Pri takih okoliščinah gnoja ne smemo dolgo časa puščati v hlevu, ker si s tem pri živini več škodujemo kakor pridobimo pri gnoju. Iz gnijočega gnoja nastala si nekdo stresa sneg raz obuvala. Žvižgonfa smo ponj da pokordata z Jožem. Joža je pri koncu, Joža! Kakšne poslali. Kdo bi bil mislil, da ga bo tako hitro pobralo. ogljikova kislina in amonijak škodujeta zdravju živalij; posebno neugodno vplivata na pljuča in oči. V konjskih hlevih sploh ni mogoče puščati gnoja dalj časa pod vino. Pa tudi pri goveji živini ga smemo puščati rjuhe je še nosil, ko smo v jeseni listje v Kokarjih gra bili. Smrt J pravim 1 ta je huda. Najprej pošlje bolezen na te, da še te ovije počasi, da še sam ne veš kedaj. potem te pa z vso togoto vrže na posteljo; z vrvmi te poveže, včasih tudi precej trdo pridrgne. Ko ta opravi svoj posel, privleče se smrt, pobaše te, kakor nas baček v gozdu, pa gremo. jemu po dnij v hlevu 1 to pa če so hlevi več- dosti zračni in zdravi. Iz hleva spravljamo gnoj na gnojišče. He ) kdo Joža! Tone je prišel po prašat, kako kaj «T Fosforovo kislo apno za mlado živino. Opazovalo se je zlasti v suhih letih » da krmi Torej si ti tudi prišel; prav rad te vidim, predno nagovori me bolnik s slabim glasom, „kmalu mi Ko grem", bo odleglo za zmirom. Kaj to 9 da Tomaža še ni nedostajalo rudninskih snovi, ker zemlja ni mogla istih gg je „ato bolnik dolgo odkašljeval, zaslišali smo v veži zavoljo nezadostne vlage dovolj raztopiti. Zato pa je vina, krmljena s klajo, kateri primanjkuje fostornega apna, navadno medla, mršava, se liže, okorno hodi ter težko vstaja. Ker sestoje živinske kosti večinoma iz fosfornega kislega apna, zatorej je priporočati, osobito mladi govedi pokladati krmsko apno, da se isti normalno ravzije okostje močni Tomažov glas: 0 \,Slišal sem, da je Joža bolan, a da bi mu bilo tako hudo, nisem mogel verjeti; kakor pa zdaj vidim, je vender-le res. Je pač tako"! » Tomaž, pozabiva, kar je bilo med nama zaradi Če se živini poklada dobra tečna krma, potem dajati fosfornega apna. Drugo pa je. ni treba tiste neumnosti. Saj veš, fanta sva še bila, pozneje ako krma rastla se ne bila zgrabila. Prosim te, odpusti mi" ! prosi ga na zanemarjenih, negnojenih senožetih, in takih, se pri bolnik. Tako seno, taka otava ker » Prav rad Joža, pa veš kaj, stvar je tako Res ) manjka subštanc, da sem jaz začel zabavljati, pa pomisli, da takrat smo nas po Slovenskem ne manjka. prazna, malo vredna, neredilna od katerih rastejo živini kosti. Zatorej naj bi vsak kmet, ga že precej spraznfli. Da sem se pa jaz prvi v te za- kateremu je kaj ležeče na močni, lepi živini, pa ne gnoji kadil, kakor si pravil doma in pred gosposko, za to pa svojih travnikov, polagal govedi tudi klajno apno. boljše pa je, če se fosforovo .apno ne krmi živini, narav- tega sem se, ker sem bil vse jedno le malo pijan ne vem, kako bova naredila. Pa Če sem se, samo zaradi , Od- nost, ampak se gnoje travniki s Tomasovo žlindro. Na senožetih, gnojenih s Tomasovo moko, ne zraste le več krme, temveč je ista tudi redilna, sočnata, ker je bogata pustim že, pa nekaj nerad Da me pa po glavi bilo tako udariš, da si mi skoro črepinjo prebil, to preveč. Prehudo si udaril, pravim prehudo. Skoro celi na rudninskih snoveh I teden sem moral preležati a » Ker si rad", oglasi se Poglajenček J mu bila stvar dobro znana, in si nažge pipo • * Maža presliši to opombo in nadaljuje: o B Odpustim pa ne prav rad Prehudo SI me n Nekaj prši 1 nekaj pa menda ne bo sile*^, modruje takrat telebil. Mislil sem, da te bodo priprli kak mesec, Poglajenček. pa so te popolnoma oprostili, kakor bi hoteli reči Zdaj » Da ga preveč ne naneslo, da ne imeli si ga hudo udaril, kadar ga boš zopet mogel, pa ga še težav pri pogrebu. Saninec mislim bo dober. Sani boš hujše, pustim Veš kaj, to me boli Kakor sem že rekel, od tako vozil, Poglajenček, kaj ne da? Le dobro priveži o rekel , ker si moramo odpuščati, rad pa nič kaj ne", rakev na sani in po klancu počasi pelji. Ko smo lansko Rad mu odpu«ti, Maža, rad! Saj si sam že poprej leto pokopavali Sebeneslavja, zagnalo je Lignika po klancu da. te ni