JttvURfl
soboto ZO. septembra
Ceno Din. 1*50.
Iznafa vsak dan popoldne, line ms i nedelje In prasnike. — Inseratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst a2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D.
Upravnistvo: Knallova ali o a štev- 5, pritiič|e. — T ielon siev. 304. Uredništvo: Hnailova ulica St. 5, I. nadstropja. — Telefon fitev. 34.
Poštnina platana v gotovini.
Gibanje radićevcev z gospodarskega stališča.
Gosp. Jasa Grgaševič, tajnik trgo* vinskega ministrstva v Beogradu, ro* dom Hrvat, je pod zgornjim naslovom priobčil v »Revne e\conomique et finan* ciere de Belgrade« razpravo, koje izva* janja so izredno zanimiva ravno sedaj, ko vstopajo radićevci v vlado. Med drugim pravi sledeče:
Jugoslavija je po svoji sestavi nes razdeljiva gospodarska enota, zato je vsaka politična smer, ki stremi za sepa* ratizmom in razdelitvijo države, izraz fantazije in iluzije ter nasprotna mate* rijelnim in življenjskim interesom Sr* bov, Hrvatov in Slovencev.- V resnici obstoja občeznano nasprctstvo med političnimi idejami g. Radića in real* nostjo, ki se nam danes kaže v državi SHS. To realnost moremo smatrati za najbolj izrazito zanikavanje gibanja radićevcev.
iMeseca januarja se je vršil letos velik sestanek trgovskih in industrija skih krogov iz vse države v Zagrebu. Končal se je z resolucijo, v kateri veli? ko število želj dokazuje obstoj indu* strijskih in gospodarskih interesov, ki tesno vežejo vse naše pokrajine. Eno= glasno mnenje zagrebških industrijcev je bilo. da se mora konkretizirati go* spodarska enota države in ude;stviti ena in ista gospodarska politika za Hrvate, Srbe in Slovence.
Ta zagrebška mnenja so samo izraz realnosti, ki vlada v naši državi že od osvobojenia sem.
Enaki sestanki so se vršili tudi v Beogradu meseca vgusta prošlega leta 5n letos v Skopliu meseca maja. Vsi ti sestanki trgovcev in industrijcev doka? zuje jo. da predstavlja vsa država eno gospodarsko celoto in da ne obstojajo separatistični gospodarski interesi. V Zagrebu so sklenili, da se bo vršil vsa* ko leto vcHk kongres obrtmkov, trgov* cev in industrijcev v Beogradu in da se bodo zastonmki Sovinskih zbornic shajali letno dvakrat v različnih me? stih. Iz tega je razvidno, da imajo zagrebški sklepi namen, stvoriti naj* tesnejše zbliževanje vseh pokrajin v državi.
Vsi narodi so v času svojega ujedi* njenja preživljali krize ustvarjenja or= ganizacije države, katerim smo se pa mi srečno ognili. Res je sicer, da v 'gotovih zadevah ne obstoja soglasje med raznimi pokrajinami, toda ta na* sprotujoča si mnenja niso globoko ukoreninjena v naši deželi in naši na* ravi. Nahajajo se bolj na površini skupnega življenja kot posledica pre* teklosti, ki je stavila zapreke medse* bojnemu spoznavanju. Ta nasprotja bodo stopnjema izginjala, v toliko, ko* Ukor se bodo različne pokrajine bolje spoznavale. Deli našega naroda, ki so stoletja živeli ločeno in v različnih mi* Ijejih. so naravno ohranili nekaj od te prošlosti in to je zadrževalo njih naglo sklopljenie. potem ko je predvojni po* ložaj izginil. Vsak dan pa spoznavajo bolj jasno, da slonijo n.iih spesni inte* resi na podlagi naše države, bližajo se druga drugi in se spaiajo v eno celoto, ki bo izbrisala podedovane razlike prošlosti. To je dejstvo, pa naj si že mislimo o ribanju radićevcev, kakor* koli si bodi.
Gosp. Radić je takoj po našem osvobojenju zašel z naravnega pota, ki ram ga je začrtalo naše ujedinjenje. .Medtem, ko se naša gospodarska enota stvaria na višje povelje potreb skup* nega življenja, je g. Radič skoval poli* t:čni program, ki je naravnost naspro* ten obstoječi realnosti. Njegova ambi* cija ?a siti naprej, izrablja vse povojne napake ljudskih mas in tudi nepremiš* Ijenost gotovih' politikov in tako se mu je posrečilo spraviti pri zadnjih volit? vah število svojih poslancev na 60, mesto treh. ki jih je imel pred vojno. S svoio demagogijo in blestečimi fra* zami s! je stvoril politično moč, katera ovira definitivno konsolidacijo države. Boj za namišlieno rešenje hrvatskega vprašanja je absurdnost, kajti to vpra* sanje soloh ne obstoja. S političnega stališča je bilo to vprašanje rešena dne
Odločitev v kraljevih rokah.
Položaj na seji ministrskega sveta neizpremenjen. — Vlada se ne more odoločiti glede sporazuma s HRSS.
— Beograd, 19. sept. (Izv.) K ved-nemu zagotavljanju vladinih krogov, da je sporazum s HRSS in vlado na dobrem potu, treba pripomniti, da še vedno obstoje načelne ovire in težave. Po nekaterih informacijah iz demokratskih krogov zahteva Davidović. da se ima rešiti Čimprej srbsko-hrvatski sporazum in potem šele naj sledi rešitev ostalih notranjepolitičnih problemov. Ves politični svet v Beogradu se napeto interesira, kakšno stališče zavzame krona v zadevi izpopolnitv
— Beograd, 19. sept. (Izv.) Kako je potekla zadnja, v sredo se vršeča konferenca načelnikov strank z delegatom HRSS, o tem prihaja iz vladnih krogov informacija, ki skuša prepričati javnost, da bo sporazum HRSS blagodejno vplival na konsolidacijo naših notranjih zadev. Pogajanja med voditelji sedanje vladne skupine in HRSS so se najprej tikala: 1. vprašanja vstopa HRSS v vlado, 2. razdelitve in števila ministrskih sedežev in 3. normiranja ministrskih
tve sedanjega kabineta | kandidatov. Glede teh točk so pogajanja i ministri HRSS. s prilično gladko potekla. Doseženi so bil!
z republikanskimi , . .
Po snočni seji ministrskega sveta,    pozitivni rezultati.
ki ni imela nikakih pozitivnih rezultatov glede vprašanja o sodelovanju radićevcev v vladi, je notranji minister Nastas Petrovič takoj odpotoval v Belic, da danes kralju poroča o vseh sedaj aktualnih političnih problemih in da dobi kraljevo odobrenje za njihovo definitivno rešitev.
Izpopolnitev kabineta ne gre nikakor gladko od rok,   ker   se klerikalci branijo žrtvovati en svoj resor na korist radičevcem. Nekateri trde. da bo končno primoran zapustiti svoj resor agrarne reforme prof. V e s e n i a k, ker ne more zaradi bolezni uspešno voditi njemu odkazanili poslov. Ta resor na vsak način zahteva HRSS za sebe, ker hoče. kakor je izjavil dr. Maček, imeti HRSS vpliv na izvedbo agrarne reforme. To vprašanje najboH zanima hrvatsko kmetsko ljudstvo. Dostaviti moramo, da je ravno hrvatski episkopat; ki je   ob   prevratu   izdal   manifest o agrarni reformi, ze?o nasproten temu, da bi se razdelili med siromašen hrvatski narod veiikl kompleksi cerkvenih posestev.
