Leto XVII. - St. 310 (5084) Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Z enotnim akcijskim Ne bi se zadrževal na bogatem in pomemb- _______ s “■£ p r o g r a m o m 1 e bi se zadrževal na bogatem in pomembnem zunanjepolitičnem življenju v letu, ki je za nami. O tem je bilo že govora in bo še predmet podrobnejšega obravnavanja. Kljub temu bi želel ugotoviti, da so v preteklem letu mnogi narodi končno prišli do svobode in neodvisnosti, da so postali gospodarji svoje zemlje in u-sode. Namesto umirajočega kolonialističnega gospostva in izkoriščanja stopajo v ospredje nove neslutene sile svobode in miru v zavesti svoje moči in graditve boljše prihodnosti. S prodiranjem demokratičnih načel med narodi prihaja samo po sebi vedno bolj v roke delovnega človeka vprašanje miru, sožitja, sodelovanja med narodi in razorožitve. In to je 33naravno. Saj ti nimajo med seboj neporavnanih računov niti ne nerešljivih vprašanj. Takega razvoja politike se moramo vsi le veseliti. Saj sprošča ogromna gmotna sredstva v korist življenjske ravni in dviga civilizacijo ter kulturo med narodi, kar zopet ustvarja med njimi nove pogoje za zbližanje in razumevanje. K temu razvoju je mnogo pripomogla politika iz-venblokovskih, držav ki je našla svoj najjasnejši izraz v sklepih beograjske konference. Njen glas je šel po vsem svetu, in nobena vlada ga ni mogla, niti smela preslišati. V tem duhu se tudi nadaljuje razvoj odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Z obžalovanjem pa moramo ugotoviti, da s tem zboljšanjem ni šlo vzporedno tudi zboljšanje gmotnega in narodnostnega napredka Slovencev v Italiji. Zaskrbljuje nas še posebno, da se ta razpon odnosov ne zmanjšuje temveč nenehno veča. Ko se oziramo za uspehi, doseženimi na področju narodnostnih pravic, moramo z razočaranjem in celo z bridkostjo ugotoviti, da so bili zelo skromni, daleč od tega, kar smo po sedmih letih italijanske u-prave na Tržaškem in po štirinajstih na Goriškem in v Beneški Sloveniji Slovenci upravičeno pričakovali. Ves uspeh je dejansko v sprejemu zakona o slovenski šoli. A še ta zakon je v marsičem razočaral upanje Slovencev v Italiji: beneški Slovenci so ostali še nadalje po 95 letih, odkar so bili vključeni v italijansko državo — brez najosnovnejšega pouka v materinščini. Izvajanje šolskega zakona zavira okoliščine, da pristojni vladni organi do sedaj niso izdali še nobenega pravilnika z navodili za njegovo izvajanje. Ko gledamo na ta, sicer delni in skoraj edini uspeh slovenske skupnosti, Novoletno voščilo predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze pa je nujno potrebno ugotoviti neizpodbitno dejstvo, ki mora biti vodilo k dosegi nadaljnih pravic. Izdaja šolskega zakona je namreč sad dolgotrajne borbe združenih slovenskih sil ob izdatni podpori demokratičnih predstavnikov italijanskega naroda. Enotnost vseh Slovencev je torej tisto orožje in pogoj, ki nam more odpreti v bodoče vrata k novim uspehom. In tega ne bi smeli ob nobeni priliki pozabiti v naših nadaljnjih prizadevanjih. Pri borbah, ki nas čakajo v novem letu za dosego v posebnem statutu zagotovljenih pravic, moramo imeti Slovenci jasno pred očmi dve okoliščini. Zavedati se moramo, da bomo od italijanskih oblasti, osrednjih ali krajevnih, kaj dosegli, le če bomo nastopali enotno, t.j. z enotnim programom. Najbolje bi bilo seveda, da nastopamo skupno. Toda če bi bilo to zaradi posebnih in utemeljenih razlogov nemogoče, je nujno, da nastopamo najmanj z enotnim akcijskim programom. Poleg enotnosti sta potrebni za dosego postavljenih smotrov tudi doslednost in vztrajnost vseh in vsakega. Izkušnja nas namreč uči, da si bomo le tako priborili vse zajamčene pravice, drugo za drugo. Spričo tega si moramo biti na jasnem, katere od teh v londonski spomenici vsebovane pravice so za nas Slovence važnejše in tudi laže dosegljive. Po važnosti bi jih morali, po mojem skromnem mnenju, tudi upoštevati v svoji e-notni borbi. Temeljna zahteva tržaških Slovencev je bila in ostane tudi prihodnje u-veljavitev londonske spomenice z odobritvijo v parlamentu in z objavo v u-radnih listih. S tem bi naša dolgoletna prizadevanja za priznanje osnovnih narodnostnih pravic na Tržaškem ozemlju dobila ne le zakonito podlago, marveč bi nujno po analogiji tudi ostali Slovenci v Italiji dobili stvarnejšo perspektivo in podlago za svojo borbo. Med najvažnejše posamezne pravice spada izven vsakega dvoma raba slovenščine v javnih uradih, ki je bistvena postavka za priznanje obstoja neke narodnostne manjšine in njenih osnovnih življenjskih potreb. V svojem izvajanju tudi nad vse važen socialnoekonomski mo- Vsem čitateljem LtTO mt PRIMORSKI DNEVNIK ment. Raba slovenščine se namreč v teh uradih izvaja le s primernim številom slovenskih funkcionarjev, uradnikov, tolmačev in prevajalcev. In prav istočasnost teh dveh bistvenih teženj naše narodnostne skupnosti daje tej zahtevi tehtnost in prednost pred ostalimi pravicami in zahtemi. Nadaljnja, čaprav po svojem bistvu ne tako važna, toda neodložljiva naša zahteva bi morala biti zahteva po sorazmernih prispevkih oblasti našim kulturnim, prosvetnim, podpornim, vzgojnim in športnim organizacijam. Le na ta način bo demokratična Italija vsaj delno zacelila Slovencem hudo rano, ki nam jo je prizadejal fašizem v dvajsetletni genocidni politiki. Z naštevanjem gornjih zahtev se kajpak ne mislimo odpovedati vsem ostalim, ki oštajajo še nadalje bistveni sestavni del našega narodnostnega programa. Hoteli smo le osredotočiti svoje prihodnje napore na najnujnejše in najbistvenejše točke našega celotnega programa. Ni dovolj enotnost programa, niti ne zadostuje, da ga ostvarjajo le predstavniki slovenske skupnosti. V borbi za njegovo uresničenje se moramo vključiti ne le vsi Slovenci, ki smo neposredno prizadeti, ampak tudi množice naprednih italijanskih gibanj, ki so nam bile že doslej ob strani in ki so nam prav v zadnjih časih izrekle spodbudne besede. Prav ta gibanja imajo ves interes, da se odpravijo na našem področju še zadnje obstoječe fašistične usedline ter ustvarjajo vedno boljši pogoji sožitja in sodelovanja med Slovenci in Italijani. V tej vsenarodni borbi (Nadaljevanje na 2. strani) Dr. JOŽE DEKLEVA Dvojna merila motijo dobro Članek glasila Socialistične zveze koprskega okraja o 8. zasedanju jugoslov.-italijanskega mešanega odbora za izvajanje posebnega statuta V našem dnevniku smo že poročali^ o osmem zasedanju jugoslovansko-italijanskega mešanega odbora v Beogradu in tudi objavili kratko skupno sporočilo. V svoji novoletni številki pa je glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za koprski okraj o tem zasedanju objavilo članek, ki ga zaradi važnosti objavljamo tudi mi. «V prui polovici tega meseca je v Beogradu zasedaI jugoslovansko - italijanski mešani odbor za manjšine, ki je bil ustanovljen na podlagi določil londonske spomenice o soglasju ali memoranduma oziroma posebnega statuta, ki je njegova priloga in ki vsebuje načelna določila, kako morata obe prizadeti državi ravnati z manjšinami. Mejani odbor se sestaja dvakrat na leto, dnevni red zasedanja pa določita jugoslovanska oziroma italijanska vlada, ki imata pravico vsaka zase predlagati razpravo o posameznih vprašanjih glede izvajanja posebnega statuta. razen tega pa se na mešani odbor lahko pritožujejo ali postavljajo vprašanja tudi pripadniki obeh manjšin oziroma manjšinske organizacije, če smatrajo, dg so prikrajšani na pravicah, ki jim jih zagotavlja posebni statut» ePravkar končano zasedanje mešanega odbora je bilo že osmo po vrstnem redu, saj od ustanovitve tega pomembnega organa poteka že peto leto. Zato pa našo javnost prav gotovo zanima, kako poteka njegovo delo, o kakšnih problemih razpravlja in kakšni s0 rezultati de. la mešanega odbora. V zvezi t temi vprašanji je treba povedati, da mešani odbor v času zasedanja, niti neposredno po njem, ne daje informacij, kar je do neke mere razumljivo, če upošteva mo, da ima šovinistična druščina onstran meje pravico do nebrzdanega izživljanja in štuvanja zoper našo manjši no v Italiji pa tudi zoper našo državo — tako ustvarjeno vzdušje pa ne bi koristilo delu mešanega odbora.» «Ktjub temu pa si o delu mešanega odbora lahko ustvarimo določeno sliko — delno iz že objavljenih zapisni, kov prejšnjih zasedanj, delno iz uradnega komunikeja, delno pa iz tržaškega tiska, ki je bil kljub uradnemu molku očividno kar dobro informiran. Prav iz tega poslednjega vira posnemamo, da je italijanska delegacija med drugim sprožila vprašanje izvajanja načel o človečanskih pravicah iz ustanovne listine Združenih narodov Dedek Mraz je za letošnje Novo leto obdaroval otroke tržaških partizanskih invalidov (Foto M. Magajna) llltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltltltlinilllllflllllllillllllliliiiiniiiiiiUMinillllllllllltinillllllllltlllllinillllllllllllllHIlllUttillllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIHIllliiirilillllllllllllllllllllllinilllllMIliliiillilliillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,!,!,!,!,!,,,),,!,,,,,,,!,,,!!! Izjava predsednika vlade Fanfanija v razgovoru z novinarji Nenni: «Iz leta 1962 napraviti leto preobrata» Togliattijev novoletni poziv ljudskim množicam Voditelj PSI zatrjuje, da imajo prav tisti, ki napovedujejo eno najhujših kriz v teh poslednjih letih: krizo brez parlamentarne rešitve, če bi KD odklonila levi center, ali če bi ga skušala zadržati v mejah centrizma v novi izdaji (Od našega dopisnika) RIM, 30. — Predsednik vlade Fanfani je danes sprejel v palači Chigi predstavnike tiska, zahvalil se jim je za voščila, ki so mu jih izrekli pred božičnimi prazniki, nato pa je nadaljeval: «Tudi v letu 1961 je vlada metodično izvršila svoj program ob lojalni podpori političnih sil, ki so jo priklicale k življenju. V tej fazi bo vlada še nadalje skrbela za to, da bi se dialog med političnimi silami vršil v vedrem ozračju, da bi na demokratičen način dosegel najugodnejši politični zaključek za utrditev svobodnih institucij, učinkovito modernizacijo dobre uprave, razvoj šole, nadaljnji gospodarski napredek in pravično zmanjšal conalna, sektorialna in kategorij ska neravnovesja. «Ponovno poudarjam željo — in kar se mene tiče tudi namen — da bi Italija, zase in za svet, sodelovala krepko in z uspehom, skupno s svojimi zavezniki, pri utrditvi miru in varnosti. Sklicanje ekumeničnega koncili-ja v deželi kot je Italija, ki ima čast nuditi streho Petrovi stolici, kaže na globok politični pomen velikega dogodka, katerega konstruktivni zaključek, zlasti če bo enoten v zgodovinsko naj- višjem pomenu besede, bo dal velik miroljubni prispevek k napredku vsega človeštva.« Ob koncu je Fanfani še izrazil željo, da bi italijanski tisk točno obveščal javno mnenje in podčrtal, da so njegove besede in želje izraz «zdravega optimizma človeka, ki smatra, da bo dobra in miroljubna volja ljudi, kljub neštetim težko-čam, končno le zmagala po poteh in z metodami svobode«. V razgovoru z novinarji, ki so hoteli izvedeti, kako se bo razvijala kriza vlade po 27. januarju, ko bodo socialdemokrati in republikanci odrekli podporo njegovi vladi, in če. bo to smatral za izvenparlamentarno krizo vlade, se je Fanfani spretno izmikal neposrednim odgovorom; tudi novinarju, ki ga je spomnil na izjavo, da kriza vlade ne bo izvenpar-lamentarna, je Fanfani dejal, da se je ta njegova izjava nanašala na možnost krize sredi preteklega oktobra in dejal, da ima vsak dan svoje probleme in-u-strezne rešitve, kajti drugače, čemu bi služila politika? V takem primeru bi šlo za poštevanko, z vsemi že pripravljenimi rešitvami. Spričo okoliščine, da so novinarji vztrajali, je Fanfani odrezal: ((Vlade vladajo, dokler ne podajo ostavke; nato ostanejo na oblasti le za izvrševanje rednega poslovanja.« Tudi na vprašanje, ali je čital izjavo Saragata in kaj namerava storiti 6, februarja, je bil Fanfani kratek; «Reči moram, da imam obveznosti nasproti ustavi, nasproti strankam večine in nasproti svoji stranki. Toliko in nič več!# Na vprašanje, kako namerava izpolniti te dolžnosti po kongresu KD, je Fanfani pripomnil v šaljivem tonu, da se je glede njegove vlade na- povedovalo, da bo trajala deset dni, dva meseca, nato tri mesece; nedavno je neki minister zatrjeval, da bo ostala na oblasti dve leti, neki drug minister pa da bo umrla čez dvajset dni. Jutrišnja številka socialističnega glasila «Avanti!» prinaša članek voditelja PSI Nennija pod naslovom «Iz leta 1962 napraviti leto preobrata«, v katerem pravi med drugim; «Ce bi kongres KD odklonil levi center ali če bi se ga skušalo zadržati v mejah ponovne izdaje centrizma, imajo prav tisti, ki predvidevajo eno najhujših kriz v teh poslednjih letih, skoro gotovo krizo brez parlamentarne rešitve... Tedaj bo treba napraviti obračun z deželo, v povsem različnih pogojih od onih, ki jih upošteva demo-kristjanska desnica, ko govori tjavdan o novih volitvah.# V bilanci preteklega leta ni kaj objokovati — nadaljuje Nenni — niti na področju mednarodne politike, kjer je ((nestabilno ravnotežje terorja vzdržalo števil- ne evropske, srednjevzhod-ne, afriške in azijske krize«, niti na področju notranje politike, kjer ni bilo mogoče ((dvigniti javnega življenja iz centrističnega močvirja, v katerem tone vsakršna življenjska energija«. Vendar pa smo se ognili najhujšemu — pravi Nenni; položaj je ostal odprt in v premiku, pritisk v smeri preobrata se je povečal tako v svetovnem merilu kot v notranjem merilu, Ki sta v vedno večji medsebojni odvisnosti. Ko se zadržuje na vprašanjih notranjega življenja Nenni poudarja, da se z vsakim dnem veča nezadovoljstvo nad sedanjim stanjem, ki ga stopnjujejo tudi nedavni dogodki, kot n. pr. tragična nesreča pri Ca-tanzaru in parlamentarna preiskava o Fiumicinu; če v vrhovih KD vlada še precejšnja zmešnjava, pa je pritisk katoliških množičnih organizacij dovolj jasen. Ta tendenca je skupna tako komunističnim kol katoliškim množičnim organizacijam. Glede novega stališča KPI do levega centra Nenni pravi, da gre za »nujnost, da se upoštevajo koristi množic, kt jih vodi KPI, V praznini, ki je nastala po zrušitvi mita o Stalinu, oni čutijo v večji meri potrebo po izboljšanju in obnovi in vedo, začenjajo se zavedali, da je ni moč pričakovati od frontalnega spopada, za katerega manjkajo pogoji, še manj pa, da bi jo mogli pričakovati od zunaj, kakor so to delali toliko let#. ((Mitološkemu pričakovanju sledi prepričanje, da morajo delavci zgraditi, korak za korakom, demokratično pot v socializem s tem, da zavzamejo v državi in družbi ne le stališča upora in protestiranja, ampak stališča neposrednih in daljnjih demokratičnih odgovornosti.# Nenni zaključuje; «Vse je odvisno in bo odvisno, ne od formule, ampak od vsebine nove demokratične politike.# V članku, ki ga prinaša jutrišnja številka glasila KPI «Unitš», Togliatti zatr- (Nadaljevahjs na 2. strani), V italijanskih časopisih smo že večkrat brali, da gre italijanski manjšini pri nas sla. bo, ker nimamo več političnih strank. Če so morda na mešanem odboru stvar posta, vili tako, potem našim predstavnikom res ni bilo težko odgovoriti in pokazati na širok krog pravic, ki jih nudi vsakemu državljanu pa tudi pripadniku italijanske manjšine naj sistem družbenega upravljanja in delavske samouprave, pa tudi na vse druge oblike uveljavljanja, ki jih naša družbena ureditev in naša oblast nudita italijanski manjšini,# «Kak0 pa je z izvajanjem predpisov o manjšinski zaščiti na italijanski strani? Prav te dni je bil pred tržaškim sodiščem obsoien urednik nPrimorskega dneunika# tovariš Renko, ker je fašistu Gefter-Wondrichu očital n’e-poi>o črno preteklost. Tena pa prav gotovo ne bi napravil, če bi se mož medtem kaj poboljšal — pa se ni, nasprotno še vedno je v prvih vrstah gonje proti Slovencem in sedi po zaslugi MSI-jevskih pajdašev celo v rimskem parlamentu. Omenjena obsodba ni zanimiva samo iz tega aspekta. Med razpravo je namreč sodnik, zavzel stališče, da se Renko ne sme braniti v materinskem jeziku, ker so še vedno v veljavi fašistični predpisi, ki prepovedujejo uporabo slovenščine pred sodišči, razen tega pa je sodnik poue-dal, kar je res, da memoran. dum v Italiji ni bil ratificiran in da torej ne velja. Kako naj se torej slovenska manjšina v Italiji poslužuje svojih pravic, če jim jih zakon še ne daje. Podobno je stanje glede javnih napisov. Se sedaj Slovenci niso dosegli tega, da bi se na primer Dolina in Nabrežina spet imenovali s pravim imenom, ampak so še uedno, razen občinskih organov, v uradni rabi izključno samo poitalijančeni nazivi, torej namesto Doline — San Dorligo della Valle, Aurisina itd.# ((Fašizem je vsem Slovencem poitalijančil priimke in le redki so se podrvgli zamotani in dolgotrajni proceduri ter si zopet priborili suoje slorensko ime — pečina priimkov naših ljudi pa je ostala poitalijančena. Vendar pa — kakor je slišati — n mešanem odboru o priimkih niso razpravljali na zahtevo naše vlade, ampak italijanske, kar zveni kot absurd. Ob neki priložnosti smo že povabili tiste pripadnike italijanske manjšine, ki jim naše oblasti vsiljujejo popačen priimek, naj se zglasijo v našem uredništvu. Sedaj to vabilo ponavljamo — prvič namreč ni bilo nikogar.# u-gotavlja koprski tednik. sKljub navedenim pripombam pa menimo, da polemi-k a ni najboljši prijem za razčiščevanje tako občutljivih vprašanj, kakor so manj. šinska, in mi se ji tudi izogibamo, čepmo nas neprestano izzivajo. Naše narodnoosvobodilno gibanje izhaja iz načel internacionalizma, ki smo jih gojili od vsega začetka — zato pri nas ni izpadov narodnostne nestrpnosti, ne šovinizma ne revanšizma, čeprav je nešteto naših ljudi prestalo veliko hudega za časa bivše Italije. Mi nikoli nismo istovetili fašistov z Italijani in pri nas enostavno ni mogoče, da bi nekomu uspelo mladino naščuvati k ultranacionalistični hajki, fca-kor se je to zgodilo februarja 1961 v Trstu. Naš list je s svojim konstruktivnim pi-sanjem glede odnosov med našo državo in Italijo ter z moralno podporo, ki j0 nudi tukajšnji italijanski manjšini, po svojih močeh pomagal ustnarjati to našo široko platformo mednarodne koeksistence, dobrega sosedstva z Italijo in aktivnega sožitja o-beh narodnosti v našem o-kraj u.# «Slovenski Jadran» zaključuje: eZato pa tudi pozdravljamo tisti del komunikeja o-smepa zasedanja mešanega odbora, ki govori o pozitivnih ukrepih, storjenih z obeh strani v zadnjem času, ter o izmenjani koristnih informa. cij, ki bodo predložene v pretres obema nladatna.it PFI7rioM7 '(Timm )c 31. decembra 1961 Titova novoletna čestitka narodom FLRJ v Človeštvo čaka v novem letu še mnogo skrbi in negotovosti Kako je treba na miroljuben način reševati vprašanja, ki danes ogrožajo svet, je pokazala beograjska konferenca 25 nevezanih držav (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. — Predsednik republike maršal Tito poudarja v svoji novoletni čestitki narodom Jugoslavije, da stopa človeštvo v novo leto 1962 z mnogimi skrbmi in negotovostjo za svojo bodočnost. Hladna vojna onemogoča v mednarodnih odnosih konstruktivno načenjanje reševanja najtehtnejših mednarodnih spornih vprašanj, zaradi katerih se ljudje boje nove vojne katastrofe. Ta hladna vojna igra na samem robu prepada, v katerega bi lahko človeštvo padlo, kaže vedno manj možnosti za kako zbližanje nasprotujočih si blokov in za postopno miroljubno rešitev posameznih spornih mednarodnih vprašanj. Nasprotno, ustvarjajo se nove in nove nevralgične točke in nevarna žarišča vojne. V takšnem položaju, zaradi vsega tega, so se septembrj lani sestali najvišji zastopniki 25 držav na beograjski konferenci, da bi v interesu svojih narodov jasno izrazili svoje poglede o vzrokih sedanjega stanja na svetu in da bi na ta način pokazali, kako je potrebno na miroljuben način začeti reševanje vprašanj, ki danes ogrožajo svet. Navdahnjeni z globoko željo po mi- ru in miroljubni aktivni koeksistenci, t.j. po mirnem sodelovanju med narodi, so narodi Jugoslavije po svojih zastopnikih veliko prispevali k naporom naprednih sil na svetu v borbi za ohranitev miru in miroljubno rešitev vseh spornih vprašanj. Takšna jugoslovanska aktivnost je prišla posebno do izraza v borbi proti kolonializmu v vseh njegovih oblikah, še posebej pa v borbi za popolno neodvisnost kolonialnih in polkolo-nialnih narodov, za popolno razorožitev, za prepoved jedrskih poskusov. • Tako politiko bomo vodili tudi v bodoče«, je poudaril maršal Tito, «v tesnem sodelovanju z vsemi nevezanimi in miroljubnimi državami, ki postajajo vedno močnejši či-nitelji v mednarodni areni«. V prvem delu svoje čestitke pa poudarja maršal Tito, da so narodi Jugoslavije ne glede na objektivne težave, kot je bila suša, v preteklem "V Se vedno nesoglasja kmetijski politiki skupnem tržišču o BRUSELJ, 30. — Svet ministrov evropske gospodarske skupnosti je danes nadaljeval pogajanja o skupni kmetijski politiki in o finansiranju evropskega sklada za jamstvo in razvoj. Zjutraj so dolgo razpravljali o italijanskem izvozu sadja in sočivja. Nemčija zahteva, naj se v mehanizmu o zaščiti v okviru skupne poiitike ohrani sistem »minimalnih cen* za sadje in sočivje. Italijanski minister Colombo, ki vodi italijansko delegacijo, ker se je zunanji minister Se-gni vrnil v Rim. je izjavil, da Italija ne bo tega sprejela, in da mora sistem minimalnih cen izginiti. Razpravo o tem so nadaljevali na ožji in tajni seji, ki se je zaključila ob 13. uri. Italijanska delegacija je predlagala kompromis, toda nemška delegacija je stopila v stik s svojo vlado in zaprosila navodila. Popoldne so se ministri spet sestali na plenarni seji. Proti večeru so ugotovili, da je sporazum nemgooč, ker ni še prišel nemški odgovor na italijanski predlog. Spričo tega se opazovalci sprašujejo, ali je prehod v drugo fazo v teh pogojih mogoč, in na kakšen način. S tem v zvezi predlaga Italija pozitiven sklep, s pogojem, da se naglo rešijo se nerešena kmetijska vprašanja. Zadevni sklep se pričakuje v prihodnjih urah. Medtem je svet ministrov dokončno rešil dve vprašanji, ki sta bili sporni. Soglasno uiiiiiaiHiiiimoiiiimiiitiiiHiHimimniiiHiii* Z enotnim programom (Nadaljevanje s 1. strani) je pa predvsem dolžnost mladine, da se še bolj vključi vanjo ter dopolni dosedanje narodno o brambne napore tako da postane enotnost med slovenskimi političnimi skupinami čim popolnejša in trdnejša. A še posebej je dolžnost mladine, da prenese vso borbo med ljudstvo ter ji tako da množični značaj. V želji, da bi bilo novo leto za nas Slovence v Italiji uspešnejše, iskreno želim vsem Slovencem ter njihovim organizacijam in ustanovam mnogo uspehov in sreče v letu 1962! so se sporazumeli o postopku in rokih, o katerih naj države članice do konca leta 1964 uresničijo popolno enakost mezd za delavce obojega spola. Uradno je bil tudi sprejet prvi pravilnik o monopolih, glede katerega je Francija do danes izrekla več pridržkov. U fantova pohvala predstavnikom OZN NEW YORK, 30. — Glavni tajnik OZN U Tant je poslal včeraj novoletno poslanico predstavnikoma OZN v Ka-tangi Ivanu Smithu in Brianu Urquhartu ter poveljniku oboroženih sil v Katangi generalu Raji. V brzojavki pravi med drugim: »Vi, ki služite Združene narode v Katangi, ste zaslužili posebno mesto v zgodovini naše organizacije. Ne glede na osebna poniževanja in obrekovanja, na žalitve in preračunano zmerjanje ste s tveganjem življenja vdano izvrševali svojo nalogo, ki je v tem, da prinese mir in varnost v to deželo, ki je razcepljena po notranjih borbah. Iskreno se zahvaljujem vsem članom O ZN v Katangi, vojaškim in civilnim, za občudovanja vredni prispevek k nalogi Združenih narodov«. Kongoška policija je izsledila Kalondžija, ki je včeraj izginil, takoj ko mu je bila odvzeta parlamentarna imuniteta. Davi sta ga zaslišala dva sodnika v zvezi z obtožbo, da je ukazal nasilja nad svojimi političnimi nasprotniki. Iz prestolnice Južnega Ka-saja poročajo, da je tamkajšnja pokrajinska vlada brzojavila Kennedyju, Mac Millanu in de Gaullu xn zahtevala, naj dosežejo, da se bo Kalondži lahko vrnil v Bakvango. Danes so prišli v Leopold-ville še drugi štirje parlamentarci Katange, ki sodelujejo na sejah osrednjega parlamenta. Predsednik Kasavubu je podpisal dekret za sklicanje katanške pokrajinske skupščine v oporišču Kamini v Severni Katangi. Pozval je Združene narode, naj dajo to oporišče na razpolago osrednji vladi v ta namen. Osrednja vlada želi, naj se zasedanja udeležijo ne samo poslanci čombejeve stranke »Conakat«, temveč tudi poslanci stranke »Balubakat« (stranka .Tasona Sendveja, ki je Combejev nasprotnik). letu, dosegli velike uspehe, in ugotavlja, da je jugoslovansko gospodarstvo na taki tehnični stopnji razvoja, da lahko, ne glede na vremenske razmere, zagotovi zadostno proizvodnjo. Potrebno je le uporabiti sodobnejši način proizvodnje in preiti na industrijski način kmetijske proizvodnje. Jugoslavija je tudi na industrijskem področju dosegla v preteklem letu velike uspehe, kar potrjuje, da je delavska samouprava najučinkovitejši sistem. Ce se pojavljajo nepravilnosti in napake posebno pri vodilnih odgovornih ljudeh, imajo delovni kolektivi vso možnost, da take nepravilnosti onemogočijo. Pred delovnimi ljudmi je v prihodnjem letu naloga, da poskrbijo za odstranitev vseh napak in nepravilnosti, ki ovirajo normalen razvoj B. B. Mae Millan in lord Home o nalogah v novem letu LONDON, 30. -— Predsednik britanske vlade Mac Millan izjavlja v svoji novoletni poslanici, da mora biti eden glavnih smotrov britanske politike v prihodnjih letih okrepitev zahodnega zavezništva. V zvezj z evropskim skupnim tržiščem pravi Mac Millan, da se je Velika Britanija odločila za pogajanja za včla-njenje v to tržišče, ker je nujna enotnost zahodnih držav. Mac Millan je dodal, da so nekateri ta korak tolmačili kot izdajstvo do Commonvvealtha, in je dodal, da nikakor ne misli^ spraviti v nevarnost ali u-ničiti enotnosti držav Com-monwealtha. Mac Millan je nadaljeval, da bo njegova vlada prihodnje le. to nadaljevala napore za mirno rešitev vseh sporov in za učinkovito razorožitev. Na koncu je dejal: «Kljuh poslabšanju mednarodnega položaja menim, da so spodbudni elementi. Vse preteklo leto, ki je bilo jiolno nevarnosti, je britansko ljudstvo znalo pokazati precejšnio flegmo.