telebil tako hudo. Rad mu odpusti, rad", sani so se nekaj potrle, in rakev se je odprla. » posreduje Poglajenček » Odpusti mi ) Tomaž, odpusti a 1 Oglasi se zopet bolnik, „ni bilo prav, da sem te udaril; jaz bi moral pametnejši biti 1 ker sem bil trezen Jera, pa pogrebcem daj pred pogrebom nekaj po- žirkov brinjevca. Durgelj ga mi je dal, ker sem mu ga t pomagal pb noči kuhati Za prigrizek jim kupi par riti hudo „Tega pa zopet nisem rekel, da me nisi smel uda prav je bilo, da si me streznil. priletelo po glavi No 1 Samo malo pre- pa saj ti odpustim, kakor hlebcev belega kruha; nekaj krajcarjev še imava. Če boš mogla dati na mojega godu dan kaj za črno mašo Za otroka me še skrbi Da Bog dal, da bila res pridna fiem že rekel pri delu pomagala. Vidim, da se bližam h koncu. tt D Čez nekaj časa boš pa zopet rekel, da nerad od in bi Naj pa bo, kakor smo se zgovorili tt pustiš", huduje se zopet Poglajenček Ni veliko več govoril. Smrtni boj se začel B Kdo pravi to Da se ne boš mešal v stvari 1 ki nič mar niso, pa nalašč pravim, da Jožu jaz prav rad odpustim, in da mu nisem nikoli veliko zameril „Torej reci nam samo, da rad Jožu odpustiš kaj hudega storil",' posežejo vmes Porov boter. 1 če » Da ne boste pravili okoli 1 kako da sem trd težko se je ločila duša od krepkega telesa. Med umiranjem smo molili žalostni del rožnega venca in molitev za zadnjo uro. „Tako tudi nas pobaše bela žena preje ali pozneje", vzdihnili so Porov boter in ustavili uro. Kazala je jedno čez polnoč. * rečem, da rad odpustim", odreže se Maža * ♦ D No glajenček. Rad torej rad odpustiš tt 9 povpraša ga še Po Čez dva dni smo ga spremili k pogrebu. Kdor za B 9 prav rad", odgovori Maža brez pogojev Na radi opravka ni mogel v župno cerkev 1 šel vsaj do vaškega znamenja Tam postal Poglajenček s sanmi zadnji odgovor Mažin je v zahvalo bolnik zadovoljno pri- pred križem. Porov boter pa so se kimal z glavo. obrnili s svetilnico rekoč: „Zdaj Vam pa Bog poplačaj, sosedje, da ste ga Molk je nastal v izbi, katerega je pretrgal bolnik, spremili na zadnjem potu. Če je komu kaj hudega storil t klicajoč svojo ženo odpustite mu, saj bo zato za vas Boga prosil B Jera, poglej za peč, puta menda turšico pobira raz stene. Deni jo v kurnik, da ne bo po sobi letala tt n Kokljo sem že spravila v kurnik. Moral si kaj dru-zega slišati. Za pečjo spi Jurček. Ni hotel iti z Nežiko vred spat. Rekel je, dal hoče sedeti za pečjo, ker slišal praviti, da boš kmalu umrl. Pustila ga bom, naj Ženi 1 saj ne ve kaj bo izgubil", vzklikne dobra žena „Naj pa bo tako možje, kakor smo naredili marki G oz agrarske operacije Thoman Osebne vesti. Deželaovladoi svetnik gosp. Ludovik imenovan referentom deželne komisije za dežeinovladni svetnik gosp dr. Ludovik Montalmar pa referentovim namestnikom vse, naj pa oskrbi, da bo vse prav vedali, kako bo bolje kazalo. .Orati bo kmalu treba, orati Vi boste že po- Postajenaöelnik v Grosupljem, gosp. Jakob Mule je premeščen V Trst, na njegovo Fran Ko k ali. pride iz Ljublj mesto Davčni nadzornik v Logatcu gosp pristav gospod dr Iv „Zaradi tega si ne delaj še na zadnje ure skrbij", tolaži ga Maža; „bom pa jaz prišel in obrnil parkrat E up ni k je imenovan viSjim finančnim komisarjem Poroke. Poročil se je gosp. Jakob Prek, asistent C. kr priv svoje konje na tvoji njivici Pa tudi ) če me mogla za Karol J južne železnice z gospico Marijo Bunc. , član C. kr. dvornega opernega orkestra kaj druzega kedaj porabiti, Jera, kar pokliči me 1 saj poročil z gdč. Fjanico Vido Vovk se ]e znano slovensko nisem daleč tt pesnikinjo B Midva B Porom ti tudi svoje pomoči nikdar ne Ruski gost v Ljubljani. Vseuliliški profesor v odrečeva. Kaj ne da. Por" ? pristavi Poglajenček Odesi, gosp. Boris Mihajlovič L jap se mudi v Ljub in študira v licealni knjižnici slovensko književnost B Bog vam poplačaj ) da ste mi bili vsi tako dobri; Ljapunov govori slovensko pa tudi zanaprej vas prosim, ne pozabite žene to bolnik izpregovoril, se je zopet zamislil. a Ko je Novi ljubljanski kolodvor Železniško ministrstvo odobrilo generalni načrt za zgradbo novega kolodvova na- B Deske za