Včeraj popoldne je bil v ospredju političnih razgovorov sestanek ministrskega predsednika s skupščinskim predsednikom. Kakor zatrjujejo, sta oba razpravljala vprašanie, kdaj naj se skliče narodna skupščina. Ker je vladi ležeče na tem. da se predlože v naikjaj-šem času narodni skupščini: 1. predlogi o obtožbi bivših radikalnih ministrov dr. Laze Markovića, dr. Velizarja Jankovima in dr. Koića. 2. zakon o korupciji in 3. invalidski zakon, je nujno potrebno, da se narodna skupščina skliče še pred 20. oktobrom. V parlamentarnih krogih je razširjena vest, da se narodna skliče med 5. in 10. okobrom na izredno sejo.
Finančni odbor narodne skupščine je sklican definitivno za jutri 20. septembra t. 1.
Sedaj pričakujejo
samo še kraljevega odobrenja! Ta sporazum se ima definitivno realizirati. Vladni krogi so povsem prepričani da bo kralj s sporazumom v gorenjih točkah zadovoljen, da bo z njim soglašal ter da ga bo odobril.
Mnogo bolj občutljivo je vprašanje, v kakšni smeri in v kakih konturah se ima sestavit! nadc'jn? politični sporazum med sedanjo vlado in HRSS. O tem se širijo različne vesti. Toliko je gotovo, da Še ni dosežena med obema strankama nikaka soglasnost in da obstojajo razne načelne diference. Lahko rečemo, da notranja politika kljub vsem naporom Ljube Davidoviča in njegovih prijateljev še ne bo tako kmalu stabilizirana in po njihovih željah normalizirana.
Vladni krogi dalje zatrjujejo, da se položaj vlade na prihodnjem zasedanju narodne skupščine zelo ojači in da se mnoga politična vprašanja povsem raziasnijo.
Seja nMtrsfc^a sveta.
Izplačilo nemških reparacij. — Beograd, 19. sept. Ozv.) Na snočni, od 17. do 20. trajajoči seji ministrskega sveta je najprej ministrski predsednik Ljuba Davidović poročal o rezultatih pogajanj z delegatom HRSS v vprašanju vstopa te stranke v vlado. Definitivnih sklepov ministrski svet nI mogel storiti zaradi odsotnosti ministra dr B e h m e n a in ministra V e s e-n j a k a. ker morata ta dva dati osebno privoljenje, da prepuščata svoje resore na razpolago vladi. Minister dr. Behmen ima prepustiti ministrstvo socijalne politike HRSS in prevzeti ministrstvo za narodno zdravje. Minister Vesenjak naj bi po neki verziji prevzel ministrstvo ver.
Ministrski svet je dalje razpravljal o zahtevi zcmljoradnikov glede agrarne
ureditve v Dalmaciji. Vlada teh zahtev še nj definitivno rešila. ,
Zunanji minister dr. Marinko-vić je poleg poročila o Bolgarski poročal tudi kratko o reparacijah, ki jih ima plačati Nemčija. V smislu londonskega sporazuma in na podlagi Da\ve-sovega načrta pripade naši državi iz prvega od Nemčije plačanega obroka reparacij za mesec oktober znesek 4 rr.i-liard zlatih mark in natura. Poročilo je ministrski svet vzel na znanje. Zunanji minister je dalje poročal o nekaterih personalnih spremembah v svojem re-sortu. Izgotovljen je načrt v večjem slogu, na podlagi katerega se izvrše razmestitve in upokojitve diplomatLmih uradnikov in uradnikov v zunanjem ministrstvu. Upokojenih bo več diplomatov in višjih uradnikov.
Brzis n?>p!$<? icsMov v Južni
Srbili.
1. decembra 1918. Z gospodarskega stališča pa je vse dandanašnje življe* nje naše države najbolj izrazito zani* kanje napram Radićevi akciji.
V vseh pokrajinah države sodelu* jejo gospodarski faktorji v skupnem delu. Srbi iz Srbije kupujejo zemljo in podjetja v Slavoniji, Hrvatski, Bosni, Dalmaciji itd., med tem, ko se Slovenci in Hrvati naseljujejo v Srbiji, sodelu* jejo pri srbskih podjetjih in ustanav* jjajo nova. Ko se je začelo po vojni obnavljati gospodarsko življenje v Sr* biji, je bila Prva hrvatska štedionica, največje finančno podjetje v Zagrebu, prva, katera je prišla na pomoč uniče* nim srbskim veleindustrijcem in jim stavila svoj kapital na razpolago.
Važni hrvatski in slovenski indu* strijski krogi so se potrudili plasirati svoje proizvode v Srbiji, ki je bila od vojne uničena, tako da se še danes lahko Srbija (južna Srbija in Makedo* ni j a) smatra za največjega odjemalca hrvatskih in slovenskih proizvodov. Splošno se lahko konstatira, da hrvat* ska industrija ni nikoli kazala takega razmaha, kot sedaj po vojni, v mejah kraljevine SHS. Samo mimogrede orne* nimo veliko zanimanje* ki ga kažejo hrvatski industrijci za južno Srbijo, kjer se nahaja veliko število hrvatskih* inženjerjev in išče ugodna zemljišča za zgradbo raznih industrij. Zanimivo je konstatirati, da prihaja inicijativa rav* no od onega g. Prpića, ki je znan kot eden najbolj vnetih pristašev fc. Radića. Enako se mora Zagreb smatrati za
finančno središče naše države, kajti njegove finančne institucije so dospele do blagostanja, ki mu ga ni enakega v preteklosti, oni Zagreb, ki je s stali* šča tržnega in finančnega prometa bil pred vojno ničla, med tem ko moramo sedaj pripoznati njegovo veliko aktiv* nost. Pred vojno Zagreb niti borze ni imel, ker je hotela Avstro*Madžarska napraviti s silo iz Dunaja in Budim* peste finančni in tržni središči. Po vojni se je mesto emancipiralo in osvo* hodilo varuštva svojih starih stiskal* cev; njegovim finančnim krogom se je posrečila nacijonalizacija večine av* strijskih in ma'džarskih podjetij. Otvo* ritev zagrebške borze znači napredek in mesto je v najlepšem razcvitu vsled bogate podpore, katero mu daje drža* va. Obseg borznih transakcij presega po svoji važnosti tudi beogradsko bor* zo, ki je mnogo starejša.
Beograd je postal ugoden teren za delovanje hrvatskih bank. Glavno me* sto ima okoli 10 podružnic hrvatskih finančnih zavodov, med tem ko v Za* grebu ni niti ene same podružnice kake beogradske banke. Zadnja fuzija Ja* dranske banke in Podunavske banke v Beogradu je dogodek prve vrste, kajti pri tej operaciji sta pred vsem zasto* pana Hrvatski in slovenski kapital.
In tako je zanimivo primerjati na; eni strani splošno procvitanje Hrvat* ske in njeno gospodarsko zavojevanje vseH delov naše države in njt drugi strani separatistično politiko, ki jo vodi g. Radič za samostojnost Hrvatske,
Kačaki vjeli srezkega načelnika in zahtevajo odkupnino.