« Mac Milian je še pripomnil, da ni krajših poti do miru, in da bi bilo «blazno» odreči se ((jedrskemu ščitu«, ki je do danes ((zagotovil našo zaščito«. Angleški zunanji minister lord Home pa je v intervjuju «Daily Expressu» ob koncu leta izjavil med drugim, da bo Velika Britanija stopila v novo leto s- trdnim sklepom, da s pogajanji reši vsa mednarodna vprašanja, posebno pa vprašanje Berlina, Konga in Laosa. O Berlinu je izjavil: «V Moskvi je treba v bližnji prihodnosti dati novo pobudo, da se skuša najti podlaga za pogajanja. Prezgodaj je, da bi rekli, ali bo ta poizkus uspel.« Lord Home je poudaril, da to zatrdno upa in da ni nobenega razloga, zaradi katerega ne bi to uspelo. Kongo: ((Sedanji sestanki bodo morali omogočiti, da pride do tolmačenja temeljnega zakona, ki naj bo po volji o-srednji vladi in pokrajinam.« Laos: Ženevska pogajanja s SZ in Kitajsko in z drugimi prizadetimi državami so znatno napredovala. Razorožitev; Ce bo mogoče rešiti vprašanje Berlina, Konga in Laosa, bomo lahko z večjim upanjem proučevali mnogo širši in zahtevnejši program razorožitve. Lahko se reče, da se zadnji zahodni načrti in sovjetski predio-gi zdijo bližji kakor so bili prej. Lord Home je omenil tudi Združene narode. Pri tem je izjavil, da če ne bodo njegova opozorila (nedavno je namreč očital afriško-azijskim državam, da so ustvarile krizo zaupanja OZN, ker se dosledno borijo proti kolonializmu) naletela na odziv, bi Združeni narodi lahko doživeli svoj konec. Rusk o Berlinu WASHINGTON, 30. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je izjavil, da bo Zahod storil vse, da pride do mirne rešitve berlinske krize, toda se ne bo odpovedal obrambi ((svojih živ. ljenskih interesov v tem mestu«. Rusk je govoril v ameriškem zgodovinskem društvu. Pri. pomnil je, da bodo zahodni zavezniki izkoristili vse možnosti ((potrpežljive diplomacije«, da zagotovijo ((zaščito življenjskih interesov« in da poskrbijo, da «se nasprotni strani ne bo dovolilo, napraviti usodno napako«. “Različne poti lahko pripeljejo do jedrske vojne«, je nadaljeval Rusk, »ki bi lahko izbruhnila, če bi ena ali druga stran sklenila povzročiti jo. Ta pot pa se mi zdi relativno neverjetna zaradi njenega značaja neracionalnosti. Druga pot bi lahko bila položaj, v katerem bi si obe strani stali nasproti in bi vsaka bila prepričana, da nasprotna stran ne bo začela jedrske vojne, in bi zaradi tega obe skušali vztrajati pri svojih zahtevah preko »praga nesreče«. Tretja pot je navadna zmeda glede bistvenih interesov in zgrešenih ocenjevanj do skrajne dopustne meje«. Rusk je dejal, da obstaja v Berlinu neposredno ogrožanje življenjskih interesov ZDA in Zahoda, in je pripomnil, da so Kennedy in drugi zahodni voditelji sklenili, da je treba zahodne interese braniti «za vsako ceno«. «Ta sklep ostane podlaga, na kateri nameravamo raziskati možnost mirne rešitve berlinskega vprašanja. Ce je mir odvisen od jasnosti, se ne sme dopustiti, da si druga stran dela nevarne utvare.« Rusk je dodal, da morajo zahodni pogajalci imeti možnost delati v zaupanju zavedajoč se, da je za njimi močna vojaška sila. Sukarnova posvetovanja s sodelavci o Zahodnem Irianu DŽAKARTA, 30. — Predsed-j nik Sukarno je sklical pose-1 ben sestanek, katerega se bo udeležilo 25 ministrov vlade, več višjih častnikov in civilnih funkcionarjev, ki sestavljajo vrhovni svet za obrambo in operativni generalni štab. Sestali se bodo v Bogo-ru in razpravljali o Zahodnem Irianu, Indonezijski zunanji minister Subandrio je izjavil, da je njegova vlada v posrednem stiku z Nizozemsko s posredovanjem ZDA v zvezi z Zahodnim Irianom. Dodal je, da do sedaj nizozemsko stališče ni še jasno. Dodal je, da ne ve, ali se namerava Nizozemska res sporazumeti o Zahodnem Irianu in da se njeno stališče zdi nejasno, posebno še, ker so stiki navezani s pomočjo tretjih (ZDA) in je zaradi tega težko napraviti si konkretno sliko. Dalje je Subandrio izjavil, da bi indonezijske oborožene sile lahko zasedle Zahodni Irian v nekaj dneh. Ko bi se indonezijske čete izkrcale, bi lahko računale na celotno podporo tamkajšnjega prebivalstva, vštevši tudi domačine, ki služijo v nizozemski vojski. Nizozemski ministrski predsednik in zunanji minister sta danes izjavila, da bi vsaka javna izjava o Zahodni Novi Gvineji v sedanjem trenutku lahko škodila sedanjim pogajanjem. Nizozemska socialistična stranka, ki je v opoziciji, pa je sporočila, da namerava z vsemi sredstvi in za vsako ceno preprečiti oborožen spopaa zaradi Zahodne Nove Gvineje. Predsednik stranke, ki je to izjavil, je dodal, da je Nizozemska pripravljena začeti pogajanja z Indonezijo »brez poprejšnjih pogojev, kar se tiče indonezijskega priznanja pravice do samoodločbe prebivalstvu na tem ozemlju«. Avstralska vlada je izročila nizozemskemu in indonezijske-m poslaniku noto, s katero poziva obe vladi, naj skušata rešiti spor s pogajanji. Avstralski zunanji minister pa je sprejel indonezijskega poslanika v Canberri in mu obrazložil avstralsko stališče. Novoletno praznovanje v Ljubljani (Titova cesta) nijo britanski ukrepi «prvo dejanje širokopotezne zarote». Ostro je nastopila proti britanskim izzivanjem tudi A-rabska liga. Tajništvo lige je sporočilo, da Arabska liga ne more v nobenem primeru dopustiti, da bi arabske sile sodelovale v skupni akciji z britanskimi vojaki, če bi ti vdrli v Kuvait. Arabske države so namreč med seboj vezane s pogodbo o medse bojni pomoči, čete Saudove Arabije pa so sedaj v Kuvaitu. Omenjeno tajništvo poudarja tudi zaskrbljenost arabskih držav zaradi britanskih vojaških ukrepov in obsoja britansko imperialistično dejavnost na tem področju, kar ogroža tudi svetovni mir. Kuvaitski in prav tako iraški zunanji minister sta poslala predsedniku Varnostnega sveta pismo, Kuvaitski minister opozarja na kampanjo I-raka proti Kuvaitu, iraški minister pa pravi, da si je Anglija ustvarila v Kuvaitu oporišče za napad na Irak. Gonja proti ZAR Ob tej napetosti je izraelski in francoski tisk zagnal močno gonjo proti ZAR. češ da se je Naser tajno posvetoval z iraškimi predstavniki in ob. ljubil, da ne bo reagiral, če bi Irak zasedel Kuvait, o katerem trdi, da je sestavni del njegoveqa ozemlja. Razen tega je francoski tisk trdil, da je Naser dovolil Sovjetski zvezi oporišča na egiptovskem ozemlju v zameno za oporišča, ki jih je SZ zgubila v Alljaniji. Vlada ZAR je namreč prav te dni sporočila, da je nabavila v SZ nekaj vojnih ladij za svojo vojno mornarico. Sicer pa je francoski tisk jasno povedal, kaj je smoter njegove kampanje. Prejšnji teden so se namreč nadaljevala pogajanja med Francijo in Tunizijo o eva-kuaciji Bizerte. Francija se namreč upira tej evakuaciji. Francoski tisk je s svojimi trditvami o sovjetskih oporiščih hotel podpreti nepopustljivost Francije glede Bizerte in zahteve Francije pri pogajanjih z alžirsko vlado glede vojaških oporišč v Alžiriji kot utež proti ((komunistični ne- iiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiliiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiUHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii Izjava uradne agencije ZAR o premikih angleških čet Anglija se boji nacionalizacije petrolejskih vrelcev v Iraku Imperialisti hočejo pripraviti pot za državni udar v Fraku in napasti ZAR Britansko izzivanje na Srednjem vzhodu V preteklem tednu je Velika Britanija nenadoma zaostrila položaj na Srednjem vzhodu, s tem da je mobilizirala svoje strateške sile 7000 mož, ki so razmeščene na Cipru, v Adenu, Bahreinu in v Keniji. Letalonosilka eCentaur« je odplula z več letali in 1300 mož na krovu iz Kenije na področje Srednjega vzhoda. Prav tako je Anglija odposlala na to področje več letal z 200 letalci. Kot izgovor za te ukrepe je britanska vlada navedla, da je ogrožena neodvisnost Kuvaita, s katerim jo veže vojaška pogodba. Pri tem so britanski vladi prišle prav nove izjave iraških politikov, da bo Irak revidiral svoje odnose s tistimi državami, ki bodo navezale diplomatske odnose s Kuvaitom, ter nova kampanja iraškega tiska za priključitev Kuvaita k Iraku. Toda sam kuvaitski zunanji minister je izjavil, da so vzroki britanskih ukrepov mnogo globlji, in da neodvisnost Kuvaita ni ogrožena. Sicer pa nikakor ne gre za obrambo neodvisnosti Kuvaita, temveč za obrambo velikih britanskih koristi v tej deželi, ki je samo na pol neodvisna, in kjer so bogati petrolejski vrelci v rokah Velike Britanije. Največja družba je vKutvait Oil Compang«, ki pripada skupno družbi «British Petroleum Company» in ameriški družbi eGulf Oil Corporation«. Lansko leto so v Kuvaitu načrpali 504 milijone b arelov surovega petroleja in proizvod-nja presega samo proizvodnjo p ZDA, SZ in Venezueli. Razen tega gre tudi za petrolej v Iraku. Iraška vlada je po dolgih pogajanjih s tujimi petrolejskimi družbami sklenila ukiniti koncesije tujim družbam na tistih področjih, na katerih te družbe sedaj ne črpajo petroleja. Toda prav te dni so na teh področjih odkrili šestnajst novih nahajališč petroleja, ki so j ih tuje družbe imele za rezervo. Kairski tisk piše, da pome- KAIRO, 30. — Uradna agencija za Srednji vzhod je v zvezi s premiki britanskih čet objavila naslednji komentar: «Premiki britanskih čet na Srednjem vzhodu imajo namen neposredno ogrožati Irak, toda lahko se uporabijo tudi za napad na Združeno arabsko republiko. Opazovalci, ki proučujejo položaj na Srednjem vzhodu, menijo, da predstavlja Irak nevarno žarišče za vse področje, ker se imperializem boji, da bo Kasem nenadoma nacionaliziral iraški petrolej. Imperializem hoče zadušiti to nevarnost, preden postane resna, zato da prepreči, da oi se v Iraku ponovilo enako stanje, kakršno je sledilo nacionalizaciji Sueškega prekopa. S svojimi premiki imperialističnih čet pripravlja Velika Britanija pot za državni udar v Iraku, ki bi zrušil generala Kasema. Na ta način bi imperializem preprečil nevarnost nacionalizacije petroleja in bi hkrati napravil konec nevarnosti za priključitev Kuvaita k Iraku.« Agencija nadaljuje: «V teh kočljivih okoliščinah ostane stališče Združene arabske republike, kakor v preteklosti, odločen odpor proti vsaki imperialistični intervenciji ali proti vsakemu pritisku na Srednjem vzhodu. Zadnji dogodki so do neke mere razkrili zaroto, ki so jo pripravili imperialisti na Srednjem vzhodu za likvidacijo osvobodilnih gibanj na tem področju, s tem da bi najprej udarili po Iraku, zatem pa proti Združeni arabski republiki. Politični opazovalci menijo, da je neka podobnost med krizo v Kuvaitu v preteklem poletju in sedanjo krizo, ki se bliža na Srednjem vzhodu Poleti je ZAR poudarila, da je general Kasem, kljub svojim velikim napakam, vedno arabski voditelj. Opazovalci pričakujejo, da bo Egipt objavil izjavo, ki bo odločnejša in s katero bo opozoril Veliko Britanijo, da bi ZAR v primeru oboroženega spopada z Irakom šla takoj na pomoč generalu Kasemu.« Naser je sprejel sinoči ku-vaitskega zunanjega ministra Po razgovoru je minister izjavil: «Kuvait nima namena zahtevati pomoči od neke ne-arabske države, da bi branil svojo neodvisnost.« Včeraj je kuvaitskega zunanjega ministra sprejel tudi podtajnik Arabske lige. Govorila sta o odnosih Kuvaita t ligo in o vlogi oboroženih sil arabskih držav v Kuvaitu. Pred odhodom v Kuvait je zunanji minister izjavil, da je bil njegov razgovor z Naserjem posebno uspešen, in je dodal, da bi vsi ukrepi, ki bi jih Kuvait eventualno spre-jel, uživali podporo Arabske lige in bi se sprejeli v okviru listine OZN. Menšikov o odnosih med SZ in ZDA W \SHINGTON, 30. — So. vjetski poslanik Menšjt j je na sprejemu, ki ga je pr:re-dil v poslaništvu pred odho- dom iz ZDA, v neuradnem razgovoru s časnikarji izjavil, da pomeni evropsko skup no tržišče omejen razvoj, če se primerja «z nezadržno industrijsko revolucijo v Sibiri ji«. Zatem je Menšikov izjavil, da med ZDA in SZ praktično sploh ni nobene trgovine. Pripomnil je: »Za nas ni potrebno trgovati z ZDA.» V kratkem intervjuju po te-leviziji pred sprejemom je Menšikov pozval zahodne države, naj rešijo berlinsko vprašanje s podpisom mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo. Pripomnil je, da je to edini realističen način za načenjanje tega vprašanja. Po podpisu mirovne pogodbe bi se napetost zmanjšala. Zatem je izjavil, da je težko predvidevati, ali bo prišlo v letu 1962 do razgovorov . , najvišjih predstavnikov Vzhp1 veljnika s pismom od 27- de- da in Zahoda. Dodal je, da so osebni stiki na vseh ravneh in tudi na najvišji ravni koristni in zaželeni. Na koncu je izjavil, da je največja ovira za izboljšanje odnosov medsebojno nezaupanje, «V zadnjih letih, je pripomnil, se je opazilo izboljšanje, toda treba je storiti še mnogo.« Nov incident v Berlinu BERLIN, 30. — Ameriške oblasti v zahodnem Berlinu so prepovedale vrhovnemu poveljniku sovjetskih oboroženih sil v vzhodnem Berlinu in njegovemu političnemu svetovalcu vstop v ameriški sektor Berlina. Predstavnik ameriške vojaške uprave v Berlinu je izjavil, da je ta vstop prepovedan, «dokler ne bodo ameriški poveljnik general Albert Watson in njegovi civilni svetovalci lahko potovali v sovjetski sektor brez težav«. Predstavnik je dodal, da je ameriški poveljnik obvestil o tem sklepu sovjetskega po. Fanfani na lazpotju cembra. O tem sta bila obveščena tudi angleški in francoski poveljnik v Berlinu. General Watson se je 23. decembra odpovedal potovanju v vzhodni Berlin, ker so nekateri vzhodnonemški policaji zahtevali, naj bi civilni funkcionarji, ki so ga spremljali pokazali osebne dokumente. Suvana Fuma zapustil Vientian VIENTIAN, 30. — Po svojem zadnjem včerajšnjem sestanku z Bun Umom je tudi Suvana Fuma sklenil zapustiti '^ientian, kakor je bil že storil Sufanuvong. Odpotoval je danes popoldne z letalom mednarodne nadzorstvene komisije. V tistih krogih, ki so upali, da bo novi sestanek treh prin. cev pripeljal do sporazuma, so zelo vznemirjeni, ker so mnenja, da so pogajanja dokončno razbita. Mnenja so, da je položaj bolj kritičen kakor kdajkoli, in da je težko misliti na obnovitev pogajanj, dokler ne bo Bun Um menjal svojega stališča. Nekateri so mnenja, da bi utegnila oba predsednika ženevske konference znova pozvati tri prince na skupen sestanek. Italija (Nadaljevanje s 1. strani) juje, da se «stari obrabljeni kapitalistični vodilni razredi nočejo odpovedati dominaciji sveta z nasiljem in ustrahovanjem; niso zmožni likvidirati hladne vojne in je nočejo likvidirati« ter gojijo «absurdno težnjo, da bi zaustavili s silo zmagoviti pohod socializma v svetu«. Togliatti dodaja, da so demokracija, pravičnost, svoboda, enakost državljanov, bratstvo med narodi ((univerzalna načela, ki jih vsi priznavamo in hočemo uresničiti«; zato ((pozivamo delavski razred in ljudske množice v borbo, da bi odpravili dekadenco in razkroj družbe, ki temelji na izkoriščanju, korupciji, zasuž-njevanju domačih ljudstev, na nenehni grožnji spopada, ki bi uničili sedanjo človeško civilizacijo«. Togliatti zaključuje: «V tej veliki fronti svobodnega in naprednega človeštva, mora biti naše mesto v prvih vrstah. Zato, da bi bili zmožni pridobiti si in obdržali to mesto, na čelu velikega gibanja delavcev vseh vrst, mi diskutiramo, se organiziramo, delamo in se borimo. Rot osvoboditve dela, pot socializma in komunizma nam je odprta « A. P. varnosti, ki prihaja skozi E-gipt«. Razen tega je izraelski tisk napihoval vso zadevo s tem, da je pisal, da so angleški vojaški ukrepi naperjeni proti ZAR. Kakor vidimo, gre za novo kampanjo kolonialistov proti ZAR in proti državam Srednjega vzhoda z upanjem, da bodo še bolj zaostrili njihove spore, ki se nujno porajajo spričo spopada med naprednimi in konservativnimi reakcionarnimi silami. Ukinjena federacija ZAR-Jemen Kairska vlada je prejšnji teden sporočila, da je skleni, la razpustiti federacijo z Je-menom. Uradno sporočilo vlade ZAR je med drugim poudarilo, da se vprašanje e-notnosti in federacije ne more postaviti na zdravo podlago. ker z Jemenom ni sporazuma o sredstvih za rešitev vprašanja socialnega razvoja. Vlada ZAR je trdno prepričana, da njen socialistični sistem prinaša konkretno rešitev vprašanj današnjega arab. skega sveta. Vlada ZAR je poudarila tudi, da je ob spre-jemu fedeiacije upala, da bo s tem ustvarjeno orodje v službi jemenskega ljudstva, toda pokazalo se je, da jemensko ljudstvo ni imelo od tega nobene koristi. Vlada ZAR je mnenja, da ie federaciji z Jemenom spričo tega zavirala boj za napredek in razvoj arabske družbe, ZAR je zaman skušali' doseči napredna stališča in akcije kot tudi notranje uk repe in reforme Jemena. Sedanje jemensko vodstvo je stalno zavzemalo negativno stališče in je stalo ob strani, medtem ko je arabsko lv '-stvo bojevalo širok boj t- -eakciji in imperiah Temu vodstvu je bila feakacija samo krinka, pod katero so se skrivala konservativna stanšča reakcionarne politike, ki jo je praktično izvajalo. Vlada ZAR je pri razpustitvi federacije poudarila, da želi ohraniti dobre odnose z Jemenom ter nuditi vso politično, gospodarsko m vojaško pomoč, ki bi bila jemenskemu ljudstvu potrebna. Toda jemenska vlada je odgovorila s tem, da je prekinila diplomatske odnose z ZAR. Oziroma je sporočila, da jih ne misli navezati. Taki odnosi so namreč postali brezpredmetni, ko je bila sklenjena federacija, in bi jih bilo treba sedaj formalno znova navezati. Pred preklicem federacije je začel jemenski imam širiti po vsem Arabskem polotoku politični poem s socialno-versko vsebino in z neprikritimi protinaserjevskimi tendencami. Osnovna misel teh stihov v verskem stilu je bila trditev, da vsak ukrep v socialistični smeri nasprotuje predpisom islama glede ljudskih pravic in odnosov. Pred nekaj dnevi je Naser govoril v Port Saidu in je odkrito kritiziral imamovo stališče do socialno-političnih vprašanj; sledil je sklep o razpustitvi federacije. V Je-menu se je razvil odpor proti vladavini sedanjega imama Ahmeda. V Kairu živijo večje jemenske emigrantske skupine, ki vodijo borbo proti režimu v Jemenu, ki ovira borbo proti kolonializmu in imperializmu. Za časa federacije jim kairski uradni krogi niso mogli nuditi odkrite moralne in materialne pomoči. Zato so U krogi z navdušenjem pozdravili razpustitev federacije. Italija Škandal v zvezi z graditvijo mednarodnega letališča v Fiumicinu in tragična nesreča na »železnici smrti» pri Ca-tanzaru, ki je zahtevala življenje kar 71 ljudi, sta močno razgibali politično življenje v preteklem tednu, hkrati pa posredno stopnjevali (predvsem «zadeva Fiumicino») manevre desničarskih krogov proti politiki levega centra. Parlamentarna preiskovalna komisija je namreč izročila predsedniku poslanske zbornice in senata poročilo in zaključke o preiskavi poslovanja ministrstev in državnih funkcionarjev v zvezi z izbiro terena in graditvijo letališča v Fiumicinu, in v tem poročilu se ugotavlja vrsta nepravilnosti, nepoštenega poslovanja in favoriziranja določenih oseb in podjetij (pri tem so osebno prizadeti Andreotti, Togni in Pacciardi). In vse to se je nemoteno dogajalo skozi deset let, ne da bi se za tako »poslovanje* vse dosedanje demokristjan-ske vlade kakor koli zmenile. Vsa zadeva se seveda ne more zaključiti s poročilom in priporočili parlamentarne komisije, ampak bo s tem v zvezi v parlamentu razprava, ki bo za vlado skrajno neprijetna. Razumljivo je, da se ta razprava skuša odložiti in po možnosti arhivirati; toda poskus je povsem jalov, Fanfani je že poslal pismo vsem ministrom in jih poziva, naj skrbno proučijo celotno zadevo in naj se v svojem poslovanju drže splošnih navodil, ki jih je. komisija nakazala v svojih zaključkih glede pravil nega poslovanja javne u-prave. A tu se postavlja vprašanje; Cernu pismo? Dejansko ne gre za to, da ministri ne bi vedeli, kakšno je pravilno poslovanje, in jih je treba o tem poučiti; gre za to, da se je tako ravnalo skozi leta, in da je treba počistiti s takim poslovanjem ter temeljito reformirati celotno državno upravo, da bi se podobne »nepravilnosti« ne mogle več dogajati. Temu vprašanju pa ne bomo kos, dokler bo imela KD izključen monopol na oblast. Tudi kar zadeva železniško nesrečo pri Catanzaru, gre tudi za odgovornost vlade, oz. ministra za promet, ker želez- niški promet, dasi v tem primeru v zasebnih rokah družbe Edison, spada v njegovo pristojnost, m ni moč dopustiti, da bt zaradi osebnih koristi nekaterih finančnih mogotcev spravljali v nevarnost življenje potnikov. Tragični dogodek je silno ogorčil prebivalstvo in prišlo je do o-strih demonstracij; policija je morala zastražiti progo, ki so jo demonstranti prekinili. Vse stranke v Kalabriji so soglasno sklenile poslati delegacijo do Fanfanija in zahtevati takojšnjo podržavljenje teh železnic. Tudi na področju levega centra imamo nekaj novosti. Zdelo se je, da se bo opozicija desnice zbrala okrog notranjega ministra Scelbe; v tem smislu se je izjasnila tudi skupina okrog obrambnega ministra Andreottija in celo napovedala, da bo na kongresu KD nastopila skupno s Scel-bo. K tej koaliciji desničarskih skupin bi baje pristopila tudi skupina okrog pravosodnega ministra Gonelle s skupina krščanskosocialne akcije), vsaj po zatrjevanju andreotti-jevca Evangelistija. Toda Go-nella je zanikal, Scelba pa senatom ščitil polkovnika A-tudi ne more biti navdušen nad podporo s te strani, ker je Andreotti neposredno kompromitiran v zadevi Fiumicino, spričo dejstva, da je pred micija, kljub temu, da je šlo za očitne nepravilnosti. Tako je zadeva Fiumicino tudi po tej plati voda na mlin zagovornikom levega centra, ker hkrati preprečuje enoten nastop nasprotnikov sodelovanja s socialisti. Spričo takega razvoja dogodkov poskušajo nov manever proti levemu centru: vsaj formalno skušajo obdržati na oblasti sedanjo vlado in ji preskrbeti neko začasno (desničarsko) večino v parlamentu, ki naj po izvolitvi predsednika republike razpusti parlament in razpiše, nove volitve, da bi tako odločitev o levem centru prepustili volivcem. Saragat zatrjuje, da iz te moke ne more biti kruha, če kaj veljajo podpisane obveznosti med strankami, ki sestavljajo sedanjo vladno večino. Prisega na lojalnost Fanfanija in zatrjuje, da ne bo privolil v noben manever. De GauIIe ni povedal nič novega De Gaulle je imel v petek zvečer po radiu in televiziji govor, v katerem pa je bila edina novost ta, da je napovedal umik dveh divizij iz Alžirije. Pripomnil je, da bo večino francoske vojske združil v Evropi in jo moderniziral. Stroški, ki bodo prihranjeni z delnim umikom iz Alžirije, bodo omogočili moderno oborožitev. Pripomnil je, da upa, da bo v prihodnjem letu dosežen sporazum z Alžirijo. Pri tem pa je ponovil že znane pogoje o povezavi s Francijo. Govoril je sicer zelo generično in se ni spuščal v podrobnosti. Tudi kar se tiče odnosov med Vzhodom in Zahodom, je de Gaulle ponovil svojo nepopustljivost glede začetka pogajanj. Zelo pretiran optimizem pa je pokazal glede notranjega položaja, zlasti glede francoskega gospodarstva. Kongo Prejšnji teden so napovedali. da bo odred okoli tisoč kongoških vojakov vključenih med sile OZN in da bo odpotoval v Kamino, kjer bo sodeloval s tamkajšnjimi četami OZN. Toda do sedaj se niso mogli še sporazumeti o vlogi, ki naj bi jih imele te čete. Kongoška vlada je večkrat zahtevala sodelovanje pri operacijah OZN proti Combe-jevim žandarjem, kar je poveljstvo OZN vedno odklonilo. Tudi sedaj zahteva general Afobutu, naj se kongoške čete ne postavijo pod poveljstvo OZN, temveč naj ostanejo pod poveljstvom kongoških častnikov. Sklep OZN o sodelovanju s kongoško vojsko je povsem logičen in upravičen, ker je v duhu sklepov Varnostnega sveta in skupščine OZN o sodelovanju z osrednjo vlado, ki bo morala prevzeti oblast na vsem področju republike. Vendar pa se zdir da bi hoteli nekateri ameriški krogi, da bi kongoške čete ostale v Kamini in ščitile tamkajšnje oporišče, tako da bi čete OZN uporabili drugje. Ze so se pojavili glasovi, naj bi čete OZN, ki bi jih s tem sprostili, uporabili nič manj kakor proti Lumumbističnim in Gizengo-vim silam v Vzhodni pokrajini. V teh ameriških krogih postavljajo zdrave in napredne sile v Kongu na isto raven z izdajalcem Combejem, kateremu stalno pomagu rasist W elenskg. Rodezijska «Narodna stranka neodvisnosti» je ponudila tajniku OZN pismene dokaze o pošiljanju o-rožja iz Rodezije v Katango. Medtem so v smislu sporazuma med Combejem in Adu-lo prišli v Leopoldville nekateri katanški parlamentarci, ki so se udeležili zasedanja v osrednjem parlamentu. Toda takoj so začeli izsiljevanje za revizijo petnajstih členov začasne ustave in za priznanje avtonomije Katangi. Combejev minister Niembo je izjavil, da • mora biti ustava Katange podlaga za bližnje razgovore v Leopoldvillu in da ta ustava predvideva vključitev Katange v federacijo ali konfederacijo Konga". Prejšnji teden so bili tudi vzpostavljeni diplomatski odnosi med belgijsko in kongoško vlado. Pri tem so na obeh straneh izrazili upanje, da bo prišlo do novega plodnega sodelovanja med obema državama, To pa bo seveda mogoče, le če bo Belgija prenehala sabotirati enotnost Konga. 