rakev imam pripravljene na skednju v sproti Resljevi cesti in naročilo južni železnici, naj na polevniku. Močne bodo omaro. Ali gre zunaj sneg dovolj namenjene so bile za « K A podlagi čim pre] izdela, podrobne načrte. Električna železnica. Vagoni za električno želez nico so došli ter stoje na lelsah na južnem kolodvoru. Ya % goni so jako fini in elegantni, mnogo lepSi, kakor v marsikakem dolgi in mučni bolezai ^ospa Ana So s, vdova po pokojnem drugem mestu. Tekom prihodnjih dni se zaßoo vožnje za po- rodoljubu Miroslavu Sosu, lastnica trgovine Šinkovec na Mestnem trgu, zapustivši petero nedoletnih otrok. Konj in kobila sta bila ukradena v soboto zvečer skušnjo po mestu Občinske volitve. Pri občinskih volitvah v Kam-V tretjem razredu zmagala katoliško-Darodna stranka, pri Janezu Žuštu, posestniku v Doleh pri Idriji. Visoka sta niku Pri volitvi župana v Kranjski gori bil izvoljen kandidat okoli 14^/ 2 pestij. Kobila je „fuksa", ter je šipasta na glavi katoliškonarodne stranke gosp. L avti žar; pri volitvi župana in ima pod gobcem hrasto. Konj je „bramček". v rnem vrhu nad Idrijo pa kandidat narodnonapredne stranke Požar v Goleku pri Vinici, le po neprevid- gosp. <'an Lampe, 9 nosti z žveplenkami igrajočih se otrok nastal dne 30. m. m., Občinska hranilnica v Krškem je imela do konca je provzročil škode 2400 kron, katera škoda pa je pokrita z iulija t 1. 53 340 59 kron dohodkov in 49 067 07 kron iz- zavarovalnino. datkov. Stanje hranilnih vlog: 53 008*58 kron, in stanje posojil: 12 060 kron. Utopil se je v Ljubljanici za deželno bolnico 41 let stari I\ran Sitar, samski tesar z Ježice. Ko so ga ljudje vi- Deželnozborske volitve na Kranjskem. V sredo deli, da se koplje, so ga svarili, naj gre IZ vode, ker je dne t. m. je bil v Ljubljani shod katoliško-narodnih zaup- t • pijan Sitar pa jih ni ubogal in je hotel preplaviti Ljubljanico nikov. na katerem so bili postavljeni kandidatje za deželno-' pod vodo, toda pričel se utapljati. Ko je Franc Ratoj ^borske volitve. Novem mestu Dne 11. t. m. ima dr. Tavčar shod v skočil za njim, bilo je prepozno, potegnil je iz vode že mrtvega, dne 18. t. m. bo shod v Vipavi, na katerem __ Muriške) pasme proti — Ponesrečil se je v Zagorju ob Savi delavec Anton Zupan; prišel je pod premogarski voz in bil tako poškodovan, da mu ni pomoči. Požar. V nedeljo popoludne je nastal v Podlipi pri polovični nakupni ceni pod običajnimi Žužemberku ogenj, ki je uničil osmero gospodarjem hiše in V Gredicah v občini Tržišče je go- bodeta govorila Božič in dr. Tavčar. Deželni odbor bo letošnjo jesen oddajal bike ple- menjake cikaste (Pincgavske-Belanske) in sive (Muricodolske- pogoji in sicer v prvi vrsti občinam, potem pa tudi zasebnim gospodarska poslopja. živinorejcem. Prošnje so vložiti do septembra t. de- elnemu odboru v Ljubljani ter jim priložiti znesek 20 kron kot adij relo pri posestniku Ivanu Eantolju. Škode je 1000 kron. Napad. Luka Vidmar iz črne vasi je bil v soboto t Umno kletarstvo. Bliža se za vinogradnika naj- okrog 12 ure v Lipah napaden od Ivana Žitnika IZ črne vasi in Ivana Primca iz Hauptmance. Vidmar je šel mirno srečnejši in najveselejši čas, namreč trgatev. Ker je vinska gj^^zi Lipe domov v Črno vas, ko skočita k njemu imenovana trta letos skoro povsod dobro obrodila, in ker je nega vremena pričakovati, da grozdj dobro m vsled ugod enakomerno napadalca, ter mu rečeta, naj gre spat. dozori, da se bode torej pridelala izvrstna vinska kapljica pač skrb vsakega umnega vinogradnika, da s svojim. Vidmar, nič hudega potu proti ze na z ve- sluteč, jima je mirno odgovoril, da je itak domu. Na to sta ga vrgla na tla in ga začela pretepati po glavi z neko ostro rečjo m ga brcati v rebra. Vidmar je likim trudom pridobljenim pridelkom tudi pravilno ravna, ako zadobil na glavi štiri velike rane, katere so bile spoznane kot ga hoče hitro in dobro v denar spraviti vinskega pridelka pokvari vsled dobro znano; mnogo je pa tudi slabe krivo Da se posode pa največ vsakemu težka telesna poškodba. Vidmar je vsled odtoka krvi izgubil zavest in obležal na cesti. površno ravnanje z grozdjem pri