Narodna i Studijska
Ifitš i‘iUeppa' 9|m|:ti
EN

H».
rr rrnv:^ ,
GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.ÌI4


Lcto X štev. 13 (487)
TRST - SOBOTA, 5. APRILA 1958
Posamezna štev. 25 Lir
Zgodovinski sklep ZSSR o enostranski ukinitvi edrskih poskusov utira pot popolni ukinitvi v svetu
jska /eli s najin! Deček, radosti ušal-ki Koiurnl
VELIKA VEST
IZ MOSKVE
:ijska •
e iz stipatine vlade, vodilni D Glaj krogi takoimenovane-ns * * \ «svobodnega sveta» in v.Vrov tisk so neštetokrat ira ìir'li, da ni mogoče razbijati s Sovjetsko zve-10 LalL da ni mogoče sprejeti :: Srnijenib predlogov za med-■ 95 ' ,r°dno sodelovanje in za
1 JC«OtL^itev minG če l,rc.i ne x	iz Moskve «dokaz
,tba ÌS volje».
ii: Sol Enostranski sklep, ki ga n klat sporočil Gromiko v Vr-
ù, rajnem sovjetu, na osno-jše - * katerega je ZSSR uki-s termonu-
- I k
‘ 'E j*a poskuse ŽSSi orožjem, je brez ž ,0ltia važnejši od nešte-ma gf. drugih «dokazov dobre srt v fdje», ki jih je dala v teli orlc » ^ Prva dežela socializ-tet « a za stvar miru. «To ni V^r^ndek vsakdanje kroni-ružini? )e pisal pariški list zzi- «U6., ^onde» — ki je iz-v 2 h d; da raje sliši sporo-odra|j iz Moskve kot pa «rapente, "aktivnost ki jo v Bon-ata s', izžareva g. Strauss», go->Ar,T Pristaš atomske oboro-°r(a °ji Ve Zapadne Nemčije, i kori ^°ditelji demokristjan-ipozirv' vlade in tisk Krščan-luien’p demokracije pa vi-,.1° raje radioaktivnost,
: F«t prihaja od Dullesa vei<,ateri te potrdil, da bo-h delp ‘v Italiji namestili zlo-i P1}3 vzletišča za aineri-e izstrelke). kot pa sov-( ski sklep, ki ga je neki s°Pis italijanske velebur-?ziie označil za «izbega-,c Propagandistični ma-iaVer». Uradno glasilo K D aprila a pravi. da gre za «pa-raato bombo».
PrdMsak človek. ]>a naj bo in la.k° daleč od socialisti-ej. ideologije in še tako lk nasprotnik Sovjetske , <ze in vsega kar slednja K^dstavljB v svetu, bo mo-z“L Pnč kljub vsemu priz-irine'L j- da je enostranska po-orke-[ ':a ZSSR velik vzgled, ..'kanski korak na poti dejanje
na drugačno bodočnost, ki ne bo več bodočnost teme in smrti kot jo prinaša tekma v atomskem oboroževanju.
Vest, ki je prišla te dni iz Moskve je najboljše voščilo za praznik miru koi je velika noč. In človek se mora zgroziti, ko prihaja prav s strani ljudi, ki se smatrajo za kristjane, s strani voditeljev KD nov dokaz njihovega brezmejnega sovraštva do socialističnega sveta. Ti ljudje vidijo raje « ples na robu prepada» in ameriške a-tomske izstrelke, kot pa sklep o ukinitvi atomskih poskusov — ki je prvi korak za popolno prepoved jedrskega orožja — in vse lo samo iz razloga, ker ta sklep prihaja iz Moskve. Res je, da bog oslepi kogar hoče izgubiti. Vsak do-broinisleč človek, sleherni Tržačan, ki čuti še posebno ob velikonočnih praznikih gorečo težnjo po miru in vedrosti, mora o tem razmišljati in presojati.
Voditelji KD so še tako predrzni, da vprašajo glasove «proli sleherni pustolovščini». V resnici pa so prav'voditelji KD tisti, ki zagovarjajo eno izmed najbolj tragičnih pustolovščin, ki ne bi prizanesla nikomur.
Take ljudi je treba osamiti kot pobesnele in nevarne elemente! Voliti je treba tako, da bomo imeli končno vlado, ki bo začela novo politiko, resnično politiko miru in bo za vedno opustila nevarno pot. ki vodi v smrt in uničenje. To je velik nauk. ki ga morajo črpati vsi Tržačani iz zadnjih velikanskih dogodkov, ker so življenjsko zainteresirani pri stvari 'miru. Mir je neo-
Govor zunanjega ministra tov. Gromika
Poziv vladam ZDA, Anglije in vsem parlamentom
Človeštvo pozdravlja smelo pobudo velike socialistične dežele
Histerija Dullesa in K D v Italiji
TT ponedeljek je novoizvoljeni Vrhovni sovjet ZSSR o-dobril sklep o takojšnji enostranski prekinitvi poskusov z atomskim in vodikovim orožjem. Važna odločitev prve de-žele socializma ni prišla povsem nepričakovano, vendar je vzbudila vest o zgodovinskem sklepu pravo senzacijo v vsem svetu. Se pred začetkom prvega zasedanja Vrhovnega sovjeta so časopisi pisali o morebitnem koraku ZSSR. ki se je v ponedeljek tudi uresničil.
Predlog o prekinitvi jedrskih poskusov je dal na zasedanju zunanji minister tov. Gromiko,
Vesele in prijetne velikonočne praznike našim bralcem, razrtašalcem, vsem sodelavcem in prijateljem želi
„DELO“
pijo:ItelU deian’e' ki sa .ic
Gòj'L pozdraviti kot raz- j gibni predpogoj za rešitev Bi'L- .i*v° novico za vse člo- našega mesta in za njego-tonis11	v°, ki lahko sedaj upa I v o obnovo.
ki je dejal, da se ZSSR dobro zaveda, da prekinitev jedrskih poskusov ne pomeni, da se je s tem odstranila nevarnost a-tomske vojne. Glavni smoter je dosega sporazuma z drugimi državami za brezpogojno prepoved vseh vrst atomskega in termonuklearnega orožja, za prenehanje izdelovanja tega o-rožja ter za popolno uničenje sedanjih zalog pod primernim nadzorstvom. Gromiko je v svojem govoru izrekel obenem upanje, da bodo tudi ZDA in
Velika Britanija sprejele enak sklep in s tem prispevale k omejitvi jedrske oboroževalne tekme. «Toda če ne bodo vlade — je poudaril sovjetski zunanji minister ki imajo jedrsko orožje odgovorile na pobudo SZ in bodo nadaljevale svoje jedrske poizkuse, bo Sovjet, ska zveza nastopala v bodoče na tem področju v skladu z interesi lastne varnosti».
Poziv velesilam za ustavitev poskusov
Na istem zasedanju je Vrhovni sovjet naslovil ZDA ,Angliji in parlamentom vsega sveta poziv za ustavitev jedrskih poskusov. Obenem je naslovil poziv vsem državam, ki so bile žrtev nacističnega napada in državam, ki so bile v protihitlerjev-ski koaliciji za nastop, da se prepreči ponovna oborožitev Zahodne Nemčije ler oborožitev z atomskim orožjem.
Vrhovni sovjet je odobril tudi sestavo nove vlade, v kateri ni posebnih sprememb, če izvzamemo, da je bil tov. Hm-ščev izvoljen za predsednika sovjetske vlade ; dosedanji vlad-ni predsednik tov. Bulganin pa je bil imenovan za predsednika državne banke.
Vest o plemeniti in smeli pobudi, ki jo je prva dala velika socialistična dežela, je močno
odjeknila v vsem svetu. Vsi narodi so sprejeli to novico z velikim zadoščenjem in hvaležnim priznanjem Sovjetski zvezi, ki je dala še enkrat dokaz, da se vsa še tako težka in zapletena vprašanja lahko rešijo na miren način.
Spričo nove sovjetske pobude so ostale vlade atlantskega bloka šcenkrat osamljene pred svetovnim javnim mnenjem, ki vidi v enostranski prekinitvi jedrskih poskusov v SZ odprto pot za končno prenehanje vseh poskusov in prepoved tega smrtonosnega orožja. Rešitev teh tako važnih vprašanj, ki se tičejo življenjskega obstoja milijonov in milijonov ljudi in lahko rečemo, da gre dejansko za obstoj ali uničenje vsega člo-veštva, je sedaj odvisna tudi od
stališča, ki ga bodo zavzele druge vlade.
Histerija
Dullesa
Toda že iz prvih uradnih komentarjev, predvsem v ZDA, Angliji in Franciji, je razvidno vsako pomanjkanje dobre volje, da bi omenjene vlade sledile vzgledu Sovjetske zveze. Histerični ameriški državni tajnik Poster Dulles je že izjavil, da je sovjetska pobuda samo «propagandna gesta» in kot bi to ne bilo še dovolj, je še cinično dodal, da bodo ZDA nadaljevale z eksplosijami. Podobno stališče je naznanil tudi predsednik britanske vlade Mac Millan. Vendar je dejal, da se
Milje, Sv. Jakob in Curiel se odlikujejo za volilni sklad
bo angleška vlada posvetovala prej s svojimi zavezniki in bo nato dala uradno izjavo. Angleški laburisti pa odločno zahtevajo naj vlada sprejme ponudbe ZSSR in naj ima vendar več moralnega poguma. Nekam bolj previdno pa je stališče zahod-nonemške vlade, ki je dala vedeti preko svoje uradne :?• "*• agencije, da smatra sovjetsko pobudo za koristen korak za konferenco na najvišji ravni. Bonnska vlada je pač prisiljena zavzeti zaenkrat tako stališče spričo naraščajočega ogorčenja, ki se stopnjuje med ljudstvom zaradi nedavnega sklepa o oborožitvi zahodnonemške vojske z atomskim orožjem. Francoska vlada se je postavila na isto stališče kot ZDA.