— Beograd, 19. sept. (Izv.) Po Beogradu se je danes dopoldne raznesla vest, da so kačaki med Djakovico in Pečjo v Južni Srbiji napadal' djako-viškega srezkega načelnika Munji-ć a , policijskega pisarja Petroviča in dva orožnika. Kaeaška tolpa, ki je štela okoli 50 mož, je iz zasede napadla srezkega načelnika, ko se je vračal domov po svojem službenem poslu. Kačaki so ga napadli iz zasede. Zvezali so ga, odvedli v temne gozdove, policijskega pisarja in njegovo spremstvo, dva orožnika so izpustili ter jima dali naročilo, naj povedo oblastem, da morajo ob določenem času in na zaznamovanem mestu položiti 30.000 dinarjev v srebru in 500 zlatih lir^ ako žele, da načelnik ostane pri življenju in ga izpuste na svobodo. Kačaki groze, da ubijejo takoj načelnika, če ne ugode njihovim zahtevam.
Ta kačaški napad je izzval v beogradskih političnih krogih in v celi javnosti sjlno ogorčenje. Od povsod prihaja zahteva, naj ^vlada reda in mira končno za vselej temeljito obračuna s kačaško zaTego v Južni Srbiji in naj se ukrenejo drVrconiČne odredbe v obrambo tamošnjega prebivalstva in zastopnikov oblasti, ki so v vedni nevarnosti za življenje.
linisfri n m\mm todi imii
— Beograd, 19. sept. (Izv.) Popoldne se vrši seja ministrskega sveta, na kateri pričakujejo povratek notranjega ministra Nastasa Petroviča iz Belja in njegov referat o avdijenci pri kralju. Nato bo ministrski svet reševal vprašanje vstopa Radičevih poslancev v vlado. Končno bo obravnaval slučaj kačaškega napada v Južni Srbiji, ki je dopoldne razburil beogradsko javnost in bo po vsej priliki ukrenil energične mere, da se v Južni Srbiji ustvarijo varne javne razmere. Ministrski svet bo proučil tudi vprašanje, ali nastopajo v kačaških bandah albanski državljani in bo v tem slučaju razmišljal o diploma-tični akciji pri tiranski vladi.
Konkordat z Vatikanom.
— Beograd, 19. sept. (Izv.) V ministrstvu je bila pod predsedstvom ministrovega namestnika dr. Korošca širša konferenca, ki je razpravljala o novem načrtu konkordata z Vatikanom. Konferenci so prisostvovali zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, ljubljanski knezo-škof dr. Anton Bon. Jeglič, dfakovski škof Aksamovič. naš vatikanski poslanik dr. Josip Smodlaka in dr. Milan Lano-vič, načelnik katoliškega oddelka v tem ministrstvu. Na konferenci storjeni sklepi se predlože rnmrstrskernu svetu v odobrenje.
Poslanik dr. Josip Smodlaka je včeraj tudi razpravljal s pomočnikom zunanjega rrrmistra J ovo VučkovSćem o sklenitvi konkordata z Vatikanom. — Pogajanja, ki so prvotno zelo ugodno potekala in je bilo že pričakovati njih zaključka, so se nepričakovano zavlekla zaradi nekih cerkvenopravnih vprašanj, glede katerih obstojajo diference med Beogradom in Vatikanom.
OMEJITEV DRAGINJE NA FRANCOSKEM.
— Pariz, 19. sept. (Izv.) Ministrski svet je snoči razpravljal vprašanje o omejitvi naraščajoče draginje življenjskih potreben. Olede uvoza živil je sklcnieno. da se znatno zniža uvozna carina. Obenem je ministrski svet odredil intenzivno in strogo nadzorovanje detajlnih cen po prodajalnah, pekarnah in mesnicah. Ministrski svet je sklenil, da se odpravi nedeljsko delo po pekarnah in se organizaciic mesarjev naproša"4, da določijo v tednu en brezmesni dan.
NAŠ SOFUSK* POSf \\IK RAKIČ PRI KRALJU.
— Bcoerad. 19. sept.  (Tzv.) Hanes
o'dpotuie v Belic n.is sofijski poslanik Rakič, ki bo poročal kralju o notranjem položaju v Bolgariji ter o krvavem poboju v makedonski organizaciji, k
Borzna Doročila.
A
Ljubljanska borza.
Lesni trg.
Bordonali. fr. meja den. 515; tram!, morite, fr. meja bi. 415; deske I., II.. III., fr. meja den. 63f>: deske III. od 14 cm na* prej. modia 22. fr. moja den. 545; remeljnl 33/70, 70/70. 40/80, 80/80, fr. meja den. 615; drva. suha, bukova. 1 m dolž., fr. na* klad. post. 2 vag. den. 26, bi. 27, zaključek 26; oglje Ia, vilano. exp. blago, fr. meja d. 124.
Žitni trg.
Pšenica,  domača,    fr.  Ljubljana den.
365; pšenica bačka, bačka postaja 75*76 2 vag. den. 350, bi. 350. zaključek 350; korcu za bačka, bačka postaja bi. 290; oves bac* ki, bačka postaja bi. 270: koruza, umetno sušena, vse postaje Slov. bi. 290.
Ostalo blago.
Suhe gobe, po kakovosti den. 50—58; laneno seme, par. Ljublj. den. 690; tižol ribničan, bruto za netto, fr. Postojna, trs. bi. 700; fižol ribničan. netto, fr. Ljublj. d. 600; fižol prepeličar, netto, fr. Ljublj. den. 525; fižol mandalon. netto, fr. Ljublj. den. 400. konoplja, mandž., bruto za netto, fr, Ljubljana bi. 880; otrobi pšenični, fr. Ljub. bi. 225; pšenic, moka »0«, bačka, fr. bačka postaja, 1 vag. den. 540, bi. 540, zaključek 540; pšenična moka »2«, bačka. fr. bačka postaja bi. 4S0; divja repica, fr. Slavon. po* staja bi. 260; krompir, uzančni, fr. naklad, postaja den. 120; bi. 130; seno Ia sladko, prešano, fr. Ljublj. den. 75; vino belo, do* lenj., štaj.. hrvat., po vzorcu, fr. nakladna postaja den. 715, bi. 800; Jeklo, po vzorcu, fr. vagon naplad. post. bi. 27.
Delnice: a) denarni zavodi: Celj< ska posojilnioa d. d. den. 210, Ljubljanska kredit, banka den. 225. bi. 240, Merkantilna banka den. 123. bi. 130, Prva hrvat. šteđ. den. 916, bi. 922, Slavenska banka den. 100, bi. 102; b) podjetja: Strojno tovarne ln livarne den. 150. bi. 154, Trbovelj, prem. družba bi. 475. Združene papirnice den. 123, bi. 130.
Zadolžnice itd.: 4}.£% kom. zad. dež. banke bi. 90.
Zagrebška borza«
Dne 19. septembra- — Sprejeto ab 13.
Devize: Curih 13.60—13.70, Pariz —.—, 3.90. London 324.50—327.50, Praga 216.90—219.90, Ne\vyork 71.75—72.75, Milan 316—319, Dunaj 0.10175—0.10375. — Valute: dolar 70.75—71.75. Hra —.—, 3.19.