trgatvi in pozneje še pri kipenju. Nepravilno na- pravlj vino se le težko proda vedno po nizkih, danda Pokvarjena slavnost. Na češkem so se v pre- našnjim stroškom neodgovarjajoČih cenah, vsak vinogradnik izogne, če že od vsega začetka z vinom oziroma Že z grozdjem in z moštom pravilno ravna, zato opo Temu nedostatku se teklem času vršile slavnosti v Husov spomin. Posebno veliko isarjamo na knjižnico „Um kie ta r s t katero je pisal slavnost je pripravilo mesto Žižkov, ki je postavilo velikansko Žižkovo soho iz lesa. Pred slavnostjo je udarila v soho strela ter jo vso razbila. Eeitza in njen deželni vinarski potovalni učitelj za Kranjsko goip Fr. G o m b a č in katero je založil in izdal spomladi t. 1. dež. odbor kranjski. Ta poljudno spisana knjižica obsega vsa za malega vinščaka potrebna navodila z ozirom na najnovejše zahteve umnega kletarstva. — Dobiva se pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani in v drugih knjigarnah. Posamezen komad stane 30 vinarjev, tukajšnje divizij Od stopinje do stopinje. Na Dunaj sta bila aretovana in izročena deželnemu sodišču vdova podpolkovnika bivši nadporoČnik Herman Reitz, zaradi uloma in tatvine. Vdova Reitz je v Ljubi j znana izza časa ko je bil njen mož, podkolkovnik Reitz, šef generalnega štaba s pošto vred 38 h. ; 40 izvodov kup pa s pošto pa Ženo za 40 kron prodal Nedavno moral 50 vin toraj 20 vin. oziroma 21 vin. komad. Istina zlatar iz šestega okraja na Dunaju v zapor, ker je vsled da utegne marsikdo s temi vinarji prihraniti več 100 Istotam se dobi še nekaj izvodov , ,N o v e g a ^ od istega pisatelja po 80 vin. s poštnino toplo priporočamo grad ni št u svoje lehkomišljenosti zakrivil krizo. Njegova žen med tem Časom k svoji omoženi sestri na deželo. pa Ko šla je vred Obe knjigi prestal svojo kazen, je bil popolnoma brez denarj torej svoji ženi, da pride nje). naznanil Mesto nje pa ga je na ko Tržaškemu škofu gosp. Šterku. ki je, kakor lodvoru v Grlognici pričakoval tuj gospod, ki se je predstavil smo poročali, nevarno obolel v Rogaški Slatini, se je po naj- kot bogat posestnik ter mu ponudil 40.000 kron ako novejših poročilih zdravje obrnilo na bolj v toliko okreval, mu prepusti svo)o soprogo češ da se zaljubil va-njo in se da bode v kratkem mogel zapustiti bolniško postelj Umrli. V Sv. Križu pri Ljutomeru je borski-kanonik dr. Ivan Križ a nič v starosti 59 let. Pokojnik je spisal več knjig nabožne in cerkvenozgodovinske vsebine. bi rad poročil njo. Dunajski zlatar je bil strašno ogorčen umrl mari- nad toliko nemoralnostj svoje soproge in njenega častilca je član štajerskega deželnega šolskega sveta V Ljublj vrnil se je na Dunaj in zahteval od svoje žene, da pride k niemu. Ker pa ni imel denarja, se mu je jako slabo godilo in ko mu je posestnik iznova ponudil 40.000 kron za ženo. je umrl umirovlj deželnovladni svetnik gosp dr Friderik jih sprejel Ni ravno napačna kupčija, si je mislil: 40.000 Keesbacher. Pokojnik že več let bolehal. Dr. Keesbacht^r dobiti in zraven se pa še žene iznebiti se je pred kacimi 35 leti naselil v Ljubljan družbi igral veliko ulogo. — V Mariboru tu v nemški umrl vpokoj Na grobu svojega otroka Spljeta poročaj da je pred kratkem gospa Ivana Celic na grobu svojega otroka vadnični učitelj gospod Ivan Miklosich, mlajši brat slav- naglo umrla. Začela se je krčevito jokati zadela kap nega slavista, v starosti 77 let Umrla v Ljublj po Obležala je na gomili mr Skrivališče v laseh. Na Dunaju je nek banani seboj gore 8000 govede. 400 šejkov, katere je sultan prejšnje uradnik pogrešil večjo svoto. Prijel je svojo deklo in res našel leto pomilostil, se je udeležilo ustanka. Turško garnizijo, ki 250 kron skritih v njenih laseh. Soprogo ustrelil. Nedavno se je- dogodila v Poljanah na Hrvatskem velika nesreča. Nekega dne je pregledoval podjetnik gozdnih del,-Dragutin Svjetliöic svoj revolver in sicer v sobi, v kateri je bila tudi njegova žena Eva. Nakrat se revolver sprožil in žena se je zgrudila mrtva na tla. Orožnik morilec. 