Ciničen
komentar
italijanske
vlade
Kaj pa italijanska vlada ? De. mokristjanska vlada je šla v svojem protisovjetizmu že tako daleč, da se danes jezi, ker je ZSSR ukinila jedrske poskuse. Poluradni komentar pravi, da je sovjetski sklep enostavno gola propaganda in naj SZ enostavno pozitivno odgovori na predloge NATO za sestanek na najvišji ravni, če ima resne namene za pomiritev. Podobne cinične in nesramne komentarje najdemo v katoliških listih «Il Popolo», «11 Quotidiano» in v celi vrsti drugih, med katere spada tudi vatikansko glasilo, ki govori o negativnem reagiranju zahodnih krogov na sovjetsko pobudo. Dejansko se vsi veselijo, da bosta ZDA in Anglija nadaljevali z eksplozijami.
V
nabiralni akciji za volilni sklad, ki je v teku v vsej partiji, se v tem tednu odlikujejo sekcije Milje, Sv. Jakob in Curiel. Seveda so šli tovariši
Nemci nočejo atomskega orožja
olag6 ole v j
tet
tkoo'
Jugoslavija kritizira negativno
stališče ZDA
R
ar°di Jugoslavije in urad-II ni krogi pozitivno komen-eBe ( ||i a'° zadn ji sovjetski sklep o jedrskih poskusov. V
po4wiuvu’ki ga jr <u preH'
J n,k državnega sekretariata
Lj. Zl,nanje zadeve Jakša Pernii agenciji Tanjug, je slednji elo Vilv'I, da je ta sklep zelo po-,j Ji„ ln^Fn prispevek stvari miru rtat^aji,^ 'tnafodnega sporazumeva-L; Pr°dstavnik sekretariata je pripomnil, da bi mo-J j	'udi druge države, ki ima-
1®'J |lf| ■"‘tltsko orožje s svoje strani ,V r ^ VZ<'i ustrezne, podobne ko-i,v f- kar pričakujejo narodi 6. *tt|br '' ' pprav ni v intervjuvu ' no omenjena nobena drža-
«UP". je očividno. (II fter ■
i ob svd'
inab
. da je apel na-c|./iCn predvsem ZDA in An. sku k* izvajata jedrske po-
j(Za,° je naletela izjava, ki jo 1 «I Poster Dulles o sovjetski l,r nitti tudi v jugoslovanskih |. '( n>h krogi i, kot med vsem š,ds'v°m. na ostre komentarje, hc, p0sphno kritično se izraža *"rajska «Borba», ki ocenju-
FLRJ bo predala OZN vprašanje oborožitve Bundeswehra
je reagiranje ameriških uradnih krogov za «neodgovorno in smešno». V članku pod naslovom «Velik sklep» uradno glasilo podrobno analizira in zavrača vse Dullesove trditve ter podčrtuje, da je bil prav po za. slugi sovjetske pobude končno razbit «začarani krog» v katerem je obtičala diskusija o razorožitvi.
Precejšnjo zadrego v zapad-nih krogih je povzročila prejšnji leden tudi izjava, ki jo je dal na tiskovni konferenci predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve v Beogradu. Dr. Jakša Petrič je izjavil, da bo vlada FLRJ predala vprašanje atomske oborožitve zahodnonemške vojske Organizaciji združenih narodov. Jugoslavija ima več kot dovolj razlogov, da je zaskrbljena zaradi nevarne igre Adenauerjeve vlade. V
glavnem gre za dejstvo, da se Bundeswehr oborožuje še pretino je prišlo do podpisa mirovne pogodbe z Nemčijo, poleg tega ima Jugoslavija, kot žrtev Hitlerjeve pustolovščine vso pravico, da dvigne svoj glas protesta. Kot tretji isto tako utemeljen razlog pa je dejstvo, da predstavlja atomska oborožitev bónnske vojske novo veliko oviro za mednarodno sporazumevanje.
V četrtek in petek prejšnjega tedna sta se v mestu Karati jordjevo v Vojvodini sestali jugoslovanska in madžarska partijska delegacija. Delegacijo ZKJ jr vodil tov. Tito. madžarsko tov. Kadar. Hot pravi uradno poročilo Tanjuga, je sestanek potekal v prijateljskem ozračju. Delegaciji sta si izmenjali mnenja o raznih vprašanjih. ki zanimajo obe partiji.
tudi v drugih sekcijah marljivo na delo in osrednja uprava prejema vedno vec nabranih zneskov.
Akcija za 3 milijone lir je dejansko že v polnem teku v vseh sekcijah in celicah.
V tem tednu so bili dostav, ljeni naši upravi naslednji zneski :
Sekcija Sv. Jakob (2. polog) 24.900, sekcija Curiel (2. polog) 20.100. ki so jih nabrale, celice:	celica pristaniščnikov,
ki delajo na ladjah 5.700, celica železničarjev 11.700, celica Sbisà 2.700, Turchetti 1.000, Mila 500, Olga Benes 500, Colombo 1.000.
Sekcija Sv. Ivan je položila 2.300 lir, sekcija Skedenj 11 tisoč 500, celica Acegat 15.200, sekcija Bark ovije 1.570 (2. polog).
Sekcija Milje je poslala nadaljnjih 37.360 lir, ki so jih nabrali: celica Sv. Roka 500, občinska celica 6.360, ženska celica Milje 4.920, Zaccaria 4.000, upokojenci 3.290, Sv. Rok vas 2.000, Čampore 500. Stare Milje 1.800. Sv. Barbara 500. tovariši v občinskem odboru 11 tisoč, dva tovariša v komisiji ACNA 2.000. neimenovani tovariš 500.
Razveseljiva
novica
TRŽAČANI!
Enostranska odločitev sovjetske vlade za prekinitev atomskih in jedrskih poskusov je z zaupanjem in smelo utrla pot popolni prepovedi jedrskega orožja v vseh delih sveta.
Komunisti so ponosni, da je dala to močno in velikodušno pobudo prav velika socialistična dežela.
Da bi atlantske velesile sledile temu vzgledu, da bi se človeštvo dokončno rešilo atomske grožnje, je potrebno pospešiti borbo za mir.
Namestitev raketnih oporišč v Italiji predstavlja atentat na varnost srednjeevropskih in sredozemskih dežel, zaostruje mednarodne odnose v škodo Trsta in spravlja v nevarnost sam obstoj našega prebivalstva.
Zato je dolžnost Tržačanov — ki so tako neposredno zainteresirani pri mednarodni pomiritvi — da dajo svoj doprinos, da bo Italija imela vlado, ki bo činitelj miru.
VOLIVCI! VOLIVKE!
Ne pozabite, da morate s svojim glasom izbrati vlado, ki bo zagotovila deželi in Trstu atomsko nevtralnost in zunanjo politiko mirnega sožitja med narodi. Le vlada, ki bo sposobna voditi novo politiko, naklonjeno mednarodni pomiritvi in svetovnim sporazumom za razorožitev, bo lahko dala Trstu pristanišče s proevitajočim prometom z deželami svojega zaledja in z onimi na Sredozemlju ter Srednjem in Daljnem Vzhodu!
Odrecite svoj glas KD. stranki izstelkov!
Volite
za miroljubno zunanjo politiko za obnovo Trsta za komunistične kandidate!
Avtonomna tržaška federacija KPI
»Katoliški glas“ v službi
sovražnikov Slovencev
AAeseca februarja je imel
*	«Katoliški glas» svoj «dan
katoliškega tiska». Takrat je «Delo» pisalo, da, je tudi to zabela za volilni golaž Fanfanija in Krščanske demokracije. In na to našo ugotovitev se je «Katoliški» seveda užalil in nas obdolžil, da «nam vse prav pride, sa. mo da lahko hujskamo.»
(Jvodni članek, ki ga je slovensko klerikalno glasilo posve. lilo Slovencem v zadnji številki, pa stoodstotno potrjuje, da je bila naša takratna ugotovitev do pike točka. Če je morda še pri kakemu naivnežu obstajal dvom o vlogi, ki jo bo imel « Katoliški n v lej volilni kampanji, je sedaj vsak dvom odveč. Prav posebno z zadnjim člankom, ki je
namenjen Slovencem v vidiku volitev, je postal «Katoliški glas» povsem javno in odkrito slovensko glasilo Krščanske demokracije, postal je navaden slovenski «Comitato Civico» ita. lijanskih klerikalcev, neizprosnih sovražnikov Slovencev.
Skoro otlveč bi bilo naštevali vse krivde. ki jih nosi KD. kot vladna stranka, da Slovenci še danes ne uživamo vseh naših pravic, da nimamo juri<lično priznane šole. da se ne moremo posluževati materinščine v odnosih z oblastmi, da nds še ved. no smatrajo za narod pastirjev itd. itd. Sicer je tudi sant «Katoliški» prisiljen priznati, da «je tukajšnje vodstvo KD še
Velika zmaga
FlOM-CGIL V FIAT
Sklep demokristjanske Adenauerjeve vlade o oborožitvi* vojske v Zapadni Nemčiji z atomskim orožjem, resno zaskrblja vso svetovno javnost. Seveda so zaradi ciničnega sklepa nemških demokristjanov predvsem močno zaskrbljeni narodi, ki so postali v drugi svetovni vojni žrtve nemškega militarizma in Hitlerjeve vojne pustolovščine. Toda tudi v Zapadni Nemčiji sami se je začel vedno močneje dvigati ljudski glas proti nevarni oborožitvi, ki bi utegnila imeti usodne posledice tudi za nemški narod. Na sestankih in zborovanjih se dvigajo ljudski protesti, ki se izražajo tudi s stavkami. Gornji posnetek nam kaže kongresno dvorano v Frankfurtu, kjer je bilo prejšnji teden veliko zborovanje z udeležbo nad 6000 oseb, ki ga je organiziral Odbor proti atomski smrti.