7$A&M ~n N« mogel bi reči, da niso bili bogati vtisi tega dne, a vendar mi je spet najdražja noč. Pravzaprav začetek noči, prva polovica noči. In mi je zmeraj, ko da bi šlo za neko nezamenljivo, edino vredno izrabljanje svobode. Kakor doma ponočni odhod na Molo San Carlo. In morebiti bo kdo spravil to nagnjenje v zvezo z romantiko, ker je dandanes pač vse pregrešno, kar ne diši po jeklu in na kar ni legel tovarniški dim. Kar naj. Kajti potemtakem sem rajši v dobri družbi vseh tistih, ki so si skozi vekove izbrali morje za soseda. Da, a tukaj zdaj ni morja. Sahara je peščeni ocean, a ta je pričujoč samo v nizkem utripanju zvezd. Samo dva Nilova bregova sta tu in jeklen most, ki ju povezuje. Jadrnice, ki je. popoldne plula mimo, zdaj ni, da bi lepšala podobo. Samo dolga jeklena pot z jeklenima stranicama ob strani. Onkraj nje, to se pravi izven Zama-leka, nebotičnik z osvetljenimi okni v glavi, gmote velikih hiš, šunder, direndaj taksijev. Mlačna sapa veje čez most in blaži vtis železnega ogrodja, ki ga skušam odmisliti. Se večja od vsega je neučakanost pred pestrostjo vrveža pred mano. Kavarna na vogalu, pred njo mize in stolice. Žarnice zaradi jutrišnjega slavja, potem v ozadju tema kakor prepad za črnim zastorom. Ljudje, ljudje, ljudje. In avtomobili mimo miz, stolov in ljudi. Trobentanje vse križem in počez. Tramvaj pa premočrtno skozi vse to. Medtem pa je policaj miren; ko da ni tam zaradi prometa, ampak ga je valovanje ljudi in hup odplavilo na ta Nilov breg. ### Da, rajši grem ob reki. Zdolž privzdignjenega brega kamnita ograja, med cesto in ograjo travnate parcele. Na travi množica, ki jo noč počasi redči, a je vendar še pika pri piki. Majhne žene v črnem, otroci, ki se valjajo po travi. Dve deklici čepita in lulata in se ena drugi režita. Majhna mati doji dete. Mimo stopa medtem po cesti prodajalec pijače in bije z medeninastima pokrovčkoma ob desno dlan. Zdaj je drugače zjprn kakor čez dan ker zdaj draži temo in ima na sebi nekaj škratovskega. Na drugi strani avenije so visoke stavbe odmaknjene priče, spodaj pobliskavajo žarometi avtomobilov. Avenija za dvojni promet, vse s slogu širokih kolonialnih načrtov. In menda v Angliji tudi tako sedijo ljudje po travi mestnih parkov; a tukaj je vse kakor spomin na večerno shajanje pred šotori v puščavi. Okolica Tripolisa. Dars Garabulli. El Abiar. Benghazi. Ampak tukaj brez kruljenja kamel v temi. Črnikast omot spi na travi. Zraven njega drugi, manjši, tanjši. Je prvi mož? Drugi njegova žena? A telesi sta docela oviti. Dve mumiji. Stopam mimo in bi rad ujel pogovor tistih, ki se motajo v temi, pa me skušnjava nevidnega opazovalca, skoraj obvladovalca, vsega prevzema, Sredi trave je tu in tam kolobar mokrote. Tam so menda pipe, na katere nataknejo cevi, ko močijo travo. Prgišča mokrote se medlo svetlikajo in si mislim, da so peščena tla posrkala vlago in jo prenesla tudi pod speče omote. Vsekakor pa je puščavski pesek bolj čist kakor povaljana trava, ki je marsikje zguljena, da kaže zemlja svoje zlizane boe kakor stara kamela. Avtomobil} zmeraj tečejo mimo. In je naravno, saj zato so jih napravili takšne; vse je odvisno od tega, ali je njihovo brzenje v zvezi s temi zleknjenimi podolgovatimi culami ali ne. Samo to. Samo da njihovo hitenje ni beg. To je poglavitno. Potem je ob cesti in ob travi ogrodje lesenega po-dija. To je najbrž za jutrišnjo obletnico revolucije; ali pa je tukaj nekaj že bilo, se je neko slavje že izteklo? Sredi trave in teme se je zbrala gruča in slišati je globok glas, ki vztrajno pripoveduje, Zaradi izkustev se mi porodi asociacija z zvočnikom in političnim govorom, a ko se gruči približam, je tudi moja 'f?lava v polkrogu,-ki strmi v televizijski sprejemnik. Na stojalo je montiran. Menda oddaja , angleški film. A me ne zanima, vačam se, da bi spet videl množico, ki je prekrilk 'travo s sVojo tehio lij' ji ni nič mar za lepo kamnito ograjo, onkraj katere nosi Nil tvojo mogočno rumenkasto vodo. Spet sem ob mostu, ko da bi hotel v samoti dati pečat vsem podobam; da bi ostale neizbrisne. Zdaj je most še bolj samoten. Na tleh, na ozkem hodniku za pešče, sedita moški in žena. Hrbta imata prislonjena ob drogove železne stranice. On ima sklonjeno glavo, ona je v črnem, ne še stara, a izpita. V luči bližnje žarnice sta na pol v senci, na pol obsvetljena. On je neobrit. Menda govorita o denarju, ker ona ves čas melje s prsti; a nima pomena. Ob velikanskem mostu sta sama in drobna, z nogami, ki so upognjene po turško. A majhna sta še bolj ob Nilu, ki se zdaj združuje z nočjo in s peskom oddaljene puščave. In sem zaskrbljen, ker se mi zdita tisti dve telesi simbol precejšnjega dela te dežele; obenem pa je v ti moji zadregi tudi občutek človeške pritlikavosti na mogočnih plečih sveta. *** A čeprav takšna hoja utruja, ne morem še v hotel. Približal sem se za hip množici, ki je odhajala z nekega itadiona, menda. 2enske s skoraj evropsko eleganco. Na pol balonasta krila. Dekleta z lepo rezanimi, dobrimi obrazi. le tu pa tam nekoliko bolj poudarjene ličnice. Moški sloki, samosvoji, ko da se ne vračajo s slavnostnega govora, ampak so se pravkar nehali uriti na bradlji. Taksiji pa neusmiljeno trobijo, medtem ko se množica počasi razleze v stranske, tihe ulice. Gruče čakajo tramvaj. A taksiji trobijo tudi tistim, ki čakajo, zato da bi priklicali njihovo pazljivost nase. Zdaj sem namenjen v bar. Razkošen atrij nebotičnika, lakaj, ki odpre vrata dvigala. Žarnice. Ogledala. Rdeči nohti, poskus pomembnega nasmeha. Nič izrednega. Ko pa se vzpenjam v deseto nadstropje, vem, da mi ni do gostov in do lokala. In res, ni jih dosti in nič niso zanimivi. Orkester je zdolgočasen. Vseokoli šipe kakor v ljubljanskem nebotičniku in morebiti še v katerem. Zato pa je tukaj ta razgled onkraj šip. Luči brez konca, šilaste črte minaretov in spet luči v neskončnost. Spodaj, sredi pajčolanov pisanih žarnic, ki oznanjajo prazniški dan, pa se resno pomika Nil. «Travniki se smejejo, bregovi cvetejo, božji darovi prihajajo z neba; ljudje se zahvaljujejo; srce bogov je vzhičeno.» Takč pravi star napis o njem. In kljub mogočnim stavbam, ki se pnejo v afriško noč, je vendar on, Nil, res najbolj silen s svojo mogočno strugo in s svojo sta-rostjo. Majhni ljudje, ki so sedeli na zguljeni travi ob njegovim bregu, so najbrž odšli; mogoče pa ne, mogoče so zdaj vsi samo podolgovati omoti v temi. A on je kakor zmeraj njihov gospodar, Sploh on edini gospodar. Ker sonce, drugi poglavar te dežele, bi brez njega, brez Nila, gospodoval nad tiho, lepo in vročo peščeno smrtjo. #*# Da, nazadnje hotel. Hotel, ki ni hotel. Nadstropje z dolgimi hodniki, pri nas bi rekli pezion. In ko vstopim, spet ni nikogar. Kakor popoldne, ko sem prišel prvič. A zdaj vem, da se bo ob mojih prvih stopinjah prikazal Sudanec v beli halji kakor od zdavnaj pozabljeni Ghandi. Nekje za vrati leži na pletenem divanu in varuje vhod. Molčeč je, resen. Njegovo pokvarjeno oko, ki je skoraj rdeče jezerce, se zdaj združuje z mrakom hodnika; vendar vidim obraz, ki je trpak in obenem nekje svetniško vdan. Ko da ni strežaj v penzionu, ampak samostanski brat, ki je na tem, da konča noviciat. Opažam, da me ni več strah tišine hodnika kakor popoldne. Ko odprem osno v sobi, je dvorišče tiho. Vrana ali sraka, ki jo je bilo slišati za dneva, zdaj molči, Ležem in mislim na šunder starega dela mesta. To bi bilo treba bolje opisati, potem pa dodati vtise iz Benghazija, Lata-kije in Bayruta. Podobno in vendar drugačno. Ali pa je morebiti v bistvu drugačno moje razpoloženje? Ne, Nil je vendar samo eden. In čeprav sem truden, da so noge kakor zlomljene, nočem še spati. Ne smem. In sem še zmeraj z vodovjem, ki se mogočno premika mimo bregov, kjer sedijo na travi matere majhne kakor deklice, in dojijo v temi. (Iz popotnih zapiskov) Istrske pravljice A J (Maja Boskovic-Stulh: v znanstveni izdaji Istarske narodne priče) Marjan Černe Akt Rad bi posredoval bralcem vsaj malo tiste radosti, ki sem jo občutil ob branju Istarskih narodhih prič, ki jih je zbrala, uredila in z opombami opremila Maja Boškovič-Stulli in jih je izdal Institut za narodnu u-mjetnost v Zagrebu. 2e v • Uvodu u književnost*, ki sta ga priredila Fran Petre in Zdenko Škreb in ga je izdalo Znanje v Zagrebu, sem občudoval veljavnost te znanstvenice. V tem skupinskem delu slovstvenih zgodovinarjev in jezikoslovcev novega rodu je ta pisateljica objavila študijo «Pojava književnosti u ljud-skom društvu«, v katerem z etnografsko antropološkega vidika obdeluje nastanek epike, lirike in dramatike. Pisateljica je zapisala te pravljice po pripovedovanju dveh starih žena, Marije Erman iz Žminja ’in Fu-me Gržine, ki se je baje nekoč spoprijela na Markovem trgu v Benetkah s samimi čarovniki, in po pripovedovanju drugih preprostih ljudi. To delo je trajalo pet let in ga je pisateljica vršila po Istri ob sodelovanju članov Instituta za narodnu umjetnost. Po sistemu Aarne-Thompson so zbiralci zapisali tekste v narečju, v katerem so jim jih ljudje pripovedovali. Poleg 68 pripovedk in 110 legend je avtorica nanizala na številnih straneh o-stalo narodno blago hrvat- m hiiii mulim n mil iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiHUHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZ NOVE ITALIJANSKE KNJIŽEVNOSTI Oddaljitev od sodobnega dogajanja in približanje človekovi duševnosti (Carlo Cassola: «Brezčutno srce» - Založba Einaudi) Prvi občutek, ki ga ima človek ob branju najnovejšega romana Carla Cassole, je ta, da je toskanski pisatelj s tem delom odločno u-bral pot oblikovnega poglabljanja in se je tako i-dealno pridružil florentinski poetični šoli, katere duhovni vodja je pesnik in esejist Mario Luzi. Proces stapljanja v estetsko izročilo toskanske zemlje je bil sicer viden že v »Bubejevem dekletu*. Ni pa še prevladoval nad raziskovalno radovednostjo umetnika, ki ga je bila vojna in povojna stvarnost tako pretresla, da se ni mogel pomiriti, dokler ni samemu sebi razčistil razlogov, zaradi katerih so bili ljudje postavljeni pred tragično izbiro med človeškim dostojanstvom in podlostjo ter med ljubeznijo in sovraštvom. Zato so vse povesti in vsi romani Carla Cassole od »Vojaka* in »Sečnje gozda* mimo »Favsta in Ane* pa do »Bubejevega dekleta* prepredeni s trdno nitjo osuplega odkrivanja redkih humanih trenutkov v zmedenem vojnem in povojnem času. Pisatelj se je bil tedaj odločno postavil na stran trpečega človeštva in je z domotožnim srcem sočustvoval z njegovo usodo. Nastale so tako zgodbe ljudi, ki so v vojni dobi kot ob preizkusnem kamnu razgalili svoje duše, polne trpkih bolečin, nizkotnih nagnjenj, toda tudi svetlega in nesebičnega zadoščenja. Ni šlo za velike usode in velike strasti. Pisatelj je hotel dokazati, da so vse u-scde vredne enakega sočustvovanja, če jih opazujemo od blizu in jih ne pačimo z našimi čustvi in z naravnim nagnjenjem k spreminjanju vsakega dogodka v mit. Njegovi junaki so v takem vzdušju sprejemali stvarnost brez teatralnih pretiravanj in brez nepotrebnega kesanja. Ubijali so brez prepričanja in prav tako brez prepričanja so umirali. Njihovi ideali so bili medli, ker so bili kot ljudje premajhni ali premalo siti, da bi si lahko privoščili razkošje lepo izoblikovanega in jasnega svetovnega nazora. V njih je deloval prej nagon kot um in prej trenutno razpoloženje kot pa dalekosežen načrt. Skratka, Cassoli je uspelo točno določiti odnose med značajem in zgodovinskim okoljem in v tem pogledu so bile njegove knjige najlepši zgledi sodobnega odčaranega realizma. Toda spomin na vojne izkušnje je začel polagoma bledeti v pisateljevem spominu in vzporedno je začelo bledeti v njem tudi zanimanje za stvarna vprašanja naših dni, medtem ko je po drugi strani čedalje močneje čutil klic toskanskega estetskega izročila. »Brezčutno srce* nam priča, da je Cassola dokonjpo opustil tematiko svojega prvega pisateljskega obdobja in da je sedaj predmet pozornosti le človekov značaj v širšem in zato manj določenem in manj dramatičnem valu vsakdanjega življenja. Po eni strani se je Cassola torej oddaljil od ognjišča sodobnega dogajanja in se odpovedal angažiranosti, po drugi strani pa se je približal bistvu uganke, ki jo predstavlja človekova duševnost, in je tako napravil znaten korak naprej proti tisti idealni obliki sodobnega klasicizma, ki je, kot vse kaže, glavna težnja florentinske šole. IlllllllllllllllllltlllllltllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIHIIIIIIIIIII,,,,HHHIH,II ZADNJA KNJIGA PRED AVTORJEVO SMRTJO Herbert Griln KASTELKA Prav v dneh, ko je v celjski bolnišnici za posledicami težke prometne nesreče umiral mladi slovenski književnik, novinar, prevajalec, dramaturg, kritik in vsestransko kulturno razgibani Herbert Griin, sta se v izložbah ljubljanskih knjigarn pojavili dve njegovi knjigi. Prva je bila knjiga o Eichmannovem procesu v Jeruzalemu, kateremu je Griin prisostvoval kot dopisnik slovenskih listov. (V našem listu smo objavili odlomek iz te knjige, ko je prispela žalostna vest o smrti avtorja.) Druga publikacija pa je bila majhna knjižica z naslovom iiKa-stelkas in s sliko pisateljeve žene, igralke Angelce Hlebcetove na naslovni strani, v izdaji mariborske založbe Obzorja. Pod naslov je autor dodal v oklepaju eGadje gnezdo)), nato pa še oznako dela: Igra v dvanajstih slikah. sKastelkav je torej dramatizacija znanega romana Vladi mira Levstika «Gadje gnezdov, ki je po uprizoritvi na odru celjskega in takoj nato še tržaškega gledališča prišla zdaj v javnost tudi v knjižni izdaji. Herbert Griin je v dodatni besedi zapisal, da se je dramatizacije Levstikovega romana lotil iz spoštovanja bo pisateljeve osebnosti, predvsem pa iz želje, da bi našel za praktično gledali-ško delo uporabno besedilo v smislu žlahtne ljudske i-gre, čeprav so mu bile si- cer čustveno-miselne osnove romana tuje. Z e med prvimi pripravami za delo pa se mu je ustvarilo prepričanje, da mora igro natanko usmeriti. V prepričanju, da sta bojeviti nacionalizem romana in domačinsko-mate-rinska miselnost le nebistveni zunanji belež, se mu je izkristalizirala podoba slovenske kmečke matere, ki ji usoda po vrsti jemlje vse otroke. In v tej pacifistični ideji, ki se mu je pokazala med samim delom, je občutil današnji smisel povesti o materi Kostelki in ga v dramatizaciji tudi poudaril. Avtorju je šlo torej ne za pacifizem, ki pridiguje o tegobah klanja ,temveč za globoko spoznanje o popolnem nesmislu in protinaravnosti vsega vojskovanja. Tako je z majhnimi korekturami nastala iz ((Gadjega gnezda» sKastelkav, ljudska igra z idejo miru, ustrezna današnjemu življenjskemu političnemu občutju evropskega človeka. Dramatizacija «Gadjepa gnezda» je vsekakor zanimiv in uspel poskus pokojnega pisatelja Herberta Griina, približati domačo literarno umetnino čim širši publiki v popularni gledališki obliki Knjižna izdaja dramskega teksta pa bo gotovo k temu pripomogla in bo «Kastelka», v obliki o-plemenitene ljudske igre, za številne igralske družine predstavljala dragocen in hvaležen tekst. Sl. Ru. Ni dvoma, da je Cassola v zgolj oblikovnem pogledu odločno napredoval. Prepričani pa smo, da bo »Brezčutno srce* ugajalo manj kot prejšnja njegova dela. Človek je danes manj dovzeten za splošna, akademska vprašanja kot nekoč, in vrhu tega težko sočustvuje z usodami, ki niso tako rekoč otipljive in se zato izmikajo relativistični dialektiki večnega postajanja. Cas-sela se sicer ni odpovedal stvarnosti. Njegovi liki so še vedno živi in žive so misli, ki jih zaposlujejo. Vendar mu sedaj stvarnost služi samo ^ DAltOVI IN PRINPKVHI V počastitev spomina dragih sinov Milana in Maksa daruje družina Leban iz Slivna 1000 lir za Dijaško Matico. Ob 20-letnicl junaške smrti Pinka Tomažiča daruje Albina Baučer 1000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Dominika Turka daruje družina Colja 10.000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Anice daruje družina Tavčar 2000 lir za Dijaško Matico t MAH OGLASI j BRUSINl CARLO, Trst. Ul. Bat-tisti 20, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče peči na premog ■n kerosene ter na plin In elektriko. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom. — Telelon 29-1141. V ESPAGENZ1A — tel. 28-940 — na obroke od 6090 lir za «gran športi). Trst via S. Francesco 44. VESPAGENZ1A — oDroki od 5160 li* za 150-kub. vozna s štirimi prestavami. VESPAGENZ1A — obroki od 4500 Ur za 125-kub. vozila. Velika izbira vesp, motociklov in rabljenih motornih tovornikov. Poskrbimo tudi za vse listine za Izvoz. PRI MAGAZZINU FELICE, Trst, Ul. Carducci 41, DOBITE; ženske moške In otroške dežne plašče bunde, hlače, jopiče in srajce najboljših vrst in znamk po najnižjib cenah. SLOVENSKO DEKLE, staro 21 let, šivilja, bi se rado zaposlilo v Trstu. Naslov dobite na oglasnem oddelku. 14-LETNO DEKLICO sprejme v službo pekarna. Telefonirati na št. 96-145. Iz tega ne moremo pričakovati za ladjedelnico Sv. Marka nič dobrega, odnosno lahko sodimo, da je sicer ne mislijo na naglo, z ukazom «od zgoraj« ukiniti, da pa bo počasi životarila in jo bo doletela podobna usoda, ki je že doletela ladjedelnico Sv. Roka v Miljah. Bistveno je namreč, da ladjedelnica ni v seznamu podjetij, ki jih bodo temeljito prenovili in modernizirali, kar pa predstavlja osnovo za njen nadaljnji razvoj in tudi za njen obstanek. Vsem svojim članom in dobrotnikom, gojencem Dijaškega doma in njihovim družinam voščita srečno in plodno leto 1962 DIJAŠKA MATICA in SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Franc Žerjal 80-letnik Danes praznuje svoj 80. rojstni dan Franc Žerjal iz Križa. Po poklicu je bil današnji jubilant kamnosek in je moral trdo delati, da si je zaslužil vsakdanji kruh in da je lahko preživljal svojo številno družino — osem otrok — od katerih so še štirje živi. Zaposlen je bil v kamnolomih v Križu, najdalje pa v kamnolomih v Nabrežini. Od leta 1927 do 1932 je delal v Buenos Airesu pri gradnji tamkajšnje kongresne palače ter je bilo njegovo delo posebej cenjeno, saj je klesal v kamen razne ornamente. Bil je vedno zaveden Slovenec in napreden delavec, ki se je boril za pravice kamnosekov na sindikalnem in socialnem področju. C lan Delavskih zadrug v Križu od njihove u-stanovitve. Aktivno se je u-dejstvoval tudi v kulturno-prosvetnem življenju kot član ljudskega odra in pevec domačega pevskega zbora. Franc Žerjal je še danes čil in zdrav ter še vedno dela na svoji skromni domačiji. Otroci, sorodniki in vaščani mu za to priložnost voščijo še dosti zdravja in sreče. Voščilom se pridružujeta tudi u-redništvo in uprava Primorskega dnevnika ter želita svojemu zvestemu čitatelju tudi v novem letu obilo zdravja in zadoščenja. Urarna in zlatarna Marcella Stocca PROSEK št. 129 vošči vsem svojim klientom srečno novo leto MODERNO V ponedeljek, torek in sredo varietejska prireditev z zapeljivo Lolo Gray v reviji «Lola iz Golden bara». Sodelujejo ču. dovite deklice angleškega baletnega zbora. C KINO Nazionale 14.00 ((Zmagovalci in premagani)) (Vincitori e vinti) Burt Lancaster, Montgomery Clift. Fenice 14.30 (tL’oechio caldo del cieloi). Eastmancolor. Rock Hudson, Kirk Douglas. Doro-thy Malone. ExceIsior 14.30 »Madame Sans Gene». Technicolor. Sophia Loren, Robert Hossein. Grattacielo 14.00 «Baraba». Technicolor. Anthony Quinn, Silvana Mangano, Ernest Borgnine, Katy Jurado. Arcobaleno 14.30 «Prosim, ne tikajte žogic» (Per favore non toccate le palline). Metrocolor. Steve Mc Quenn, Brigid Baz-len. Supercinema 14.00 «Dva straž-mojstra* (I 2 marescialli). Toth, Vittorio De Sica. Alabarda 15.00 «Bratje s Korzi- Voščilo to naj vse objame, kar jih hrani zemlja naša, naj dih združenja srca vname, naj novo leto mir prinaša! JOFEŽ GLASBENA MATICA v Trstu želi vsem svojim gojencem, staršem, podpornikom in obiskovalcem koncertov mnogo uspeha v letu 1962 ke» (I fratelli Corsi). Techmi-color. Goffrey Horne, Valerie Langrange. Aurora 15.30 ((Sovražnika)) 01 due nemici). Cristalio 14.30 ((Dvojni obraz maščevanja)) (I due volti della vendetta). Technicolor. Mar-lon Brando. Prepovedano mladini. Garibaldi 14.30 ((Nekdo pride* (CJuaicuno verra). Technicolor. Frank Sinatra, Dean Martin. Capitol 15.30 «Vrača se september* (Torna settembre). Technicolor. Rock Hudson, Gina Lollobrigida. Zadnji dan. Impero 14.30 ((Topli veter* (Ven-to caldo). Italia 15.00 »Don Camitlo, * ne preveč monsignor* (Don Ca-mtllo monsigmore ma non trop-po). Fernandel. Gino Cervi. Massimo 14.30 «2ivel Robin Ho-od» (Viva Robin Hood). Teoh-ricolor. John Derek, Diana Lynn. Moderno 14.30 «Pepelko» (ill ce-nerentolo). Teohraieolor, Jerry Levvis, Manna Maria Albor- ghetti. Astra 15.00 «Gusarj! obale* (I pirati della costa). Astoria 14.30 «Tomahawk, vojna sekira* (Tomahawk scure dl guerra). Technicolor. Van Hef-lin. Vittorio Veneto 14.30 ((Kralj iz Poggioreale* Ul re di Poggio-reale). Ernest Borgnine. Ideale 14.00 »Teror morij* (II terrore aei mari). Technicolor. Livio Lorenzon. Marconi 14.00 «Tarzan in izgubljeni safari* (Tarzan ed il safari perduto). Technicolor. — Gordon Scott. Abbazia 14.30 »Dekle s kovčkom* (La ragazza con la va-Fgia). Claudia Cardinale. Odeou 14.00 «Bes Baskervilla* (La furia di Baskerville). — Technicolor. CJhristopher Lee. Skedenj 14.00 «Upor sužnjev* (La rivolta deali schiavi). — Technicolor. Gino Cervi, Rhon-da Flemming. KROJACNICA V BAZOVICI ROMAN GRILANC želi svojim naročnikom in sorodnikom srečno novo leto TRŽAŠKA KNJIGARNA Tr*l - Ul. sv. Frančišku 30 Telefon prihodnjem letu. Upravne volitve, ki smo jih imeli v maju, so prinesle znatno okrepitev naprednih sil v naši pokrajini in z njimi tudi okrepitev zastopnikov naprednih Slovencev. Ta napredek je najbolj očiten v gor iškem občinskem svetu, kjer imamo napredni Slovenci sedaj tri občinske svetovalce namesto enega. Tudi v občinah Doberdob in Sovodnje so volivci še z mnogo večjo večino potrdili zaupa, nje prejšnjim naprednim občinskim upravam in oba župana Jožef Ceščut v Sovod-njah in Andrej Jarc v Doberdobu sta bila ponovno izvoljena. Napeljava vode, ki so jo že dosegli v teh mesecih v Doberdobu in v Sovodnjah, ter jo bodo v kratkem dobili tudi po tistih zaselkih, kamor še ni pritekla, in števtlna druga izvedena dela so porok, da bodo naše občine nadaljevale z delom v korist občanov tudi v prihodnjem letu. Pokrajinska uprava je pre- med katerimi je tudi cesta Standrež - Sovodnje - Zagraj, za katero sedaj pokrajinski tehnični urad izdeluje dokoni. m načrt za ureditev in asfaltiranje. Na zahtevo našega pokrajinskega svetovalca pa so obljubili, da bodo proučili tudi vprašanje ureditve in asfaltiranja ceste Devetaki-Do-berdob-Tržič. Pričakuje se raz. prava o splošni ureditvi pokrajinskega cestnega omrežja in seveda tudi o cesti iz Gorice čez Oslavje v Steverjan, ki je potrebna, da se jo asfaltira V preteklem letu je bila izvedena tudi združitev ZSPD iz Gorice in SPZ iz Trsta ter društva Ivan Trinko iz Čedada v enotno prosvetno organizacijo, ki obsega vse področje, na katerem prebivamo Slovenci pod Italijo. S tem je bila ustvarjena podlaga za boljše in uspešnejše prosvetno delo, saj je staro pravilo, da se z združenimi močmi lahko več ustvari kot pa vsak zase. Preteklo poletje je prišlo tudi do prvih kulturnih stikou med Gorico in Novo Gorico, ki so dobili viden izraz v razstavi goriških slikarjev v Novi Gorici in Kopru. Takrat je bilo domenjeno, da bodo v kratkem organizirali podobna razstavo slovenskih slikarjev iz novogoriškega okraja v Gorici. Se marsikaj ostane na programu za bodoče leto, kar bi želeli, da bi se uresničilo m nas približalo tistemu, kar je naša splošna težnja: da bomo tudi zamejski Slovenci postali res enakopravni državljani, ne samo z enakimi dolžnostmi, ampak tudi z enakimi pravicami kot vsi drugi državljani. Za uresničenje teh stvari bo potrebna trda borba nas vseh in če bomo složni ter vztrajni tudi uspeh ne bo izostal. To bodi naše voščilo za novo leto. iiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuititiiiifiiiiii Maloobmejni blagovni promet na Goriškem Skoro 207 milil ono v blagovna izmenjava Od tega odpade na uvoz skoro 101 milijon in na izvoz preko 105 milijonov - Pri uvozu je les na prvem mestu, pri izvozu pa razni industrijski izdelki in nadomestni deli Po podatkih trgovinske zbornice iz Gorice je bilo v preteklem mesecu novembru v maloobmejnem blagovnem prometu izdanih 13 uvoznih dovoljenj za skupni znesek 14 milijonov 900.000 lir; na carino je bilo nadalje uvoženega za 85.974.708 lir raznega blaga; poleg tega so izdali še 68 izvoznih dovoljenj za skupni znesek 105.682.290 lir. Z uvoznim dovoljenjem je Urnik trgovin za praznike Na novoletne praznike bo v veljavi naslednji urnik trgovin: Danes 31. decembra: v dopoldanskih urah bodo odprte same mesnice, cvetličarne, pekarne in mlekarne, kj b^do prodzjale kruh in mleko tudi za naslednji dan. Jutri, Nevo leto: sa- mo cvet ičarne bodo odprte do 13. ure, medtem ko bodo zaprte vse ostale trgovine. POKRITI TRG bo ves dan zaprt bodisi danes 31. dec., kakor tudi jutri, na dan Novega leta. Brivci in frizerji imajo danes dopoldne odprto, ju-trj pa zaprto. Naslednji dah, v torek, 2. januarja bodo brivnice popoldne zaprte. Poštni uradi bodo danes dcpcldne razdelili pisemsko pošto. Jutri pa bodo ves dan zaprti. prišlo iz Slovenije za 13 in pol milijona lir svinine in za 1.400.000 lir.kojenja. Na carino pa je bilo uvoženih največ drv in drugega lesa v skupni vrednosti okrog 68 milijonov lir; omenimo naj še za preko 11 milijonov lir cementnih in azbestnih izdelkov ter za preko tri milijone lir perutnine, divjačine in mesnih izdelkov. Pri izvozu so n^ prvem mestu nadomestni deli za avtomobile za skoro 13 milijonov, tekstilni izdelki za 12 milijonov in razna oblačila za 12 milijonov, izvozili so nadalje za skoro 12 milijonov lir lutk iz plastike za nad 7 milijonov ele/.tro-matenala, za nad 6 milijonov lir vermuta in likerjev itd. Poseben kompenzacijski račun izkazuje naslednje postavke : Saldo dne 31. oktobra 212 milijonov 188.764 lir; vplačila v novembru 161.890.069, izplačila v novembru 76.155.825 lir. Tako znaša saldo ob koncu novembra še 297.923.008 lir. «»------- Davki na vpogled na občini v Sovodnjah Sovodenjsko županstvo sporoča, da bo na županstvu, in sicer do 5. januarja na vpogled več seznamov državnih davkov, kot so na primer seznami davkov na zemljišča, zgradbe, obrtniško in kmečko vzajemno bolniško blagajno. Na oglasni deski je tudi seznam prispevkov, ki jih mo- rajo kartonažne tovarne plačevati vsedržavni ustanovi za celulozo. V sovodenjski občini pride zaenkrat v poštev samo kartonažna tovarna v Rupi. Padla je doma po stopnicah Okrog 17. ure včeraj popoldne so pripeljali v goriško bolnišnico 77-letno Attilio Gri-nover iz Gorice Ul. Vittorio Veneto 136. Žena je imela večjo rano nad levim očesom, ki jo je dobila, ko je hotela doma po stopnicah, pa se ji je nenadoma zavrtelo v glavi in je padla. Zdravniki so jo pridržali za 15 dni v bolnišnici. Stanko Vodopivec AVTOPREVOZNISKO PODJETJE GORICA — Ul. Lunga 83 vošči srečno novo leto! Albin Mikulus Avtokaroserija Avtoprevozniško podjetje GORICA Korzo Verdi 12 - tel. 53-75 vošči srečno novo leto! Tvrdka F. TERPIN STEVERJAN — Tel. 47-75 Jestvine, kmetijski stroji in druge potrebščine želi srečno novo leto! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiitiMiiHiiiiiitmiiimiHiiiiiiiimiiif iliiiiiiiiiiiiiHitiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiMiiiiiiiitiiimiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii iiitiiiiimitii luninimi inniM ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 24. do 30. decembra se je v goriški občini rodilo 19 otrok, umrlo je 12 oseb, porok je bilo 6, oklicev pa 8. Rojstva: Bruna Nemez, Irene Cristin, Mauro Scoreancig, Lo- mussj in uradnica Maddalena OD VČERAJ DO DANES renzo Venica, Maurizio Stoc-chi, Manuela Solinas, Iolanda Franceschini, Paola Zuttion, Massimiliano Matiuzzi, Adriano Zanolla, Liliana Bogar. Gio-vanni Tomizza, Marina Bresi-gar, Emanuela Peressin, Cin-zia Chiopris, Paola Zonch, E-manuela Murtas, Luigino Ca-taldi, Silvano Zanel. Smrti: upokojenec 66-letni Giuseppe Grusovin, gospodinja 74-letna Francesca Simsic, vd. Lorenzut, kovač 84-letni Luigi Quaino, računovodja 64-letni Vittorio Rovere, gospodinja 84-letna Giovanna Simsic, vd. Perco, 71-letni Pietro Medeot, 82-letna Anna Culot, gospodinja 73-letna Luigia Pus-sini, vd, Fabbro, vojni invalid 46-letni Mario Schiaffino, upokojenec 73-letni Karel Prinčič, gospodinja 55-letna Maria De Giorgio, vd. Pacifico, 78-le*ni Ugo Angelini. Poroke; uradnik Manlio Mi- Raccagni, strugar Claudio Tunini in slaščičarka Marta Blažič, uradnik Luigi Tosoratti in profesorica Romana Cossi, trgovec Edoardo Huala in uradnica Maria Zorzettig, uradnik Aldo Delnevo in profesorica Concetta Bifaro, profesor Mario Milani in uradnica Anna Giadrossi. Oklici: uradnik dr. Livio Delpin in gospodinja Bruna Ccrazza, vojni invalid Nikolaj Čevdek in gospodinja Florea-na Sauli, Specializiran zidar Renato Furlan in tekstilna delavka Lisetta Cescon, karabinjer Giovanni Lai in gospodinja Gina Robazza, radiotehnik Lorenzo Trost in gospodinja Jolanda Lorenzon, karabinjer Gino Arduini in gospodinja Giovanna Cesta, delavec E-doardo Milotti in gospodinja Marta Trautmann vd. Passe-nyk souariello in gospodinja Maria Gruntar. ( K I 1SI O ) CORSO. Danes in jutri ob 15.00: «Bitka pr; Alamu«, J. Waine m R. Widmark. Ameriški barvni film v cinema-scopu. VERDI, Danes ob 14.30: «Ursu-sovo maščevanje«, S. Burke in V. Guida. Italijanski barvni film v cinemascopu. Jutri ob 14.30: »Maščevanje železne krinke«, M. Lemine in V. Guida. Italijansko-francoski barvni film v cinemascopu. V1TTORIA. Danes ob 1515: ((Vojščaki z otočja«, G. Mont. gomery in C. Austin. Ameriški barvni film. Jutri ob 15.15: «škandali ob morju«, M. Carotenuto, V. Febrizi in Vianello. Italijanski barvni film. upokojenec Donato Pa. CENTRALE, Danes ob 15.00: «Gunga Din«, G. Grant in J. Fontaine. Ameriški film. Jutri ob 15.00: ((Pustolovski kapitani«, M. Petri in V. Guida. Italijanski barvni film v cinemascopu. n«------ DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia 242, tel. 31-51. «»------ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 9.8 stopinje nad ničlo ob 13.10 in najnižjo 5 nad ničlo ob 7, uri. Vlaga je dosegla 95 odst. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, k: so pospremili na zadnjj poti našega nepozabljenega Karla Prinčiča Družine: Prinčič, Miklus in Makuc Pevma, 31 decembra 1981. Od januarja do decembra 1961 na športnem področju V boksu in drugih panogah do juda izredni uspehi in veliko rekordov Kot v drugih panogah, se toževati nad letošnjo sezono, bojev za svetovne naslove, k pa se reče, da je le malo sv darja. Po nazadovanju v zad velo zanimanje za to panogo, ki ima, posebno v Ameriki, veliko število občudovalcev. Najbolj agilen je bil Gene Fullmer ,ki je trikrat branil svoj naslov svetovnega prvaka srednje kategorije, ki mu ga priznava NBA. V teh dvobojih je premagal Raya Robinsona. Florentina Fernande-za in Bennyja Kida Pareta, zaradi česar so ga ameriški Iportni novinarji izbrali za naiboljšega boksarja leta. Tudi Joe Brown je uspešno ohranil naslov v borbah s Charnlevem in Somodio, s čimer je enajstkrat ,kar je rekord, branil svojo krono naiboljšega v lahki kategoriji. Od Italijanov sta Paolo Vac-ca in Giulio Saraudi osvojila amaterski naslov evropskega prvaka, medtem ko je med profesionalci Duilio Loi svetovni prvak welter junior kategorije, Salvatore Burruni pa evropski prvak mušje kategorije Trenutno so svetovni prvaki s'edeči boksarji: Težka kategorija: ^LOVD PATTERSON S '^nnjetežka kategoriia: HAROLD JOHNSON (NBA) in ARCHIE MOORE (komisiji New Yorka in Mas-sachussettsa) Sr*dnia kategorija: GENE FULLMER (NBA) in TERRY DOWNES (komisiji New Yorka in Massachus-sett'a ter EBU) Srerlnjelahka kategorija: BENNY KID PARET Weiter junior kategorija: DUILIO LOI Lahka kategorija: •TOE BROWN Peresna kategorija: DAVEY MOORE Petelinja kategorija: EDER JOFFRE (NBA) in .TOHNNY CALDVVELL (E BU) Mušia kategorija: PONE KINGPETCH AVTOMOBILIZEM Prvič v analih avtomobilskega športa je Američan — Phill Hill — postal svetovni prvak v kategoriji pilotov. To- je najpomembnejši dogodek letošnje sezone, med katero so prevladovala vozila italijanske ekipe Ferrari. Na sporedu tekmovanja za niti v boksu ni mogoče pri-V 1961. letu je bilo 26 dvo-ar je verjetno rekord. Lahko etovnih kron zamenjalo gospo-njih letih, je ponovno z<.ži- * č , - : (lik. ^ JUDO Ta panoga, ki je malo znana, bo prvič vnešena v spored olimpijskih iger 1964. leta v Tokiu. Letos so Japonci doživeli prvo razočaranje, ker se je izkazalo, da šibkejši ne more premagati močnejšega. Ce je tehnika ista, tedaj je telesna teža ogromne važnosti. To je dokazal Nizozemec Anton Geesink, ki se je navadil japonskih trikov, zaradi česar je lahko s pomočjo svojih 120 kg prišel do naslova svetovnega prvaka. To je prvič, da je evropski atlet premagal japonske borce. Sedaj se je pojavila tudi potreba po razdelitvi tekmovalcev po kategorijah, podobno kot je pri boksarjih. TENIS Še enkrat so Avstralci do kazali, da so pravcati svetovni prvaki: med profesionalci so si osvojili Kramerjev, v amaterski kategoriji pa Davisov pokal. Pri profesionalcih pripada prvo mesto, še posebno po odstopu »gospoda igrišč* Gonzalesa, Avstralcu Ken Rose-wallu, kateremu sledi rojak Lewis Hoad. Za njima se vrstijo McKay, Trabert (ZDA) in Luis Ayala (Cile). Pri amaterjih je zmagovalec v Wimbledonu izpodrinil Fraserja z najboljšega mesta lestvice. Drugi je brez dvoma Roy Emerson, medtem ko bi na tretje mesto lahko postavili najboljšega predstavnika evropskega tenisa na peščenih igriščih Nicolo Pietrange-lija. Tudi Anglež Mike Sang-ster je na odličnem sedmem mestu in sicer takoj za Američanom McKinleyem in Indijcem Krishnanom. SMUČANJE Letošnje smučarsko leto je potekalo v znaku premoči Francoza Guya Perillata, ki se je izkazal v vseh najvažnejših tekmovanjih za kombinacijo v Evropi. Omeniti je treba, da je, Francoz zmagal tudi na svetovnem prvenstvu 1960. leta- v. Squaw Valleyu. Za tem presenetljivim smučarjem se je uvrstil, Avstrijec Stiegler, ki je specialist v smuku, saj je zmagal v štirih od petih' tekem. Neuradna lestvica tekmovanja za kombinacijo . sledeča : 1. PERILLAT..... 2. STIEGLER 3. BOZON in NENNING 5. GACON Med ženskami so Avstrijke nadkrilile nemške, francoske in italijanske tekmice. Borbe so bile ostre, ker ni nobena smučarka jasno prevladovala kot se je dogajalo pri moških. Brez dvoma je bila Avstrijka Traudl Hecher za spoznanje boljša od olimpijske prvakinje Nemke Hiedi Biebl. Slednja je dosegla največ uspehov v tekmovanju za kombinacno, kjer je bila prva :herji pred Hecherjevo. DVIGANJE UTE2I Največ uspehov so dosegli sovjetski predstavniki, ki so prav v zadnjih dneh tega leta zrušili celo vrsto svetovnih rekordov v triatlonu. Največji *exploit» je dosegel Vlasov, ki je dvignil nič manj kot 550,5 kilograma. KOŠARKA Letošnja sezona je bila precej mrtva, ker ni bilo nobenega pomembnega mednarodnega srečanja. NOGOMET Več ali manj so se vse dr- žave posvetile najprej kvalifikacijam in kasneje pripravam za svetovno nogometno prvenstvo. Imena finalistov, ki se bodo prihodnje leto borili za Rimetov pokal so znana in jih tu ne bomo ponavljali. TELOVADBA V tej panogi so Jugoslovani dosegli izredno zadoščenje. Odlični ljubljanski telovadec Miro Cerar se je pod vodstvom svojega trenerja B. Gregorke tako izpopolnil, da si je na evropskem prvenstvu osvojil častni naslov prvaka. Tudi Italijani so lahko zadovoljni z uspehom dveh najboljših predstavnikov Carmi-nuccija in Menichellija. • Staro leto bo kmalu šlo v pozabo, toda ostali bodo odmevi uspehov, ki jih v 1961. ni bilo malo. Bo tudi prihodnje tako velikodušno? Upajmo, ker smo prepričani, da lahko samo šport združuje narode v plemeniti borbi za izboljšanje časov in znamk. To je tudi naše voščilo. Pred odločilno fazo A skupine C lige Triestina mora iz Savone prinesti vsaj eno točko Glavno srečanje kola: Fanfulla - Mestrina Po enotedenskem premoru vstopa A skupina C lige v izredno zanimivo fazo, v kateri se bo moralo odločiti vprašanje zimskega prvaka in znatno bolj ko do sedaj izkristalizirati položaj na vrhu lestvice, kjer so sicer zbrane vse potencialno najboljše enajstorice, med katerimi pa še nikakor ni jasno videti-------------------------------- glavnega favorita. Ze današnje kolo bo v tem smislu dokaj pomembno in to predvsem zaradi dveh srečanj: Fanfulla-Mestrina in Savona-Triestina. V Lodiju se bosta pomerila med seboj dve elitni enaj-storici. od katerih ima prva najmočnejšo obrambo v vsej skupini z le 6 prejetimi goli, druga pa najmočnejši napad s 26 realiziranimi. Postavlja se vprašanje: bo o- darle morala nekoliko bolj paziti na obrambo in zato vsaj delno ošibiti napad z defenzivno igro zvez. Zaključek vsega tega bi utegnil biti tudi neodločen rezultat, ki bi bil morda sprejemljiv za oba nasprotnika, ki bi pa imel to slabo stran, da ne bi razčistil ničesar. Še najbolj pa bi z neodločenim izidom svojih dveh glavnih rivalov bila očitno zadovoljna Triestina, posebno še. strine mogel prodreti skozi obrambo domačih? Računati pa je treba tudi z drugim dejstvom in sicer s tem, da se Fanfulla na svojih tleh nikakor ne bo mogla zadovoljiti samo z obrambo in da bo skušala tudi napadati, po drugi strani pa tudi s tem, da bo Mestrina na tujih tleh ven- bramba FanfuVe kos' napadu £ « « » P0«6«10 Prinesti Mestrine in bo li napad Me- “ delitev točk, kar je med drugim priznal tudi trener Radio sam. Triestina do sedaj na tujih igriščih ni zadovoljila, čeprav je igrala skoraj'izključno proti slabšim nasprotnikom. Sa-vona bo njen prvi nevarnejši nasprotnik na tujih tleh, sledila pa bosta še Varese in Biellese. Njena današnja igra bo zato do neke mere tudi preizkusni kamen njene dejanske moči in njene upravičenosti na kandidaturo za B ligo, kajti na jasnem si je treba biti, da enajstorica, ki ne zna uveljaviti svoje igre in izbojevati zmage tudi na tujih igriščih, ni zrela za višji razred. Savona se je z zmago v zaostali tekmi proti Cremo-nese vrnila v skupino boljših, obenem pa je s to zmago, ki jo je dosegla z okrnjeno enajstorico, opozorila Triestino, naj si kar ne dela prevelikih utvar Upati je, da je Triestina to opozorilo vzela na znanje in da se ja temu primerno ne samo fizično in kondicijsko, temveč tudi moralno pripravila. Po vesteh iz njenega tabora Radio nima posebnih problemov. Obolelega Risosa (baje zaradi praznične požrešnosti) bo zamenjal z Brettijem, v ostalem pa bo potrdil standardno vrsto z Mantovanijem kot rezervo. Izmed ostalih dveh kandidatov za B ligo imata Biellese in Varese približno enake možnosti za popoln uspeh na domačih tleh, prva proti Trevisu in druga proti San-remese, medtem ko se bo Vittorio Veneto moral nekoliko bolj potruditi, če bo hotel prinesti iz Ivree vsaj eno točko. J. K. Zaradi kritike trenerja Kostič izbrisan iz seznama igralcev prvega moštva V1CENZA, 30. — Vodstvo Lanerossi Vicenza je javilo, da je igralca Boro Kostiča izbrisalo iz vrst titularcev ter ga prijavilo nogometni zvezi za nadaljnje ukrepe. Govori se, da je Kostič o-stro kritiziral trenerja in način priprav ter ostale igralce. Poleg tega je zahteval povišek plače, kar pa mu niso ugodili, kot se je že zgodilo v preteklosti. Vest, da so ga izbrisali iz seznama igralcev prvega moštva, je presenetila Kostiča, ki je pripomnil, da gre verjetno za nesporazum. Nekateri ne izključujejo možnosti, da se bo Kostič o-pravičil vodstvu, z namenom, da mu ponovno dodelijo mesto v enajstorici, ki je trenutno v še kar kritičnem položaju. * # # FLORENCA, 30. — Sinoči se je sestal glavni odbor Fioren-tine, da bi proučil spor med igralcem Hamrinom in tehničnim opazovalcem Galluzzijem. Odbor ni sklenil ničesar, ker pričakuje, da bo prišlo do razjasnitve in pomirjenja duhov. .......MII Ml lil II, I, II m 11 m II mu umnim OD tFi^tam Tudi po švedski anketi Valerij Brumel najboljši 1961 STOCKHOLM. 30. - Valerij Brumel je dobil za svoje uspešne nastope v letošnji atletski sezoni povo priznanje. Na podlagi ankete, ki jo je izvedel goteborski časopis »Ny Tid» med 52 novinarji iz 26 Von Trips — tik pred osvojitvijo svetovnega naslova v smrt svetovni naslov je bilo osem dirk. Do predzadnje je bil na čelu lestvice Nemec v, Tripps, ki pa se je v Monzi smrtno ponesrečil. Tako je naslov pripadel Američanu, kateremu ni bila niti potrebna udeležba na zadnji dirki za veliko nagrado Amerike. ................................................ V Pred svetovnim nogometnim prvenstvom v Cilu 16 finalistov v zanimivih podatkih Sedaj ko so znani vsi (16) finalisti svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo leta 1962 v Cilu, so vse te reprezentance seveda predmet najrazličnejših komentarjev nogometnih strokovnjakov povsod po svetu. Tako je nedavno francoski športni dnevnik «L’Equipe» objavil popis vseh šestnajstih finalistov s številom prebivalstva dotične dr- žave in številom registriranih nogometašev v njih. Rezultati tega popisa so naslednji (številka v oklepaju pomeni število prebivalcev v milijonih, naslednja številka pa število registriranih nogometašev): Anglija (52) 800.000, Nemčija (52) 1.700.000, Španija (30) 40.000, Italija (50) 200.000, Švica (6) 120.000, Bolgarija (8) 50.000, Madžarska (10) 100.000, CSSR (14) 185.000, Soujetska zveza (220) 1.200.000, Jugoslavija (19) 70.000, Argentina (20) 200.000, Brazilija (62) 140.000, Cile (7 ) 75.000, Kolumbija (14) 10 tisoč, Mehika (42) 80 tisoč, Urugvaj (3) 130 tisoč. Zagrebški list »Večernji list* pa je šel še korak dalje in je naredil primerjavo, na koliko prebivalcev od vsakih teh držav odpade po en registriran nogometaš. Rezultati te primerjave so zelo zanimivi in dopuščajo najrazličnejše zaključke. Toda poglejmo kakšno je to razmerje po posameznih državah - finalistih: Urugvaj 1:23, Zahodna Nemčija 1:31, Švica 1:50, Ang lija 1:65, CSSR 1:75. Cile 1:93. Argentina 1.100, Madžarska 1:100, Bolgarija 1:160, Sovjet- ska zveza 1:183, Italija 1:250, Jugoslavija 1:271, Mehika 1: 400, Brazilij.g 1:443, Španija 1:750, Kolumbija 1:1400. Kaj pokazuje to razmerje? V prvi vrsti pokazuje zelo visok odstotek registriranih nogometašev v nekoč nogometno 'najboljši državi Urugvaju, kar je treba verjetno pripisati predvsem tradiciji. Prav tako je ta odstotek visok v Zahodni Nemčiji in Švici, kar gre očitno na račun pedantnosti pri registraciji. Tudi Anglija, kjer je tekla zibelka nogometu, ima v tej športni panogi veliko tradicijo in zaradi tega tudi visok odstotek nogometašev. Najslabši odstotek ima Kolumbija, kar se lahko tolmači s tem, da nogomet tam še ni prodrl med domačine, medtem ko je relativno nizek odstotek v Sovjetski zvezi mogoče pojasniti z ogromnimi področji, kot je na primer Sibirija, kjer je igranje nogometa zaradi skoraj stalnega snega, nemogoče. Dokaj nizko na tej lestvici je tudi svetovni prvak Brazilija in prav tako Italija in Španija, katerih odstotek ne odgovarja njunemu nogometnemu renomeju. Toda to je mogoče pojasniti z dejstvom, da prav v teh dveh državah nastopa aktivno največ importiranih in kupljenih igralcev iz inozemstva. Razen Bolgarije je pred Jugoslavijo tudi Madžarska, čeprav je dvakrat manjša od nje. število njenih registriranih nogometašev je kar za 2,7-krat večje kot v Jugoslaviji kar tudi pojasnjuje, zakaj je Madžarska na tem športnem področju po kvaliteti pred Jugoslavijo in še mar-I sikom Seveda pa zaključek, da je kvaliteta nogometa vedno odvisna od števila registriranih nogometašev, ne bi bil povsem in v vsakem primeru točen. Urugvaj bi sicer bil dober primer za to trditev, Brazilija pa za nasprotno. Švica ima na primer zelo visok odstotek registriranih nogometašev, pa je vendarle znatno slabša od Španije. Za ugotovljeni odstotek v Jugoslaviji bi mogli samo pripomniti. da verjetno ni realen in da je v Jugoslaviji mnogo aktivnih nogometašev, ki sploh niso registrirani. Le tako si je namreč mogoče pojasniti, da je Jugoslavija v nogometu vendarle država, ki nekaj pomeni in ki je še nedavno pomenila morda še mnogo več, kot pomeni v mednarodnem kvalitetnem merilu danes. držav, so mu priznali naslov najboljšega športnika leta. Brumel si je nabral 526 glasov pred Američanom Silvestrom, ki jih ie dobil le 385. Sledijo še Boston (ZDA), Dos Santos (Brazilija), Jastremski (ZDA). Balasova (Romunija), Pele (Brazilija), Rudolph (Z DA), Anquetil in Perillat (Francija). NOGOMET LONDON, 30. — Danes so zabeležili v Angliji kaj čuden rekord: zaradi poplavljenih igrišč (posledica taljenja snega in ledu) ter slabega vremena so morali odložiti 41 nogometnih tekem in vsa srečanja v rugbyju, ki so bila na sporedu današnji dan. Samo eno tekmo ne bodo odložili in sicer Tottenham Hotspus - Chelsea, Zaradi teh nepredvidenih prekinitev so morali ukiniti tudi veljavnost športne stave. BOKS BUDIMPEŠTA, 30. - Madžarski boksar srednje kategorije Lazslo Papp bo 2. februarja nastopil na Dunaju proti nemškemu prvaku Hansu Wohlersu • * * LOS ANGELES. 30. — Argentinec Lavorante je sinoči premagal že v drugi rundi ameriškega tekmeca težke kategorije von Clava s k.o. Argentinec je proti koncu prve runde spravil z dvema silovitima krošejema Američana v zagato in ker se v drugi rundi še ni opomogel, je vztrajal v napadu in je spravil von Claya do končnega štetja na tla. Iz nove italijanske književnosti (Nadaljevanje ‘ 3. strani) Strezni Ano, ki se zapre v hišo in noče več videti nikogar. Ne more pa se kesati tega, kar je storila. Dosegla je modrost in se ne boji prihodnosti. Najvažnejši cikel njenega življenja se je zaključil, pa čeprav ji je komaj dvajset let in nima prav nobene izkušnje razen ljubezenske. Anina zgodba je torej odločno prešibka, da bi mogla kakorkoli že služiti kot simbol. To je jasno že iz kratke vsebine romana. Toda če odrekamo zaključnemu akordu veljavnost učinkovitega poetičnega simbola, moramo nujno zaključiti, da je »Brezčutno srce* vsaj v vsebinskem pogledu malo prepričljivo. Avtor nam ne nudi nobene druge možnosti. Še večje pa je naše razočaranje, če primerjamo to zgodbo z bogatimi, celo razkošnimi oblikovnimi sredstvi, s katerimi razpolaga Cassola. Človek ima občutek, da se nahaja v krasni sodobni palači, iz katere so bogati stanovalci pravkar odnesli vse dragoceno pohištvo. Ni dvo- ma namreč, da je Cassola pravi mojster sodobnega pripovednega sloga in da je v »Brezčutnem srcu* dosegel višek čistosti, učinkovitosti in poetične jedrnatosti, ki mu jih bodo še dolgo let zavidali vsi italijanski pripovedniki. Dokler je za to oblikovno popolnost imel na razpolago primerno snov, kot na primer v »Vojaku*, »Favstu in Ani» in delno tudi v »Bubejevem dekletu*, je lahko ustvaril nepozabne umetnine in si v nekaj letih pridobil navdušeno priznanje prav tako bralcev kot najzahtevnejših kritikov. Res prava škoda je torej, da je Cassola v »Brezčutnem srcu* zašel na pot čiste umetniške akademije, ki je zaradi razredčenega poetičnega vzdušja, prefinjenosti sloga in komaj zaznavnih duševnih odtenkov prav gotovo občudovanja vredna, a je po drugi strani, žal, preveč umsko začrtana, zgodovinsko nedoločena in čustveno hladna, da bi mogla navdušiti bralca, kateremu življenje ne dopušča dovolj časa, da bi se utegnil seznaniti z zamotanimi vprašanji sodobne estetike. VOZNI RED VLAKOV Milan (*) • Turin • ■ Rim - Milan • Pariz Be- Be- B EN ETK E- M1 LAM -PAR1Z-R1M-BARI ODHODI 5.32 A Cervignano ■ Por-togruaro 6.10 R Bologna 6.35 D Benetke Rim 8.48 R Benetke 10.14 DD Benetke Genova (II) 10.24 A Portogruaro 12.53 R Cervignano netke 13.34 A Cervignano netke 14.52 D Benetke • Milan • Pariz 16.35 D Tržič • Benetke • Bari 16.50 A Tržič - Portogruaro 17.40 D D Benetke • Pariz 18.38 A Tržič • Portogruaro 19.22 A Tržič • Cervignano 20.50 R Benetke 22.10 DD Benetke • Milan ■ Turin ■ Genova • Ventimiglia Marseille - Mestre - Bologna - Rim PRIHODI 6.22 A Cervignano • Tržič 7,28 A Portogruaro • Tržič 7.55 DD Turin Milan Benetke ■ Rim 9.25 D Marseille Venti- miglia - Genova • Turin Benetke 10.27 R Benetke Cervi- gnano Tržič 11.35 DD Pariz • Benetke 13.30 D Rim Bologna Ban Ancona Benetke 14.00 A Cervignano 15 33 D Pan/ Milan Be netke 17.07 D Benetke Porto- gruaio Cervignano A Tržič (***) R Bologna Benet ke A Portogruaro Tržič l)D Pan/. Milan Be- netke Rim Milan Mestre (»l 22.30 A Benetke Tržič 23 55 DD Turin Milan Ge- nova (11) Rim Bologna - Benetke 18.06 18 48 19.15 19 j5 21 22 R (»l samo I. razred; (***) i.e vozi ob nedeljah. VIDEM-DUNAJ •SAI.ZRIRG -MUKNiHEN ODHODI 3.45 A Videm Trbiž 5.18 A Videm Videm Trbiž 7.06 U Vicu i Trbiž Dunaj Hamburg 9.45 A Videm 12.20 D Videm 12.30 A Videm 13.55 DD Calal/o (*) 14.30 A Videm 16.12 A Videm 17.28 A Videm 19.06 D Videm 19.45 D Videm • Benetke ■ Muenchen 20.28 A Videm 21.32 A Videm PHIHODI 7.05 A Videm 8.06 A Videm 8.23 D Videm 9.11 A Videm 9.48 D unaj • Muenchen-Videm 11.59 A Trbiž Videm 15.08 A Videm 16.56 A Vid n 18.28 DD Trbiž Videm 19.42 A Videm "1.03 A Videm 22.47 A ,7idem 23.10 D Hamburg • Dunaj • Videm 24 00 DD Calalzo • Trbiž • Videm (**) 1.07 D Videm (*) vsak dan od i do 31. avgusta, ob sobo tah od 24 6. do 29, 7., od 2 do 9 9. in od 16 12. do 24 2.: (**) vsak dan od 1. do 31 avgusta, ob nede- Ijah od 25 6 do 30 7. in od 3. do 10 9 tar od 17. 12. do 25 2. OPCINKLJUBI .J ANA -bkourao ODHODI 0 19 D 7.22 A 8.28 D 11.57 DD 13 41 A 18 00 A 20 110 A 20.20 D 5.30 D 7 13 A 9 40 D 11.24 A 17.18 A 17.28 DD 20 06 D 21 48 A Opčine Zagreb Opčine Opčine Opčine Ljubljana grad Atene tanbij' Opčine Opčine Opčine Ljubltana grad PRIHODI Beograd • Zagreb Opčine Reka . Beograd Ljubljana Reka Beo- Beo Opčine Beograd na Opčine Opčine Istanbul Beograd na Reka Ljubi lana Opčine Ljubija Atene • Ljubija-Opčine Opčina 6.16 D 6 21 A Videm R — rapido; DD — br- zec; D — br/ee: A — potniški m krvi—> S *• ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ AVGUST 8. I. 1877 - IS. VII. 1941 Avgust Žigon, umetnostni in literarni zgodovinar ter prešerno-slovec je padel kot žrtev italijanskega nasilja že 15. Julija 1941. Ustrelil ga je italijanski stražar v Ljubljani. Žigon izhaja iz Ajdovščine, kjer se je rodil 8. januarja 1877. Kasneje je bil ravnatelj licejske knjižnice, a je bij leta 1925 upokojen. Proučeval je literarno in kuiturno-zgodovinski pomen Prešerna, Copa in Levstika, kar pomeni njegovo življenjsko delo. Napisal je številne razprave o Prešernu, ki jih je povzel v dveh knjigah: v Prešernovi čitanki in študiju kFrance Prešeren — poet in umetnik«. Njegove študije so raztresene v Ljubljanskem Zvonu, Domu in svetu, v Slovanu in po drugih revijah, važnejše pa so: Donesek o razmerju med Janežičem in Levstikom, Levstikovo delo za Prešerna, Levstik o Vodniku. Nekoliko strani izpod Čopo- vega in Prešernovega peresa itd. V Zigonovem obravnavanju Prešerna, njegovega življenja in dela, je čutiti, da je doumel Prešernovo veličino in tragiko. Zaradi njegovega včasih preveč doktrinarskega razlaganja Prešernove poezije je kot prešernoslovec naletel na odpor mlajšega znanstvenega rodu in ostalih prešernoslovcev. Vendar je treba priznati, da je Žigon zbral neverjetno mnogo gradiva in osvetlil marsikaj tako iz življenja in dela Prešerna kot Copa in Levstika. Zdi se, da nje- govo ogromno delo še ni pravično ocenjeno. FRANCE PREŠEREN POET IN UMETNIK (Odlomek) ♦Stanu se svftjega spomni, — trpi brez miru!