10 m. zvečer so našli kmeta okraju, m ranjena, tako da je par dni za tem umrla. Orožniki so kmalu Milana Lukica pred svojo hišo v Vrelu, v gračačkem umorjenega, mati njegova pa je bila v hiši težko dognali, da je umoril Milana Luki njegovo mater umi Ijeni orožnik, sosed in po umoru brez sledu i Ponesrečil. odnik Lukicev, Petar Lukic. kateri zginil. Pištj na Ogrskem C. kr. nadštabni zdravnik dr. Ferdinand Zimmer, domobranske divizijn v Krakovem. Pred tremi tedni tja s svojo soprogo in taščo, iskajoč zdravja radi trganj ponesrečil li referent u ct I n. prišel 1 po ir^ch vcOci- oo JO pooioTii otl £cric iu taöOc, UivajuCili v civilnih domih, ter šel z dežnikom v roki in ršnj suknj v tamošnji vojaški zavod, kj je ogrnjen s pobilo njegovo stanovanje v prvem nadstropji. Zimmer, imevši navado spati pri odprtih oknih je hotel, prišedši v svojo sobo okna na stežaj odpreti. Ker pa so okenske police precej nizke se je moral ponesrečnni precej zko in ker skloniti, da bi pritrdil okence, dobil je prevago in se prekucnil skozi okno m glo boko Zlomil si je pet reber in je bil v treh urah mrtev Morilec očeta V Kanižka Ivanja na Hrvatskem se je spri kmet Franj Kratkv s svojim, očetom Sin se 16 tako razjezil, da je zgrabil vile ter je ž njimi zabodel cčeta tako, da je bil takoj mrtev. Potovanje srbske kraljeve dvojice v Rusijo. potovanje dan Kakor poročaj Narodne Novine" iz Belograda kralj dvojice na obisk ruskega carja določeno na 10 prihodnjega meseca in sicer iz Smedevesa z ladijo do Benij ondi pa jih bode Čakal ruski dvorni vlak svojem spremstvu bode imel srbski kralj mnogo ruskih dostojanstvenikov katere mu pošlje ruski car proti. Na vsaki postaji pa jih dočaka ojaŠka častna straža. Najbrže obišče srbska kralj dvojica tudi našega cesarja na Dunaj to po nasvetu ruskega-cara ker zadnj čas namreč odnošaji med Srbij dvorom niso bili najboljši to radi tega ker in avstrijskim ivstrijski dvor ob Času smrti srbskega Milana ni dovolil, da se njegovi ostanki prepelj v Srbij ondi pokoplj Dragä noga. Nedavno se je dogodila velika želez ška nesreča pri Castel Giubilar v Italiji. Mnogo potnikov je bilo ranjenih, mej njimi tudi belgijski general Buffin remu so zdravniki morali odrezati poškodovano desno kate nogo Laško železniško društvo je generalu Buffinu moralo izplačati za izgubo desne noge 400 000 lir. Raztresenost pri poroki. Ta po madjarih upe-civilna poroka napravi tu in tam kako zmešnjavo včasih tudi smešno. Tako se je pred nekaj časom v pariškem predmestju poročalo dvoje mladih ljudij pred ondotnim načelnikom. Ko je prišla na nevesto vrsta, da reče vsaj osodni da, je nevesta v popolni raztresenosti namesto „da" besedico šla iz Damaska v boj proti ustsšem, so zapodili z velikimi izgubami v beg 9 Aretovanje marokanskega vojnega ministra. Iz Tangerja se javlja, da je marokanski sultan zapovedal za- preti vojnega ministra Kaid el Meheli el Menebki, je kot izredni odposlanec sultana obiskal dvora v Londonu in Bero- linu. Vojni minister si je nakopal nemilost sultanovo, ker je obljubil Angležem mnogo koncesij in je bil na svojem potovanju tako zapravljiv, da je zapravil dva milijona funtov šterlingov. 48. glavno zbor-ovanje katolikov v Nemčiji se Shod društev bode otvoril in katoliških bo pričelo letos 25. avgusta v Osnabrüe. velikansk slavnostni sprevod delavskih rokodelskih družb. Nemški cesar proti električni železnici. Bero-magistrat je naprosil nemškega cesarja za dovoljenje, da sme cesto ..Unter den Linden" prekrižati z električno železnico. (Jesar je na to prošnjo zapisal: „freko ceste ne, izpeljite jo pod cesto" ! Magistrat je nato o tem odgovoru imel lin 0 taino sejo. Nadžupana cesar ni hotel v avdijenci sprejeti. Berolinskim mestnim očetom nikakor ni jasno, kako bi ravno na jedni točki električno železnico izpeljali pod cesto. V ženski čudak. Neka firma za stavbo ladij v Mar- zelju izdeluje ^edaj za grofico Montagne podmorski parnik. Grofica pravi, da se ji je svet tako pristudil, da hoče v tem parniku živeti pod vodo. Vozila se bode 75 Črevljev pod morsko gladino, kjer vlada tudi ob največjih viharjih mir. Jules Vernejeve ideje se uresničujejo! Sopranistinja in altistka v jedni osebi. Pariško gledališče je angažiralo