Efekti: 7odst. invest. posoj. 1921 64—64.50, 2 in polodst. dr.ž renta za ratnu štetu 115—116, Ljub. kreditna 220—25, Centralna banka 30—31, Hrv. eskomptna banka 109—110, Kreditna banka, Zgb. 112—113, Hipot b. 58—60, Jugobanka 102—105, Praštediona 915— 17, Slavenska banka 100—104, Šećerana. Osijek 875—900, Isis d d. 65—68, Nihag 84, Gurman 875—900, Slavonija 77—79, Strojne tov. 150. Trboveljska 445—450, Vevče 123—35.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 19. septembra. Današnja borza: Beograd 7.35, Praga 15,90, Newyork 529.75, London 23.63. Pariz 28.05, Milan 23.50, Dunaj 0.00747.
— Trst 19. septembra. Predborza: Beograd 31.50—31.60, London 101.80—101.90, Pariz 122.30—12260, Newyork 22.75—22.SO, Curih 429.50—431.—, Dunaj 0.0320—0.0323, Praga 68.30—68.60.
—• Dunaj, IS. eept. Derlze: Beograd 987—991, London 317.300—318.300. Milan 3109—3121, Newyork 70.935—71.185, Pariz 3787—3803, Praga 2130—2140, Curih 13.415 —13.465. Valute: dinar 70.460—70.860, dinar 982—988, lira 3090—3110, češka krona 2120—2136.
Stran 2._____»sluvCn>sm      a x U t u   j.u zu septembra i5tj4
Kritični dogodki na Bolgarskem.
Stališče naše vlade. — Krvavi boji se nadaljujejo. — Velika
za Todorom Aleksandrovom.
— Beograd, 19. septembra. (Izv.) Zunanji minister je na snočni seji pre« čital vsa došla poročila o dogodkih na Bolgarskem, o krvavih spopadih med makedonskimi četaši in o stališču naše vlade napram Bolgarski. Naglašal je, da vlada najpazljiveje in najbudneje smotri in spremlja razvoj dogodkov, v kolikor so v zvezi z varnostjo naših obmejnih krajev. Naša meja napram Bolgarski je zadostno zavarovana, — Vlada je samo čuječ opazovalec vsega, kar se godi na Bolgarskem in se noče vmešavati v bolgarske notranje stvari. Odločena pa je, varovati interese drla* ve in njen ugled na zunaj.
— Beograd, 19. septembra. (Izv.) Iz Sofije prihajajo poročila o novih pobo* jih in umorih. Krvavi spopadi se ne vrše samo na črti Petrič*Dzumaja, pri* šlo je do krvoprelitja tudi v [Varni, Plovdivu in v drugih mestih.
— Sofija, 18. septembra. (Izv.) Da* nes dopoldne je meščanstvo priredilo žalno manifestacijo za umorjenim vo* di tel jem makedonskega gibanja, Todo* rom Aleksandrovom. Vse mesto je bilo ▼ črnih zastavah, javni lokali so bili zaprti, ravnotako prodajalne in delav* niče. Ves obrat in promet sta počivala. Bolgarska prest olica je naj globoke j še žalovala za Aleksandrovom, Že ob 9. dopoldne so se začele zbirati velike množice naroda, makedonski begunci, makedonske organizacije in razna bol* garska kulturna društva na trgu pred cerkvijo Sv. Treh kraljev. Po ulicah, po vseh zidovih in kioskih so bili na* lepljeni veliki lepaki, ki so proslavljali Todora Aleksandrova kot nacijoname« ga junaka, naglašujoč, da z njegovo smrtjo ni ugasnila od njega tako živo propagirana ideja po osvobojenju Ma* kedonije, marveč da so vse makedon* ske organizacije navdušene in odločene voditi nadaljno borbo za njo. Lepaki so končali z vzklikom: »Živel Todor Ale« ksandrovU Po izložbenih oknih so bile izobešene njegove slike, zavite v črni
žalna manifestacija v Sofiji
flor. Pristaši Todora Aleksandrova so nosili na rokah žalne znake.
Ob 9. dopoldne je metropolit v cer* kvi Sv. Treh kraljev opravil svečan pa* rastos. Pred cerkvijo je bilo obešenih nad 100 vencev, ki so nosili najrazlič* ne j še napise, tako: »Todor Aleksandrov je umrl! Naj živi Todor Aleksan* drov!« »Makedonska stvar se ne more podkupiti!« »Duh Aleksandrova bdi nad nami!«
Ko je zadonela žalna p~sem »Več* naja pamjat«, je ~-sa na trgu zbrana množica pokleknila in začela moliti. Po končanem parastosu je metropolit nago* voril žalujočo pokojnikovo soprogo:
»Nesmrten ostane Todor Aleksan* drov, ker Je vse -roje življenje deloval za blagor in svobodo ponižanih. Njega je Bog sprejel v svoje naročje, njega, ki se je boril za svobodo. Ni umrl! To Vam bodi kot uteha 1«
Za tem so govorili zastopniki raznih makedonskih organizacij, na kar se je po boulevardu in ostalih glavnih ulicah razvil velik žalni sprevod.
Na naši južni meji popolen mir. ministrstvu. — Beograd, 19. sept (Izv.) Notranje ministrstvo je snoči izdalo situacij-sko poročilo o varnostnih naredbah glede južnih krajev in o miru na meji Poročilo naglasa, da je medsebojno klanje makedonskih Četaških organizacij zelo vplivalo na neuspeh akcije, ki Jo je pripravljal Todor Aleksandrov proti naši meji. Okrog 20. avgusta je makedonsko Četaško vodstvo začelo forsirati akcijo proti našemu obmejnemu prebivalstvu ter koncertriralo Četa-ške tolpe, ki so imele vdreti v naše ozemlje. Nekatere Čete so že vdrle, a jih je naše prebivalstvo s pomočjo vojaštva in orožništva premagalo m zapodilo v beg. Vse te čete so v divjem begu zbežale nazaj na Bolgarsko. Vojaštvo je prijelo več četašev. Vsa četa-ška akcija se je tudi ponesrečila vsled demoralizacije, ki je nastala po smrti Todora Aleksandrova.
Konec kovinarske stavke na Dunaju.
— Dunaj, 19. sept. (Izv.) Industrijci so snoči na svojem plenarnem zborovanju sprejeli s kovinarji sklenjeno kolektivno pogodbo. Do 30. septembra imajo posamna industrijska podjetja pismeno izjaviti. Če priznajo za svoje podjetje sklenjeno pogodio za veljavno ali žele, da se posebej pogajajo s svojim delavstvo. V slučaju kakih konfliktov je začasno ukinjena obsežnejša mezdna borba.
Konferenca obratovodij je sklenila kovinarsko stavko proglasiti za končano. V večini obratov in podjetij so delavci začeli z delom. V nekaterih obratih se delavci upirajo in hočejo Še dalje stavkati. Komunisti hujskajo delavstvo, naj vstraja v stavki.
Kompromisni predlog, sklenjen med industriici in kovinarji glede kolektivne pogodbe, je bil včeraj na sestanku obratovodij sprejet z devetdesetinsko večino. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki poživlja delavstvo, da gre zopet na delo. Resolucija zagotavlja v ostalih pokrajinah stavkujočhn kovinarjem solidarnost dunajskih tovarišev.