XT a volitvah za notranje komisije v tovarni avtomobilov Fiat v Torinu je FIOM-CGIL izbojevala te dni novo veliko zmago. Demokratična sindikalna oragnizacija je zopet pridobila relativno večino med vsemi delavci, vključno oddelke. kjer ni predložila svoje liste. V primeri z lanskimi volitvami ima FIOM 2350 glasov in 7 sedežev več kot lani, tako, da je njena lista prva med vsemi. FIOM je dobila 14.440 glasov ( 12.052), t.j. 25,3%, CISC 7.360	(28.493)	12.9%,
struja Arrighi 17.750 31,3 (lan. sko leto so bili v CISL), UIL
16.139 (16.226) 28,3% fašistična CISNAL 1.302 (200) 2,3%, druge liste so dobile 7 glasov.
Zmaga FlOM-CGIL je tem bolj pomembna in važna, ker je podjetje FIAT postalo posebno v zadnjem času pravcato središče protidelavske politike italijanskih monopolov. Ravnateljstvo ni «tedilo s sredstvi, da bi čimbolj onesposobilo vsako sindikalno dejavnost, odpusti z dela, izoliranje sindikalnih aktivistov FIOM v posebne oddelke! zastrahovanja, grožnje in poleg tega še razdiralno delo delodajalske struje Arrighi-ja. ki je bil v zadnjem času
izključen iz CISL. ker se je docela odkrito postavil v službo monopolov. To je bilo vzdušje, ki ga je pripravilo ravnateljstvo računajoč predvsem na svojega zaupnika Arrighija in seveda tudi na sindikalno razcepljenost.
Toda izid volitev je še enkrat prekrižal račune raonopo-listov v FIAT. Delavci so potrdili v še večjem številu kot lani zaupanje FlOM-CGIL. kot sindikatu, ki je vedno dosledno
vedno zaslepljeno s psi zrnom in šovinizmom» in da «KD s svojo politiko do naše narodne manjšine res ni idealna stranka».
Vsak razsoden človek bi pričakoval. da se bo po teh ugotovitvah «Katoliški» vsaj vzdržal vsakega nasveta kako naj se Slovenci usmerijo na volitvah. Toti a na žalost ni tako. Disciplina je pač disciplina. Zato so gospodje pri «Katoliškem» vrgli r stran še zadnje drobtinice na-rotlnega čuta in ponosa in hlapčevsko udinjani direktivam škofije, Vatikana in Fanfanija . — odkrito pozivajo Slovence naj volijo za Krščansko demokracijo. Ker nimajo boljših argumentov s katerimi bi podprli svoje podložništvo Krščanski demokraciji, pravijo, da je to «vendarle stranka, ki je obvarovalùd'zlijo pred komunizmom in d n je KD najtrdnejši branik demokratičnih pravic. A, jih uživajo tudi Slovenci ».
7 o so edini «argumenti». Sicer niso še povedali vsega. Da bi Se bolje opravičili zaradi svoje res žalostne hlapčevske vloge, skušajo prepričevali, da bi «zmaga socialkomunizma v Italiji» pomenila versko in narodno smrt naše manjšine. Kes klavrni argumenti, ki samo pri. čaja o veliki zadregi «Katoliške, ga», ki je s pozivanjem Slovencev naj volijo KD postal prav. rali odvetnik izgubljenih pravd.
Če je imel italijanski naroil dovolj bridkih iztušenj kar se tiče «dobrot» režima KD. ni dvoma, da so Slovenci isto tako bogati na podobnih izkušnjah in prav zaradi tega bi bil vsak
branil njihove koristi in brez- | slovenski glas za KD l:orak i kompromisno kljuboval deloda-1 narodno in socialno samouniče jaleem.	• nje-
juti'
iP
ok”
m
IrÉa
Odrecite svoj glas Krščanski demokraciji, ki hoče spremeniti deželo orožja. Volite kandidate, ki se bodo v parlamentu borili za novo zunai
skladišče atomskega WHI ITT I/ D I j
i ir
%
ZA MIR, DEMOKRACIJO, ZA H
IN GOSPODARSKO OJ<
rji ržačani se v tej povojni dobi prvič udeležujejo političnih volitev, da pošljejo v zbornico svoje predstavnike. KD je kriva — ker je sabotirala posebni zakon in povzročila predčasni razpust senata — če je bila izvolitev senatorjev za Trst odložena za več mesecev, kar odvzema našemu ozemlju predstavništvo v eni izmed vej parlamenta.
Osnovni cilji Komunistične partije Italije v tej volilni kampanji — poraz KD, zmaga levičarskih sil, napredovanje poglavitne sile opozicije proti klerikalnemu monopolu, to je KPI, kot
predpogoj za sestavo demokratične vlade v kateri bodo zastopani delovni sloji — odgovarjajo v celoti potrebam prebivalstva našega področja.
Za uresničitev tega cilja, od katerega sta odvisna obnova našega gospodarstva in razvoj demokratičnega življenja na našem ozemlju, gredo tržaški komunisti v to veliko volilno kampanjo z naslednjim programom. Za izvedbo tega programa se bodo borili tržaški komunistični poslanci in parlamentarne komunistične skupine KPI v prihodnji zakonodajni dobi, bodisi v zbornici kot v senatu.
Trstu sta potrebna mir in izmenjava z vsemi deželami
TIT roljubna zunanja politika je osnov-■4-"-*- ni pogoj za gospodarsko poživi-
tev Ozemlja, za razvoj luke in tržaškega prometa, za poživitev javne in zasebne iniciative na tem področju, ki je bilo zaradi svoje posebne zemljepisne lege vedno izpostavljeno najtežjim posledicam slehernega poslabšanja mednarodnega položaja.
za gopodarstvo in razvoj tržaškega prometa, da se prepreči izkoriščanje teh organov za poglabljanje jarka, ki razdvaja Evropo, kar zelo prejudicira obnovo Trsta.
Zunanja politika demokristjanskih vlad, ki sloni na atlantskem paktu in na popolni odvisnosti od direktiv največjih skrajnežev ameriškega imperializma, ni dala nobenega doprinosa za izboljšanje odnosov med Vzhodon in Zahodom, ni znala oživeti prijateljskih odnosov z arabskimi deželami in v splošnem z deželami Azije in A-frike, ki stopajo po poti osvoboditve izpod kolonialnega jarma in popolne gospodarske emancipacije. Ravno o-bratno. klerikalna zunanja politika je samo nenehno sabotirala pomiritev v svetu, razvoj mirnodobskih izmenjav Italije v okviru širšega mednarodnega sodelovanja in je povzročila ter še povzroča neocenljivo škodo Trstu, ker mu onemogoča, da bi zopet vršil svojo tradicionalno vlogo mednarodne luke in velikega industrijskega središča.
Italiji je potrebna taka zunanja politika, ki ne bo — v dobi atoma, umetnih satelitov in medcelinskih balističnih izstrelkov — spremenila svojega ozemlja v prednjo postojanko nove vojne, izpostavljeno atomski represaliji in kot posledica popolnemu uničenju.
Zato komunisti predlagajo:
1. atomsko nevtralnost Italije, ki ne sme postati oporišče in skladišče za ameriške atomske izstrelke.
2. podporo vlade za ustanovitev v središču Evrope širokega breza-tomskega področja, ki naj obsega tudi Jadransko morje, ker je to življenjska potreba tudi za Trst.
3. opustitev sleherne diskriminacije in sovražne politike do ZSSR in drugih socialističnih dežel Sred-nje^in Vzhodne Evrope, ker bo imei ^Trst, kot luka za vso Srednjo Evropo, od pospešenega razvoja odnosov s temi deželami, v ozračju pomiritve in miru, velike koristi posebno kar se tiče njegovega gospodarstva.
4. politiko, ki bo podpirala stvar neodvisnosti arabskih narodov, sodelovanja z afriškimi deželami in posebno z Ljudsko republiko Kitajsko, Indijo in Indonezijo, kot predpogoj znatnega razvoja Trsta, ki je že po naravi poklican za potrebnega in neogibnega posrednika med visoko razvitimi deželami Srednje Evrope in prekomorskimi azijskimi in afriškimi deželami, ki so v razvojni fazi.
Teritorialna
avtonomija
Obramba pravic slovenskega prebivalstva
TTresničitev avtonomije mora omogo-čiti dokončno ureditev problemov slovenskega prebivalstva na Tržaškem ozemlju, katero mora imeti zagotovljene življenjske pogoje, ki naj mu o-mogočijo njegov narodni razvoj, v okviru mirnega sožitja prebivalstev teh krajev, kjer je nacionalizem vedno sejal sovraštvo, ter izboljšanja odnosov med Italijo in Jugoslavijo, za mir in razvoj izmenjav na tem obmejnem področju.
TJ a razvoj demokracije na ozemlju in njegovo gospodarsko obnovo, tržaški komunisti — medtem ko poudarjajo potrebo, da se čimprej odpravijo komisarski režimi na tržaški občini (s takojšnjo izvolitvijo občinskega sveta), v Delavskih zadrugah in drugih ustanovah — postavljajo v ospredje zahtevo za teritorialno avtonomijo. V deželi Furlanija - Julijska krajina, s posebnim statutom je treba zato zagotoviti — kot predvideva osnutek statuta, ki so ga predložili v parlamentu komunisti — najširšo avtonomijo za Tržaško ozemlje, upoštevajoč posebne tržaške probleme in negativne izkušnje centralizma in birokracije. Iz teh razlogov zahtevajo komunisti ustanovitev teritorialnega sveta z najširšo avtonomijo in prvenstveno zakonodajno pravico, posebno kar se tiče industrije in trgovine, z možnostjo uvedbe najprimernejših zakonskih ukrepov za pospeševanje in ustanovitev novih pomorskih družb, gradnjo trgovskih ladij, razvoj ribolova, ljudskih gradenj itd., itd.