« Dvoje spaja v eno misel, druži v medsebojno soodnosni stik ta verz: dejstvo stanu, ter dejstvo trpljenja; in sicer tako, da je trpljenje v — službi stanu. Stan — trpljenje. In tstan«, ki si jemlje tu v svojo službo — bolečino in trpljenje, ta stan je tu jasno določen. «Stanu se svčjega spomni!« In kateri je ta stan? «Bit’ hočeš poet,« — odmeva iz poprejšnje strofe. In v rokopisu ♦Poezij« je poet prvotno naslovil ta svoj spet «Pčvski stan«, kar je kasneje spremenil v naslov «Pčvca tčžba«, a končno tudi to zameljal s kratico «Pčvcu». Biti poet! Ze v «Julijini» dobi je izrekel Prešeren besedo: «Pet’ — je moj poklic, in samo opravilo, doklčr me v grčba poneso temnoto«; a tam z ožjim določilom; «Pčt ljubeznivost tvčjo in lepoto!« Nič več tega pa ne zdaj tu, — tostran «Julijine dobe«, kjer se pojavi zavest dolžnosti — brez vse relacije: «Biti poet!« Prav kakor nekoč že v «glosi«, kjer ♦vendar peti on ne jčnja«, ampak poje, le — da sploh poje, le da sploh vrši to «opravilo«, misijo svojega življenja: da — pesni, pa bodi si prav, — da ne nikomur! Kar ♦Glosa« v «Ju'ijini dobi«, je zdaj tu v razvoju poetovem ta spev ♦Pčvcu«; opomin, da — poj, da — pesni, pa najsi tudi bode, da z vedno bolestjo. In — zakaj? «Biti poet!« — življenjski poklic: in s tem, — to je tista ideja! — samoosebna dolžnost življenja «do smrti«, živ- ljenjski poklic «po milosti božji«, s tistim svojim posebnim in visokim ciljem ter torej visoko dolžnostjo, da v vedno novih in novih porodih vtelešaj «kaos» — kot poet-umetnik: da — formiraj «kaos« v soodnosni mu «kosmos«, in sicer kot poet — v tvorini žive besede: v tvarini človeške govorice. «Biti poet!« — ni torej le poziv, da poj in pesni, ampak da iz dna svoje notranje abstraktnosti, iz breztelesnega «kaosa» oblikuj organizme, da porajaj, vtelešaj, kakor — mati po svoje. Spoznanje, ki ga je poslej še posebej izrekel Prešeren v sonetu «An eine junge Dichterin«, kjer naravnost komentira smisel ♦svojega stanu« v «Pevcu». «Stan!» in sicer «pevski stan«! Beseda je to v Prešernovi poeziji, ki šteje med najkrajše in najgloblje. ♦Formiraj kaos«! to je klic stanu. A ni-li pa, kakor mati s svojim poklicem, poet tu s tem ciljem, svojega ♦stanu« v daljnosež- Pred nekaj dnevi smo v našem listu prikazali knjigo niz krvi rdeče*, ki je kratka antologija del slovenskih pisateljev, padlih v NOB. Pri pregledu imen teh pisateljev, nas kar preseneti velik delež Primorcev med temi padlimi. Zato smo sklenili, da iz lepe knjige ponatisnemo tiste odstavke, ki se nanašajo na pisatelje rojene na Primorskem. nejši službi? Vteleša naj «kaos» v oblikah tvarine živega jezika poet, — a ne li pa s tem tudi «Kaosa», ki je «kaos» in s tem «Kaos» torej kot poet, kot pesnik-umetnik, ter — tčši tako s svojo, čeprav bolestno aktivnostjo v trdni tvarini besede tisto globoko težnjo Njegovo ter zato vseobčo težnjo vesoljstva: bolestno težnjo — po konkretni vtelesbi neizbli-kovane abstraktnosti! «Stanu se svojega spomni!« Kratka, stroga beseda, kakor sam ♦u« v skali vokalov, globoka, da seza s svojo mislijo prav v najgloblje dno Prešernove osebne filozofije in etike: ker po njegovem s svojo vsebino naravnost tja v globoko, mistično dno — Vesoljstva. Pogled je to Prešernov tja navzno* ter, globoko tja v zadnjo in skrajno globino vse eksistence, v najskrajnejši, da globlja od nje sploh ni mogoča; pogled je to daleč tja preko lastne subjektivnosti v zadnja naj* globlje ozadje lastnega in vsega bitja: do — Prakali svoje in pa vsega vesoljstva, do Pratežnje in Pravolje, ki je Pre-šernu-poetu dala določila in odmerila kakor vsaki, tako tudi njemu kot Svoji stvari točno določen, individualen cilj, — «stan«; njemu —- «pevski stan«, da — bodi poet, in sicer — v čigavi službi? V nobeni drugi kakor le — Njeni! Globoki ta ♦centralni pogled« tja v stike «kaosa» — s ♦centralno Prakaljo«, z večnim —- «Kaosom« samim; pogled, ki je njegovi vsebini spesnil Prešeren poslej še poseben spet «Nčiz-trohnjeno srce«; pogled, ki ga je tu v našem epigramu zajel Prešeren pa le v eno samo besedo: v besedico — ♦stan«; glej, ta pogled tja navznoter je zdaj tu v Prešernovi poeziji tista končna, tista pozitivna razrešitev problema vse dosedanje poti, globoki odgovor vprašanju — vsega prvega dela, vse prve smeri ♦Oserčenja«, in s tem vse dosedanje poezije Prešernove. Razrešitev! a ne v obliki ♦pomoči podporne« od tam zunaj, ampak — globoko iz svojega, le iz samega ♦sebe«: Iz svojih stikov — s ♦Kaosom«: vseobčo Prakaljo, živečih v njem — kot poetu 4po milosti božji«. In ob tem pogledu — kratka, odločna, kakor da samo-obsebi nujna, ter do dna utemeljena sodba samemu sebi: ♦ — trpi brez miru!« In s to kratko besedo tu — je stopil Prešeren tudi kot človek pod novo perspektivo ter v novo smer: Sklonil je glavo in srce ne le kot poet, ampak zavestno tudi kot človek — pred skrivnostno Uganko, pred Misterijem sveta in vesoljstva. Tu, v sklepu epigrama ♦Oserčenje«! Uklonil je lastno subjektivnost, njeno trpljenje, posebej lastno subjektivno voljo ter vse svoje življenje. —- Višji Volji; uklonil je samega sebe — v službo «Kaosa» in Njegovih večnih teženj, Njegovega hrepenenja in trpljenja; vsporedil je sebe, življe-^ nje in delo, teženje in trpljenje svoje — z Volja Večnega Misterija! Prestopil je — v službo Objektivnosti. (Nadaljevanje sledi) '.j-j- "**. \s A, - j; r/ Kmetijska nadzorništva že sprejemajo prošnje za prispevke in posojila Kaj mora kmetovalec vedeti o zelenem načrtu ? Nekateri italijanski listi so pred nedavnim objavili vest, da pokrajinska kmetijska nadzorništva sprejemajo proš-nje za posojila in državne prispevke v okviru zelenega načrta. Tudi v našem dnevniku smo objavili obvestilo goriškega pokrajinskega nadzorništva, ki je sporočilo, da lahko kmetovalci izpolnijo posebne tiskovine ter jih oddajo nadzorništvu v nadaljnji postopek. Na tržaškem področju tiskovin še nimajo in zato tudi prošenj — vsaj uradno — ne sprejemajo. Vendar je treba takoj pribiti, da obstaja med tržaškim področjem in ostalimi italijanskimi pokrajinami velika razlika, kajti dejstvo je, da tržaško področje uživa u-jodnosti zelenega načrta že več let, čeprav na osnovi specifičnih zakonov in dekretov, ki so sedaj zapopadeni v zelenem načrtu. Različna praksa Zato je tudi začetna praksa, to je sprejemanje prošenj, različna od pokrajine do pokrajine. 2e v uvodu smo, omenili, da so kmetovalcem v vsej italijanski republiki že na razpolago tiskovine, medtem ko jih Trst še nima. Na tržaškem kmetijskem nadzorništvu pravijo, da nima smisla oddajati tiskovin in jih potem sprejemati z raznimi dokumenti in načrti, ki morajo biti priloženi, ko pa se še ne ve, kolikšna vsota denarja za posojila in prispevke je določena za tržaško področje. Zato se je tržaško kmetijsko nadzorništvo poslužilo naslednje prakse, ki velja za vse kmetovalce: kdor hoče na primer zgraditi nov hlev ali popraviti stanovanjsko hišo ali izvesti kakšne izboljšave na svojih zemljiščih, izpolni provizorično tiskovino, ki jo dobi na kmetijskem nadzorništvu. Strokovnjaki nadzorništva si na osnovi podatkov, ki jih vsebuje tiskovina, ustvarijo približno sliko položaja in če je potrebno, gredo tudi na lice mesta, da ugotovijo dejansko stanje. V skladu z navodili, ki jih vsebujejo razne okrožnice ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, po-tčfei obvestijo prosilca, če lahko za gotovo računa na prispevek ali posojilo ali ne. Na ta način prosilcu odpadejo stroški, ki bi v nasprotnem primeru nastali bodisi za nabavo potrebnih dokumentov bodisi za izdelavo potrebnih načrtov. Ko pa bo znana višina vsote, ki bo določena za tržaško področje, bodo tudi na tržaškem kmetijskem nadzorništvu začeli razdeljevati tiskovine tako kot v drugih italijanskih pokrajinah. Zakaj zakon št. 454 Ne glede na različno prakso pa je prav, da se vsi kmetovalci seznanijo z najvažnejšimi , določili zelenega načrta. Toda pred tem je potrebno, da ugotovijo, za-k';j je prišlo do osvojitve tega načrta, ki je bil v poslanski zbornici in senatu izglasovan kot zakon št. 454 od 2. junija 1961. Znano je, ha se je kmetijstvo v Italiji znašlo v kritičnem položaju od trenutka, ko je Italija postala članica Skupnega evropskega tržišča, in sicer zaradi višje stopnje konkurenčne sposobnosti kmetijstva drugih držav, ki so članice SET. S postopnim odpravljanjem carinskih pregraj med članicami te skupnosti se že močno občuti spopad na kmetijskem področju in se tudi vidijo njegove posledice. Naj za primer omenimo, da so recimo maslo, meso, žito in drugi kmetijski proizvodi skoraj v vseh državah cenejši kot pa v Italiji. Zaradi tega je italijansko kmetijstvo zašlo v nevzdržen položaj, ki je narekoval in še narekuje temeljite spremembe v kmetijski politiki. In zato je bilo treba postaviti kmetijstvo v naši državi na nove temelje ter mu nuditi pomoč, da bi bilo sposobno prebresti nastale težkoče in vzdržati hud konkurenčni boj, ki ga vsiljuje novi položaj. Problem kmetijstva ni bil rešen Tako je nastal zeleni načrt. Vprašanje pa je, če so odgovorni činitelji z izglasovanjem zakona 454 res prelomili s preživelo prakso in zaorali novo brazdo, ki naj bi bila sposobna korenito spremeniti ovelo lice itali- Naročniki, čitatelji! Kdor bo poravnal celoletno naročnino za 1962 do 15. januarja, bo pripuščen k nagradnemu žrebanju, ki bo konec januarja. Med starimi in novimi naročniki bomo izžrebali dva, ki se bosta zastonj udeležila našega izleta v Dalmacijo, poleg tega pa bomo izžrebali še deset drugih lepih nagrad. Jasno je, da prejme vsak naročnik, ki poravna naročnino za celo leto, tudi lepo slovensko knjigo. JACK LONDON «Mrtev», sem odvrnil. Kdo naj bi bil Jim Wan, mi seveda niti v sanjah ni prišlo la um. Da bi odvrnil po-tornost drugam, sem naglo vprašal: »Ali poznate Billyja Har-perja iz Šanghaja?« Stari mornar je začel napeto razmišljati .toda ta izrodek moje fantazije je bil za nje-jov oslabljen spomin le pretrd oreh. »Seveda poznate Billyja Harperja«, sem silil vanj. «2e štirideset let živi tam. In še vedno je tam. No to je vse, kar je moč reči o njem.« In tedaj se je zgodil čudež Dobri mož se je Billyja Harperja — spomnil. Morda je res ž'vel nek°Č kak Bil' ly Harper, morda celo v Šanghaju in morda še dane. živi tam - jaz sem vsekakor takrat prvič slišal o njem. Se kake pol ure sva se z dobrim mornarjem tako pogovarjala. Končno je dejal policajem, da sem tisti, za katerega sem se izdajal. Na stražnici sem dobil zastonj prenočišče, naslednji dan pa so mi dali zajtrk in me izpustili, tako da sem lahko odpotoval v San Francisco k svoji poročeni sestri. Sedaj pa se vrnimo k že. ni iz Rena, ki mi je v, bližajočem se večeru ljubeznivo odprla kuhinjska vrata. Cim sem videl njeno prijazno obličje, sem takoj vedel, kako se moram obnašati. Biti moram ljubek, nedolžen in nesrečen mladenič. Prvi trenutek sploh nisem mogel spraviti besedice iz ust. Odprl sem usta in jih zopet zaprl. Nikdar v življenju še nisem prosjačil za hrano. Jaz, ki sem imel beračenje za prijetno in kratkočasno zabavo, sem se prelevil v solidnega mestnega fanta obremenjenega z vso potrebno moralo meščanskega stanu. In skremžil sem obraz v trudne, žalostne gube, kot se to spodobi za poštenega fanta, ki ni vajen beračiti. «Vi ste pa lačen, ubogi janskega kmetijstva. Tu moramo ugotoviti, da zeleni načrt ni oni učinkoviti inštrument, ki so si ga vsi želeli, saj še vedno sloni na onih postavkah, na katerih je slonela dosedanja kmetijska politika. Zeleni načrt je namreč le določil povečanje kapitelov, ki jih daje država na razpolago za kmetijstvo, ni pa prišlo do sprememb v tistih zakonskih določilih, ki urejajo dajanje prispevkov in posojil. Zaradi tega se postavlja vprašanje, komu služijo u-■godnosti, ki jih predvideva zeleni načrt? Znano je, da neposredni obdelovalci nimajo likvidnega denarja, nimajo kapitalov, tako da kdor ne razpolaga z začetnim investicijskim kapitalom, ne bo mogel biti deležen ugodnosti, ki jih predvideva zakon. Podobna ugotovitev velja za one, ki zaradi neurejenosti zemljiške knjige ne morejo dokazati lastništva nad zemljo, ki jo posedujejo in obdelujejo. To pomeni, da se bo mali kmet lahko le v manjši meri okoristil z zelenim načrtom, medtem ko bodo imeli največ koristi oni, kj imajo večjo kmetijsko posest z urejenim lastništvom ter oni, ki razpolagajo z začetnim investicijskim kapitalom. Toda ne glede na negativne lastnosti zelenega načrta pa bi moral vsak kmetovalec poznati vsaj glavna določila, tako da bo vedel, kakšne pravice ima. Pravice kmetovalca Zakon št. 454 ali kot ga na kratko imenujemo zeleni načrt, je razdeljen na pet delov. Prvi del obravnava splošne smernice, drugi določa mere za povečanje produktivnosti, tretji obravnava melioracije, namakanje in kolonizacijo, četrti določa nove dotacije za blagajno južnih pokrajin, peti del pa obravnava upravna vprašanja, ki so v zvezi z zakonom. Toda neposredne obdelovalce zanimata predvsem drugi in tretji del zakona, ki se praktično nanašata na posojila in prispevke. Tako vsebuje drugi del tri poglavja, od katerih sta važni drugo in tretje, ki se nanašata na razvoj in obnovo kmetijskih o-bratov ter na mere za o-vrednotenje kmetijskih pridelkov. In tako moramo najprej omeniti člen 8 zelenega načrta, ki določa za petletje 1960/61—1964/65 dodelitev 90 milijard prispevkov ali 18 milijard letno za dela, ki spadajo v gospodarsko zaostala področja, za dela, ki predstavljajo resno finančno breme ali imajo socialni pomen, ker lahko zaposlijo nezaposleno delovno silo in za popravila, razširjanje in dograditev gospodarskih poslopij. V teh primerih lahko doseže višina državnega prispevka 38 ali 43 odst. celotnih stroškov. Prispevek v korist neposrednih obdelovalcev ali zadrug pa lahko doseže 50 odst. skupnih stroškov. V enaki meri in do 50 odst. prispevka so deležna dela za preureditev stanovanjskih poslopij neposrednih obdelovalcev, vendar pod pogojem, da odgovarjajo zdrav-stveno-higienskim načelom in da v njih prebiva družina neposrednega obdelovalca. Prispevek za graditev ln obnovo posestnih in medpo-sestnih poti ter prispevki za napeljavo vodovodov, elek. mladi mož«, je rekla. Pripravil sem jo do tega, da je prva spregovorila besedo. Pokimal sem in požrl slino. «To' mi je prvič v življenju, da... da prosim,« sem zajecljal. «Vstopite!» Duri so se na široko odprle. «Mi sami smo sicer že pokosili, toda v štedilniku je še nekaj ognja in nekaj malega vam lahko na hitro pripravim.« Klo sem stopil pod luč, me je pazljivo, premerila od nog do glave. «Zelela bi, da bi bil moj sin tako čil in zdrav, kakor ste vi. On pa ni prav nič močan. Večkrat ga obide vrtoglavica in takrat se kar nenadoma zruši na tla. Ravno danes je zopet padel in se grdo potolkel ubogi fant.« V njenem glasu sem čutil nepopisno materinsko milino in obšlo me je hrepenenje, da bi je bil deležen tudi jaz. Pogledal sem njenega sina. Sedel je pri mizi droben in bled, z obvezano glavo. Ni se premaknil, toda njegove oči, ki so se lesketale ob luči svetilke, so nepremično in občudujoče zrle vame. «Prav tako, kakor moj u-bogi oče,« sem dejal. «Imel je vrtoglavico. Zdravniki so bili brez moči, nihče ni mogel ugotoviti, kaj je bil vzrok njegovi bolezni.« «Ali je mrtev?« je mehko vprašala žena in položila na tričnih vodov, za postavitev transformatorskih postaj in električnih strojev za izkoriščanje električne energije ter za pogon motorjev se lahko dodeli v vrednosti do največ 75 odst. celotnih stroškov. Na našem področju lahko prispevek doseže 87,5 odst. celotnih stroškov. V mejah določene vsote (ki znaša največ 500.000 lir) se lahko podelijo nagrade v iznosu do največ 10 odst. priznanega stroška v korist gospodarjev, ki izboljšajo stanovanjske hiše kmečkih najemnikov ter v korist neposrednih obdelovalcev, ki o-pravijo izboljševalna dela v svojih stanovanjskih hišah. Posojila Clen 9 določa državni prispevek pri dodeljevanju posojil. Ta čien predvideva posojila p . 3-odst. obrestni meri za naslednja dela: nasaditev sadovnjakov, vinogradov in podobno, za izpeljavo posestnih poti, za ureditev zemljišč za vodnjake in napajališča, za gradnjo obmejnih zidov in postavitev drugin pregraj, za gradnjo in popravilo stanovanjskih in gospodarskih poslopij, za dela, ki so namenjena oskrbi pitne vode in vode za namakanje ter za ureditev in osuševanje zemljišč, za uporabo elektrike v kmetijstvu, za nakup zemljišč ter za gradnjo, popravilo in adaptacijo skup- nih gospodarskih poslopij. Neposredni obdelovalci uži- vajo v teh primerih 0,5 odst. (2,5 odst.) manjšo obrestno mero. Clen 10 predvideva 6 milijard lir letno za prispevke neposrednim obdelovalcem, ki si nameravajo zgraditi stanovanjsko hišo. Prispevek znaša 50 odst. skupnih gradbenih stroškov. Zdi pa se, da je ta prispevek namenjen le onim neposrednim obdelovalcem, ki si šele ustvarjajo malo kmetijsko posest, tako da za tržaško in goriško pokrajino skoraj ne pride v poštev. Clen 11 določa prispevke za namakanje zemlje, in sicer za gradnjo umetnih je-zerc ter za druge namakalne naprave. Ta prispevek znaša 50 odst. celotnih stroškov. Ce pa je namenjen mali kmečki posesti, ki jo obdeluje neposredni obdelovalec ali pa ko so v namakalnem načrtu zajete tudi velike kmetije — vendar pod pogojem, da površina vsake izmed njih ne presega ene tretjine površine celotnega namakalnega področja --lahko prispevek doseže 65 odst. celotnih stroškov. Na tržaškem področju se ta prispevek lahko zviša na 75 cdst. skupne vsote, če pa površina posameznih kmetij presega eno petino površine namakalnega področja, znaša prispevek 50 odst. celotnih stroškov. Clen 12 določa spremembe zakona o krožnem skladu. V tej zvezi je važno povedati, da se roki, ki jih zakon določa, podaljšajo do 30. junija 1969. Tu je treba tudi o-meniti, da je bil podaljšan rok za vračanje izposojenega denarja za gradnjo namakalnih naprav ali gospodrskih poslopij od 6 oziroma 12 let na 8 oziroma 20 let za posojila, ki so bila dana v letih 1960/61—1964/65. Prispevki za živinorejo Drugo poglavje obravnava prispevke in posojila za izboljšanje kmetijske proizvodnje za živinorejo in za mehanizacijo. Tako obravnava člen 14 izboljšanje oljčnih nasadov, sadovnjakov in vinogradov, za kar je predvidenih letno 2800 milijonov lir. Prispevki znašajo do 38 odst. celotnih stroškov, dodeljevali pa se bodo predvsem onim, ki bodo precepili sadna drevesa z boljšimi sortami, ki bodo razredčili pregoste nasade, nasadili nova drevesa ali sadike in spremenili mešane nasade v čisto kulturo. V poštev pridejo tudi razna druga izboljševalna dela. Clen 15 določa dve milijardi lir letno za kritje stroškov v zvezi z zatiranjem rastlinskih bolezni in škodljivcev v korist zadružnih in drugih organizacij ter posameznih kmetov, ki nepo-siedno zatirajo mrčes. Ta člen določa še 400 milijonov letnih prispevkov za gradnjo naDrav in nakup sredstev za razkuževanje Kmetijskih proizvodov s posebnim poudarkom na zgradbe in naprave v pristaniščih in na obmejnih prehodih. Clen 16 določa posojila in prispevke za razvoj živinoreje. Država nudi denarnim zavodom prispevek zato, da le-ti posojajo denar po nižji obrestni meri (2 odst.), ki pa za naša področja znaša le en odstotek. Taka posojila se lahko najamejo za nakup živine m tehničnih sredstev, za naprave, ki jih potrebujejo kokošerejci, za naprave, ki jih potrebujejo živinorejci, za razna izboljševalna dela ter za nakup sredstev — vključno gradnjo objektov za spravljanje, vskladišče-nje in prodajo živinorejskih proizvodov. Najeta posojila je treba vračati v petih o-ziroma 15 letih. Clen 17 določa prispevke na kapital, ki se porabi za pospeševanje živinoreje. V ta namen je na razpolago letno 4 milijarde lir, predvsem malim in srednjim kmetom ter njihovim zadružnim organizacijam za nakup živine — zlasti še, če je živina name- njena vzrejnim središčem ter za vse one pobude, ki jih predvideva zakon 1367. Prispevek znaša 25 odst. Prispevka so deležna tudi dela in nakup tehničnih sredstev, ki jih potrebujejo selekcijska in vzrejna središča, ter nakupi, ki so namenjeni u-stanavljanju m izboljšanju kokošerejskih obratov. Prispevki za mehanizacijo Clen 18 določa prispevke za kmetijsko mehanizacijo. Ta prispevek je namenjen predvsem malim kmetom m zadrugam ter lahko na tržaškem področju doseže 35 odstotkov potrebne vsote za nakup raznovrstnih strojev. Novost je v tem, da lahko kmet kupi tudi stroj inozemske izdelave, medtem ko je meral doslej kupiti le stroj italijansKe tovarne. Zeleni načrt pa pri tem določa, da je prispevka lahko deležen le kmet, ki mu kmetijsko nadzorništvo izda potrdilo, da je nakup stroja gospodarsko upravičen. Celotni prispevki za nakup strojev znašajo 4 milijarde lir letno. Tretje poglavje jc sestavljeno iz enega samega člena (člen 19), ki predvideva obratovalne lcredite neposrednim obdelovalcem po znižani o-biestni meri, ki znaša 3 odstotke izposojene vsote. V ta namen določa zakon 4 milijarde lir letno, ki so namenjene predvsem neposrednim obdelovalcem ali kmetom, ki so združeni v gospodarskih organizacijah. Četrto poglavje obravnava v 20. členu olajšave za postavitev zadružnih obratov ter ukrepe za pospeševanje zadružništva, za kar je na razpolago letno 5 milijard 200 milijonov lir, ki naj se porabijo bodisi za dodeljevanje prispevkov za postavitev obratov in nakup potrebnih sredstev bodisi za pripravo zadružništvu potrebnih kadrov. Clen 21 pa predvideva posojila za gradnjo vseh tistih naprav, ki lahko zagotovijo vskladiščenje, konser-viranje in pripravo kmetijskih proizvodov zato, da se omogoči njih normalni in e-r.akomerni dotok na tržišče. Členi od 22 do 26 za naše kmetovalce ne pridejo v poštev. Pač pa je treba spregovoriti še o členih 27 in 28, ki obravnavata ustanavljanje in razširjanje male kmečke posesti. Nakupi zemljišč Clen 27 določa 1600 milijonov lir letnih prispevkov za izboljševalna dela s posebnim poudarkom na gradnjo stanovanjskih in gospodarskih poslopij, za preoranje ledine in za ureditev talnega vodnega režima. Ti prispevki dosežejo od 38 do 43 odstotkov skupnih stroškov, neposredni obdelovalci pa uživajo 50 odst. prispevkov na celotne stroške. Clen 27 nadalje določa 500 milijonov lir za prispevke, ki so namenjeni nakupu zemljišč in stanovanjskih poslopij za ustanovitev ali za-ekroženje male kmetijske posesti Poleg tega predvideva zakon še 600 milijonov lir državnega prispevka za posojila v prej navedeni namen. Tu je treba poudariti, da je bila podaljšana veljavnost že zapadlih zakonov za u-stanovitev in zaokroženje male kmetijske posesti do 30. junija 1965, kar daje možnost našim kmetovalcem, ki so po letu 1948 kupili zemljo, da zaprosijo za povrnitev odvečnih davkov, katere so plačali ob sklenitvi kupo-prodajne pogodbe. Končno naj še omenimo, da so po členu 28 zelenega načrta za 8 let prosta davkov ona zemljišča, ki so bila kupljena za ustanovitev ali zaokroženje male kmetijske posesti. Zaključek Vse, kar smo doslej omenili, so zakonska določiia v osnovnem besedilu. Sedaj pa se postavlja vprašanje, če bc res vse tako, kot predvideva zakon, kajti dejstvo je da je za zeleni načrt predvidena določena vsota denarja ki pa še zdaleč ne more kriti vseh potreb kmetijstva v italijanski republiki. Vsedp žavna konferenca o kmetijstvu je namreč ugotovila, ds bi za izboljšanje kmetijstva potrebovali letno 400 milijard lir, na razpolago pa je samo 110 milijard. To pomeni, da bo nujno prišlo ric • stiskanj«, kar se bo odražalo v okrožnicah ministrstva za kmetijstvo in o čeme- nam že pričajo prve o-krožnice. To pa spet pomeni, da bo v številnih primerih ostal zakon mrtva črka — ker pač ne bo na razpolago dovolj denarja, da bi lahko načrt spremenili v vsaj deloma učinkovito sredstvo za izboljšanje kmetij, stva. Prezgodaj je še, da bi se spuščali v nadaljnje podi ob-nosti, kajti takoj potem kc bodo znane vsote, ki bode dc-ločene za posamezne pokrajine, bomo lahko bolj kri-tično pregledali in ugotovili dejanski položaj. Zato naj te besede o zelenem načrtu služijo izključno v informacijo kmetovalcem, da bodo lahko že sami presodili, če imajo pravico do tega al c-nega prispevka. Praksa pa bo pokazala, če se bo izplačalo oziroma če se bo sploh lahko izpolnilo sedem ali o-sem tiskovin za prošnje, ki jih predvideva zeleni načrt. \bEUttVoKR TORPEDA SO UUNKOVITO OPRPNIlA SVJOJO NALOGO. Vise TW ZAL5TR\jPLTtVALNE RAKE TE bO AU.E TADETE HURA”. UbPElO MAn3E'. VISE TRt NA EN MAH! pik: pLTOKjl ŠU&TER< HTV. Z01 SE m ,DA sno REbi U lEnLTO UNIČENA a’ ZDAJ c’ pomiino, da viioino še naše &A PRIJATELJA m KO SO PMŠU V ZRAČNI PROSTOR UNUSA SO PRostu enega nneo patrolnih čOlnov za smnsi GEZ NEKAS ntkJUT SO ZAPOSTtU SVJOJO RAKETO NA PMSTA3AUŠČU tN ODLETELI N PRESTOLNICO -KJER 3\H je PRtbRČNO SPREJEL NLADAft PLANETA, PttUS , Ki 3£ PRAM POlPfcUJfat ZEMLJANOV ZAVLADAL TU.. ZEhLJANt P&OSOO PW POLNI COIN CS-1 ZA SPREMSTVO DO PRlST 3AUSČA! II. EPIZODA LINU&0V0 UJETNIŠTVO POJDITE ZA NAM VLADAR OttOSNAS GOTOVO ZELO VESEL ZEMLJANI ■PISt: 30lE| hi$m St NADALJUJE mizo pol ducata kuhanih jajc. »Mrtev,« sem izdavil iz grla. «Pred štirinajstimi dnevi. Bil sem pri njem, ko se je zgodilo. Hotela sva prečkati cesto. Nenadoma se je zru|il na tla. Ni se več zavedel. Odnesli so ga do najbližje lekarne in tam je iz- dihnil.