— Dunaj, 19. sept. (Izv.) Danes zjutraj so večinoma vsi kovinar?! pričeli z delom. Skoraj vsi obrati poslujejo. V predmestjih je snoci prišlo do demonstracij in incidentov. Na zborovanjih so komunisti hujskali stavkujoče kovinarje k nadaljevanju stavke.  Prišlo je med
socijalisti in komunisti vsled tega do konflikta. Več oseb je bilo ranjenih.
— Dunaj, 19. sept. (Izv.) Pogatanla med kovinarji fn industrljci v ostalih zveznih deželah trajajo še dalje in stavka tam še n! danes končana. Zastopniki kovinarjev zahtevajo, da industrljci odobre na Dunaju med kovinarji in industrijci sklenjeno kolektivno pogodbo. Industrijci teh pokrajin se tej zahtevi upirajo.
VSTOP NEMČIJE V DRUŠTVO NARODOV.
Berlin, 19. sept.   (Izv.) Glasilo
zunanjega ministra »Die Zeit« izjavlja, da vstop Nemčije v Društvo narodov pomenja vprašanje politične smotreno-sti in preudarnoti. Angleška poročila o skorajšnjem vstopu Nemčije v Društvo narodov je treba smatrati kot kombinacijo. Potrebna so še zadevna pogajanja in je treba vprašanje premotriti z vseh političnih vidikov.
LA FOLLETTE ZA REVIZIJO VESAILLSKE MIROVNE POGODBE.
— Newyork, 19. sept. (Izv.) Predsedniški kandidat senator La Follette je v svojem oficielnem govoru na shodu v Newyorku zastavil svojo častno besedo, da bo uporabfl ves svoj vpliv kot predsednik ameriških Zeđfnjenih držav v slučaju izvolitve za revizfco versafll-ske mirovne pogodbe. Stremel bo tudi za tem, da se odpravi vojaška službena obveznost in bo skušal doseči, da narodi sami odločajo o vojni aH miru.
Politične vesti.
= Odlikovanja tujih diplomatov. Z ukazom ministrstva inostranih del so se odlikovali sledeči tuji diplomati: Ja* mes B. Gerard, bivši ameriški poslanik v Berlinu z redom sv. Save prve vrste, Louis Walls, direktor newyorškega »Ti* mesa« z redom sv. Save tretje vrste, J. Al. Colmodin, tajnik švedskega posla* ništva v Carigradu, D. Eulembios, taj* nik grškega poslaništva in George Del* qoins. tajnik belgijskega zunanjega mi* nistrstva z redom sv. Save četrte vrste.
= Rusi in zakon o zaščiti delavcev. Mi* nister za socijalno politiko je izdal naredbo, glasom katere ukinja veljavo predpisov pra* vilnika o inozemskih delavcih za ruske be* gimcc. V bodočnosti spadajo Rusi samo pod odredbe policijskega nadzorstva, in ne stoje več pod kontrolo ministrstva za socijalno politiko.
== Komunisti o klerikalni vfadl. »De-
lavsko-kmetijski list«, komunistično glasilo v Ljubljani piš*e o novi vladi sledeče: »Pribičevićeva vlada nas je vrgla v zapore in klerikalna nas drži še dalje notri!«
— Beogradski nuncij Pelegrinetti. Po končanem marijanskem kongresu v Ljubljani je nuncij na našem dvora msgr. Peligrinetti odpotoval v Rim, da je poročal papežu o verskem življenju
v naši državi in o poteku pogajanj za sklenitev konkordata.
= Spremembe v notranjem ministrstvu. Notranji minister Nastas Petrovič je snoči odpotoval v Belje, da predloži med drugim tudi več novih ukazov kralju v podpis. Ukazi se nanašajo na važne premembe glede uradni-štva v notranjem ministrstvu.
= Proračun pofiedefskega ministrstva. V poljedelskem ministrstvu je Izdelan načrt proračuna za leto 1925— 1926. Načrt je bH izročen finančnemu ministrstvu v odobrenje. Načrt izkazuje Pol milja rde dinarjev izdatkov. Ti izdatki so še enkrat toKki kakor v proračunu za leto 1924—1025. Povišani 90 krediti za razne melioracije posestev.
— Obsodba špflonke v Novem Sadu. PoRcija v Pančevu je že let* 1923. aretirala neko Rozalijo Horvat pod sumom šptjonaže v korist Madžarske. — Novosadsko sodišče io je svoj čas z« to kaznovalo s štiriletno ječo. Sedaj Je apelacijsko sodišče v Novem Sadu ponovno razpravljalo to afero. RozaHja Je priznala, da je leta 1923. poznala nekega agenta, ki jo je naprosil, da prenese v Madžarsko pisma zaupne vsebine. To naj stori iz ljubezni do njega. Rooa-
Hja Je storila, kakor je želel njen zaročenec. Apelacijsko sodišče je prvo kazen znižalo na leto in pol.
— Demokrat Vilder o Radiću. Beogradsko »Vreme« prinaša razgovor s samostalnim demokratom Vilderjem, ki je izjavil med drugim: »Radiću je treba omogočiti popolno delovanje v vladi, takisto mu je treba omogočiti popolno izvedbo Davidovičevega sporazuma, — Radič ne skriva svojih ciljev. Kar se tiče monarhije, je povedal povsem jasno, da mora z njo računati danes, ker je činitelj, za katerim stoji večina naroda. Toda njegov cilj je ta. da se sedaj okrepi in da si na prihodnjih volitvah, ki jih smatra, da so blizu, izvojuje veČino v zvezi z narodnimi manjšinami. Tedaj naj bi nastopil trenotek, o katerem je rekel v moskovskih »Izvestjih«, da se kralju ne more ničesar dogoditi, nego da se ga svečano spremi do državne meje.«
= Diplomatični sprejemi. Zunanji minister je včeraj sprejel češkoslovaškega poslanika Jana Šebo, španskega fn avstrijskega poslanika, ki so se pri njem informirali o zadevah, tičočih se teh držav. Zunanji minister je sprejel dalje našega poslanika v Sofiji Milana Rakiča, ki mu je poročal o zadnjih dogodkih na Bolgarskem.
Zaključek H'?h!janske norote.
Umor v Podgorici. — Bedenk obsojen na eno leto ječe. — Dva tatinska tipa.
K včerajšnjemu poročilu o umoru posestnika Lovrača, ki le bil Podgorje! in vsej okolici pravi strah, nadaljujemo:
Orožnika Pivk in Janežič sta izja-vfla, da je bil posestnik Lovrač pravi strah Podgorici in vsej okolici. Obtoženca je enkrat lovil s sekfiro.
Priča Martin Rebolj ie potrdil, da le obtoženi Bedenk večkrat pri njemu prenočil, ker se ni upa! radi Lovrača iti domov. O umorjenem Lovraču se Je izrazil zelo drastično: »En drek ga Je Skoda!«
Nadaljnje priče so obtoženca vse zelo pohvalno opisale kot dobrega m pridnega delavca.
KAKŠEN .TE BIL LOVRAC?
Obtoženi Bedenk ima samo eno majhno kazen, v kazenskem listu je zaznamovan prestopek radi razžaljenja časti.