Narodne in demokratične pravice slovenskega prebivalstva bodo morale dobiti najširše zakonito priznanje s celotnim izvajanjem II. priloge (Posebni statut) Spomenice o sporazumu na način, da bo potrjeno izenačenje slovenskih državljanov z italijanskimi:
a)	pri uživanju civilnih in političnih pravic.
b)	pri izvrševanju poklicev in obrti,
c)	s pravico uporabe slovenščine v zasebnem in javnem življenju ter v odnosih z državnimi, pokrajinskimi in občinskimi organi,
d)	z izpopolnitvijo slovenskih javnih šolskih ustanov vseh stopenj in redov, ki naj imajo isti juri-dični položaj kot italijanska šola in isto veljavnost izdanih šolskih spričeval.
Volilni program
tržaških
komunistov
Organični
načrt za obnovo Trsta
T> osledice vojne, z izgubo deželnega tržišča, podaljšanje vojaške okupa-
cije ter vladna politika, ki jo narekujejo interesi tujega imperializma in veliki monopoli, vse to je pripomoglo, da je gospodarska kriza v Trstu postala trajna. Krizo označuje zelo velika brez. poselnost, ki je večja kot v katerem koli italijanskem mestu, zaskrbljujoč in množični pojav izseljevanja, ki ga v teh krajih prej sploh ni bilo, ter pomanjkanje javne in zasebne pobude.
Zavedajoč se, da je odločilna obnova gospodarstva na Tržaškem ozemlju te-
sno povezana s pobudo države — ki ima pri nas v rokah, preko IRI, najvažnejše industrije (Združene ladjedelnice, Tržaški arzenal, škedenjske plavže), pomorske proge družb p.i.n. (Tržaški Llovd, Adriatica in Italia) ter največje bančne zavode in kontrolira ustanove javnega značaja (Ustanova za industrijsko pristanišče, Splošna skladišča, Ustanova za mednarodni velesejem v Trstu itd.), katerih delovanje je temeljnega pomena za življenje mesta — zagovarjajo tržaški komunisti neodložljivo potrebo, da vlada in par-
iiiiiiiiiniiiii
iimiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiniiiiii
iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
iiiiiiinmiiMiiiiiiiiriittii
Da bi naše ladjedelnice gradile ladje vseh vrst in bi v pristanišču oživel promet v vse smeri
5. neposredno akcijo v okviru Evropske jeklarske in premogovne skupnosti (CECA) in Skupnega evropskega tržišča, za pobijanje prevladovanja velikih mednarodnih monopolov in za dosego revizije klavzul, ki so zelo neugodne
lament izvedeta večletni organični načrt, razčlenjen kot sledi :
Integralna prosta cona
Ustanovitev integralne proste cone, ki bo morala biti osnovno orodje za:
velik razvoj mednarodnega prometa z vsemi deželami srednjeevropskega in podonavskega zaledja;
nastanek in utrditev industrij, po-vezanih z izvozom in krajevno potrošnjo, brez škode za industrije, ki so vključene v nacionalnem tržišču;
okrepitev individualnega in množičnega tujskega prometa iz Ita-lje in tujine;
bistveno izboljšanje pogojev obrtnikov in trgovcev ;
okrepitev kupne moči vsega prebivalstva, z znižanjem življenjskih stroškov.
Razvoj prometa in okrepitev pristanišča
Izhajajoč iz ugotovitve, da je bist-vena vloga Trsta posredovanje med-
narodnega prometa ter upoštevajoč, da je načrt 45 milijard, ki ga je nedavno sprejel parlament, absolutno nezadosten, ker se loteva teh problemov pristransko, neorganično in z odlaganjem
rešitev, postavljajo tržaški agod naslednje zahteve:	sirite
a) nagla okrepitev ponta&itnp leznice, s pomočjo |)rav njene proge in izgradnj Sagrado - S. Giovanni a ,0te in C arnia - Ponte a M v e
*ago
b)	nagla izvedba podvojitiLCa trifikacije proge Trst -I
c)	dodelitev Trstu posebni! ?®r' ki naj omogočijo prizf . s sebnih železniških tariVlre
blago v tranzitu na itrazši železnicah in namenjeisko ki bi mogle konkurirati • nemških in jugoslovansje^rc nic;
d)	sklenitev železniških it*sgn
sporazumov z Avstrijo v°da slavijo za racionalno >izde mično uporabo južne in strar železnice;	potn
e)	naglo potenciranje že^adij
skladišča postaje Campana v Trstu;	reze:
f)	takojšnja izgradnja ki^31" v predoru med postaj1 odp. Marzio v Trstu in tržišhjev.]
g)	dodelitev posebnih sk^Vi naj omogočijo Splošni1 S‘ne ščem uvedbo pristaniški konkurenci s podobnim niškimi ustanovami na Hamburgu in drugih pristaniščih:
h)	takojšnja izgradnja P0ll)Q
i)	vzpostavitev in okrepi1 modernimi ladjami — fj prog v smeri Daljnega Indije, Indonezije, P1 , zaliva, vse Afrike, vzlV I. zahodnega Sredozemlja ^
zahodnega morja;
k
I) hitra izgradnja av tocesh^tie netke in njenih odce^ed« Vidmu in Trbižu; 'a*n
m) izgradnja naftovoda do ^
po
ho>l
Razvoj industrija in vzpostavi; tržaškeg brodovja
‘isti
Kal
‘vija
PO;
=ia
>oŠte.
K c
Pos
Pot,
1Vaio
40(|
O JNa industrijskem področja vajo tržaški komunisti P0)god naj —: v okviru organičnega Ij,, poslužujoč se zlati podjetij Z km, udeležbo — zagotovi ohranite'a]j ni h industrij spričo neugodnih . ki bodo nastali s postopnim1, njem Skupnega evropskega tr> ‘°v njihov razvoj in nave pobud1 “h
zagotovijo delo tisočem drug1 Vai1,
cev in mladinskim kadrom, k1 ohr, jo v življenje.	ga
Ta politika predpostavlja 1,1 timonopolistično proizvajalm
IRI. ki se lahko uresniči z dfl
čno preosnovo. slonečo na park. ni kontroli in na udeležbi 'j predstavništev pri upravljanju jetij, da bi vršila vodilno ' obnovi tržaškega gospodarstvi
politika sloni na naslednjih Ek a) moderniziranje komplet v S|
Ženih ladjedelnic (CR^l ^*a posebnim ozirom na Ia(! *ii Sv. Marka in Sv. Roka j*h „ mogle vzdržati pred kom) v ^ ki jo bodo izvajale podojjt^.. coske in nemške industG '' stopnim uvajanjem SkuF 141 ropskega tržišča:	’ boi
b) moderniziranje škedenjsk, ah žev z načrtom potenciram:i koj gradnje novih naprav, h mogoči podjetju ne kljubuje pogubni tuji k' ci kateri je izpostavljem'
nehanjem prehodne doh; Hj(l
'ap
»al
ske premogovne in
skupnosti (CECA), m
tudi stopi v novo dob0
Ta razvoj je možen v
oh' Mi
črta IRI za razvoj žele^ Pa, tudi zaradi obmorskega ‘ ^ ki postavlja škedenjske 1


IRODNE PRAVICE SLOVENCEV
...........»niHHHil"ii I ■.■IMIHMnilWilWlirMW'TnilIMnnmraWMll^lWMiWT^inBTWWTWinimWK^TBBMrTMni l li iMII lil ..■■ lili ""I—
IOVO NAŠEGA MESTA
iški Ugodnejše pogoje za koristno razširitev proizvodnje;
ontafcitnprejšnja dovršitev doka za pojo travila v Tržaškem arzenalu ; •adnj	.	.
lnj aPotenciranje zakona lambroni z
a Mvdodelitvij° novih skladov, da se .. Ugotovijo nova naročila ladjedel-
°J* Oicam IRI in zasebnim tovarnam; rst
ebnillz8radnja, s strani IRI, novih in-Drizidustrij• ki naj ustvarijo trajne tariVire dela;
ta il razširitev metanovoda na Trža-enjeJŠko ozemlje; irati ivans'
izgradnja termoelektrične centra-
ih il izgradnja novega tržaškega vodo-rijo v°da iz Furlanije;
no 'izdelava in uresničitev načrta, s te in strani družb p.i.n., za izgradnjo Potniških, mešanih in tovornih žel adij^ za približno 250 tisoč ton br. iamjdonaže, ki jih je v pretežni večini rezervirati za 'GRDA in manjše a k/^aške ladjedelnice; ostaj1 odpoved pogodbe Tovarna stro-tržiššjev-Fiat, da bi si Tovarna strojev i ski5v- Andreja lahko nabavila la-lošni,Stne patente za ladijske motorje, miški bnitf
na	r~w
igih	Za
pospeševanje
po
:rep
inegs
• p vzM mlja
našega
kmetijstva
kmetijske posesti tudi glede na živinorejo za zakol in molžnjo ter perutnino;
d)	ustanovitev blagajne za okrepitev male kmečke posesti s kapitali z nizkimi obrestmi;
e)	ukinitev trošarinskega davka na vino;
f)	ukinitev zadnjih poviškov občinskega in pokrajinskega dodatnega zemljiškega davka, ki so že v veljavi ali še v teku odobritve;
g)	takojšnja raztegnitev zakona za ustanovitev bolniške blagajne za kmete ;
h)	ohranitev in razvoj kmetijskih tečajev;
i)	demokratizacija zastopstev 'malih posestnikov v Trgovinski zbornici in v državnih, pokrajinskih ter občinskih komisijah.