« In tako sem se na dolgo in široko razgovoril o usmiljenja vredni zgodbi svo-jega očeta. Pripovedoval sem, kako sva po smrti matere zapustila hišo in odšla v San Francisco. Ker pokojnina (bil je odsluženi vojak) za življenje ni zadostovala: je poskusil srečo kot razna-šalec časopisov. Govoril sem tudi o svojih žalostnih doživljajih v tistih nekaj dneh po očetovi smrti, ko sem sam in zapuščen taval po ulicah San Francisca. Dobra gospa je medtem spekla slanino in skuhala še nekaj jajc, jaz pa sem pojedel vse, kar je postavila predme, in s čedalje večjo zgovornostjo nadaljeval zgodbo o ubogi siroti, ki je ostala brez kruha in staršev. Začel sem se izgubljati v podrobnostih. Domišljal sem si že, da sem res sam ta uboga sirota. Mogel sem se celo jokati nad samim seboj. Moj glas so dušile solze. Učinek je bil velik. Eri | vsaki novi potezi, s katero sem izpopolnil lik nesrečnega mladeniča, sem dobil več na krožnik. Ta dobra duša mi je pripravila celo sveženj za na pot, v katerega je dala nekaj kuhanih jajc, veliko jabolko, tri pare debelih volnenih nogavic, nekaj robcev in še druge stvari, ki sem jih pa že pozabil. Razen tega mi je dajala vedno več hrane na krožnik, jaz pa sem vedno več tlačil vase. Jedel sem kot norec saj sem imel dovolj razlogov za to. Čakala me je dolga pot v tovornem vagonu preko Sierre, moj naslednji obrok pa je bil v daljni, negotovi prihodnosti. Nasproti mene, na drugem koncu mize, je brez besed sedel njen bolehni sin in me ves čas nepremično opazoval. Zanj sem gotovo predstavljal svet fantazije, romantike in pustolovščin, vse tisto, kar je bilo njegovemu rahlo utripajočemu življenju odtegnjeno. In vendar me je včasih, ko sem mu pogledal v oči, spreletel občutek, da me je spregledal do dna moje lažnive duše. «Kam boste pa sedaj šli?« me je vprašala dobra žena. «V Salt Lake City,» sem dejal. «Tam imam sestro, poročeno sestro. (V začetku sem pomislil da bi jo na- pravil za mormonko, vendar sem namero opustil.) »Njen mož je podjetnik.« Tu sem napravil majhno napako. Dobro mi je bilo znano, da zaslužijo podjetniki praviloma mnogo denarja. Toda rekel sem in stvar je bilo treba popraviti. «Ona dva tam bi mi že poslala denar za pot, če bi ju prosil. Toda v družini sta imela bolezen, svak pa je poleg tega utrpel še veliko poslovno izgubo. Prevarila ga je družba. Zato mu tudi nisem hotel pisati za denar. Vedel sem, da bom do Salt Lake Cityja že kako prišel. Pustil sem ju v prepričanju, da imam dovolj denarja za pot. Moja sestra je tako dobra in ljubezniva. Do mene je bila vedno prijazna. Mislim, da se bom lahko u-čil pri svojem svaku in se mu pozneje priključil kot družabnik. Dve hčerki imata. Mlajši sta od mene. Ena je še čisto majhna.« Od vseh poročenih sestra, ki sem jih raztrosil po Združenih državah je bila sestra v Salt Lake Cityju gotovo najboljša. Se dandanašnji jo vidim Kot živo pred svojimi očmi. Kadar govorim o njej. si io z možem in dvema o-| trokoma popolnoma jasno I predstavljam. Ona je velika, J materinska ženska, ki je že I nekoliko predebela, kot je to pogosto primer pri dobrosrčnih ženicah, ki znajo dobro kuhati in se skoraj nikoli ne jezijo. Temnolasa je. Njen mož pa je miren resen gospod, ki ljubi udobje. Včasih se mi skoraj zazdi, da ga poznam in kdo ve, če ga nekega dne ne srečam. Ce se je stari mornar lahko spomnil Bil-lyja Harperja ,potem ne vidim razloga, zakaj ne bi nekega dne naletel na podjetnika, ki je v Salt Lake Cityju poročen z mojo sestro. Po drugi strani pa imam določen občutek, da ne bom nikoli v življenju srečal svojih premnogih staršev in starih staršev, saj sem jih — kot sami vidite — vse do zadnjega neusmiljeno pokončal. Moj priljubljen način znebiti se matere je bila kaka srčna bolezen, v nekaterih primerih pa sem jo pokopal tudi za tuberkulozo a-li tifusom. Policija v Win-nipegu sicer lahko dokaže, da imam v Angliji babico in deda, toda od tedaj je že dolgo in kdo ve, če nista že zdavnaj umrla. Vsaj pisala mi nista nikoli. Upam, da mi bo gospa iz Rena, če bo brala te vrstice, odpustila. Opravičujem se ji ne, kajti prav nič me ni sram. Do njenih vrat me je pripeljala pustolovska kri, mladost in radost do življenja. In to srečanje mi je dobro delo. Naučilo me je spoznati, kako dobrega srca je lahko človek. Upam, da je tudi njej dobro delo. Ce drugega ne. enkrat se bo vsaj od srca nasmejala, ko bo ižvedela za resnico. Zanjo je bila moja zgodba «resnična». Verjela mi je vse in oo mislih na težko pot, ki me je še čakala, so jo trle skrbi. Ta njena pretirana skrb pa bi mi postala skoraj pogubna. V trenutku, ko sem se s polnimi žepi jajc, toplih nogavic in drugih stvari hotel posloviti, se je nenadoma spomnila nekakšnega strica ali nečaka, ki je bil uradnik pri pošti in ki naj bi prav tisti dan z vlakom odpotoval proti Salt Lake Cityu. Obšla me je groza, kajti začela se je takoj oblačiri, češ da me bo spremila do postaje, mu povedala vso mojo štorijo in ga zaprosila ,naj me skrije v poštni vagon. Tako bom lah-ko brez težav in nevarnosti prispel do Ogdena, od tam do Salt Lake Cityja pa je samo še nekaj milj. Bila je navdušena nad svojim načrtom. Jaz, nesrečen kot sem bil, pa sem se moral delati, kot da me je bila očarala njena rešitev. Da, rešitev! Odločil si se že, da se še to noč od Ijem na zahod, sedaj pa me ujeli v zanko in mori proti vzhodu. Bil sem resr no ujet, kajti priznati, da bila vse skupaj laž in izir ljotina, si nisem upal. Raz jal sem si glavo, da bi i šel izhod, izhoda pa ni bi Sama me je hotela peljati vlak, kjer bi me njen poš' uslužbenec odpeljali v C den. Ce bi se to zgodilo, moral priti zopet nazaj, pa pomeni prepotovati s in sto milj, ki leže med ol ma mestoma. Toda tega večera me spremljala sreča. Ko si je nadevala klobuk, ji je r pričakovano , padlo, v glas da se je zmotila. Ta pošt uradnik se danes sploh nii mor ne odpelje! Odpeljal bo šele čez dva dni, ker mu spremenili vozni red. Bil sem rešen. Z najv< jim optimizmom sem jo pi pričeval, da bom prej priš v Salt Lake City, če od nem takoj. Nato sem odš s polnimi ušesi njenih b: goslovov in želja za sreči pot. Volnene nogavice pa bile zares čudovite. En p sem jih obul tisto noč, ? sem se vozil na «slepem« t varnem vagonu proti zahod KONEC H__ O. a 0. ima E ko, videste, dragi brauci, tudi leto devetstu anainsestde.se t je šlo. Jen taku je ta glauni derecjon odloču, de morem jest kej povedat kaku je blo. An bot je tako reč napisau Mihec, ma se je preči vidlo, de Mihec ni za tako delo. Kej ceste, Mihec je kar je, ma.... Jest ne bom šou naprej po datah, zalu ke s tega se ne zastope dosti: jest bom od vsake reči povedau vse do kraja, vse ob anem. Pej sej boste vidli! Som začnu ses Afriko, zatu ke Afrika je, koker rečejo, na dnevnem redi. Jen narbol na dnevnem redi je pej Kongo. Tam je letos marsikašen nastradau, zatu ke tam se forte mešajo vse sorte velesile jen vsaka najde u Kongi kašnega revčka, ke pleše, ku uane čejo. Ta prvega, ke so u pasanem leti tam ubili je biu predsednik vlade Lumumba. Se zna, de so zastran tega bli an cajt po celmi sveti forte jezni R\ ALZJ« rekla, de be mogli naredet kar tri tajnike, narbrž zatu, de ne bi ostali čez nuč brez anga, če be spet kašnega ubili. Hmali pole so ubili kar trinajst taljanskeh letalcou. Jen spet velika žalost jen jeza. Ma tudi tu je pasalo. Pole so le nardili, ma samo anga novga tajnika Združeneh narodov. Ta je začnu (ke vsaka nova metla dobro pometa) forte prtiskat na Combeta jen je začnu okupirat Katango, de be jo spet denu vkep ses Kongam. Ku je vidu čombe, de mu slabo kaže, je preči reku, de be se spet rad kej gli-hau. Jen je res pršlo do konfarence jen so se vse lepu poglihali. Ma Combe vre prave, de tu je samo za an cajt jen de je treba videt kej bo reku njegov go verno. Je vre zastopet, de tudi ta bot ne misle za res jen de se dela samo norca ses vseh. Ma tudi tisti Angleži jen Belgici jen drugi, ke ga podpirajo, na to vižo samo podirajo Združene narode. Jftd začetka leta smo se tudi forte de-vertirali gledat, kaku lovejo po mur-ji ano portugalsko barko, ke so jo šekveštrirali tisti, ke so proti Salazarje-vi diktaturi. Tudi u Alžiri je šla vojska lepu naprej. So provirali se kej glihat, ma ni ratalo neč. Bogi de Gol ne zna kej naredet: na ani strani jema Alžir-ce, ke čejo bet sami, na drugi strani jema pej reakcionarne generale, ke be radi naprej komendirali u Alžiri. Jen po Francji jen po Alžiri nečko pocajo bombe. Tako videmo de tudi u pasanem leti nismo pršli u Afriki nekamer naprej jen de vse konfarence jen vse glihanje ni neč pomagalo. Jest rečem, 1e na konfarencah preveč dobro jejo... *>en prou neč bulše ni med ta velike-tf mi. Čeglih so u začetki leta u Ameriki inštalirali novga predsednika Ke-nedija, je ostalo vse po starem. Uan nu Hruščev sta se res najdla na Dunaj i jen govorila aneh dvanajst ur, ma poznalo se ni nikjer neč. Amerika jen Rusja so se kar naprej pričkale zastran Berlina, zastran Nemčje, zastran raz- bolani, de bojo vsi otroci dišpošenti jen vse sorte. Ben, jen pole, ku je an bot tista ruska velebomba počla, so an par dni pisali kod hode tisti atomski oblak jen pole so pogruntali, de tista ruska bomba nanka ni bla taku umazana, koder ke se je mislelo jen de ni jemela tolko tistga nevarnega štron-cja numaro devedeset, če reč, de so Rusi tudi zastran snažnosti bomb pršli forte naprej jen de niso taku umazani, ku na zahodi radi govorijo. Ben, zdej en žalostni. Ani zares, ani so pej dedi samo finto. Pole so jemeli kongo-ki kapoti ano konferenco na Mada-askarji jen so se vse lepu zmenli, ma ii velalo vse vkep neč, zatu ke čombe e je pole premislu. Jen, se zna, vmes o se zmiri ubivali. Pole se je zmislu udi tajnik od Združeneh narodov, de to šou nekej glihat. Ma ni revau, zatu ;e so Čombejevi soudatje še prej vrgli lol njegov aroplan jen Hamaršild se e ubou. Jen spet povsod velika žalost en jeza. Zastran tega so Združeni na-odi ostali brez tajnika. Rusja je preči .1 orožitve, zastran tajnikov Združeneh narodov jen taku naprej. Nazadne je pršlo prfina do tega, de so u vzhodnem Berlini nardili an velek zid, zatu de ne bojo Nemci hodili črez. Jen ukuli tistga zida so se kar naprej zmerjali, si mečali kamnje jen tudi souzilne bombe. Jen tudi tanke so nastauli, ani ku drugi. Ma hujšega ni blo, zatu ke vojske se vsi bojijo... /dj.a ku so vidle neutralne države, de »»*' ta veliki prou nekej ješcejo jen de lahko pride do vojske tudi po pomoti, so se odločle, de tudi uane rečejo svojo. Jen taku so nardile septembra u Beo-gradi ano veliko konfarenco kamer ke je pršlo dosti aneh držav. Je pršla Indija, Indonezija, Haile Selasje jen Združena Arabska republika jen vse sort držav iz Azije jen Afrike jen se zna, tudi Jugoslavija. Sej tu je blo u Beogradi. Jen so rekle, de ta veliki morejo začet delat za mir jen vrč proč vse atomske bombe. Ma ku za dešpet so glih tabat Rusi začeli sez anmi špe-rimentami sez atomskemi bombami. Jen neč ni pomagalo, de so jeh vsi prosili, de ne tega delat. Nehru je šou prou u Moskvo govort zastran tega jen tudi Združeni narodi so jeh prosili. Ma neč! Rusi so jeh kar naprej speščavali vse do konc oktobra. Jen za an lep finale so tabat spestili ano strašansko močno bombo od več ku pedeset megaton. Jest sm tabat mislu, da se bomo vsi zmotli še prej ku nas hudič vzame. Pohodi miru če nu les, protesti vseh sort jen pole so pisali jen govorili, de nas bo vse hudič vzeu, de bomo vsi o*o*o*o»c*o*o-*c*o*o» •! VbWdVWWWWJ VV.V.V^.V/AWAV^AVAV/AVWAV. sc# Ido OVEN (od 21.3. do 20.4.) Mnct Januar se bo pričel s strahom pred navideznimi zaprekami, ki pa jih sploh ni. Vse se bo poravnalo sko-ro samo ob sebi. Poleti stoje vaše zvezde najugodneje tako glede dela, poslovnega peha kot tudi glede zabave. Finančni po-taj se bo izboljšal, pazite pa, da ne za-edete v dolgove. Zdravje skozi vse leto kaj dobro, ženske bodo imele nekaj obi-jnih težav. Najbolj dogodkov polni meči bodo: julij in december, finančno pa vember, za zaljubljene april. K (od 21.4. do 20.5.) Leto se bo pričelo z dokaj zanimivimi spremembami : od vas pa bo odvisno, kako se bodo obrnile. Bodo ugodne ali morda celo slabe? Vse možnosti obstajajo. To velja tako za delovno Iročje, kjer lahko krepko napredujete, tudi ljubezensko, kjer obstajajo tanine prilike. Srečali boste osebo tujega avljanstva, vendar slama naglo gori. Gle-zdravja nekaj težav, pregled ni nepo-ben, vendar ne bo nič hudega. Izredno čen je april, ugodni pa vsi ostali meseci, en februarja. RAK (od 23.6. do 22.7.) Mnogi rojeni pod zname-CainoflucoConcct njem raka so že dosegli marsikaj, vendar pa ne vsega, kar si žele. Treba bo še I mnogo dobre volje in naporov, zvezde vam niso nenaklonjene. Na delovnem področju lahko napredujete, morda se bo službeno razmerje v celoti izpremenilo, ter lahko pride tudi do izpremembe kraja. Sentimentalno življenje nekoliko umerjeno, čeprav prilik ne bo manjkalo. Zdravje včasih šepa, pa ne bo hujšega. Izredno srečen avgust, nekoliko smole oktobra. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vse se bo nekako izpre-pletalo, začetek temačen, nato pa bo posijalo žarko sonce. S krepko voljo, vztrajnostjo in prizadevnostjo pa boste hodili po začrtani poti vse do cilja. V poletju bo nekoliko odmora in čaka vas dokaj veselih uric. Sentimentalne izpremembe, vendar ne odvrzite tega, kar imate. Poskrbite za zdravje, zobovje vas bo nekoliko mučilo. Med posameznimi meseci ne bo večjih razlik in bodo po večini vsi ugodni, vendar razburkani. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Predvidevajo se temeljite izpremembe vašega življenja: preselitev, izpremembe na poslovnem področju, srčne težave, skratka vse bo temeljito drugače. Začetka bo dokaj težavno, kasneje pa se boste vživeli in se privadili tako, da bo prišlo do znatnega izboljšanja položaja, povišanja v delovnem razmerju in končno tudi do popolne harmonije v družinskem življenju. Zelo razburkani bodo prvi meseci, pod srečnimi zvezdami maj, junij in avgust, umerjen konec leta. CaptiVortta*. Leto se bo začelo nekako počasi, kazalo bo kot da ne bo nobenih izprememb in novosti. Vendar bo to samo varljiv videz, saj so pred vami izredno zanimi- ve novosti na vseh področjih: V službi lahko bistveno napredujete, ali se oprimete novega zanimivega posla; predvideva se selitev; srce pa bo zelo močno utripalo. Skratka, sreča vas išče, ne bodite leni in jo zagrabite. Mračen januar, že februarja pa razjasnitev, nato p? vsi meseci ugodni. Škorpijon (od 24.10. do 22.11.) N2U-,l(l 19-2-) Iro Scoipio zavedati, da nosti in da zavisi končni se urejajo in nija. Zdravje april, izredno le septembra. Zvezde so vam ugodne in lahko z vztrajnim delom marsikaj spremenite, pa čeprav vas je do sedaj preganjala smola tako, da z marsičem niste bili zadovoljni. Seveda se morate obstajajo samo ugodne mož-samo od vaše prizadevnosti rezultat. Družinske razmere je na vidiku popolna harmo-odlično. Zanimiv mesec bo srečen avgust, nekoliko smo Kqnariu«. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) DEVICA (od 23.8. do 22.9.) IlUlKrtOlVfflUD Zvezde kolebajo, kot da bi vas hotele preizkusiti, če v resnici zaslužite vse dobro, kar so vam pripravile. Zato zavihajte rokave in S* krepko pritisnite, saj vam veje poln veter v hrbet, ožnost izrednega povišanja v službi. Na ntimentalnem področju se predvidevajo premembe, ki so lahko globljega značaja. letu se predvideva več potovanj in ne-ij tudi v tujino. Za zdravje skrbite, ne ijte se resnejših bolezni, saj ste dobro trjeni. Malo smole bo marca, izredno sre-:n pa april in december. tivje Začetek leta bo ugoder, čutili se boste prerojeni in vse poti bodo pred vami odprte. V januarju imenitna novica, če jo boste znali izkoristiti, se lahko zaključi z izpremembo položaja in tudi z znatnimi finančnimi ugodnostmi. Nekaj ljubezenskih težav, toda ne verujte zlobnim jezikom, ki narede iz muhe slona. Na vidiku srečno zakonsko življenj« Zdravje še kar dobro, če ne štejemo »-»kej lažjih obolenj. Zelo ugodna januar \.i t'bruai. nekaj težav marca in avgusta, ponovno sreča novembra. STRELEC (»d 23.11. do 26.12.) 5*girfartM« Na delu ne bo izostal u-speh, ce boste prikazali svojo vztrajnost in svoje spo sobnosti. Ne bodite ljubosumni, saj ste brez pravega vzroka in tako samo razbi jate harmonijo. Predvidevajo se številna potovanja in to tudi izven države. Na splošno je leto ugodno in lab-k., znatno izboljšate svoj gmotni položaj Zdravje dobro, čeprav zobozdravnik ne bi bil odveč. Razburkan bo november, izred no srečna pa apri' 'n december. Stalne izpremembe, vesele stvari se bodo prepletale z mračnejšimi, prijetne novosti z neprijetnimi. Zavisi pa od odločnosti in pametnega delovanja, kakšen bo konec. Zvezde ostajajo nevtralne. Tako se lahko potovanje izpremeni v zelo prijetno in tudi gmotno izredno koristno. Na sentimentalnem področju prav tako zanimive novosti. Na zdravje bo treba paziti. Zelo srečen april in oktober, smola februarja in avgusta. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Lansko leto ni bilo ravno najboljše, letos pa se bo vse izpremenilo. Bo sicer nekaj temnih senc, vendai bo odločno prevladovala srečna usoda. Zvezde so u-godne in lahko napredujete v vašem delu, si ustvarite nov položaj, ki bo imel tudi finančno ugodne posledice. Za zaljubljence obstajajo skrite čeri, ki pa jih boste prebrodili in pristali v varnem pristanu. Zdravje izredno ugodno, samo počasi z alkoholom. Malo smole februarja, srečni pa januar, marec, oktober in november. ■Olfcei. sta od tabat pasala vse dva mesca jen, koker je videt, smo še zmiri tle, živi jen zdravi. /tf i, ku so anbot Rusi nehali, so se ry zmisleli pej Amerikanci. Se zna, de so preči rekli, de njeh bombe bojo pej forte snažne jen de ne bojo nardile no-menmi neč. Jen povrhi so še rekli, de uani morejo delat šperimente, zatu ke so jeh delali Rusi jen de so Rusi vsega krivi. Ma Rusi so pej prej prauli, de za ruske šperimente so krivi pej Amerikanci... Zdej vsej znamo, kadu je kej kriu. Če delajo šperimente ti, so krivi uni, če jeh delajo uni, so pej krivi ti... Ani ku drugi so delali tudi šperimente ses pošiljanjem u vesoljstvo vseh sort sputnikov. Rusi so poslali ledi, Amerikanci pej ano šimjo. (Mene se sploh zdi, de Amerikanci zmiri pošiljajo, kamer je kej nevarno al pej kašna veliko fadiga, rajše druge. Na olim-pjade pošiljajo zamurce, gor u stratosfero pej šimje.) sij jeseni je biu tudi kongres od vseh M* komunistou u Moskvi. Hruščev je forte šimfau proti stalinovcem jen proti Albaniji. Ma Albanijo so na tihem branli Kitajci (sej zatu jema Albanija taku koražo) zatu ke je videt, de Rusi jen Kitajci se ne zastopejo več taku ku anbot. Po kongresi so začeli Rusi na vso muč destabilizirat. So začeli kambirat jemena vsem krajem jen cestam jen mestam jen fabrikam ke so se klicale ku Stalin. Jen taku je po-stou tudi Stalingrad Volgagrad. Proti konci leta so šli Albanci jen Rusi prou do kraja narazen jen se zdej nanka ne pogledajo. si j pasanem leti smo jemeli tudi do-" sti opravet sez Ajhmanom, ke je začnu njegov proces mesca februarja. Priče so mi naštele grehov, de be ga mogli obe j st ne an bot ma taužent-krat. Škoda, de se tu ne da naredet! «7/ Italji je blo celo leto dosti čakol " od tega al bomo šli na levo al na desno. Al kakor se na fino reče: al bomo nardili levi al desni center. Ma smo bli zmiri tam jen demokristjani so naprej komendirali. Dosti čakol, (ma tudi bombe so pocale vmes,) je blo zastran Gornjega Poadižja, (koker pravejo Taljani) al Južnega Tirola, (koker pravejo Nemci). So jemeli vseh sort konfarenc, tudi pr Združeneh na-rodeh, ma ostalo je vse ku prej. zastran tisteh Tirolcou smo na-stradali tudi mi. Zatu ke tržaški fašisti so, ses škužo od Tirola, začeli delat demoštracjone proti Slovencam. So razbili kašno laštro, so natepli anga delauca, ke je delau pr slovenskem kulturnem domi, so provirali napast slo- vensko gimnazijo jen druge fašistične braure. Policija, ku zmeram, je samo gledala. Ma so hitro dobili ven ane slovenske fante, ke so nekej napisali po zideh od našeh pravic! Jen kadar so teli tržaški demokrati naredet an de-moštracjon proti fašisUin, ga je pej Palamara prepovedau, zatu ke be, po njegovem, lahko pršu ven kašen ken-fužjon. Zatu ke konfužjon lahko delajo samo fašisti jen krčijo jen pišejo nar čejo! *>en taku smo Slovenci počasi vendar J" sprevidji, de se moremo dent bol vkep. Jen so se denili vkep vsi slovenski žepani jen šli, mene se zdi, da je blo mesca junija, kadar je biu u Trsti Fanfani ke je pršu na tržaški velesejem, jen so šli h njemi jen mu povedali, kar je za povedat. Ma Fanfani jeh je kar na kratko destngirau jen jem je reku, nej se nečko zmenejo ses Pala-maretam, ke je januarja pisau u Rim ano pismo, de ja ne naredet tega, de be priznali diplome slovemkem profesorjem... Pole so se slovenski žepani dobili tudi julija za protestirat zastran slovenskeh šul jen zastran luctekega štetja. U Rimi so se bh zmisleli za naredet ludsko štetje jen pr tej prložno-sti za preštet tudi Slovence. Ma ne vse. Samo tiste, ke so na Tržaškem. Tiste Slovence sez Gorice a' pej tiste z Benečije niso teli štet. Narbrž zatu, ke uani čejo reč, da tisteh nanka ni. Ma tudi ta bot ni nec pomagalo jen sc nas šteli. Kaku. *u pej nai ka ni za povedat. Zatu kg če se kej preveč govori od iz štetja jen družen demo-ci.;-. anskeh krivic jen naumnosti lahko spet riščiramo, de bo naš odgovorni urednik jemu kašen proces jen kašno multo. koker ke je jemu ano glih za praznike. Tudi ne smem pozabet, de u tem leti je an profesor u Bolonji delau šperimente, kako se nardi otroka u glaži. Ma je biu še tolko pameten, de je vso reč ustavu še u cajti. še čudno, de ga niso tožli za procurato aborto! Pole ne smem pozabet, de je Kt-lturm dom zine-ram tam jen de prou ne zastepem, zar kaj se zastran njega glih . fašisti tolko jezijo. Sej ga nikoli ne bo! Tista dva delouca, ke tam nekej mesasta, ne bosta dela nikoli končal x .. 7aku videste, dragi Drauci: prou neč pametnega jen dobrega vam nisem mogu povedat. Vse konference je biu dnar vržen proč, vsi protesti od Sloven-cou niso pomagali neč. Smo zmeram tam. Morbet se bo u novem leti kej pobulšalo. Jest tu želim jen tudi želim, de be vsem Slovencam u novem letu šlo bulše, ku do zdej jen de be se začelo rešpetirat tudi nas jen de be se ovelavele vse tiste reči, ke piše u Londonskem sporazumi. Jen — srečno novo leto! JAKEC / AVTOMOTOR IMPORT EXP0RT TRST, Ul. Udine 15 . Telefon 30-197 Predstavništvo za nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za Diesel motorje ter traktorje vošči vsem poslovnim prijateljem srečno novo leto! Restavracija ŠKABAR najemnik IVAN KUTIN, Veliki Repen, št. 70 vošči svojim cenj. gostom prijetno in uspehov polno novo leto 1962! GOSTILNA BLAZINA VIZOVLJE, št. 8 - tel. 20-152, najemnik CESARE COSOLI vošči svojim gostom srečno novo leto! Trgovina železnine in gradbenega materiala JOSIP TERČON NABREŽINA, tel. 20-122 želi srečno novo leto! TOVARNA SODAVICE IN GOSTILNA GRGIČ BAZOVICA svojim gostom in odjemalcem želi srečno novo leto! JESTVINE STANKO HMELJAK VELIKI REPEN, št. 77 vošči svojim odjemalcem srečno novo leto! JESTVINE EDVARD GRUDEN NA.BREZINA center želi svojim odjemalcem uspešno novo leto 1962! V ELOX Soc. a r. 1. TRST - Dt. RISMOilOD R • TEI.KF. 30-10U IMPUKT - HX1'I1KT O ZASTOPSTVA želi si/ojim cenjenim odjemalcem srečno in uspešno novo leto Ekskluzivna glavna zaluga i RADENSKA ITlinCrolnO V O cJ Cl TASSONI SODA Piv«, PUNTIGAM in RElNINGHAUS Joštom in prijateljem želi prijetno in srečno nov0 leto GOSTILNA «P R I POSTb (PresI) BAZOVICA MESNICA ALEKSANDER HROVATIN vošči srečno novo leto cenj. odjemalcem v Trebčah in na Opčinah GOSTILNA « P R I N A C E T U » KRIZ štev. 15 tel. 21-532 želi spoštovanim gostom srečno novo leto! Gostom kavarne in prijateljem želi veselo novo leto lastnica BAR METLIKA BAZOVICA TRGOVINA JESTVIN IN PEKARNA MILKO HROVATIN B R I S C I K I vošči svojim odjemalcem in gostom kavarne. srečno novo leto! JESTVINE IN MIRODlLNICA DAVORIN RADOVIČ NABREŽINA — KA..ii\OLO:.i; št. 87 — tel. 20-154 vošči srečno novo leto! Bife «PRI JOZKOTU» FIGOVEC TRST, Ul. C. Ghega št. 3 želi svojim gostom srečno novo leto! TRGOVINA JESTVIN Danica Kocman STIVAN-DEV1N Cenjenim odjemalcem želi srečno novo leto! JESTVINE MARIJA MEZGEC želi svojim odjemalcem prijetno novo leto! BAZOVICA 99 GOSTILNA JOSIP GUŠTIN ZGONIK — tel. 21-202 se priporoča in želi mnogo lepih uspehov v novem letu! Svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem pošilja najlepša voščila v novem letu HERMAN KRIŽMAN JESTVINCAR — BAZOVICA GOSTILNA MILIC i BRISCIKI vsem svojim gostom želi srečno in uspeha polno novo leto 1962! PEKARNA IN SLAŠČIČARNA RUDOLF MARC vošči vsega najlepšega v novem letu 1962! BAZOVICA Srečno novo leto želi VLADIMIR BAK obiskovalcem gostilne in bara. PESEK št. 2 — tel. 21-390 umUA ZLA RUDENkarel TRST - UL. C. BATTISTI 13 m. 96306 B090la 'zbira ur najboljših znamk Zajamčena popravilo - Cene zmerne želi srečno novo leto GOSTILNA «P R 1 MESTU* LASTNIK JOŽE HROVATIN OREH, št. 131 dragim gostom in prijateljem želi srečno novo leto! GOSTILNA KOCMAN STIVAN, št. 11 - Tel. 20-223 vošči srečno novo leto! Srečno novo leto vsem gostom in prijateljem gostilne na «križpotu» Mačkovlje, št. 75, želi lastnik FRANC SLAVEC GOSTILNA «AL CACCIATORE» VIZOVLJE, št. 1 Cenj. gostom srečno novo leto! JESTVINAR DANILO KOS MAČKOVLJE, št. 25 — tel. 97-620 vošči srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem. JESTVINE BRAVIN DEVIN, tel. 20-844 vošči srečno novo leto 1962! želi srečno novo leto JESTVINE ANGEL KRALJIČ PREBENEG, 73 vošči svojim odjemalcem obilo uspehov v novem letu! MLEKARNA Cvetka Štefančič KRIZ št. 204 - tel. 21.533 vošči prijetno novo leto Hotel «K R A S» REPENTABOR — tel. 21-331 vošči svojim gostom srečno novg leto 1962! DELOVNI KOLEKTIV GRAND HOTELA «UNI0N LJUBLJANA vošči vsem svojim gostom in poslovnim prijateljem najlepših uspehov v letu 1962! KAROSERIJA DANILO PERTOT TRST, BARKOVLJE, Ul. Boveto 5 — Tel. 29-121, 39-378 Tapetništvo in ličenje ter popravila avtomobilov, kamionov in avtobusov vošči cenj. klientom srečno novo leto! JESTVINE BANDI DOLINA IN BORŠT se priporoča in vošči srečno novo leto! AVGUŠTIN STRAJN DOLINA — CENTER vošči svojim odjemalcem jestvin in prijateljem srečno novo ‘eto! ___ gostilna v v, FRANC KRIZMANCIC BAZOVICA 185 želi svojim gostom najlepšega v novem letu! JESTVINE MARIJ R I 0 L IN 0 vošči srečno novo leto cenj. odjemalcem v ZGONIKU in MALEM REPNU GOSTILNA «ALLA GR0TTA» KRI2 št. 132 želi srečno novg leto Cen.enim odjemalcem trgovine jestvin GUŠTIN ; na REPENTABRU in pri FF.R' ETIClH želimo lepih uspehov v novem letu!