Zelo pfTOfsan pa Je kazenski Ust umorjenega Lovrača, Starec ima dkbli 15 kazni, kar vse na to kaže, da ie bil res nasilen in strahovit človek. Pred 20 leti je zaklal svojega lastnega brata ter ie bil obsojen na 6 let ieče. Pretepaval je očeta Tn mater teT Je postajal vedno bolj surov in nasilen. Povsod je klal z nožem, kamor je prišel. Soseski je bil nevaren tud! kot tat. osobito kot poljski tat. Njegov gospodar, lastnik h!_ Se v kateri ie stanoval, ga Je opisal kot nasilneža, k! se ga le sam kot gosn^dar bal, zlasti če le bil oiian. takrat Je b?! porjolna žival. Tuđ? nie^ova prejšnja gosoodarfa sta kratko naslikala Lovrača kot zelo grdecra in živalskega človeka. V istem snrslu opisujejo Lovrača tudi uradna poročila orožništva in županstva.
Po govorih državnega pravdnika dr. Ogoreutza in zagovornika dr. Ažmana k s ta vP enim vprašanTem jarlede umora oziroma uboja in p^esto-nka proti zakonu o no_ šeniu orožja In po reasumefu predsednic so norornki soleasno zanikali vprašanje crlp-de umora, soglasno so na pnfrtJRfl ostali dv*» vprašanji, to je glede nošenja orožja in glede uboja.
Ma notflag! tecra vnrašania le ooromo «joffT*c> Bedenka obsodilo raoT; "h^la po S 1^0 k. z.. oo*tevair>c* v smKtn 5 1^2 vse nlalševalne okoliščine in radi prestopka zakona o nošeniu omŽJa na 1 leto težke Ječe.
VLOMILCA V BRANJEVSKE BARAKE. Včeraj popoldne sta sedela na obtožni klopi 211etni samski delavec Ignac S al a j iz Cerencovcev. že predkaznovan, in 291 etru Vincenc Obrula, rojen v Tepanjah, samski delavec brez stalnega bivališča in tudi že predkaznovan. Obtoženca sta bila strah in trepet vseh ljubljanskih branjevk In sta v času od 4. maja do 13. maja tzvr-šila nič man! nego šest vlomov v barake. Prvi vlom sta izvršila dne 4. maja na Go-sposvetski cesti, kjer sta obiskala branjev_ ko Frančtško Živec in odnesla razne iest_ vine, slaščice in druga jedila v vrednosti 4118 kron. Tri dni pozneje sta izvršila nov vlom in sicer *v barako Marije Kozinc pri Kolinski tovarni Tukaj sta odnesla razne slaščice v vrednosti 1105 kron. Takol naslednji dan dne 8. maja sta šla zopet na posel. Svoje delovanje pa sta premestila na zahodni del LJubljane. Vlomila sta v barako Marije Lovše na Tržaški cesti, odnesla nekaj klobas, par kilogramov slanine In različne slaščice v skupni vrednosti 1370 kron. Štiri dni pozneje, dne 12. maja, sta se pojavila na GKncah, kjer sta izvršila zelo plo. donosen vlom v baroka Marije SkulJ. Tukaj sta odnesla 14 kg suhega mesa, 20 klobas, nekaj slanine, več steklenic piva ta drugih stvari v skupni vrednosti 3239 kron. Oči vidno Jima ta plen ni zadostoval, kajti Že prihodnji dan, dne 13. maja, sta Izvršila nov drzen vlom v trgovino Antona Matirana m odnesla: 94 amerHUh ševro-kož, 12 HonJ-skfh sevro-kog, 5 parov visokih moškfc čevljev, 4 pare čevljev za dečke, 1 par škornjev, 1 crn usnjat suknjič in i par nizkih čevljev, vse skupaj v vrednost! 52.876 kron. Skupna vrednost vseh naropanih m utcraclenlh predmetov znaša 62.708 Sron. Oba obtoženca sta tipa prefriganih fn delo-mrfnfh oseb, katerima se ni Dobilo delati !n sta hotela le na tuj račun žtveti. Vlom sta IzvrSIla navadno na la način, da sta z sL darstoo spono (klantoT nasflorrm odprla vrata barake m dottm je eden kradel, je ostal drugI na straži. Prvi obtoženec ie bil rada j tatvine že dvakrat.    č~'"< ra ?e šestSra? 1
predkaznovan ter je pobegnil pred pel leta iz mariborske kaznilnice. Posluževal se Je tudi napačnih imen. Oba obtoženca sta priznala vse tatvine.
Po zaslišanju prič in po soglasnem po. rotnlškem pravorekn Je porotno sodišče obsodilo Ignacija Salaja na tri leta težke ječe in tovariša Valentina Ob~ula na pet let težke JeČe.
S to razpravo Je bilo jesensko porotno zasedanje zaključeno.
\?\m nrcf Pitanca o »t^kih
V peti komisiji Društva narodov se ie te dni razpraviialo o vprašanju ruskih beguncev v Evropi. Dosedanji visoki komisar za ruske begunce dr. Nansen se razreši funkcije in njegov delokrog se poveri mednarodnemu uradu za delo. Ugotovilo se je, da leta po Evropi več kot dva milijona ruskih beguncev. O vprašanju ruskih beguncev Je govoril tudi naš delegat, ljubljanski univ. prof. dr. Pitamic, ki je podal sledečo izjavo naše vlade: Vlada kraljevine SHS je posebno interesirana na vprašanju ruskih beguncev. Iz poročila, ki ga je ta.t-nišvo predložilo svetu pete skupščine, je razvidno, da je vlada SHS porabila za vzdrževanje rurskih beguncev ogromne vsote. Celokupna do danes uporab-lena vsota dosega 300 milijonov dinarjev. Svoboden sem. da opozorim komisijo na prosvetni problem. Za bodočnost ruskega naroda Je zelo važno, da njegova omladina, razpršena tako dolgo po raznih krajih naše zemlje, ne ostane brez potrebne vzgoje in prosvete. Glede tega vprašania sem srečen, da vas obvestim, da vzdržuje naša država več gimnazij po raznih krajih srbsko-hrvat-sko-slovenske domovine. Organizirali smo tudi strokovne tečaje iz železniške, elektrotehnične in rudarske in druge stroke. Pri ti priliki morem reči, da ni dovelj, ako damo ruskim beguncem samo krov nad glavo in hrano. Treba j!m je dati poleg materijalne in intelektualne hrane še moralno, tako da se bo ujemala z njihovo vzgojo m prosveto. To je- zelo važno, ker pripada večina beguncev inteligenci. Naša vlada je to upoštevala in namestila veliko število beguncev v državnih in zasebnih uradih, n. pr. inženjer je, bančne uradnike, profesorje itd. Če poverimo skrb za ruske begunce Mednarodnemu uradu za delo. moramo skrbeti, da ta urad prevzame tudi skrb glede moralnega In vzgojnega problema ruskih beguncev, o katerem sem ravnokar govoril. Večkrat se je govorilo, da so ruski begunci s pomočjo legitimacij Društva narodov uživali po nekih državah meščanske državljanske pravice. V tem oziru vas bo interesiralo izvedeti, da smo našim beguncem dali vse državljanske pravice in da smo v tem oziru šli celo tako daleč, da so ruski begunci glasovali v ustavodajno skuoščino. To smo dovolili iz splošnega čustva vezanosti z ruskim narodom, ki ga imamo že izpred svetovne voine in ki ne izhaja samo iz humanitarnosti, marveč iz splošne slovan-ke solidarnosti. __
Pravice narodnih manjšin.