zamorko Fiedsl, katera je prej pela s potujočimi zamorkami v Londonu. Mlada pevka je sedaj pri-madona za visoki sopran, a poje tudi lahko najglobokejši alt, kar vzbuja seveda pri poslušalcih veliko senzacijo. Izrodek. V Aragoni. je porodila neka ženska neatvor s štirimi nogami trenutkov. repom. Ta izrodek je živel samo nekoliko Vodna moč na zemlji. Po približnem računu znaša vodna moč na vsej zemlji 100.000,000.000 konjskih močij. Ko bi se vsa ta moč izrabila, se ne potrebovalo nobenega centa premoga več. Svetovna razstava v Petrogradu. Ru?ko mini- je odlomilo, da se leta 1913 priredi bode strstvo ruska obrtna izložba, stava. povzdignil Petrograd za svojo prestolico. 9 bilo nikdar svetovne razstave. v Petrogradu ob jednem tudi svetovna raz- Tedaj bode preteklo 200 let, odkar je Peter Veliki V Petrogradu še ni v mestu 200 hiš. Velikansk požar. Iz Petrograda se poroča, da je Sokoli Novaleksandrovskij velikansk- požar • v ■ I unicil Petnajst let na verigi. V Moskvi so dobili pri starokatoliškega pokopališča na verigi priklenjenega Ko; so svatj posebno ženin zakaj. da je tako rekla, jela čuvaju Čuvajevega sina, ki je idiot. Kruti oče imel je svojega nesrečnega sina 15 let priklenjenega na verigi. Francoz s tremi ženami. Te dni se je zagovarjal prestrašeni opozorili nevesto, pred sodiščem v Parizu neki Lament Mane radi mnogoženstva plakati rekla ,.ne". rekoč, da se je zmo- in tatvine. Prvikrat se je oženil 1. 1882. tila. Po francoski postavi „Gode napoleona" mora se v slučaji, da eden ali drugi reče „ne" mesto „da", ves svatovski obred početi čisto iz nova po vsih pravilih počenši od oklicevanja svojo prvo ženo imel sina. Potem jo je ustavil ter se poročil.civilno z neko bogato udovo. Toda v jednem letu se je tudi te naveličal in razmerje z delavko Madeleino Julijo, s katero se je začel ]e do poroke. Tako so se tudi v tem slučaju a tj razšli brez tudi poročil V svojem tretjem zakonu je imel Mane dva otroka. da so prisostvovali poroki, ženin in nevesta pa sta tudi po- Obtoženec je pred sodiščem prav resno trtih in žalostnih obrazov morala oditi vsak na svoj dom. zatrjeval, da se bil v se četrtič in petič oženil, ako bi ga ne bili zaprli radi tatvine Ustanek Druzov grad Damaska se poroča v Petro- ter prišli tako na sled vsem njegovim zločinom. da so se Druži uprli, napadli turško garnizacijo in turške Moderni, tatovi. Novojorška policija je zasačila vojake pomorili. Druži so turške vasi oropali ter odpeljali dva tatova, ki sta stala na višini časa. Preskrbela sta si za. 1 J 1 svoje delo najmodernejše orožje. Jeden tatov je imel seboj dar, ako se poroči v njegovi prodajalni. Kmalu sta se našla elektriSki kol, je imel v sebi toliko množino elektrike, da ženin in. nevesta, ki sta bila voljna, poroßiti se v trgovini med je lahko jedno osebo v trenutku omamil. Za o.dpiranje blagajn razpostavljenim pohištvom. Radovednost je prignala mnogo rabil električno delujočo žago. Namestu stare svetilke z gledalcev na ta nenavadni prizor in reklama špekalativnega oljem posluževala sta se lopova električne svetilke. Tako se trgovca obnesla se je dobro. Z veseljem dal je opravo jedne tudi lopovstvo poslužuje modernega napredka. Častni dežnik. Nemškemu častniku Barlachu se nedavno na Kitajskem posrečilo iz vode. Za taka dela imajo Kitaj» da rešil nekega Kitaj posebno odlikovanje, ka tero podeljujejo občine. V slovesni seji je bil stotniku Barlachu izročen — Čaatni dežnik iz najfinejše svile. Velika stavka krojačev. V Novem Jorku je stopilo v stavko 50.000 krojačev. Krojači zahtevajo, naj se odpravijo posredovalci mej njimi in tovarnarji. ^ Najnovejša iznajdba Novega Jorka se poroča Tako brzoj da se je nekemu V. ličnejših podob brez terim se sedaj lahko brzoj se boie potem brezžičnega brzoj Clarke posrečilo brzojavlj mje najraz-brez žice, s ka- podobe še le na kratko dalj moglo slavnih mož in druge podobe tudi v oddalj poročati kraje. podobe izredna ženska JNedavno umna v man vasi pri Wapsterju v državi Massachusets SOletna starka Mary Abbott poslej Kot dekle je šla na vojno ter bila ranjena in uživala ojaško pokoj Sezidala si