Za malo industrijo, obrtništvo in trgovino
' država primerno dopolniti njihove proračune ;
b)	izvajati je treba ukrepe v korist krajevnih financ, ki naj omogočijo večjo udeležbo občinskih in
I	pokrajinskih deležev pri državnih
dajatvah; večje možnosti za obdavčitev večjih dohodkov in oprostitev manjših; ukinitev režima dodatnih davkov;
c)	prevzem s strani vlade stroškov, ki gredo v njeno breme in jih morajo danes nositi občinske fi-
Pravična ureditev bivših nameščencev
zvu
Q Tržaški komunisti zahtevajo pravi-• čno in dolžno ureditev položaja nameščencev bivše ZVIJ (civilni uradniki, pripadniki civilne policije, finančne straže, administrativne in gozdne policije ter pazniki), na podlagi priznanja že pridobljenih pravic, da se jim jamči gotovost za bodočnost dela.
5.
Ir
►cestv^ietijstvo Tržaškega ozemlja idee(Odstavlja dejavnost, ki je skromnosti. Izguba skoro vse kmetij-lerrdje tržaške pokrajine pa nare-1'otrebo vrednotenja omejenih psljivih površin, da se zagotovi jdstim ki ga nimajo in bi lahko ki	zemljo. Po drugi strani se
Pl 6 dolžnost zaščititi mala kme-
•	• .l,0sestva in nuditi kmetu našega 11 (iz'*3 *'Ste llS°dnosti in pravice, ki “I 'aJo kmetje v drugih pokra ji-
t
iVk^evajoč gornje ugotovitve in . ’ da bi krajevno kmetijstvo lah-(Jfft ,IOs|ilo nadaljnjih tritisoč delov-5 ^0t’ tržaški komunisti predlagajo.
•	, v organičnem načrtu za Trst u-■1° naslednje točke:
^enzivno obdelovanje približno idrofili i *le^tarov peščenih neobdela-
ti Pfl Kod-ZemldiŠČ' ki 11 aj se iih Prila"
ega ti* za g0.ienje povrtnin, trt ore j o
lij
^ cvetličarstvo ter jih nakaže mit6' ajllletom- ki imajo malo zemlje dnih . ‘ pa je sploh nimajo;
pni^^holjšanje nadaljnjih 200 hektara tf ,°v že obstoječih posestev, da se )bud( 'h dvigne na intenzivno obdelo-IrugV^je;
Tržaški komunisti smatrajo, da predstavlja 1.200 malih industrijskih podjetij, 5.300 obrtniških delavnic in več tisoč malih trgovskih podjetij, ki dajejo zaslužek veliki večini delovnih množic področja, važen del tržaškega gospodarstva, ki mu vlada ni dala zahtevane in potrebne podpore, da bi jih rešila iz stalne krize.
Za sektor male industrije in obrtništva komunisti postavljajo naslednje zahteve :
a)	oprostitev davka na poslovni promet (IGE);
b)	revizija določb rotacijskega sklada z olajšanjem zahtevanih bančnih jamstev in raztegnitev ugodnosti tudi na podjetja, ki nudijo usluge.
Ustanovitev integralne proste cone bi obenem zadostila občutenim potrebam tega sektorja in male trgovine.
Za razvoj turizma
111 ■ diranitev posebnega ^ finansiranja za
Ija # a j ah1 j z de
Par,,:: žbi 4 anjvj
no '
nevračljive-
izboljšanje
6.
Turistična industrija mora dobiti potrebno pomoč s strani vlade, da se bo lahko učinkovito vključila v okvir večjih gospodarskih dejavnosti, poslužujoč se lege Trsta ne samo kot tranzitne točke do istrskih in dalmatinskih turističnih središč, marveč izkoriščajoč naravne lepote tržaške obale, ki jo turizem z onstran Alp še posebno ceni.
rstvf
ih
pleK ,S,°.i E
CRpp^šujej la<f> živ,;
Ljudska stanovanja za tržaške družine
18-2(1 tisoč družin, ki počjo po stanovanju, ker še Vjj j-- v skupnih zatočiščih, ne-koi'n >tanovanjih, v skupnosti z dru-»odol't .^higienskih pogojih, ki rahlja-lustf'v nskc vezi, ter znižanje držav-skul1. azil v sektorju ljudskih gra-; f'°stavljata v prvo vrsto problem en^! rhh Okrepi, ki jih zahtevajo tr-
cirai1: iv. V e
ji *
doU’ njo
n r
Munisti so naslednji :
f>°ra stanovanjskih izgonov;
sk^aZ^°' vsaJ za dobo štirih let, "Pne vsote 30 milijard za grad-l‘ najmanj desettisoč ljudskih . '
i°h0|., \j pklla nakazila za izseljence iz Jslvih hribov in za begunce;
nadaV
, Jjevanje zapore nad naje-dtianii tudi po letu 1960, do-
v iele*1 ega i ske
po-
kler se ne uredi položaj na dročju stanovanj.
Več sredstev občinam Ozemlja
O Upoštevajoč, da vpliva splošna go-' spodafska kriza Ozemlja negativno tudi na proračune občin in pokrajine, ker omejuje dohodke in torej možnosti za ugoditev naraščajočim potrebam prebivalstva, vsled česar beležijo proračuni stalen primanjkljaj, tržaški komunisti zahtevajo:
a) da bodo občine in pokrajina lahko izpolnile svoje naloge, mora
Dvigniti življenjsko raven
delovnih ljudi Uvesti demokracijo v tovarne
IVTedtem ko tržaški komunisti zalite.
vajo ukrepe, ki so nakazani v njihovem programu za gospodarsko obnovo Trsta, smatrajo tudi, da je bistvenega pomena borba za naslednje temeljne zahteve, ki so podčrtane v programu KPI.
Dvigniti življenjsko raven delovnih ljudi, z utrditvijo pogodbene moči in uvedbo demokracije na deloviščih. Tržaški komunisti prav posebno podpirajo :
a) politiko dela, ki naj jamči spoštovanje zakona in svobodo v tovarnah, katera se opira na zakon-
[tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
niiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiininiiiiiiiiiiiiii
Za bodočnost Trsta volite KPI
Za temeljito preosnovo socialne pomoči in skrbstva
TT okviru integralne preosnove siste-’ rna socialnega zavarovanja in skrbstva, ki naj zagotovi pravično pomoč vsem, ki jo potrebujejo, komunisti zahtevajo :
a)	priznanje pokojnine obrtnikom, ribičem, kramarjem in drugim kategorijam, ki sedaj ne uživajo te pravice;
b)	izboljšanje pokojnin 1NPS, izhajajoč iz minimuma 10.000 lir mesečno; revalutacija vojnih in državnih pokojnin;
c)	povišanje podpore za brezposelnost na vsaj 50% zadnje mezde, ki jo je prejel delavec, za dobo enega leta ;
d)	priznanje,	v	svrho	odmerjanja
pokojnin	za	invalidnost, starost
in svojce, dobe od 1. 7. 1920 do 1. 3. 1926, ki se sedaj ne upošteva, ker je bil zakon o obveznem zavarovanju razširjen na Trst s šest-letno zamudo;
e)	priznanje,	v	svrho	skrbstvenih
ugodnosti	za	delavce	begunce iz
ozemelj, ki so prešli pod jugoslovansko upravo, dobe zaposlitve, ki je dozorela v ondotnih krajih po nastopu jugoslovanske uprave;
f)	priznanje, v svrho pokojnine, vojaške službe v avstro-ogrski armadi v teku vojne 1914-18:
g)	demokratizacija Zavoda za bolniško zavarovanje (INAIVI) z njego. v o spremenitvijo v teritorialno bolniško blagajno, vodeno po u-pravnem svetu, ki naj ga izvolijo zavarovanci ter takojšnja razširi-
tev na Trst «proste izbire» zdravnika;
h) prenehanje komisarskega režima v Jadranski .bolniški blagajni za pomorščake.
Za istrske begunce in izseljence iz Miljskih hribov
TJ a istrske begunce in izseljence iz *-* Miljskih hribov zahtevajo komunisti čimprejšnjo rešitev vprašanja izplačila odškodnine za zapuščeno imovino in malih kapitalov, ki so naloženi v jugoslovanskih bankah.
Država mora poskrbeti za vključitev beguncev v gospodarsko življenje dežele, brez političnih diskriminacij in ne da bi se prejudicirale možnosti zaposlitve državljanov, ki so že prej bivali na ozemlju. Država se mora obvezati, da bo odpravila begunska taborišča in zgradila stanovanja z izrednimi nakazili, ki ne bodo okrnila nakazil za načrt ljudskih gradenj, ki so neogibno potrebna za ozdravitev resne stanovanjske krize v Trstu.
ske ukrepe, predvidevajoče: obvezno in splošno veljavnost kolektivnih delovnih pogodb; pravico delavcev do pogodbene zaščite vseh delovnih odnosov (mezda, akord, ritem dela itd.); juridično priznanje notranjih komisij ; ureditev dela na domu, del v zakupu in delovnih pogodb z rokom zapadlosti;
b)	zakon za «upravičeni razlog» pri odpustih tako, da bo odpust lahko veljaven samo iz «upravičenega razloga», ki ga določa zadevni zakon;
c)	novo disciplino pri zaposlovanju, ki naj poveri to nalogo delavskim organizacijam in odpravi sramotne diskriminacije v tem sektorju;
d)	znižanje delovnega urnika ob isti plači.
Za znižani e življenjski stroškov
"D azviti politiko kreditov, cen in da-jatev, ki naj zadene velike dobičke in naj bo v korist tistih, ki živijo od svojega dela, produktivnega srednjega sloja in zadružništva. Zaradi tega zahtevamo :
a)	naj se temeljito spremeni krivični davčni sistem, z odpravo velikega dela posrednih davkov, ki bremenijo potrošnike, predvsem pa davka na poslovni promet (IGE);
b)	naj se ustanovijo nekateri davčni monopoli (sladkor, kava in kolonialno blago) na način, da se odpravi zasebna špekulacija in omogoči znižanje cen;
c)	naj se dodelijo parlamentu naloge medministrskega odbora za cene pri določanju cen električne ener gije, vseh energetskih surovin, ce menta in jekla ter železniških ta rif: naj se pristopi k demokrati čni reorganizaciji medministrske ga odbora za cene in naj se isto časno razširijo njegove naloge preiskovanja in nadzorovanja v
cilju določanja politike znižanja cen.