Na enem zadnjih zasedanj je poljska vlada končno predložila parlamentu osnutek zakona o narodnih manjšinah, ki govori v svojih določbah o visoki kulturi poljskega naroda. V bodoče bodo morale poljske oblasti sprejemati vse dopise narodnih manjšin v njihovi materinščini. V vzhodni Galiciji, Voliniji in v enem delu Po-Ijesja so priznane vse pravice ukra-jinšČini. Beloruščina uživa enake pravice kot poljščina v vojvodstvih Vilna, Novgorod in Grodno, v enem delu Po-ljesja in v okraju Bjelostok. Litovski jezik je priznan v okrajih Vilna-Troki in Svenčani. Ti trije jeziki so po novem zakonu priznani v omenjenih pokraji-nih kot obvezni za vse urade, ki imajo posla z narodnimi manjšinami. Vse uradne publikacije morajo biti pisane v dveh jezikih: v poljščini in v jeziku dotične narodne manjšine. Tudi sodišča lahko uradujejo v krajevnem jeziku. Oblasti so dobile strogi nalog, da morajo brezpogojno ustreči vsaki želji
tujca, ki zahteva od njih uradno k pondenco v svojem \c i! u.  \* '.' glede ljudskih  šol, kjer • materinščini dorične na'«    te manj Ako pa tvori poljska dec   v kake ju 75 °o vseh ujencev, tedaj je    >i k t šolah samo v poljščini. Zad prošnja 40 staršev, ki Imajo J u cev, da mora oblast dovoiti dv Jezično šolo.   Ce pa zahtevajo starši r 1 učencev, da se otvori p::^nazija z učnim jezikom dotične manjšine,   m ra država tej želji brezpogojno ustreli. Vendar pa velja za gimnazije doloc' , da se poučuje poljska z? 'dovina in literatura izključno v poljščini V strokovnih šolah se vrši pouk odslej v i jezikih, čim zahteva to 40 dijakov.
Ni treba posebej omenjati, da so vse narodne manjšine s tem zak< i zelo zadovoljne, dasi je prezrl Veliko-ruse, Žide in Nemce. S tem je storjen pni korak k ublažitvi politične n: tosti, ki  je visela kakor temni obl nad Poljsko republiko vsa povojna leta. Ta zakon je tem večjega pomena ker prekaša po svojih plemenitih določbah vse ono, kar so storile za narodne manjšine druge države.
V angleški reviji »Fordnighc'v Review* se je pojavil nedavno Članek, v katerem govori avtor o položaju narodnih manjšin na Češkoslovaškem, v Jugoslaviji in Romuniji. Tendenca tega članka, ki sicer bazira na statističnih podatkih, je zelo nepovoljna za mirovne pogodbe. Avtor obsoja v prvi vrsti angleško vlado, ki je zapisala na svoj prapor Čisto nekaj drugega, kot se dogaja sedaj v Srednji in jugovzhodni Evropi. Clankar, ki je prepotoval te dele Evrope, trdi, da državniki, ki so sklepali mirovne pogodbe, niso upoštevali onih principov, v čijih imenu je tekla na bojnih poljanah kri, marveč so jih nadomestili z drugimi. Zanimi\o je njegovo mnenje o razmerah v Jugoslaviji, kjer vidi angleški pisec konglomerat raznih narodnosti, med katerimi je 700.000 Bolgarov v Makedoniji in ob vzhodni meji Jugoslavije. Razume se, pravi avtor, da je srbski element v Jugoslaviji najštevilnejši, ali ta element sam po sebi ne predstavlja kompaktne večine. Avtor dolži jugo-slovensko vlado, da se poslužuje represivnih sredstev in da zlorablja celo agrarno reformo za raznarodovanje svojih manjšin. (?)
Clankar opozarja Zvezo narodov na kritičen položaj, v katerem se nahajajo mirovne pogodbe, ter svari angleško vlado, da krijejo razmere, v katerih žive narodne manjšine, v sebi kali bodoče vojne. On je prepričan, da z nasiljem ne bo mogoče zatreti nacionalnega čuta narodnih manjšin, in citira odstavek iz Masarvkove knjige - X -va Evropa«, v katerem govori prezi-dent CSR precej jasno o potrebi revizije obstoječih mirovnih pogodb, v kolikor so razkosale nekatere male narode.
Poljska je s svojim zakonom o narodnih manjšinah zavrgla predsodek in položila temeljni kamen notranje konsolidacije. Dobro bi bilo, da slede njenemu zgledu tudi druge države, zlasti Italija in Avstrija, kjer je slovanski element tako izpostavljen raznarodovanju, da ga čaka neizogibna nacionalna smrt, če vlade teh dveh držav pravočasno ne krenejo na pot pravičnosti in zakonitosti
Darnife m snknhki Tphnr!
BINO IDEAL
predvaja v četrtek 18., petek 19., aoboto 20. in nedeljo 21.
t m. pustolovno diamo v 5 dejanjih izborne režije D. \V. Griffith
Burna noč.
V glavni vlogi Harry Hull in M. VVallace.
Sirota. — Lov za dedščino. — Brezsrčna mati. —Tihotapstvo. — Dva zagonetna umora. — Nedolžno osumljen. — Zvest sluga. — Strašen vihar. — Razkrinkani pustolovec. — Srečen zakon.
f014
Brez posebnega obvestila.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prija* tel j em in znancem tužno voat, da je naš prearčno ljubljeni soprog, brat, svak in stric, gospod
FRANJO PAPST,
višji revident državnih železnic,
po dolgi mučni bolesni dne. 19. septembra ob 10. dopoldne, previden "s tolažili svete Tere ▼ 49. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega se bo vrini v nedeljo dne 21. septembra ob 4. popoldne iz hiše Žalosti, Kolodvorska ulica št. 34 na kolodvor, od koder se prepelje na postajo Videm»Krško in bo pokojnik položen na domačem pokopališču ▼ rodbinsko grobnico.
Sv. masa zadušnica se bo služili v sentpeterski farni cerkvi ▼ Ljubljani v aoboto dne 20. t, m. ob pol 8. dopoldne.
V Ljubljani, dne 19. septembra 1924.
Žalujoča soproga in ostali sorodniki.
i
iS
Stev. 215.
»SLOVENSKI NAROD« dne 20 seplemba 1924,
Stran 3.
Prebivalstvo v Zagorje in drugod.
Dobro znani elementi, ld flm je mnoso do tega, da bi se o priliki razvitja prapora zagorske Orjune, dne 21. t m., ponovili tragični trboveljski dogodki, girijo po Zagorju in okolici peklensko laž, da pride ta dan Orjuna v Zagorje z namenom, Izzvati spopade ln prelivati delavsko kri Enaka lopovska namigavanja priobčuje tudi ljubljanski »Slovenec«.
Namen teh vesti je očiten. Njihovi razširjevalci hočejo zbuditi v delavstvu občutek, kakor da je po naši prireditvi ogrožena njegova varnost, njegovo življenje in imetje. Tako zbegano in na-hujskano, naj bi ljudstvo po trboveljskem primeru navalilo na Orjuno; došlo naj bi do novega krvoprelltia — ln potuhnjeni obrekovalci bi kovali Iz delavskih in orjunaSkih trupel svoj zločinski kapital!