je nato zidove in iz tesala potrebno si je sama postavila hišico. Obleč možki je zidala, klesala in tesarila docela kot sama ter si zgolj s svojimi rokami zgradila hiš Ko čutila da bo kmalu je kupila sama grob, si izklesala nagrobni kamen umrla, si ter plačala grobokopu naprej, neodvisna Ženska stara 80 let dekle! Tako Ostala umrla ta samosvoj j vse svoje življ m Poznal ga je. Angleški častnik, ki v vojski z Buri ni imel sreče pridobiti si zlata in denarja, kakor pisal je svojemu očetu sledeče pismo: „Ljubi oče I takoj 50 šterlingov denarja. Sovražaa kroglj nogo in želel Pošlj mi mi je sedaj ležim v bolnišnici brez dentrja". Oče pa odbila ]e poznal predobro svojega sina, mu je odgovoril: „Ljubi sin! Po tvojih pismih soditi je, da je sedaj že četrta noga, katero si zgubil v vojni. Denarja pošiljati ti ne morem; tu ga ni- mamo za zapravlj Skušaj, da si pomagaš iz zadrege še z ostalimi nogami, ker brezlvomilo imaš še dve Tvoj u Magazi Kako človek postane milijonar? List „Pearsons u ie prašal razne amerikanske milij prišli, do ogromnega svojega premoženja. Milij pričel svoje delovanj in si pridobil 200 milij kot neznaten prov ^ kako so Huttington m trgovec )V, je dejal, da se med opravki ne sme preveč klepetati, in da se mora narediti sklep, na dan delati gotovo število ur, o svojih načrtih pa naj se nikar ne pravi drugim. Finančni kralj Rüssel Sage le bil nekdaj raznašalec pri nekem branj a ima sedaj 330 milij dejal J) Mlad mož naj nikdar ne obupa ter naj bo posten priden in varčen, potem bo že kaj iz njega u Ranki Milo ki ima 110 milijonov, na dan naj naporno svetuje mladim ljudem, naj spe osem ur. delaj 12 ur, svoje zdravje naj varujejo in naj v Y • sčej samo zdravega razvedrila. Carnegie je dejal, da se z malim dobičkom daleč pride. 56 milijonov funtov šterlingov za kulturne in dobrodelne namene hoče dati američanski „jekleni kralj" And. Carnegie, ki je ustanovil s svojim denarjem že več vseučilišč. Milij brez bližnjih sorodnikov v • • Zivi sedaj na Škotskem Velikanski štrajk. V Novem Jorku je začelo štraj kati 120.000 rudarj Tudi mnogo železničarj trajka. To sobe mladima poroČencema. Seiaj je pa na novo poročeni mož to reklamo hotel porabiti tudi zase. Potoval je po mnogih mestih Amerike s svojo ženo, katero ]e povsodi izdajal za svojo nevesto. Na svojem potovanji je povsod nagovarjal trgovce, da jim to privabi mnogo kupcev, ako naredijo reklamo s tem, da se poroči kak par v njihovej prodajalni. Seveda je že vselej gledal, da je bil on s svojo spremljevalko tisti par in se je za vsakovrstne ceremonije dal dobro plačati. Šti ri leta je na ta način sleparil trgovce in občinstvo, dokler so mu naposled prišli na sled ter je njegovej slepariji konec naredila sodnija, ki ga brezdvomno prepriča, da Človek ni na svetu zato, da na tako lahek in goljufiv naČin pridobiva sredstev za življenje. Neprijetne posledice. Amerikanski vojak, bil ranjen v vojski, iskal je pri iuročlloSil io katerem potrjuje vojak, ozdravil od vseh boleznij. ]e nekem zdravniku pomoč, potreboval reklame za se, ^laaao da le po v • v pocipio. v pomoči tega zdravnika mu jih je prizadela vojna. Stari vojak najbrže ni prebral spričevala, predno ga je podpisal, drugače bi gotovo ne bi storil, ker bilo ni res, da je ozdravljen, samo nekoliko olajšal mu je zdravnik bolečine. Ko pa pride začetkom meseca bolni vojak po svojo od države mu odmer- pokojnino, rekli so mu dotični uradniki, da on nima jeno prav nikake pravice dobivati še naprej pokojnino, ker se ]e v spričevalu. ga je dal zdravnik, izjavil, da je popolnoma ozdravljen in kot zdrav ne potrebuje pomoči od države. Lahko si mislimp tugo vojaka, ko je po špekulaciji zdravnika izgubil penzijo, ker je spričevalo z njegovim podpisom porabil za svojo reklamo m § tem pripravil vojaka od dosmrtne pokojnine. Vojak je tožil zdravnika s pripombo, da on stvari ni razumel in ni vedel, kaj je podpisal, vender je dvomljivo, da bi se sodišče oziralo na to pripombo. Loterijske srečke. v Brnu dne 7. avgusta t. 1.: 84, 23, Na Dunaji dne V Gradci dne avgusta t. avgusta t. 61, 22. 24, 69, 12, 76. 40. 83, 59, 58. 