Za
enakopravnost
žene
Tl a zagotovitev enakopravnosti žene komunisti menijo, da je neogibno potrebna zakonodaja, ki naj stremi za dosego :
a)	odprave prepovedi, ki preprečujejo ženam dostop v določene službe;
b)	priznanja moralne in juridične enakosti zakoncev;
c)	juridične zaščite otrok, rojenih izven zakona;
d)	nove ureditve primerov razpusta zakona.
Novi položaj enakopravnosti žene ne bi bil popoln, če se ne bi uresničili tudi naslednji ukrepi :
a)	pravica žene do dela in do enakega plačila za enako delo :
b)	pokojnina gospodinjam.
Za
bodočnost
mladine
TJ a mladinske razrede, dijaške in delovne, komunisti predlagajo :
a)	ustanovitev edine obvezne in brezplačne šole do 14. leta starosti;
b)	reorganizacija tečajev za poklicno usposobitev v povezavi z reformo zakona o vajeništvu;
c)	ustanovitev, v Trstu, poklicne šole s strani IRI in zaposlitev primernega števila vajencev v vseh podjetjih IRI v Trstu;
d)	reorganizacija univerze in potenciranje znanstvenih raziskovanj ;
e)	razširitev športnih in razvedrilnih naprav, ki morajo biti na razpolago vsej mladini, ter dokončna dodelitev imovine bivše GIL ob činam in pokrajini.
Uresničljiv program
redlagajoč ta program, za katerega uresničitev so se borili in se borijo delovni ljudje in prebivalci, tržaški komunisti, ki so v vseh borbah dali svoj odločujoči doprinos, podčrtujejo, da bodo cilji, ki jih program nakazuje, uresničljivi, če se bodo v deželi ustva-
Za mir
Za teritorialno avtonomijo
Za integralno prosto cono
razvoj prometa in pristanišča, zopetno uveljavitev tržaškega brodovja
okrepitev industrije in kmetijstva
obrambo male industrije, obrtni, štva in male trgovine
Za načrt ljudskih stanovanj
Volite in prepričajte tudi druge, da volijo komunistično listo!
rili pogoji za novo zunanjo in notranjo politiko. Da bi se to zgodilo, da bi se stvari spremenile, da bi prišla na oblast demokratična vlada, ki bi naše Ozemlje napotila v gospodarsko obnovo v pogojih demokratičnega razvoja in miru, gredo tržaški komunisti na volitve s tem programom.
Za prenehanje komisarskih režimov
Za obrambo narodnih pravic Slovencev
Za enakopravnost žena
Za bodočnost tržaške mladine
Dajte svoj glas komunističnim kandidatom !
DOMACI PROBLEMI I IV VESTI
'
j
Narodne pravice slovenske mladine
zapisane na zastavi
prejeti v dar od CK ZKMI
O reteklo nedeljo popoldne se je vršila v dvorani Ljudskega doma v Križu teritorialna konferenca tržaške komunistične mladine z značajem vsemla-dinskega zborovanja. Dvorano je zasedla množica mladih fan. tov in deklet, ki so predstavlja-
li krožke iz mesta in podeželja, ter prebivalci Sv. Križa. Dvorana je bila v ta namen lepo okrašena z zastavami, oder pa z napisom v slovenščini in italijanščini:	«Živelo bratstvo
med slovensko in italijansko mladino» ter «Za poraz Krščanske demokracije».
Po otvoritvenih besedah tovariša Sedmaka, ki je pozdravil prisotne v imenu komunističnega krožka «Josip Tence», sek. cije KPI in vsega demokratičnega Križa, je povzel besedo tov. Pescatori, sekretar tržaške ZKMI. V svojem govoru je obširno podal stanje mladine v Trstu, obrazložil krivice, ki jih je vladna stranka storila našemu mestu in pozval mladino tržaškega ozemlja, naj pokaže svojo politično zrelost kot na zadnjih občinskih volitvah in glasuje za Komunistično partijo.
Koristi naše manjšine
V slovenščini je nato spregovoril tov. Adolf Wilhelm. «Današnja teritorialna konferenca —r je rekel med drugim tovariš Wilhelm — se vrši v polni kampanji. Pri nas prihajajo na dan razne stranke z obljubami, s katerimi bi hotele pridobiti slovenske glasove, da bi naš narod še bolj varale. Toda mi dobro vemo, katera stranka se je vedno borila za interese slovenske skupnosti v Italiji. To je Komunistična partija, ki za to ni nikoli čakala volitev. Ona je edina stranka, na katere li-sti je slovenski kandidat, ki bo gotovo prišel v poslansko zbornico. Zato bo slovenska mladina volila komunistične kandidate. Vsak slovenski glas, ki bo oddan drugim strankam, je izgubljen in pomeni uničenje lastnih koristi, koristi slovenske manjšine».
Besedo so povzeli nadalje predstavniki mladih delavcev, deklet in študentov. Iz njihovih govorov je prišla na dan vsa nesocialnost in težko stanje v katerem se nahaja naša mladina, ki ji kapitalistična družba ne zagotavlja pravilnega razvoja.
Pozdrav vodstva ZKMI je prinesel tov. Piero Pieralli. Tovariš je predvsem govoril o notranjem položaju Italije, ki jo atlantizem vladajočih krogov peha v pogin. Gospodarska kriza v Združenih državah ima
Teritorialna konferenca v Križu z značajem vsemladinskega zborovanja
Govori voditeljev tržaških mladih komunistov in predstavnika osrednjega vodstva
Prisotni tržaški kandidati za poslansko zbornico
Ob obletnici mučeniške smrti 71 talcev bo v ponedeljek 7. aprila ob 15. uri na
STRELIŠČU NA OPČINAH
spominska
svečanost
na kateri bodo spregovo-
DTJŠAN LOVRIHA FRANC ŠTOKA dr. BRUNO PINCHERLE Komemoracijo priredi skupni krajevni odbor par-tizanov in bivših političnih preganjancev.
Vse demokratično prebivalstvo je vabljeno, da s svojo udeležbo počasti spomin padlih žrtev.
Urnik trgovin za velikonočne praznike
Danes, v soboto bodo lahko vse trgovine odprte do 21. ure zvečer ; trgovine jestvin bodo tudi lahko odprle uro pred navadnim popoldanskim urnikom.
V nedeljo, na veliko noč bodo vse trgovine zaprte razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure in slaščičarn, ki bodo odprte od 8. do 21.30.
Delni pogled na dvorano Ljudskega doma v Križu, v kateri se je vršila v nedeljo uspela teritorialna konfenca tržaške komunistične mladine. Dvorano so zasedli številni zastopniki mestnih in podeželskih mladinskih krožkov ter gostje iz Križa, bližnjih vasi in mesta
Okrožni volilni urad je že sprejel prve kandidatne liste
Na velikončni ponedeljek bodo zaprte vse trgovine razen pekarn in mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure* cvetličarn — od 8. do 13. ure in slaščičarn — od 8. do 21.30.
2 adnjič smo* izrazili upanje, da bomo mogli v današnji številki podati jasnejšo sliko volilnega položaja tržaškega o-krožja. Toda do četrtka, osem dni pred uradnim zaključkom sprejemanja kandidatnih list, je bil položaj še vedno nejasen. V ponedeljek zjutraj sta samo naša partija in KD predložili vse potrebne listine za nastop na volitvah, do četrtka se jima pa ni pridružila še nobena stranka. Demokristjani so predložili svoje dokumente nekoliko pred nami in bo zato njihov znak prvi na glasovnici, drugi bo pa znak KPI.
V sredo je prišlo do dokončne odločitve glede skupnega nastopa PSD! in PSI. Čeprav se je na posebnem referendumu 60 odst. socialdemokratov izreklo za skupni nastop, je o-srednje vodstvo to namero za-vrnilo in tržaška sekcija PSDI je nato sporočila svojo kandidatno listo, ki jo sestavljajo : Lonza, Dulci, Giurie in in Miani.
Med indipendentisti tudi ni prišlo do sporazuma in Fronta za neodvisnost je že začela zbirati podpise za listo svojih kandidatov Borghese, Gi ampie-coli, Laurenii star. in Minca. O kandidatih Tržaške unije se pa še nič ne ve, čeprav je to gibanje objavilo v dnevnih listih, da sprejema podpise za predložitev liste in s tem ne-

Do sedaj sta vložili svoje liste naša partija in KD
Med PSDI in PSI ni prišlo do sporazuma
Tudi indipendentisti se pripravljajo na ločen nastop
kako potrdilo, da se misli pred-slaviti na volitvah.
Glede ostalih strank, je bila te dni objavljena nekoliko spremenjena lista kandidatov republikancev (PRI) in radikalcev (PR), ki kaže, da je dokončna. Listo sestavljajo Cumbat in Geppi za prve ter Letizia Fonda-Savio in Pesante za druge. Listi monarhistov
(PNM) bo Delcroix.
pa baje načeloval
Te dni se je na občini ponovno sestal odbor za volilno premirje, ki ga sestavljajo predstavniki vseh strank. Med drugim so določili, da bo lahko vsaka stranka postavila po ulicah in trgih Trsta 40 transparentov, v Miljah po dva, v manjših občinah pa po enega. Glede svetlobne napeljave bo lahko vsaka stranka razpolagala s tremi svetlobnimi napisi in enim svetlobnim znakom, ki pa bo moral biti postavljen na sedežu stranke. V ostalih ob-
svoje posledice tudi v italijanski republiki. Tega je krivo vladno hlapčevanje gospodarjem onstran Atlantskega oceana. Treba je menjati dosedanjo politiko in priznati stvarnost socialističnih dežel. Z raketnimi izstrelišči, ki jih mislijo graditi na naših tleh, smo izpostavljeni nevarnosti predvsem mi. Italijanski narod zahteva novo vlado. Zato pa je potrebno, da se povečajo komunistični glasovi in napravi konec in-tegralističnim spletkam Fanfa-nijeve stranke.