___ JESTVINE JOŽICA ŠKERK SEMPOLAJ (center) Cenjenim odjemalcem in vsem vaščanom želi srečno novo leto 1962! MESNICA ALBIN BAK PADRICE. št. 39 se vljudno priporoča in želi vsem srečno novo leto! BAR RESTAVRANT .EDEN SESLJAN, tel. 20-142, najemnik GIULIO MICHELATO vošči svojim gostom srečno novo leto! Zaloga drv in premoga Bernard Pangos Nabrežina r Kamnolomi želi svojim odjemalcem srečno novo leto Svojim gostom, prijateljem in znancem se priporoča in vošči srečno novo leto GOSTILNIČAR MIRO SANCIN BOLJUNEC 62 — tel. 97-617 GOSTILNA . * C E F U T A - D O M J O, št. 36 Spoštovanim gostom želimo srečno novo leto! Cenjenim gostom in prijateljem želi srečno novo leto IVANKA GRGIČ PADRICE, št. 36 TRGOVINA JESTVIN IN PEKARNA JOSIP ŠIVIC TREBČE, št. 23 — TEL. 21-440 svojim odjemalcem želi srečno novo leto! URARNA IN ZLATARNA SEDMAK TRST, Ul. XX, septembra 16 — tel. 96-016 SESLJAN — center — št. 45 se vljudno priporoča in vošči srečno novo leto 1962! intermercator TRST, Ulica Cicerone 8 - Tel. 38-074 0. Carli & Co. vošči srečno novo leto trgovina z inozemstvom GOSTILNA « P R I M I C E T U> TREBČE, št. 17 — TEL. 21-170 svojim cenj. gostom in prijateljem želi srečno novo leto! TRGOVINA JESTVIN DEVIN GRUDEN tel. 20-839 vošči svojim odjemalcem srečno novo leto! JESTVINE EDI KALC PADRICE, št. 71 toplo priporoča in i)ošči prijetno novo leto 1962! Bar PLES DEVIN tel. 20-205 vošči dragim gostom in prijateljem srečno novo leto! MILAN AMB Elektru-instalacijsuo podjetje in | K G O V IN A Z električnimi predmeti: lestenci, štedilniki, peči. pralni stroji, hladilniki in vse ostale gospodinjske potrebščine. ULICA MIRAMARE 29 — TELEFON 29-322 OBIŠČITE NAS! Zeli srečno in veselo novo leto! IMPORT-EXPORT Ivan Vetrih GORICA, Ul. Lantieri 5 vošči srečno novo leto! JESTVINE SILVAN GRGIČ PADRICE, št. 37 svojim prijateljem in odjemalcem želi srečno nov0 leto! A TOBAKARNA ŠVAB - TENCE KRIZ (center) vošči srečno novo leto 1962! Svojim cenjenim odjemalcem želi uspešno novo leto TRGOVINA JESTVIN KAREL PAHOR TREBČE, št. 111 TRGOVINA JESTVIN FELIKS KOŠUTA KRIZ, št. 135 — tel. 21-540 svojim odjemalcem želi srečno nov o leto! CENJENIM ODJEMALCEM MESA V MESNICAH PANGERC v Dolini — tel. 97-612, pri Domju in v Trstu, Piazza Giarizzole 10 - tel. 50-695 želi mnogo najlepših uspehov v letu 1962! TVRDKA Ignac Plahuta Gorica, Ul. Duca d’Aosta 14 želi srečno novo leto! Električna in vodovodna napeljava Stanko Koren GORICA, Ul. Mattioli U želi srečno novo leto! KROJACNICA SILVESTER MERKUZA VIZOVLJE št. 8 vošči cenj. klienteli srečno novo leto! A trgovina jestvin GUSTINČIČ KRIZ 204 vošči svojim odjemalcem srečno novo leto! MESNICA LAZZARO ELSO NABREZINiA-POST AJA, št. 11/1 vošči vsega dobrega v letu 1962! Trgovina s športnimi predmeti R. Vuga GORICA, Ul. Carducci 5 vošči srečn0 novo leto! JESTVINE OSKAR MILIC SLIVNO — tel. 20-225 Svojini odjemalcem želi srečno novo leto 1962! TRGOVINA jestvin SILVA BOGATEČ K R I 2 (center), št. 168 vošči vsem vaščanom srečno novo leto! GOSTILNA « P R I Z E Z 1» NABREŽINA Postaja št. 27 — tel. 20-239, lastnik TERČON se priporoča in vošči srečno novo leto! A VTOPREVOZ NIST VO Stanko Šaule Gorica, Ul. U. Foscolo 21 tel. 3711 uošči srečno novo leto! GOSTOM GOSTILNE URDIH MAVHINJB - center -tel. ^ Wo ^ MESNICA DE LORENZI KRIZ, it. 144 vošči svojim odjemalcem srečno novo leto! JESTVINE IN DROGERIJA ANTON ČOK LONJER, št. 344 in št. 402, tel. 50-462 Svojim odjemalcem želimo uspehov polno novo leto 1962! AVTOPREVOZNISTVO Jože Gorjan Gorica, Ul. U. Foscolo 14, tel. 2110 želi srečno novo leto! r A RT ANI IMPORT E X P 0 R T RIPARAZIONI NAVALI - PROVVISTE Dl BORDO rmrmiu Ul. C o r t i 2 - tel. 36-141, 36-955 j Ul. N. Sauro 6 - tel. 29-978 želi srečno novo leto vsem svojim poslovnim prijateljem! gostilna in pekarna GRILANC NABREZIN1A, štev. 109 tel. 20-231 svojim gostom in odjemalcem želimo srečno novo leto! Srečno in veselo novo leto 1962 voščimo cenj. odjemalcem TRGOVINE JESTVIN IN MESNICE LOZAR C. G. R. COMMERCIO GENERALE E RAPPRESENTANZE SOC. A R. L. Ul. della Geppa, 9 - TRST - Tel. 37-940. 28 352 UVOZ želi srečno novo leto IZVOZ GOSTILNA ANTONIJA ŠTRANJ D O L I N A št. 40 Tel 99-116 vošči gostom veselo novo leto! TRGOVINA JOSIP DRGANC Domjo 89, priporoča svoje trgovino z železnino, električnimi predmeti, bigoterijo, parfumerijo in s šolskimi potreb -cinami Cenjenim odjemalcem želi srečno novo leto! TRGOVINA OBUTVE «LA FIORENTINA» TRST, Ul Tarabocchia 2 vošči svojim klientom srečno novo leto! 1 OFFICINA IDEALE Lastnik DU1C & GERGIC Kleparstvo, vodovodne in plinske instalacije. Izvršuje domače in hidravlične napeljave. Avtogenska varilnica TRST Ul. della Tesa 5 — tel. 96-541 želi srečno novo leto! GORIŠKA NABAVNO-PRODAJNA ZADRUGA GORICA — Ul. Don Bosco 48 — te:eion 26-0 vošči srečno in uspeha polno novo let “lav 2-11 «UNIVERSALDISCO» TRST Ul. M Lastnik J. FERFOLJA želi srečno novo ter se tople 37_3()lj .Zagreb TVRDKA Z ELEKTRIČNIM MATERIALOM redelav G 10 V A N N I MIZZ0N v,šen, GORICA Korzo Verdi 123 — tei'edn<> vošči srečno novo !?e KONFEKCIJSKA TRGOVINA «MIR E L L A» GORICA, Trg XXVII. marca 11 (vogal Ul. Oberdan 4) CENE UGODNE vošči svojim klientom srečno novo leto! ZALOGA VINA BRUNA BEVILACQUA vd. BRIC GORICA, Ul. della Croce 4 vošči srečno in veselo novo leto! Podjetje z gorivom in ogljem KARLO MISCHOU GORICA, Ul. Angiolina 23 — tel. 23-29 želi svojim odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto! TVRDKA £ CUK GORICA, Trg Cavour 9 — tel. 3535 — Korzo Cavour 26 Šivalni stroji; Necchi, kolesa, radijski aparati vošči srečno novo leto! GOSTILNA PAULIN Gorica, Drev. 20. sept. 138 želi cenj. gostom srečno novo leto! Električno pranje oblek «BETA» Gorica, Trg 27. marca tel. 3! nošči srečno novo leto! S. JAZBAR URAD IN LESNO SKLADISCE TRST — Lesno pristanišče telef. 44-552 Izven urnika telef. 92-982 SKLADISCE VEZANIH PLOSC, FURNIRJEV IN MIZARSKEGA KLEJA TRST — Ulica Cologna štev. 13 — Telefon 41-643 GRADBENI IN MIZARSKI LES P rim orsTcT "(^TJvTTT — lo- si. decembra 1961 Dravske elektrarne DRAVOGRAD VUZENICA VUHRED OŽBALT FALA MARIBORSKI OTOK želijo vsem svojim delovnim tovarišem srečn0 in uspehov polno leto 1962 EXPORT-IMPORT UCTUS » KOPER frguje z vsemi poljedelskimi artikli, južnim sadjem, žitom ter s predelanimi proizvodi: pulpami,sokovi,koncentrati, in z raznimi vrstami zmrznjenega blaga Vsem strankam se toplo priporočamo želi svem svojim poslovnim ljudem in prijateljem uspeha polno novo leto 1962 f\JLr SPLOŠNA PLOVBA PIRAN Expresna potniško, tovorna unija ' JADRAN — ZDA — JADRAN Odhod ladje vsakega 30 v me. secu direktno Trst New York Trajanje potovanja 15 dni Za vse informacije prosimo obrnite se na našega agenta AGEIVZIA MAHI'ITI MA M KD1TKHH ANKA, Via Mila no 4-1 Trat — telefon 24-183 želi srečno novo leto! IM PORT - EXPORT LJUBLJANA Aškerčeva ul. 3 Telefon 21131, 20529, 22720 Čestita k novem letu vsem svojim poslovnim prijateljem IIMPORT E X P O R T KOPER - JUGO Telefon: glavni direktor 100 komercialni sektor 43 fin. rafc. sektor 244 Telegram: IMEX-KOPER Telex: 0.35-11 Poštni predal: 142 NB Kpper 602-11-1-420 EXP0RT: vseh prehrambenih proizvodov kmetijskih produktov živine in divjačine proizvodov ribje industrije izdelkov domače obrti lesa in lesnih proizvodov kuriva in goriva, gradbenega materiala, proizvodov kovinske, kemične, tekstilne in ostale industrije Predstavništva in telefoni: BEOGRAD 27-331 LJUBLJANA 32-746 ZAGREB 35-639 OSIJEK 29-57 RIJEKA 42-74 SARAJEVO - SKOPJE INI P ORT: vseh artiklov široke potrošnje rezervnih delov za vse vrste avtomobilov, traktorjev ladijskih motorjev in za vse ostale stroje naprave in opremo; tehničnega materiala strojev, opreme in potrebščin za domačo industrijo reprodukcijskega materiala ribiških potrebščin in vseh ostalih industrijskih proizvodov Mnogo lepih uspehov v letu 1962, želi vsem svojim cenjenim komitentom. Tovarna furnirja in lesnih izdelkov «TOPOL> ILIRSKA BISTRICA želi polno uspehov v 1962. letu vsem svojim cenj. odje malcem in poslovnim prijateljem Srečno in uspehov polno leto 1962 želi in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost, turistično podjetje KOMPAS LJUBLJANA Titova ulica 12 KOPER TRGOVSKO PODJETJE z lesum, kurivom in gradbenim materialom BRZOJAVI; «BOR» KOPER TELEFON; 96 želi vsem poslovnim in delovnim tovarišem srečno in uspeha polno leto 1962! e r en GOSTINSKO PODJETJE odi t D4040. .%WAV MALALAN SEŽANA ti BIFE NA POSTAJI in gostilna MALALAN ■oča zn nadaljnjo ost in vošči vsem srečno novo leto! .V/ >VANIM GOSTOM RESTAVRACIJE 1ZANI z obratom v KOMNU, želi kolektiv srečno in uspešno novo leto 1962! TOVARNA UPOGNJENEGA POHIŠTVA STOL KAMNIK Delovni kolektiv tovarne (JUGOSLAVIJA) pošilja ob novem letu mnogo lepih pozdravov vsem delovnim ljudem sveta z željo, da bi imeli mnogo uspehov v borbi za mir na svetu IZVOZNO UVOZNO PODUZEČE «AGROIXHPEX BUJE * » Buje, tel. 18, 36, 76 brzojav: Agroimpex Buje želi svim cijenjenim komitentom i prijateljem sve dobro u novi godi ni 1962 KOLEKTIV Tovarne i1 poljedelskih strojev Zemun vošči najboljših uspehov v novem letu 1962 vsem svojim spošto-nim odjemalcem in trgovskim prijateljem v domovini in izven GRADBENO «1. MAJ» KOPER želi mnogo lepih uspehov v letu 1962 vsem svojim komitentom, delovnemu kolektivu in poslovnim prijateljem! PRIMORJE EXPORT IZVOZNO UVOZNO PODJCTJt NOVA GORICA - JUGOSLAVIJA telefon: št. 07 Nova Gorica, št. 12 Šempeter pri Gorici Brzojavi: Primorje Export - Tekoči račun 600-31/1*39 -------------------- pri JUB Ljubljana ------------------ ?.e\\ ivoiim ootlovnim Dri iatel iem srečno novo leto 1962 n ■»!' jiunpr« mmorsTci anevuir Mnogo prijetnih voženj v letu 1962 vam želi TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS koper v m V>- UVOZ .. IZVOZ Zastopstva: TRST - UL. GEPPA 9-111 — TEL. 38-770, 29-135 želi Srečno novo leto WI1P S E S V E T E Tele)! 02149, telegram SLJEME ZAGREB P. B. 276 ZAGREB podjetje za promet, proizvodnjo in predelavo kmetijskih in živilskih proizvodov želi vsem poslovnim kolegom srečno novo leto! Delovni kolektiv a mmi! me // CELJE želi vsem delovnim ljudem mnogo uspehov v novem letu 1962! THST, UL. CICEHONE 8 Tet. 38-136.37-725; Telegr : lMPEXPORT TRIESTH UVAŽA: Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material I Z V A Z A: tekstil, kolonialno blago in ravnovrstne s troje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE vošči srečno novo leto 1MPORT EXPORT GRUDA LJUBLJANA Poslovnim prijateljem in znancem želi kolektiv najlepših uspehov v novem letu 1962! KOLEKTIV MARIBORSKE TEKSTILNE TOVARNE MTT MARIBOR pošilja vsem delovnim ljudem najlepše pozdrave in vroč apel, naj združeni branijo mir na svetu ter želi ob nastopajočem letu mnogo sreče in delovnih uspehov! S *■> i mi Udarnic i e ■ A m S* e 61 k !k Ekskluzivna zastopstvu “ * nudi najboljše pogoje pri nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga Trst, Ul .s. Lazzaro 23-11, Tel. 21-449. 31-99b želi srečno in uspehov polno novo leto! IMPORT-EXP0RT KERSEVANl BORIS TRST, Strada del Friuli 102 - Tel. 23-802 Tehnični artikli (šivalni stroji, radio in televizijski aparati za dom, avto in žepni, kolesa, motocikli, pralni stroji, sesalci za prah itd.) želi srečno novo leto 1NTERCOM IMPORT-EXPORT KOMPEN ZACI JE ---------- TRST _________ Ul. Torrebionca 21 - Tel. 31-961 3U962 želi srečno novo leto! «LA VINICOLA TRIESTINA ALBERTA URSICA TRST — Ul. Cec, Rittmeyer 20 — Tel. 38-380 ima bogato zalogo vina Verona, furlanska, istrska in vipavska vina ter kraški teran Zeli srečno novo leto! R T E MSCIMBEN IMPORT KXPOKT L NADOMESTNI DELI ZA AVTOMOBILE I TRST, Ul. Uoroneo št. 39, t. 24-955 želi srečno novo leto MEOUNARODNO O TP.REMNtSTVO S J E D1S T E RIJEKA Trščanska obala 8, P.O.B. 290 Telegrami: TRANSJUC RIJEKA Teleprinter: 02-523, 02-534 in 02-554 Hišna centrala: 23-711 do 23-720 Podružnice, poslovalnice, izpostave in predstavništva: Btikar, Bar, Beograd, Dimitruvgrad, Dubrovnik, Herpnljc Kozina, Jesenice, Jurjevo, Koper, Kotoriba, Ljubljana, Maribor, i\lew-York, Novi Sad, Novi Vinodolski, Osijek, Ploče, Pula, Baša, Sarajevo, Senj, Sežana, Slavonski Brod. Split, Subotica, Vinkovci, Vukovar, Zagreb in Zadar. Trgovsko podjetje AVTOCOMMERCE KOPER Tel. 54 Markova eesla Teleprinter 03512 Vsem svojim komitentom in prijatelje m želimo mnogo uspehov v letu 1962 l W a\ kTi i EXPORT-IMPORT zemeljskih pridelkov m njihovih predelav ZAGREB • Praška ul. 2-11 Telefoni; Oentrula 37-154 uvoz izvoz 36-012 37-109 37-309 -lelex; 02-110 Telegr.; Voee Zagreb IZVAZAMO: Vse vrste svežega m suhega sadja tn zelenjave ter njihovih predelav predvsem suhe gobe, suhe dalmatinske višnje vrste «maraska», višnjev sok višenj (imaraskao, sadne pulpe, suhe slive, mandeljne orehe, lešnike, čebelji med, gozdne sadeže, višnjevec; nadalje otrobe in ostala krmila UVAŽAMO: Južno sadje, kolonialno blago in druge poljedelske in prehrambene pridelke. Obrnite se direktno ali na naše podružnice: ZAGREB: Praška 2/II.. tel. 37-J54; ŠEMPETER PRI GORICI, tel. 28; SPLIT. Viška 1; tel. 33-71; KARLOV AC. Zrinjski trg tel. 580; OSIJEK Avgusta Cesarca 29. tel 25-8o in 25-51. Vošči srečno in uspeha polno novo leto 1962! TRANSADRIA o. lMPORT-EXPORl vseh vrs/ lesa Irdlh goriv, /ugosiovan THST. Smluž: lil. IHoarunu U, 11 sklh Iti eksotičnih Teletom lil. Licerona 110-214 Skladišče: Kcnlu 1,»gumni želi s rečno novo let° lurnmev m strojev za lesno industrijo TVRDKA rit LRANS-TRST UVOZ — IZVOZ teli srečno in uspeha polno novo leto! TRST A Kolektiv AVTOTURISTIČNEGA PODJETJA SLAVNIK KOPER vosci vsem koristnikom svojih služnosti, poslovnim prijateljem in znancem mnogo lepih uspehov v letu J 962 m LESNA IMIlsllll.U PIVU S SVOJIMI OBRATI; let št. 8 PIVKA, PRESTRANEK. BAČ. POSTOJNA IN BELJSKO Kupuje hlodovino vseh vrst ter prodaja in izdeluje žagan les vseh vrstj vezane in mizarske plošče, turnir, stole, izdelke lesne galanterije ter kosovno pohištvo KOLEKTIV ENICE JESENICE NA GORENJSKEM želi naj lepših uspehov v novem letu vsem svojim poslovnim prijateljem TISKARNA GRAPHIS VSAKOVRSTNE TISKOVINE ZA SOLO. URADE ITD. TRST ULICA SV. FRANČIŠKA 20 TEL. 29-477 želi srečno novo leto! SEREI0 TRIESTE - TRST — Ul. Carducci 15 — Tel. 24-957 Izvaža na drobno in debelo harmonike, električne kitare in električne gospodinjske aparate. Vošči srečno novo leto! Mladinn incd rasli! Ne pozabite na Vaše zdravje! Vaši napori zahtevajo predvsem mnogo vitaminske hrane, zato segajte vsakodnevno po limonah in oranžah, kj jih dobavljamo v najboljši kakovosti za domače tržišče. Najlepših uspehov v novem letu vsem svojim cenjenim poslovnim prijateljem! Izvozno - uvozno podjetje SLOVENIJA SADJE* LJUBLJANA, Titova L9-VIII. TVRDKA USTANOVLJENA LETA 1853 Destilacija esenc JANOUŠEK 1'H.S'I — Barkovlte — IKIKSII • Bartola — Telet. 29-963 Lastna proizvodnja m izvoz: eteričtnn olj za lekarniško uporaoo in izdelavo parlumov; eteričnih olj za izdelavo dišečih mu in kozmetičnih izdelkov: esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih oarvil tn aromatičnih kemičnih proizvodov želi srečno novo leto! /! 7 ' GORICA NovaGorica, tel. 20-44 nudi potnikom in turistom prijeten in hiter prevoz z avtobusom od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti. želt srečno novo leto! Rudolf Vremec o p č 1N K (Narodna ulica 7H Telefon 21-306 DOSTAVLJA NA DOM - CENE UGODNE vošči srečno nov0 leto ZALOŽNIŠTVO v v TRŽAŠKEGA TISKA ZTT D.D. KLIŠARNA FOTOGRAFSKI LABORATORIJ TISKARNA SREČNO NOVO LETO! Srečno novo leto želi krojačnica FILIPČIČ-FILIPPI na Opčinah vsem svojim klientom TRGOVINA Z MESNIMI IZDELKI LJUBO JAKLIČ TRST — Ulica S. Cilino 109 — Telefon 96-945 želi svojim, cenjenim odjemalcem uspeha polno novo leto! GOMMA PLAST/CA Ulica deUTstria 8, tel. 50-054 (pri Sv. Jakobu) Vam nudi vse hišne potrebščine, torbe igrače, lutke, plastiko ;3 pode - imitacija parketov. Vse po konkurenčnih cenah! Vsem svojim cenjenim odjemalcem voščimo srečno novo leto! GRADBENO PODJETJE KARLO BAN & Co. družba z o. z. TRST, Ul. Maiolica 1-1 — Telefon 90-821 želi srečno novo leto Konfekcijska trgovina PITASSI TRST Korzo Italia 7 želi cenj. klientom srečno novo leto! ZACIMBA» - Portorož - VAM NUDI VSE VRSTE KOLONIAL NEGA BLAGA IN DOMAČIH ČAJEV vošči svojim komitentom srečno in uspeha polno novo leto KOVINOTEHNA C E L J E Veletrgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom Uvoz Izvoz Kolektiv podjetja vošči mnogo dobrega v novem letu 1962 vsem svojim trgovskim prijateljem in odjemalcem. CONTINENTAL EXP0RT LJUBLJANA BEETHOVNOVA 11 - TEL. 23-446 IZVAŽA 11S UVAŽA: STROJNO OPREMO. IZDELKE ELEKTRONIKE ELEKTROTEHNIKE IN AVTOMATIKE. IZDELKE CRNE IN BARVNE METALURGIJE. B1ROTEHNIČNE STROJE TER PREDMETE ZA ŠIROKO POTROŠNJO. oooooooooooooooo°oooooooooooooooooooooooooooooooo< Priporočamo ogled v naši trgovini na debelo in drobno v Beethovnovi ulici št. 11 000<5000000c000(>00000000000000000000000b0000000000i Vsem cenjenim komitentom in prijateljem želi kolektiv uspešno novo leto 1962. Tovarna pohišt KOPER želi veliko uspehov v novem letu vsem svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem TJ# GOCENTER Veletrgovsko podjetje z industrijskim blagom Tel. 99,227 KOPER Veleblagovnica DOM tel. 47 Telegram «Trgocenter Koper» Priporočamo se za Vaš cenjeni nakup! Ima na zalogi velike izbiro domačega jn uvoženega raznovrstnega industrijskega blaga za široko potrošnjo v svoji veleblagovnici «DOM» in poslovalnicah «MODA» v Kopru in »BRANKI* v Portorožu. Svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem želimo uspešno novo leto. PROIZVODNI PROGRAM MARIBORSKE 1. Vlečeni proizvodi bakrenih zlitin (vlečena medenina in varilna žica) 2. Odlitki zlitin barvnih kovin a) v pesek b) v kokile c) maske 3. Tisnjenci zlitin barvnih kovin a) brizgani in tisnjeni liv b) kovanci 4. Bloki barvnih kovin a) MS bloki b) bron bloki c) bloki Al zlitin č) bloki Zn zlitin d) bloki iz bele kovine 5. Armature a) vodovodne b) parne c) sanitarne 6. Gradbeno okovje u) za vrata b) za okna 7. Industrijske cevi u) gibljive iz Fe in Ms b) gibljive cevi za sejalne stroje c) gibljive cevi za taho-metre č) gibljive tekalemit cevi d) cevi za prednapeti beton MARIBORSKA LIVARNA - MARIBOR - Heroja Jevtiča U Veselja in vsega dobrega v novem letu želi kolektiv KOLEKTIV VARAŽDINSKE TEKSTILNE INDUSTRIJE želi vsem svojim poslovnim ljudem in prijateljem uspehov polno novo leto 1962 4— AVTOFMtEVOZ____ Rihard (Junja Trst, Strada dei Kriuli št. 289 Tel. 35-379 TOVORNI PREVOZ ZA TU IN INOZEMSTVO KONKURENČNE CENE želi srečno novo leto! Intereuropa Mednarodna špedicija in transport KOPER iz vrš u je: — mednarodno špedicijo :n transport s svojimi kamioni in skladišči — posle na mednarodnih velesejmih in izložbah v tuzemstvu s svojo specialno organizacijo — kvantitativni prevzem blaga — redni zbirni promet z vsemi evropskimi centri — najemanje bookling prostora potom svojih poslovnih enot: LJUBLJANA, SE2ANA NOVAGORICA KOZINA JESENICE, MARIBOR PREVALJE, RIJEKA ZAGREB, SARAJEVO BEOGRAD, ZRENJ AN IN NOVI SAD SUBOTICA Vsem poslovnim ljudem vošči stečno novo leto 1962! PREDILNICA IN TKALNICA MARIBOR HDELU JE: bombažno in stanično prejo iz sintetičnih vlaken v številkah od Nm 16 do Nm 60, surovo, barvano in melanžirano. Bombažne in staniine tkanine iz sintetike. kari-rane, progaste, enobarvne in surove. GLAVNI ASORTIMENT JE SLEDEČ: Bombažne: kretoni. cefirji in po pelini za moške srajce, ka- nafasi, flanele za pižame in športne srajce, ple- nice in surove tkanine. Staniine: modne tkanine za ženske obleke v najrazličnejših gladkih, progastih in karo desenih z efektno sukano prejo, vozličasto in prejo z acetatnimi vlakni. Sintetika: modne tkanine za ženske obleke in kostume• Asortiment tkanin je pester in vsako sezono dopolnjen z novimi vzorci - Vse staniine tkanine so oplemenitene z apreturo proti meikanju • Naše tkanine so znane na domaiem in inozemskem tržišiu kot izredno kvalitetne, solidne in cenene RAVNE Tekstilna tovarna v Ajdovščini izdeluje: raznovrstne bombaž ne tkanine za izvoz in domači trg; kvalitetne flanelaste rjuhe, odlikovane ob sejmu,,Mode“ 1961. N B PODRUŽNIC* AIDO^SCIN* {? 6551-43200.0.TEUtfON: *|DOVičlN* 17. ŽEL POSTAJA AJDOVŠČINA • BRZOIAVNI NASLQV TEKSTIL A|DQvSClNA Telefon: 1? Telegraf: Tekstil Ajdovščina Se priporoča za nakup KOLEKTIV ELV3& POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo vošči srečno novo leto! UVOZ IZVOZ ■■m ha a ar ar ^ lmpex TRST - Ul. Roma 22 - Tel. 37-712, 20-814 ., Poštni predal 97 vosct srečno novo leto Srečno novo leto želi TRGOVINA S KOLESI IN MOTOCIKLI TER MEHANIČNA DELAVNICA FRANC BRUNDULA OPČINE, Narodna št. 118 Telef. 21-022 COSULICH & DINELLI Trst — Ulica Carducci št. .24 — Tel. 90-005 Filialka v ULICI UDINE štev. 1 - TEL 30-361 Založena je s parfumi prvovrstnih znamk in z najboljšimi kozmetičnimi kremami. — Vse potrebno za damske salone! — Obiščite nas! Vošči svojim odjemalcem srečno novo leto! CIACOMO VATO TRST, Ul. Torrebianca 19 - Tel. 23-587, 37-561 IZVAŽA DARILNE POŠILJKE KOLESA - MOTORNA KOLESA - AVTOMOBILE gospodinjske predmete, radio-aparate, šivalne stroje KOLONIALNO BLAGO želi srečno novo leto! TRST — UL. MAZZINI 46 in na TRGU PONTEROSSO 5 n u d ' t a vsakovrstno modno blago: bunde, deke, rjuhe itd. po najnižji ceni želi srečno novo leto! OBIŠČITE NAS! ŽELEZARNA < RAVNE NA KOROŠKEM ► TOVARNA PLEMENITIH JEKEL RAVNE NA KOROŠKEM SLOVENIJA-JUGOSLAVIJA IZDELUJEMO KVALITETNO RRZOREZNO ORODJE strugarski noži špiralni svedri rezharji iz kvalitete «EL0MAX» krožne žage za hladno rezanje kovin fmrmnrmmmiTfmTmTTTm AGRARIA uuu.iiuuuuuuuuuu u unu Opčine - Telefon 21-321 Narodna ulica 53 PRODAJA: krmila za živino semena piščeta kmetijske stroje i. t. d. želi srečno novo leto! Gostilna «Ex Ussaro» lastnik Ivan Filipčič 'I It a i - i nca Carducci 41 (nasproti pokritega trga) vam postreže z domačo hrano — z najboljšim istrskim :n vipavskim vinom in pršutom želi srečno novo leto! S0CIETA ADRIATICA FERRAMENTA E METALLI S. A. F. £ M. Trieste-Trst, Ul. Marconi 22, tel. 37-541 vošči svojim cenjenim odjemalcem in trgovskim prijateljem vse najboljše v novem letu 1962 E X P ORT IMPORT tvrdka ALFREDO MELILLO vošči svoji cenjeni ki i en t e li srečno novo leto Že od leta 1926 ALFREDO MELILLO ima reprezentanco in dobavlja izdelke najboljših znamk: Kolesa: BIANCHI - MELILLO Moto: N.S.U. PARILLA Ciclomotori: N.S.U. PARILLA - F. MORINI Gomme Pirelli - ekskluzivist Nadomestni deli za kolesa in motoscooterje najboljših znamk TRST — ULICA ANTONIO CACCIA 3 — DELAVNICA št. 10 — TELEF. 