34, 33, 22. 4 priporoča Biasnik-ova tiskarna v Ljubljani. zamorejo osebe vsakega stanu na vsakem kraju gotovo in pošteno brez kapitala in zgube zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih varne so zaprte, ker nimajo materijala, in število vlakov je papirjev in srečk v omejeno, ker ni železničarjev in ne blaga. Prav američansko. Pred štirimi leti bral se nekem američanskem listu razglas, da dobi mladi zaročni par od nekega trgovca s pohištvom, krasne oprave jedne sobe v Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher, Deutsche Gasse 8 Budapest 10) zamore ceni bazarski tržni robi okom priti, nie je ena največjih švicarskih tovarn uro pooblastila tako dolgo, zaloge, klamo, žepne ure prav fino izdelane skoraj zastonj prodajati. G5 Tržne cene. i r V I^jubljani dne 9. avgusta 1901, Pšenica 8.40 rž do ječmen proso oves K 7.80 turš^.ica ajda K 5.50 b 6.70 leča Vse cene veljajo za 50 kilogramov. Vsem tistim, kateri obilno jed, skozi prehlajenje pre- težko prebavljivo, prevročo mrzlo neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor: želodečnl katar, želodečni krč, želodečni bol, težko prebavanje želodečno zazližanje tu dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek je vže mnogo izkušenj. To je znano prebavno in kričistilno sredstvo Hubert Ullricli-ovo zeliščno ioly V iil/ Ik 'it u 'V k o •'ll'lfti 3 l-f'./// 1 ( ! t nikelnasta anker-remont. žepna ura posrebernjeno francosko verižico tokom. prava srebrna remont ura s posrebr- njeno amor. žepno verižico tokom prava srebrna remont, ura dame posrebrnjeno angleško verižico tokom. prava I4karat zlata remont, žepna ura v. lepi baržunasti škatulji gantno verižico. » vs&ko uro se JamCl leta. Nepovoljne se zamenja brez rizike. denar nazaj pošlje, Tem enaka naznanila rej ena Pošilja se proti gotovini pona-povzetju. Holzer tovarniška zaloga Založnik avstrijske zlatnine uradniške zveze debelo. Avstrij sko. Ilustrovani ceniki zastonj Agentje se sprejmejo franko To zeliščno vino Je iz izbomo zdravilnih zelišč z dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi in poživi oeli človeški prebavni org^anizem, brez da bi to kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja v krvi in čisti vse slabe snovi v krvi, ki bolezni provzročujejo, in deluje na prenovitev zdrave krvi. Pri pravočasni rabljivosti tega zdiš<*nega vina, se vsaki želodečni bol kar v kali zatre. Zatorej bi se pred vsem drugim močnim in razjedljivim sredstvom. Ni le zdravju škodujejo,-rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta- renega) želodečnega bola so: g^lavobol, riganje, zgag^a, napenjanje, slabosti z bljuvanjem, katera vže po kratkem povživanju tega vina prenehajo. iKatiasanje in temu slabi nasledki, kot tesnoba kolika, srčno bitje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v Jetra, vranica in v čreva, se skozi to zeliščno vino hitro in na labek način odpravi, ker vse slabi snovi J želodča in črev odstrani. S Ulli bledi obraz, pomanjkanje krri slabost, so znamenja slabega prebavanja, slabe krvi in bolnih jeter. Pri popolnem slabem teku, razdražljive oslabelosti in slabem čutu, kakor vednem glavo- pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki gotovo. Zeliščno vino pa da oslabelemu životu bolu počasi novo moč. Zeliščno Tino povzdigne tek, povspeši prebav- Ijonjo in rcditov, tor prcoenovi in poepoži in aboljäujo napravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove moči in novo življenje. Mnogobrojna priznanja in pohvalna pisma potrjujejo vse to. Zeliščno vino se dobiva v steklenicah po 1 gld. gld, v lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku, Skofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji. Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Posto-jini, Ajdovščini, Vipavi. Celju, Sežani, Trstu itd., kakor v vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo 3 ali izvirnih cenah na vse kraje Avstro Ogerske več steklenic Proti ponarejanju se svari! Zahteva izrecno Hubert Ullrioh-ovo zeliščno vino. Odgovorni urednik: Avgust Pacihar, Tisk in založba: J. Blasuikovi nasledniki I I I r e r ] \