Na koncu je tov. Pieralli izročil Avtonomni tržaški federaciji zastavo, dar Centralnega komiteja, s temi besedami: «Na tej zastavi so zapisane narodne pravice slovenske mladine, pod to zastavo pojdite v volilno zmago združeni, mladi Slovenci in Italijani».
Svoj pozdrav sta prinesla tudi tov. Burlo in Pogassi, dočim sta tov. Bernetičeva in Vidali zaključila konferenco, spominjajoč prisotne na zgodovino borb tržaškega komunističnega gibanja in poudarjajoč važnost slovensko-italijanskega bratstva, ki je temelj naše politike in osnova za nadaljnje zmage.
Skupina deklet je nato obdarila predsedstvo z rdečimi nageljni.
Sledil je kulturni spored z nastopom orkestra PD «Vesna», ki je izvajal Avsenikove pesmi Občinstvo je nastop nagradilo z obilnim ploskanjem.
S. D.
Olajšave pri potovanju v Jugoslavijo
Po novem pravilniku jugoslovanskega državnega tajništva za finančne posle, ki stopi v veljavo 10. aprila, bodo tujci in jugoslovanski državljani, ki stalno živijo v inozemstvu, lahko brez karneta z avtomobili, motornimi kolesi, skuterji in bicikli obiskali Jugoslavijo s pogojem, da so vozila registrirana samo za privatno uporabo. Lastniki vozil bodo morali na meji izpolniti samo prijavo o vrsti vozila, o rezervnih delih, opremi in vrednosti vozila v valuti države, iz katere prihajajo.
Partijsko življenje
Okrožnica
sekcijskim
komitejem
rp e dni je bila poslana sekcijskim komitejem okrožnica, ki obravnava vprašanja, ki so važna za delo v volilni kampanji. Glede lepljenja lepakov na za to določene table, se mora. jo tovariši ravnati po navodilih, ki jih vsebuje okrožnica, da se izognemo zmedi in izvršimo delo točno in natančno.
Propagandni material, ki ga dobavi center, kot tisti, ki ga pripravijo sekcije same, bo tre. ba skrbno razdeljevati in pri tem paziti, da pride v roke volivcem, katerim je namenjen. Prepričati se je treba o izidu vsake posamezne akcije, obveščati o tem odsek za tisk in propagando, sporočati pripombe, kritike in nasvete, ki bi lahko koristili našemu delu. Kar se tiče sekcijskega gradiva, ga morajo vodilni komiteji skrbno proučiti in se za nasvet ali pomoč obračati na osrednji odsek za tisk in propagando.
Važno je, da vsako veliko ali malo zborovanje ali manifestacijo izkoristimo za širjenje našega tiska. Trenutno je v teku posebna reklamna akcija za «l’Unità», ki jo mora spremljati vzporedna akcija politične, ga dela s strani sekcij. Poleg dnevnika je treba skrbeti za širjenje «Dela» in «Lavoratore».
Priporočamo, da tovariši pravočasno naročijo število izvodov, ki jih ob posameznih priložnostih nameravajo razprodati.
Za ustno propagando je nujno potrebno takoj pripraviti napisan splošni koledar zborovanj in sestankov (okrajnih, uličnih, letečih, hišnih ali dvoriščnih), ki jih sekcija namerava organizirati od 13. aprila do 23 maja. Vsak teden bo nato potrebno prilagoditi, potrdili ali izpopolniti ta spored in o tem pnsmeno obvestiti osrednji odsek za tisk in propagando.
Naloge skrutinatorjev in zastopnikov liste
sedanji fazi volilne kampanje je treba posvetiti posebno pozornost pripravi skrutinatorjev in zastopnikov liste pri volilnem sedežu, kar pred. sta vi j a jamstvo, da se bodo volilne operacije vršile brez spletk in samovoljnih dejanj. Važno je pravočasno pripraviti imena skrutinatorjev in zastopnikov liste ter dati točna navodila tem tovarišem, ki imajo odgovorno nalogo in so bistveni či-nitelj za našo borbo. Nekatere sekcije so že imele posebne sestanke s temi tovariši, druge jih pa pripravljajo.
Na vsak način želimo omenili, da so med važnimi nalogami skrutinatorjev, naslednje : posvečati največjo pažnjo identificiranju volivcev, ki prihajajo na volišče ; paziti na glasovanje bolnikov, ki jih je treba spremljati v kabino, ugotoviti, če je bolnik dejansko nesposoben in če spremljevalec res uživa njegovo zaupanje, kot predpisuje zakon ; budno paziti pri štetju glasov in ne oddaljevati se iz sedeža, kajti v tej fazi se lahko zgodijo protizakonitosti.
Skrutinatorje mora predsednik sedeža vprašati za mnenje pri vsakem sklepu, ki ga je sprejeti ; oni imajo pravico kontrolirati vse operacije, ki se vršijo v sedežu, dajati kori-stne nasvete za reden potek volilnih operacij in zahtevati, da se vnese v zapisnik sleherna pripomba ali pritožba, ki jo smatrajo za primerno in v skladu z zakonom, tudi če je v nasprotju s predsednikovim sklepom. Važno je, da se za vsako nesoglasje ali incident takoj sestavi zapisnik.
Zastopniki liste imajo zelo važno nalogo, kajti - čeprav niso člani volilnega urada — imajo pravico prisostvovati vsem volilnim operacijam in zahtevati, da se vnesejo v zapisnik njihove morebitne opazke glede volitev. Zastopniki liste imajo tudi nalogo povezave med našimi komiteji sedežev, celic in sekcij in volilnim sedežem.
V
ladjedelnici delavci že zaman čakajo na
Sv. Justa
tednov
vec
izplačilo zaslužka
Bela stavka vseh prizadetih nameščencev Razlog zastoja je političnega značaja Delegacija delavcev pri vseh oblasteh
adjedelnica Sv. Justa se je ponovno znašla v težavnem položaju. Še pred par meseci ladjedelnica je obratovala s polno paro, sedaj pa, ko so dokončali zadnje štiri ladje in je peta v zaključni fazi oprem an j a ter jo bodo v kratkem izročili lastniku, ne morejo začeti z novim delom. V zadnjih časih je bilo odpuščenih več kot 200 delavcev in jih je sedaj ostalo v ladjedelnici okrog 320. Toda ravnatelj tovarne je te dni izjavil, da bo prisiljen odpustili 80 odst. delovne sile, če bo to stanje dolgo trajalo.
Razlog nenadnega zastoja je v tem, da ladjedelnica* ne more začeti z gradnjo že naroče-
nih ladij. Ladjedelnica Sv. Justa, ki je ob svojem nastanku pred dvajsetimi leti gradila le lesene barke, se je z leti izpopolnila in sedaj gradi moderne ladje po 2500 do 3000 ton ter je znana tudi v inozemstvu. Sedaj bi lahko začela graditi štiri ladje, ki jih je naročila Indonezija, katera je nameravala pozneje naročiti skupno okrog 30 ladij. Za prve štiri naročene ladje je Indonezija položila v banko skoraj tri milijone dolarjev. Sedaj pa vladne oblasti, t j. urad za tuje devize pri ministrstvu za zunanjo trgovino, noče izdati potrebnega dovoljenja, češ da je v Indoneziji politični položaj nejasen. O tem izgovoru bi se dalo razpravljati ; verjetno je indonezijski položaj v očeh sedanje italijanske klerikalne vlade res nejasen, ker se ne razvija po njenih željah, toda s tem pa še niso izgubili svojo vrednost milijoni, ki leže v italijanskih bankah za gradnjo štirih ladij in tudi ni mogoče zaradi tega obsoditi na propast tržaško podjetje in vse njegovo delavce.
Prva posledica težavnega stanja v ladjedelnici je bila ta, da so delavci ostali brez že zasluženih prejemkov, in ker jim prejšnji petek že drugič niso izplačali zaslužka, so delavci napovedali belo stavko. Njihovo stanje je težko, kajti vsak ve, da delavske družine nimajo prihrankov in žive od zaslužka, ki ga sproti prejemajo. Zato so prizadeti delavci že zabredli v dolgove, zaradi negotovega stanja v ladjedelnici pa tudi
nimajo mnogo kredita pri trgovcih, dočim se približujejo prazniki, ki vedno zahtevajo večje stroške.
Pred dnevi se je delegacija delavcev ladjedelnice Sv. Justa podala do dr. Pal amare, na občino, k tržaškemu škofu in k pokrajinskim oblastem, da jih opozori na nastali položaj in
zaprosi za intervencijo pri vladnih oblasteh. Povsod so delavci prejeli zagotovila, da se bodo za stanje ladjedelnice Sv. Justa zanimali. Toda od obljub ni še nikoli nihče živel, zato bi bilo treba naglo in resno ukrepati, da se reši ladjedelnica
V torek so delavci povabili pred tovarno tudi tržaške no-
vinarje (v tovarno niso smeli, ker se je lastnik uprl ) in tudi njim obrazložili ves razvoj dogodkov in svoj žalostni položaj. Poudarili so, da nočejo, da bi ladjedelnica propadla ali odpuščala delavce, marveč hočejo, da bi še nadalje upešno de-lovala. Zato so stopili v akcijo, da obenem s svojimi interesi branijo tudi interese podjetja samega.
Z druge strani je pa kaj čudno, da je lastniku podjetja, ki je bilo toliko časa zelo aktivno, naenkrat zmanjkalo sredstev, tako da ne more izpolniti svojih obveznosti do nameščencev.
Po koncertu zbora Ljubljanski zvon na Opčinah
cinah imajo stranke pravico do enega svetlobnega napisa in enega znaka na svojih sedežih.