96-032 «M A R VI N|» lastnik ALIGHIERITREVISAN v UL. CARDUCCI štev. 27 VELIKA IZBIRA ur, zlatnine in srebrnine vse primerno za darila Obrtniška delavnica izvršuje vsa pre- /ZMERNE ^ cizna dela in jamči za vsa popravila želi srečno novo leto GOSTILNA 0STR0UŠKA TRST — Ulica S. Nicold, 3 vošči srečno novo leto ANDREJ BOLKO mr. ph. v v /V rw ■ rm VI rk Telefon 31-315 UVOZ - IZVOZ farmacevtski proizvodi in kemlkalifo 1 RS Z - UL. 1 ORRLBtAhCA 21, tl zeli srečno in uspeha polno novo leto! URARNA - ZLATARNA TRGOVINA S ČEVLJI Anton MALALAN Marcel OPČINE, Proseška ul. 18 — Tel. 21-465 se priporočata in želita svoji cenjeni klienteli SREČNO NOVO LETO Trgovina jestvin Franc Resinovič Trg sv. Frančiška 8 Tel. 36-809 želi cenjenim odjemalcem srečno novo leto Ic&cllecja M ^Ritjia-itMO TRST, Ul. E. Tarabocchia št. 4 — telefon št. 90-691 opozarja klientelo na ugodne cene blaga ter vošči srečno novo leto! A GOSTILNA « N I N I» TRST Ul. Valdirivo 32, tel. 38-915 želi cenj, gostom srečno novg leto GOSTILNA «ALLA LUNA» TRST, Ul. Cellini 1 vošči srečno novo leto 1962! s svojo lastno prcdajno in odkupno mrežo, skladišči in predstavništvi v Celju, Domžalah, Logatcu, Ormožu, Trbovljah, Ribnici, na Vrhniki jn na Reki. odkupuje, nudi in izvaža bela in rdeča, namizna in sortna, visokokakovostna vina po najugodnejših dnevnih cenah. SLOVENIJA - VINO sodeluje na vseh pomembn h mednarodnih sejmih in razstavah. SLOVENIJA - VINO Vam postreže z vsemi namiznimi vini v lastnem lokalu na Cankarjevi ulici št. 6 v Ljubljani. Potrošniki, zahtevajte v vseh gostinskih jn turističnih obratih, na potovaniih, izletih in pri delu vedno osvežujočo brezalkoholno pijačo. C O C K T A - C O C K T A proizvod Slovenija - vin o Frankopanska 11 «DELAMARIS» Kombinat konservne industrije - IZOLA želi vsemu delovnemu ljudstvu mnogo uspeha v 1962. letu TRADE /AARK KOLEKTIV PODJETJA LJUBLJANA, Mestni trg št. 24 Telefon 21407 želi uspeha polno novo le tol moto cimati H M W Izključni zastopnik M. SIMIČ OPČINE 3M, 21-322 . TRST Foto EGON POROČNE SLIKE, ki Vam bodo ostale v lepem spominu izvršuje TRST — U. Oriani 2 (Barrlera) — Tel. 93-295 želi srečno novo leto ter se priporoča MANUFAKTURNA TRGOVINA MARIO PERTOT vam nudi raznovrstno perilo, nogavice itd. po zelo nizkih cenah TRST Ulica Parini štev. 10 vošči vsem prijateljem in znancem srečno novo leto ter se toplo priporoča za obisk n m n i j TRST - Ulica sv. Marka 40 želi cenjenim odjemalcem srečno novo leto Uspeha polno novo leto želi svojim klientom AVGUST ŠČUKA trgovina jestvin TRST, Ul. Commerciale 94 Tel. 35-030 ■ Trgovina jestvin MARIO GREG0RI TRST - Ul. Torrebianca 43 Tel. 24-004 želi srečno novo leto d Zaloga stavbnega in sanitarnega materiala Brata Fonda Trst - Skedenj, Skedenjska ul. 129, tel. 93-314 in Ul. Fla-via 40, želi srečno novo letoj Tvrdka A. PERTOT ima v zalogi veliko izbiro štof in podlog po TRSI; UL. CINNASTICA 22 ■ TEL 95-998 konkurenčnih cenah TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR želi vsemu delovnemu ljudstvu srečno novo leto 1962 ' ‘ji,4 : i—11 -t Kamion TAM 4500, nosilnosti 4,5 tone, z vgrajenim zračno hlajenim Dieslovim mo-torjem Prekucnik T AM 4500 K, s trostransko «ktp» napravo pri meren za delo na gradbiščih in cestah Kamion hladilnik TAM 4500 HS, primeren za prevoz hitro kvarljivih stvari Gasilslci avtomobil TAM 4500 G In TAM 5500 C, hitra in izredno praktična gasilska avtomobila z vgrajeno cisterno in drugim gasilskim on borom Kamion TAM 4500 P, vozilo za polivanje ulic In cest Kamion TAM 4500 F, vozilo za odvoz fekalij, primerno za komunalno dejavnost Avtobus A 3000 v standardni in turistični izvedbi, primeren za izlete in druge prevoze potnikov, 32 sedežev Kamion TAM TAM 4500 B, vozilo s trambus kabino, ih manjšim krogom obračanja Kamion TAM 2000, lastna konstrukcija TAM, vozilo, ki odlično služi v mestnem prometu za prevoz manjših tovorov. Podjetje ga bo v kratkem pričelo serijsko izdelovati Kamion Pionir Pi—561, nosilnost 3 tone Avtobus PB—56 na šasiji vozila Pionir v standardni in turistični izvedbi, 25 sedežev P rim oi^^T "XVl5T* TRST - 01CAH00G01.15 Tel. 29-65b Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov tu fotografskega materiala želi srečno novo leto! «BIFE TOMAZIC» TRST — Ulica Cassa di Risparmio 3 — Telefon 35-301 VAM POSTREŽE Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM VINOM IN DOMAČIM PRŠUTOM želi srečno novo leto TVRDKA RADIO OPČINE - Ul. dei Salici št. 1 Vam vošči srečno novo leto jf DRUŠTVENA Vam nudi dober kozarec domačega vina, domače klobase in pršut GOSTILNA ZASTOPNIK AVTOMOBILOV PEUGEOT Direktna prodaja za inozemstvo — Velika izbira novih in rabljenih avtomobilov SALONE DELLVAUTOMOBILE BAN TRST — Ul. Genova št. 21 — Tel. 28-372 SERVICE — Ul. G. Padovan 6 — Tel. 55-267 KMETIJSKA ZADRUGA TRST, Ul. U. Foscolo 1 cenjenim klientom želi srečno novo leto! DOBRO ZNANA TRGOVINA S ČEVLJI G E C Rojan, Trg tra i Rivi 2 — Tel. 31-198 TRST vošči cenjenim odjemalcem srečno novo leto! NA OPČINAH ter želi srečno novo leto! DROGERIJA SCHEIMER BARKOVLJE - TRST, Ul. Cerreto 2, tel. 28-614 tiošči srečno notio leto! MANUFAKTURNA TRGOVINA KRISTAN SUSIČ TRST — Rojan, Ul. di Roiano 2 želi svojim cenjenim klientom srečno novo leto! ■ TRGOVINA JESTVIN ŠČUKA Barkovlje, Ul. Perarol0 2 želi svojim odjemalcem srečno novo leto! PAPIR IN GRAFIČNE POTREBŠČINE PA P YR 0S TRST — Ulica F. Severo 10 — Telefon 36-453 vošči srečno novo leto! Gostilna VETO OPČINE, Proseška ul. 35 vošči vsem svojim gostom srečno in uspeha polno novo leto. INŠTALATERSKA DELAVNICA IVAN SOSIČ (LAUFER) OPČINE — Narodna ulic* 106 želi svojim klientom obilo uspeha v novem letu! TRGOVINA ZELENJAVE Mario Gerlanc TRST - BARKOVLJE, Miramarski drevored 181 D želi srečno novo leto! B. M. KRIŽAJ IMPORT — EXPORT TRIESTE TRST — Strada dei Friuli 107/2 IZVAZA: japonske igračke, lutke, metalno galanterijo za kožno in čevljarsko industrijo UVAŽA : kožno galanterijo in pletarske proizvode. želi poslovnim prijateljem srečno novo leto! ČISTILNICA — BARVALNICA DANEU DANIELI OPČINE Proseška ulica 18 želi vsem svojim klientom in prijateljem srečno novo leto! Več vrednosti vašemu denarju Ne bodite lahkomiselni pri odločitvi: Nakup televizijskega aparata, radioaparata ali gospodinjskega aparata je važen nakup. Valorizirajte svoj denar s tem, da daste prednost aparatu PHILIPS ki je odraz najsodobnejše tehnikel X>COC>COC<>£<>C>CCCCCOOCC<>C>>CjC<>C?C*^<>CC?C^^ PHILIPS To je nasvet tvrdke KNEZ VALTER - Nabrežina, tel. 20-123 1A IZVOZ POSCBCN POPUST vošči srečno novo leto! 1 sKJ?11 • V — PECI IN ŠTEDILNIKI NAJMODERNEJŠIH OB LIK NA VSA GORIVA 0 ELEKTRIČNI LIKAi,-NIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI HLADILNIKI • LESTENCI TER VSEH VRST ELEKTRIČNE LUCI. • DEKORATIVNI PRED METI. • SERVISI IZ PORLELA NA. e NAMIZNI PRIBOR (Be. stcck) IZ NERJAVEČE GA JEKLA (Kostfrei) KERŽE Trst, Piazza S. Giovanni l PRODAJA TUDI NA OBROKE želi srečno novo leto URARNA IN ZLATARNA ALOJZ SOSIČ OPČINE Narodna ulica 44 — Tel. 21-641 želi srečno novo leto 1962! Material in najrazličnejše drobnarije za hišno opremo ALOJZ DANEU OPČINE — Proseška 13 — Telefon 21-044 vošči srečno novo leto TRGOVINA Z JESTVINAMI JOSIP ŠKABAR OPČINE — Narodna ul. 42 — Tel. 21-026 vošči cenjenim klientom tn in onkraj meje SREČNO NOVO LETO! Trgovina z jestvinami VINKO BENČIČ TRST Ulica Roiano 5 - Tel. 23560 želi svojim odjemalcem in prijateljem srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN Rrata VIŠINI TRST — Ul. Roma 15 — Telefon 23-094 vošči srečno in uspehov polno novo leto! ZALOGA KURIVA IN GRADBENEGA MATERIALA ALOJZ (GlGl) ŠTOKA PROSEK št. 307 želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem srečno novo leto! ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA ČF.LESTE DANEU - DANIELI OPČINE Narodna ulica 77 Telefon 21-034 M •i . , želi srečno m uspeha polno novo leto. Odjemalcem trgovine jestvin in gostom gostilne ADAMIČ pri DOMJU želimo srečno novo leto! Srečno novo leto želi gostilničar GUSTINČIČ JEZERO, št. 7 TEKSTILNA PRODAJALNA Magazzini «ED0» TRST — Ul. Machiavelli 26 — Ulica Filzi 5 želi vsem odjemalcem srečno novo leto! PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC NABREŽINA center, tel. 20-174 vošči svojim odjemalcem srečno novo leto! TRGOVINA IN PEKARNA ZORA ČOK OPČINE Narodna ulica 61 Tel. 21-046 želi vsem svojim cenjenim klientom srečno novo leto Gostom gostilne «ALBINA» DRAGA, št. 22 voščino srečno novo leto! GOSTILNA ALDINA B A UČE R TRST — Ulica Soncini 20 — Telefon 42-294 želi gostom in prijateljem vsega dobrega v novem letu 1962! ZALOGA PAPIRJA GUIDO ZIDARIČ NABRE2INA štev. 120 Telefon 20-232 vošči vsem svojim odjemalcem srečrio in veselo novo leto! DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH z. z o. p. OPČINE Alpinska ulica 85 Telefon 21-054 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto GOSTILNA Peter Umek GROCANA, št. 47 želi srečno novo leto! GOSTILNA MIRO ČOK L O N J E R, št. 269 tel. 44423 Svojim gostom in prijateljem srečno novo leto! ČEVLJAR MARIJ MAGAJNA vošči in želi vsem svojim klientom srečno in uspeha polno novo leto KRIZ GOSPODARSKO DRUŠTVO PROSEK 280 želi vsem svojim odjemalcem SREČNO NOVO LETO BAR « A N C 1» L O N J E R želi svojim gostom in prijateljem srečno novo leto 1962! DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC pri PROSEKU želi svojim gostom in prijateljem srečno in uspeha polno novo leto! GOSTISCE FABČIČ OPČINE Narodna ulica 156 Tel. 11-204 želi svojim cenjenim gostom srečno novo leto! Mlekarna in kavarna Albin Prašelj DOMJO 100 želi odjemalcem srečno novo leto! TRGOVINA JESTVIN ANTON ŠVARA KATINARA, tel. 90-665 želi svojim odjemalcem in prijateljem uspehov polno novo leto! JESTVINE CELESTIN MALALAN DOMJO št. 84 vošči spoštovanim odjemalcem srečno novo leto! TRGOVINA Z ELEKTRIČNIMI POTREBŠČINAMI ERNEST MALALAN OPČINE Narodna ul. 128 — Telefon 21-189 želi svojim odjemalcem srečno novo leto! GOSTILNA Stano Slavec BOLJUNEC 159 - tel. 97-634 vošči srečno nov0 letol TRGOVINA JESTVIN DRAGO ŽERJAL BOLJUNEC št. 237 želi srečno novo leto c, odjemalcem JESTVINE Rado Žerjal BOLJUNEC 76 - tel. 97-614 želi srečno novo leto! TRGOVINA JESTVIN VALENTIN SANCIN BOLJUNEC št. 62 želi svojim odjemalcem srečno novo leto! Srečno novo leto žčli lastnik pekarne BRIVNICA JOSIP OTA in NIVES BOLJUNEC želi vsem svojint klientom srečno novo leto! OTA BOLJUNEC, št. 38 GOSTILNA Aleksander Kozina PREBENEG 11 vošči srečno novo leto! MIZARSKA DELAVNICA DANILO KRALJIČ BOLJUNEC št. 228 vošči svoji klienteli srečno novo leto! MANUFAKTURNA TRGOVINA JOSIP ŠTRAJN BOLJUNEC št. 231 Tel 97-645 vošči c. odjemalcem srečno novo leto! , A r .OT'“—|L skk\ v-ii. ' i .V pri vasem trgovcu posebno istrsko steklenici z Dri ORNO vino PPK za/oe ^L7 ki ga zalaga' domača klet tel. 91-731 SVAGELJ Cvetličarna ANICA OPČINE — Proseška 33 Konjsko meso MARCELO Telefon 21482 želi srečno novo leto! G O S T I N A SIMONIČ OPČINE Narodna ulica 39 — Tel. 21-053 vošči srečno novo leto! KAVARNA «C E N T R A L B A R» OPČINE Narodna ulica 46 Tel. 21-067 želi cenjenim gostom srečno novo leto 19621 ZALOGA DRV IN PREMOGA DANILO ŠULIGOJ OPČINE Proseška ul. 24 • Tel. 21-172 vošči vsem svojim klientom srečno novo leto GOSTILNA BATIČ MALI REPEN Štev. S vošči spoštovanim gostom prijetno novo leto! (fi) DO !'! izum moderne tehnike Superautomatic s 57 rubini Preko 50 vrst najboljših švicarskih ur Vam jamči: izredno natančnost izredno vzdržljivost izredno nizko ceno S VICA RSKA SUPCRMARKA vošči srečno novo leto in se toplo priporoča KMEČKA GORICA r. z. z o. z. Ulica Morelli 14 Tel. 22-06 želi svojim (lanom srečno in veselo novo leto. UVOZ LESA S. I. L. L. A. GORICA, Ulica Trivignano - Tel. 38-92 vošči mnogo uspeha v novem letu KLOBUCARNA M LEBAN GORICA, Raštel 28, tel. 39-07 Moški klasični in športni klobuki tudi znamke «Panizza» in «Barbisio» Zenski in otroški klobuki - dežniki itd. Tkanine - Volneno blago -Blago za prevleko - Bonbaževina BRUNO KNEZ Gorica - Ul. Carducci 8 vošči srečno novo leto! TVKMKA JOŽEF SILA UvOZ iZVOZ vsakovrstnega lesa za predelavo in kur|avo ter tuniškega lesa TKSI - Ilira lirnmiilo št. K-l - Ttilulnn 37 111)4 vošči srečno novo leto! Trgovina s tekstilnim blagom GORJUP & KUŠTRIN GORICA — Ul. Raštel 5 - Tel. 28-84 Podružnica (perilo, zavese, odeje) Raštel 8 TRGOVINA JESTVIN IN GOSTILNA «Pri MAKSU» STANDRE2, tel. 54-19 nudi svojim odjemalcem samo izbrano blago TOVARNA TESTENIN «L A C A S A LI N G A» GORICA vošči svojim klientom srečno novo leto! SADJE IN ZELENJA ANTON MAKUC ŠTANDREZ — TRST vošči svojim odjemalcem srečno novo leto! IVAN GOLOB Prodaja nadomestnih delov in vseh potrebščin za avtomobile, motorje in kolesa - tudi za izvoz GORICA — Trg De Amicis 1 vošči srečno novo leto! KONFEKCIJSKA TRGOVINA BO N N E S Bogata izbira moškega, ženskega in otroškega perila, majic, puloverjev, nogavic, ovratnic itd. GORICA — Ul. Mameli 4 (poleg kavarne Bratuž) Trgovina jestvin m pekarna PAVLETIČ STANDREZ pošči svojim odjemalcem srečno novo leto! AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LADISLAV MIKLUŠ GORICA — Ul. Torriani 20/a — Tel 28-44 vošči srečno novo leto! JOŽEF LUTMAN (zastopnik) M0T0RI-PEGAS0 GORICA — Ul. Marconi 9 želi srečno novo leto! PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GOR1Z1ANA GORICA - Ul. Duca d’Aosta 180 - Tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA HI.AGA želi srečno novo leto! «Al LAV0RAT0RE (DORO) Velika izbira konfekcije: delovne hlače, suknji- či, vetrni jopiči; plašči vseh vrst, perilo itd. GORICA — Ulica Boccaccio — Tel. 39-45 - dom tel. 48-04 vošči mnogo uspeha v novem letu 1962! TRGOVINA JESTVIN RUDOLF SAKSIDA GORICA, Trg De Amicis 11 vošči srečno novo leto! Društvo neposrednih obdelovalcev zemlje ŠTANDREŽ voš.r srečno novo leto! Vsem svojim čanom in njihovim družinam ter vsem simpatizerjem in posebno mladini z Goriškega želi Akademski-srednješolski klub «SIM0N GREGORČIČ srečno novo leto! TVRDKA TltADEIIKC I M P O R T TRST — Ulica S. Sergio 5 Klobase iz Škofje Loke, kra-ški pršut in druge specialitete E X P O R T Telefon 74-361 vošči poslovnim prijateljem srečno novo leto! LJUBLJANA - Beethovnova 11 - Telefon 23-931 do 23-940 - Telex 03-112 Največje slovensko podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov Mehak in trd žagan les — Zaboje — Goasdne proizvode — lululo/m les — Drva za kurjavo — Vezane in panel plošče — Lesovinske plošče — Stole iz upognjenega lesa — Dglje — Furnirje — Parket« — l>esene hiše — Desno galanterijo — Pisarniško in stanovanjsko pohištvo — Serijsko in luksuzno pohištvo Obilo uspehov v letu 1962 vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem! Izvažamo s 1 tapetniška delavnica MARIO PAHOR Specializirana v uprem* Ijanju dnevnih sob in drugih prostorov TRST Ulica sv. Anastazija 12 tel. 61-218 tiošči svojim klientom srečno novo leto! M. K 0 N T Kamnoseško podjetje LIPA — St. Peter ob Nadiži BRATINA ure OMEGA-TISSOT T RZ I C DROGERIJA PODGORNIK GORICA, tvoren, tel 30-09 želi srečno novo leto • AVT )P EVCVNISTVO Bratje D0UAK GORICA, Ui. Trieste 153, telefon 20-97 želijo srečno novo teto Trgovina jestvin in trafika BAŠA VENCESLAVA KRMIN — Ul. Monte 39 BAR «AORIATIC0» (Alojz Beguš) GORICA, Travnik, tel. 32-57 • HOTEL P Obvešča cenjene yo.sle, du je znižal cene nočitvam m pemionu. Vsak dan razen ob ponedeljkih nudi v kavarniških prostorih v večernih urah koncert no in plesno glasbo. Obiščite nas, po zmernih ce-* nah boste postreženi z vsakovrstnimi jedili (do mača odhčna kuhinja) *n izbranimi vipavskimi briškimi ni štajersk imi vini. f*_________________________________ K I 0b sobotah in nedeljah obratuje nočni bar | • V NOVI GORICI vošči svojim gostom srečno m uspeha polno novo leto 1962 SIRU. - EXP0RT S. a. s. GORICA Ul. Tominz 16 - Tel. 5260-5609 Trgovina galanterije M. BAVCON GORICA, Carducci štev 6 vošči srečno novo leto KRO 1ACN1CA M BAVCON GORICA Ul. S- Giovanni 5, tel 31-93 MOTOM 48G0M za Jugoslavijo MOTO GILERA MOTOM IT ALI AN A PRITIKLINI: in nadoines! ni deli za vse motorje DOBAVE ZA MOTORJE MOSCHlON dr rKISUKl t N » / A N E C E N 6 IHST c. Valdirivo tk in m XXX Ottobre II lei ZT47S svojim Knenm.n srečno in uspeha polno novo leto 19i>2' zastopnik Srečno novo leto vsem svojim odjemalcem želi Konfekcijska trgovina I. PITASSI GORICA - Corzo Verdi 92 - GORICA TRGOVINA JESTVIN PETER ČERMEU GORICA, Koren štev. IG vošči srečno novo leto Znana uiarn,j in zlaiarna MARTIN ŠULIGOJ Bogata izbira švicarskih,ui GORICA, Ul. Carrtucc: FRANC KOMEL Avtoprevoznik-avtotaksi tudi za Jugoslavijo Gorica, Trg De Amicis 10, telefon 22-04 MARCEL10 TRST - Ulica Romagna št. 24 - Telefon 31-207 Zaloga istrskih in briških vin ter kraških pršutov. Vsem svojim odjemalcem in prijateljem želi srečno novo leto 1962! Simonitti & Mauri UVOZ in IZVOZ lesa za obdelavo TRŽIČ - Ul. S. Marco 17 - Tel. 73-344 ANDREJ C0TAR Trgovina čevljev GORICA, Ul. Raštel št. 34 vošči srečno novo leto Pri RA n n lil APPA v brstu. Ul Torrebianca IVbADALUoMJ v"aai xxx ottobre d.ibUc vsaKuvrstri«. E O ti I ŠIVU otroške VOZIČKE /imnice — originalne PEHMAEl KX — Cene ugodne Vošči srečno novo leto! ■ «AL R!SPARMI0» ii>uruieia šwiK us) Velika izbira galanterijskega blaga za moške, ženske in otroke GORICA, Ul. Oberdan št 6 Cenjenim gostom gostinskega podjetja DIVAČA z obrati RIS NIK » m BIFE na poštah v Divači ler gostilna pri Škocjanski jami voščimo uspehov polno novo leto 1962! GOSTILNA BRIŠKO STANDREZ želi svojim gostom srečno novo leto! Sadje in zelenjava ANDREJ BELTRAM STANDREZ-TRST želi srečno novo leto! BAR PELICON STANDREZ želi suojim gostom srečno novo leto! GOSTILNA M0LAR STANDREZ želi srečno nov0 leto! TRGOVINA JESTVIN MARVIN STANDREZ želi svojim odjemalcem srečno novo leto! Poobla čeni gradbenik STANKO FAGANEL GORICA, Ul. Baiamonti 34 vošči srečno novo letol TOVARNA EMAJLIRANI POSODI CELJE JUGOilAV»V Srečno no nTtnnnnnTTTTTTiTTT!TTTnnnn»mnnnn vam želi kolektiv TOVARNE EMAJLIRANE POSODE, CELJE - JUGOSLAVIJA TRGOVINA JESTVIN PELICON SOVODNJE želi svojim odjemalcem srečno novo leto! MIRKO KUZMIN raznašale «Primorskega dnevnika« SOVODNJE želi sre no novo leto! KAVARNA in BAR « SP0RT* SE2ANA vošči cenjenim gostom najlepših uspehov v letu 1962! Trgovina jestvin in pekarna C0TIC SOVODNJE želi svojim odjemalcem srečno novo leto! GOSTILNA «pri MIRK0TU» SOVODNJE želi gostom srečno novo leto! C. I. G. E. M. Soc. a r. I. COMMERCIO INDUSTRIA GENERALI E MINERALI IMPORT — EXPORT Telefon štev. 29 - 212 Telegr.: CIGEM-Trieste TRIESTE — TRST Piazza della Libertk, 3 TRGOVINA JESTVIN CIRIL BUDIHNA GORICA, Ul. Veniero št. 6, telefon 29-18 Zaloga drv in gradbenega materiala RUDOLF ZULJAN GORICA, Ul U. D’Aosta 59 telefon 27-08 GOSTILNA «pri FRANCETU* SOVODNJE želi svojim gostom srečno novo leto! SADJE IN ZELENJAVA MIRO MUČIČ STANDREZ — TRST želi svojim odjemalcem srečno novo leto! Trgovina jestvin in pro daja kruha TEODOR VELIŠČEK Gorica Ul. Montesanto 123 telefon 32-85 GOSTILNA VUK SOVODNJE želi cenjenim postom srečno novo leto! Uvoz montažnih hiš, lesa in lesnih izdelkov Rag. JOŽE HROVATIN GORICA - Ul. Mighetti 8 - Tel 24-26 GOSTILNA FIEGL GORICA, Koren U vošči srečno novo leto S P O R T N I K I I V trgovini VELIAK-ŠPORT v Ul. dellTstria 13, tel. 44-237 dobite vse potrebno za smu. Čanje in za ostale panoge športa. — Kvalitetno blago po konkurenčnih cenah Vošči srečno novo leto! Hotel «$ LJUBLJANA . TITOVA 10 Telefon 20643 do 46 s” barom ^aščičamo 'n želi cenjenim gostom letu° u’Pe/tov o „ nooem nočnim °<ž. V, Jn, pr‘P. 'or, oča V, BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TELEFON ŠT. 38-101, 38 045 s. p. A. GLAVNICA LIR 600.000.0CC - VPLAČANIH LIR 160.000.000 TRST - ULICA FABIČ FILZI ŠT. 10 vošči srečno novo leto BRZOJAVNI NASLOV: BAN KR ED MESNICA ANGELA SAKSIDA por. FUKS NABREŽINA Kamnolomi štev. 78 želi cenjenim odjemalcem srečno novo leto! Mlekarna Armida Zobec Opčine - Narodna ul. 48 Tel. 21-274 želi cenjenim kiten- tom srečno novo leto GOSTILNA KRIŽMAN VELIKI REPEN Tel 21-361 vošči svojim gostom in prijateljem srečno novo leto! Gostom gostilne «.S V ARA* Ricmanje, št. 111 želi srečno novo leto najemnica MARJETA PREGARC A DAMSKI in MOŠKI SALON STANKO DEVETAK NABREŽINA št. 165 — Tel. 20-123 se priporoča in vošči vsem srečno novo leto! A Trgovina izdelanih oblek za moške in ženske VIKTOR PETELIN NABREŽINA center se priporoča in čeli srečno novo leto! Manufaktura Jolanda Sedmak KRIZ št. 199 vošči srečno novo leto ' CENJENIM GOSTOM GOSTILNE « P R I L I P I » BAZOVICA št. 55 želi lastnik MAKS HROBiAT mnogo uspehov v novem letu! A KAVARNA IN TOBAKARNA TERC 0 N NABRE2INA center uošči vsem srečno novo leto! Jestvine Drago Kukanja Nabrežina center 106-b vošči srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN Ivan Mahnič BAZOVICA želi srečno in veselo novo leto! A MESNICA IVAN PAHOR NABREŽINA štev. 93 vošči svojim odjemalcem srečno novo leto! Pekarna in slaščičarna LEGIŠA Sesljan štev. 41 _ tel. 10-047 želi srečno nov0 leto MESNICA Marija Mevlja BAZOVICA vošči svojim odjemalcem srečn0 novo leto! MANUFAKTURNA TRGOVINA RADO SPAN NABREŽINA center vošči cenjenim odjemalcem srečno novo leto! JESTVINE Silvij Rebula SESLJAN-VIZOVLJE se toplo priporoča in vošči srečno novo leto! GOSTILNA «PRI DRUŠTVU» BAZOVICA, št. 150 želi gostom in prijateljem srečno novo leto! Trgovina električnih predmetov MIRO FRANČEŠKIN NABREŽINA center Tel. 20-238 se priporoča in želi srečno novo leto! GOSTILNA TERČON MAVHINJE, št. 1 vošči svojim gostom srečno novo leto! GOSTILNA LEBAN BAZOVICA, št. 165 vošči srečno novo leto/ M I R O D I L N I C A (Drogheria) NABREŽINA center se priporoča in želi srečno novo leto 1962!__ Foto BARIČ NABREŽINA center vošči srečno in veselo novo leto vsej svoji klienteli JESTVINE Irma Legiša PREČNIK, št. 18 želi srečno novo letol MESNICA Vera Križmančič BAZOVICA, št. 5 vošči veselo nov0 leto! TENCE ANTON vošči c. odjemalcem srečno novo leto! PEKARNA in SLAŠČIČARNA KRIZ št. 35 — najemnik ANTONČIČ GOSTILNA LEGIŠA PREČNIK, št. 14, tel. 20-227 vošči srečno novo leto! GOSTILNA Jožef Križmančič BAZOVICA 113 uošči srečno novo leto! ' ALFONZ HUTER KRIZ štev. 10 vošči vsem svojim vaščanom, prijateljem in znancem srečno novo leto! JESTVINE Marta Husu GABROVEC, št. 41 Cenjenim odjemalcem srečno novo leto! KROJACNICA Alfred Kralj BAZOVICA, št. 197 se toplo priporoča in vošči srečno nov0 leto! TRGOVINA JESTVIN ALRIN IEEISA SESLJAN — center Tel. 20-158 želi cenjenim odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto! JESTVINE REBULA SALEZ, št. 60 vošči cenj, odjemalcem srečn0 nov0 leto! JESTVINE KRIŽMANČIČ GROPADA, št. 29 vošči odjemalcem srečno novo leto! Trgovina železnine in gradbenega materiala IZIDOR TERČON SESLJAN 27 a Tel 20-220 Vsem odjemalcem in prijateljem srečno novo Leto! GOSTILNA GRILANC SALEZ, tel. 21-198 svojim gostom želi srečno novo letol GOSTILNA MILKOVIČ GROPADA, št. 60 žeti svojim gostom srečno novo leto! >»♦♦»♦♦♦«« v SNOBU CUjl Zastopnik in nadomestni deli: Karakteristike: kub. motorja 1089, poraba bencina 7 I za 100 km, brztna 125 hm-h, cena 095.U0U lir plue 1.6. E. « 11 1/1IIII |>/| Mf |/| Trst, Ul. T. Luciani 6 . Tel. 72-233 JMmJ M vliitll IfISIf" (lastnik Iglno Goolanoloh) VAŽNO: za kupce do 31. decembra letos stroški I.G.E. in imatrikolacija na račun podjetja! .................... GOSTILNA Julij Gojča GROPADA, št. 39 vošči srečno novo leto! GOSTILNA Jože Možina TREBČE, št. 49 vošči srečno novo leto 1962! JESTVINE VIDAU BANI, tel. 21-387 svojim odjemalcem želi srečno novo leto! Manufaktura in konfekcija Dl LENARDO KRIZ št. 424 želi srečno novo leto * Tovarna organskih kislin =S=§S ILIRSKA BISTRICA s=== želi cenjenim poslovnim p rijatelje m in potrošnikom uspeha polno leto 1962 in jim nudi svoje proizvode: vinsko kislino, mlečno kislino prehrambeno in tehnično, citronsko kislino, kalijev bitartrat, seignettovo sol, kalijev laktat za farmacevtske namene, kazein, kazeinsko lepilo znamke Zib, mlečni albumin, konjakovo olje ter vinski destilat po najugodnejših cenah Manufakturna trgovina RAFAEL ŠTOKA PROSEK št. 1 vošči klientom m znancem srečno novo leto GOSTILNA GRUDEN SAMOTORICA (ob cesti) Svojim gostom srečno novo leto! GOSTILNA « P R I DRUŠTVU» RICMANJE. št. 6 — tel. 99-192 vošči srečno novo leto in vabi na dobro kapljico Cenjenim gostom, prijateljem m znancem vošči «HOTEL FURLAN REPENTABOR Tel. 21-360 srečno in prijetno novo leto 1962! TAUNUS 17 M na/fot/ zahtevam vozilo v EVROPI... OUATTRORUOTe «Novi «Taunus» potrjuje važnost aerodinamične linije*. ((Poraba bencina več kot dobra, če upoštevamo, kaj vozilo nudi v vseh primerih.)) (Milan - junij 1961) lilII til;IIIIIril lil «Novi Taunus 17 M je prvi simbol Skupnega tržišča*. LE PROVENCAL »Odlično vozilo, ki nudi to, kar obljubi*. (Bruselj 1-12-1960) (Pariz 1.12-1960) bo v nekaj dneh vaše če ga lakoj naročite! OBVESTILO FORD Potem ko je bil v nekaj mesecih izčrpan kontingent tega zahtevanega vozila za leto 1961, je «Ford Italiana* dosegla za leto 1962 uvoz mnogo večjega števila vozil Taunus 17 M, toda še vedno omejenega! Kdor naroči nov avto sedaj, je lahko gotov, da ga bo dobil v januarju. Avtomobili bodo izročeni po vrstnem redu sprejetih naročil do izčrpanja kontingenta. Naročite takoj Taunus 17 M! Plačali boste ob izročitvi vozila po najugodnejši ceni, ki jo bo določilo Skupno tržišče. • vozila z dvemi vrati, štirimi vrati, astation (vagon* • 1500 — kubični motor — 4 sinhronizirane prestave — največja hitrost 135/140 km/h — poraba bencina 1 1 za 14 km. • 1700 — kubični motor — 4 sinkronizirane prestave — največja hitrost 140/150 km/h — poraba bencina 1 1 za 13,8 km- Vsi modeli so za 6 oseb! Naj ho FORD v vaši bodočnosti! FOKD ITALIANA s.p.a. - Via Appia Nuova 696, Roma Nad 38 lel v Italiji - Servis in nadomestni deli v 150 italijanskih mestih Zastopnik m prodajalec FORD za Trst, Tržič, Gorico in Videm: dr. inž. BRUNO SERGAS TRST: Ul. S. Francesco 60, tel. 35-958 TRŽIČ: Ul. IV. novembra 8-10, tel. 74-324 VIDEM: Ul. Volturno 23, teL 54-350 PORDENONE: Viale Dante, tel. 20-47 TVRDKA LVCIANO IMPORT E X P O R T TRST — Ul. del Bosco 20 — Tel. 78-267 želi srečno novo leto 1962! Hotel «PRI POSTU TRST — Trg Oberdan št. 1 — Telefon 24-157 vošči svojim c. gostom srečno in uspeha polno novo leto! KEMIČNA PRALNICA IN ČISTILNICA ANTON TRST — Ul. Rnssetti 55 — Telefon 50-586 in podružnic, na PROSEKU št. 6 vošči cenjenim kbertom srečno in zadovoljno novo leto! TVRDKA IMPORT TRST — Ul. Imbriani 8 R IM E X Tel. 28-748 E X P O R T želi svojim poslovnim prijateljem in znancem srečno in uspeha polno novo leto 1962! RADIO SPONZA TRST — Ul. M. R. Imbriani, 14 — Telefon 37-666 EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA AUTOVOX - MINERVA vošči srečno novo leto! M. S 0 A V E TRST — Ulica S. Giusto št. 16 — Telefon 93-609 Hidravlika — Sanitarni material — Material za pode — za prevleke — za izolacijo — Plastika MOTOTECNICA CREMASCOLI MOTO GUZZI MOTO GUZZI TRST — Ulica Fabio Severo 18 — Telefon 38-903 želi srečno novo leto vsem svojim odjemalcem Jestvine JOŽEF PRELOG TRST — Ulica della Guardia 44 — Telefon 93-831 želi srečno novo leto! PEKARNA PAVLIC B O R S T št. 26 želi vsem vaščanom, prijateljem m znancem srečno novo leto! GOSTILNA IN MESNICA PET AR OS BORŠT, št. 60 — tel. 97-651 želi svojim gostom in odjemalcem srečno novo leto! GOSTILNA «P R I B E R C E T U» BORŠT (center) najemnica AUER MARTA vošči vsem srečno novo leto! TRGOVINA JESTVIN FRANC BERCE BORŠT (center), tel. 99-218 želi svojim odjemalcem vso srečo v novem letu 1962! MESNICA KAREL K J UD ER RICMANJE št. 102 vošči svojim c. odjemalcem srečno novo leto! ODJEMALCEM TRGOVINE JESTVIN ŽULJAN V LOGU in klienteli damskega salona v Ricmanjih želi srečno in veselo novo leto! TRGOVINA JESTVIN CLAUDIO ULIVETI RICMANJE 88 želi svojim odjemalcem in prijateljem srečno novo leto! Vsem odjemalcem in prijateljem želi srečno novo letol HIL A RIJ CEJ RIOMANJE, Jt. 6 « 16. SEPTEMBER* ANHOVO Tovarna cementa in salonita - Anhovo želi vsem svojim poslovnim prijate- .. ^ i /A ljem in sodelavcem obilo uspehov I*