Poleg tega so z žrebanjem določili trge, ki bodo pripadali posameznim strankam za otvo. ritvena volilna zborovanja, ki bodo prihodnjo nedeljo, 13. a-prila ob uradni otvoritvi volilne kampanje. Naša partija bo imela v Trstu svoje prvo zborovanje na trgu Garibaldi ; govoril bo tov. Vidali. Kaže, da bo na otvorivenem zborovanju socialdemokratov govoril Sara gat, za liberalce Malagodi, do čim za demokristjane napove dujejo prihod prof. Gedda, na cionalnega predsednika Katoli ške akcije.
Po zadnji reviziji volilnih seznamov, ki so jo zaključili 31. marca, je število volivcev tržaškega okrožja nekoliko naraslo. Skupno jih je sedaj 229 tisoč 611, in sicer v Trstu 221 tisoč 729, Miljah 8.789, Devi-nu-Nabrežini 3.944. Dolini 3 tisoč 847, Zgoniku 893 in v Repentabru 409. Od vseh volivcev je v tržaškem okrožju 104 tisoč 158 moških in 125.453 ženskih ; ženskih volivcev je to. rej 21.295 več kot moških.
Sestanek kmetov v Padričah
V
sredo zvečer se je vršil v Padričah sestanek kmetov, ki imajo svoja zemljišča na Hudem letu. Tudi na tem sestanku sta bila prisotna predstavnika Zveze malih posestnikov in Kmečke zveze. Na sestanku so razpravljali o raznih kmečkih zadevah, ki zanimajo vas, največ so se pa pomudili pri vprašanju razlastitev Hudega leta in ceni, ki jo nudijo za zemljišča vojaške oblasti. Kot Lonjerci, so tudi Padričani soglasno prišli do zaključka, da je povprečna cena 135 lir za kv m prenizka in je zato ne morejo sprejeti.
Obnovite
osebne
izkaznice
p 1 Po zakonu ima osebna izkaznica veljavnost tri leta. Komur te dni zapade, naj jo čimprej obnovi, da ne bo imel sitnosti, ko bo šel na volišče.
V nedeljo popoldne je bil v Prosvetnem domu na Opčinah koncert pevskega zbora «Ljubljanski zvon» iz Ljubljane. Koncert sta organizirali prosvetni društvi «Opčine» in «Andrej čok» z Opčin. Da je za koncert vladalo veliko zanimanje, je pokazala tudi udeležba. Prostorna dvorana je bila kot redkokdaj do zadnjega kotička zasedena in to kljub vremenu, ki ni bilo najugodnejše zlasti še za obiskovalce iz sosednih vasi. Nedeljski uspeh je še en dokaz, kako je naše ljudstvo žejno kulturnega življenja, zlasti še lepe slovenske narodne in umetne pesmi. Skupna organizacija, skupna prizadevanja pa so nesporno jamstvo uspeha. To je jasno dokazal tudi nedeljski koncert.
Zbor «Ljubljanski zvon», ki ga vodi operni dirigent Jože Hanz, je v nedeljo pel pesmi slovenskih skladateljev Venturinija, Marolta, Boštjančiča, Vrabca, Gobca, Mirka in Simonitija.
Goste sta v imenu obeh društev pozdravila in jima podarila šop cvetja tovarišica Stanka Hrovatin in dr. Anton Daneu.
Želeti je, da bi kmalu imeli priliko slišati še kak drug zbor, toda še lepše bi bilo, ako bi domači prosvetni društvi po tolikem času s skupnimi močmi poskrbeli za program, ki bi ga posredovali domačini, zlasti mladina.
GOSTILNA	fek.
ANTON ŽERIAL
ZABREŽEC 1«)
želi cenjenim gostom vesele velikonočne praznike
Slovensko narodno gledališče
v Trstu
V nedeljo 6. t. m. ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah
Danilo Gorinšek
Rdeča kapica
V nedeljo 6. t. m. uri na Kontovelu
ob 20.
Thornton Wilder
Naše mesto
V ponedeljek 7. t. m. ob 16.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj», Vrdelska cesta 7
Rdeča kapica
V sredo 9. t.m. ob 20.30 Avditoriju v Trstu
Naše mesto
Veljajo IZKAZNICE «Z»
ZA TEDEN DNI

Irena, Vinja
Velika noč, 0
Vel. pone
Sobota, 5.
Nedelja, 6.
Iestin
Ponedeljek, 7.
Ber
Torek, 8. — Albert, Vašek Sreda, 9. — Marija, Marina Četrtek, 10. Ecehijel, Drag«!
ka (zad. krajec)
Petek, 11. — Leon, Cevko I
2
RADIO S
ODDAJE —
K
SOBOTA: 13.30 Cesar Frand Glasba za orgle - ,13.55 Hayfl Godalni kvartet št. 69' v i duru op. 64 - 15.15 CajkovsS Labodje jezero, op. 20 - 1 Novela: L. N. Tolstoj: «Svd ka» - 18. Oddaja za najmM še: Lojzka Peterlin: «Bele °j čke». Igrajo člani RO - l9j Mozart: Godalni kvartet v j duru - 21. L. de Vega: «PO greh», misterij v 3. deli Igrajo člani RO - 22. Čajk« ski: Simfonija št. 6 v h-m« op. 74.	jy
NEDELJA: 9. Kmetijska «N e daja - 10. 'Prenos maše iz s tj niče sv. Justa - 1:3.30 Glasov po željah - 16. Slovenski zHp ' ri - 17. Avgust Strindbetj^. s' «Velika noč», igra v 3 dej-jv' 1 grajo člani RO. - 20.30 Zv^U1 s< mozaik - 22. Nedelja v sporty^Vr; 22.10 V svetu jazza.	*1 sk
PONEDELJEK:	11.20 K» fizi
cert operne glasbe - 12. L,ojZ* I Peterlin: «Na gmajni je zacvetel» - 13.30 Kreislerj6' kveti in Rombergova glasba - distali
Prež
sPre:
Album priljubljenih melodij! ja 16.30 William Shakespeal n
«Beneški trgovec», igra
rs' (tilo
n
■ri tia ]
Orip
jren
dej. Igrajo člani SlNG v T - 18.95 Zbor slovenske lilh® monije - 20.30 Giuseppe Ve: «Trubadur», lirična drama 4 dej.
TOiREK: 13.30 Glasba po j l)hb Ijah - 18.30 Pisani baloni do f radijski tednik za najmlajš«l]j_ ^ 19. Jugoslovanski motivi - lW Zdravniški vedež - 20.30 Of\ ' na glasba - 21.30 Simfonij T <
koncert.	"t"ai
SREDA: 1,3.30 Zabavna g>j f Hh ba - 18. Prokofieff: Alexani’‘ 9anj Nevsky - kantata op. 78 - l*j hdi5[ Vokalni kvintet «.Zarja» - 'jliujj, Carlo Bertolazzi:	«Dom Li
sanj», igra v 3 dej. - 22] v 11 Haydn: Koncert v D-duru s . ’ čelo in orkester.	: ,C1-
ČETRTEK:. 13.30 Lahke "j ; lc lodije - 18. Berwald: Posek 0 t simfonija - 18.55 Slovenski ‘ sfo m o spevi - 20.30 Operna ffj coska glasba - 21. Iz ariti'': kriminalne vede:	<cPonare' todr
vanje listin» - 22. Mnenja J*j sly-tekiosti in sedanjosti: «Jot $ c' Stritar, literarni vzgojitelj, • ®ej umetnik» 22.30 CajkoVU aHj «Hrestač», suita op. 71	o
: rila tj vila
Marchi - 18.55 Zbor Ivan O JU kar - 19.15 Znanost in tebi I pj,r ka:	«Svetovna razstava pr,
Bruslju», poroča inž. M. F* $}(
PETEK: 13.30 Glasba po Ijah - 18. Koncert dua Polu:
lin. - 21. Umetnost in pr,: ): °T ditve v Trstu - 21.15 Veld V.1
dela slavnih mojstrov - ' Ì®.!1 Dante Alighieri: Božanska * ?? ) medija: («Pekel».	1'h
6e
KINO
ker
■valv
, i Tt
:	j
vPfa
Stn0
Opčine
Sobota, .5. apr.: «Gaby», b»(, Vatj ni film cinemaskop M1-” i>ar . Nedelja, 6. apr.: se ponovi-Ponedeljek, 7. apr.: «Zora ' - , T likega dne» (L’alba ‘	.*°
gran giorno) ; barvni >1 . *• RiKO.	j*b;s
Torek, 8. apr. se ponovi. bliš] Sreda, 9. apr : «Življenje A vija), va vstaja» (Una vita rifl )daS( ge); film Columbia. , p0L Četrtek, 10. apr.: «To'pa \ ja a štenjakov» (La banda ‘ ; gli onesti); film Atlab1; ,
Lis
"i ,
Prosek
: vdn
Sobota, 5. apr. ob 19.30: ** VlCa» leni ogenj» (Fuoco
<:k>
de); barvni film MGN li. Nedelja, 6. apr ob 16. Ufi pjjj Ponovi.	it’ i.!
Ponedeljek, 7. apri: ob 16. , -	1
«Zasebna vojna maF' Bensona»1 (La guerra ’f
vata del
maggiore
son); barvni film UiU' Ker
, !>eže i ls^n K(
sai.
Sreda, 9. apr. ob 19.30: taco», zgodovinski filib'
«s/
Važen
sestanek
voditeljev
ZKMI
Ne
H.
V torek 8. aprila ob
*tvu
5”
j
’Wh
h
4“
xni
2*> fe1'
bo na sedežu v ul. CapiU'^ ^ rUri
3 važen sestanek ZKMI, na|S
terega so vabljeni vsi sekt* -, u, krožkov ter odgovorni za j He pagando, organizacijo in *o vo. Na sestanku bodo teU,c '(S pretresli položaj sleh<'r j. No krožka in njihove delovnc ( 8šj črte za sedanjo volilno K1*1	1 1
njo.