Opozarjajoč- prebivalstvo in javne oblasti na infemalno zlobnost teh vesti in njihovih razširjevalcev, ugotavljamo ln proglašamo sledeče:
Orjuna Ima dne 21. t m. namen, razviti v Zagorju prapor svoje mestne organizacije in prav nič drugega! Ta namen bo izvršila, pa naj bo posameznikom prav ali ne, v popolni miroljubnosti in odkritem prijateljstvu do vseh poštenih ljudi brez razlike strankarskega prepričanja. S strani Oblastnega odbora ln Mestne organizacije Zagorje so izdane točne odredbe, ki jamčijo za absoluten red ln mir, v kolikor sta red in mir odvisna od Orjune.
Zagorsko prebivalstvo naj se ne boji z naše strani prav nikakega nepri-jateljskega nastopa in naj se ne da zapeljati brezvestnežem, ki bi radi že vnovič pisali svoje klete račune z nedolžno krvjo. Orjuna ni sovražna nikomur, najmanj pa delavstvu, in ne Izziva in ne napada nikogar, kdor ne vzdigne roke zoper njo! Dokaz tega so naši razvitji praporov v Radovljici ln Domžalah — dokaz tega bo nedeljska prireditev v Zagorju.
Vsekakor pa je ukrenjeno z naše strani ln s strani oblastev vse, da v slučaju kakega, pa bodi Ie najmanjšega incidenta ne bi moglo biti ne dvoma ne prerekanja o tem, kdo ga je zakrivil.
Orjuna ga ne bo zakrivila. Naše upanje tn iskrena želja je, da ga ne bi zakrivili niti nasprotniki njenega programa. Zdravo!
Oblastni   odbor   Orjuna v Ljubljani ln Mestra Orjuna Zagorje.
Stanovanjski zakon in želje najemnikov.
Sedanji stanovanjski zakon preneha <3ne 1. januarja 1925. V ministrstvu za socijalno politiko še nimajo tozadevnih načrtov in nobenih smernic za bodoč* nost. Predmetni načelnik socijalnega ministrstva je mnenja, naj se sedanji stanovanjski zakon z nekaterimi izpre* membami obdrži tudi v letu 1925. V slučaju, da bi sedanji stanovanjski za* kon več ne veljal prihodnje leto, bi mo« rala ministrstva preskrbeti za potrebno gradbeno politiko in gradbene kredite. Država bi morala izprazniti zgradbe za privatna stanovanja in zidati lastna uradna poslopja. V tem oziru se narav* no iz proračunskih ozirov ne bodo sto* rili nobeni sklepi, pač pa je zanimivo, da je socijalni minister pred dnevi iz* javil, da pripravlja izpreminjevalne predloge k sedanjemu stanovanjskemu zakonu, ki naj bi izpremenjen veljal tudi v orihodnjem letu. Zdi s*" pa, da obstoja neki načrt novega stanovanj* skega zakona, ki so ga izdelali strokov* njaki izven socijalnega ministrstva in ki vsebuje sledeče karakteristične po* teze: Novi zakon pred vsem naj ne bi veljal za sela in -od-želje. Uporabljal bi se samo v večjih mestih in krajih. Toda tudi tu naj bi zakon veljal samo za stanovanja, ne pa za lokale ln ne* stanovanjske prostore. Načelo neod* stranljivosti najemnika bi se v glavnem obdržalo. Toda glasom novega načrta bi za razmerje najemnika do najemo* dajalca prihajali predvsem dohodki obeh v poštev. Z eno besedo: vpošte* ▼alo se bo stališče ekonomsko slabih, pa najsi so ti v vrstah najemnikov ali pa najemodajalcev. Glede ankete je bilo svoj čas sklenjeno, da se anketa prizadetih organizacij ne skliče prej, predno se ne sestavi načrt novega stanovanjskega zakona. Pri tem je ostalo. Opaža se pa, da je socijalno ministr* atvo v tem vprašanju zelo malobesedno ln da se ne gane s tisto agilnostjo, ka* kor bi velevali socijalni interesi stano* vanjskega vprašanja.
2elje in načrti stanovanjskih
najemnikov. Nasprotno pa je organizacija na* jemnikov posetila te dni ministrskega predsednika Davidovića in mu predlo* žila svoj načrt stanovanjskega zakona. V prvem členu tega načrta se proglaša načelo, da mora vsak državljan dobiti stanovanje, in sicer tako državljani, ži* veći na deželi, kakor državljani v me* •tu, in da je k temu dolžna pripomoči
država. Stanovanje se ravnaj po Ho* hodkih najemnika. V Členu se našte* vajo poklici in osebe, ki ne spadajo pod to načelo. To so agenti, odvetniki, zdravniki, direktorji bank in podjetij, ministri, podtajniki, narodni poslanci, direktorji dnevnikov in trgovci. Sploh vsi, ki veljajo za bogataše. Ostali pa naj bi obdržali sedanja stanovanja od 1. januarja 1925 do 1. maja 1931., In sicer a sedanjimi najemninami. Boga* tašem ln njim sorodnim osebam naj ne odpovedo stanovanja s 1. novembrom 1925. Toda tudi tu mora država tem osebam v slučaju, da ostanejo brez stanovanja, priskočiti na pomoč v srni* slu prvega člena tega načrta. Po tem načrtu naj se dalje proglasi državo kot generalnega najemnika vseh stanovanj v državi, da na ta način lahko Izpolni naloge, predvidene v prvem Členu.
Stanovanja naj bi se dodeljevala po številu rodbinskih članov. Rodbini iz dveh članov pripada kuhinja in soba, na vsaka dva otroka pripade nova so* ba, intelektualnim delavcem pa še po ena soba za delo.  Najemnino naj bi določevala posebna državna oblast. To bi se moralo storiti takoj, najdalje pa do 1. novembra 1925. V novih zgrad* bah naj bi se najemnina določevala po ceni zgradbe, toda prekoračiti ne bi smela rentabilitete 12 %. Stanarina naj ne bi smela prekoračiti 10 % osebne dohodnine.   Do 1. novembra 1925 se morajo hišni lastniki preseliti v lastne hiše, če stanujejo po tujih. Člen 6. tega načrta nalaga bančnim in industrijskim zavodom, čijih kapital presega 2 in pol milijona dinarjev, nadalje občinam in cerkveno*šolskim ustanovam  in vsem samoupravnim telesom, da zgrade v te* ku dveh in pol let stanovanjske hiše za svoje uslužbence. Slaba stanovanja naj bi se ne oddajala, dokler se ne urede higijensko. Najemnina bi se plačevala blagajni državnega urada za stanovanja. Nadaljni   členi tega načrta govore o postopanju v slučaju popravljanja. Ako hišni lastnik ne bi mogel živeti z na* jemnino, tedaj mu bo prispevala držav* na oblast z mesečnim dodatkom do eksistenčnega minimuma. Nadalje naj se zabrani prodaja in rušenje hiše za deset let v sledečih mestih: v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Subotici, Novem Sadu in Skoplju. Policijskim oblastem se odvzame vsako poseganje v stanovanjske zadeve. Uprava fondov naj v bodoče ne izdaja posojila in kre* ditov lastnikom hiš za zidanje novih zgradb. Pomaga pa naj državi in samo* upravnim  telesom.  Načrt  navaja na koncu neka določila, ki se tičejo obrt* nikov.
Prosveta.
— PREDSTAVA »MASANAGINICE« z dvema gostoma. Že zopet »Hasanaginica«? Ali je nI bilo več kakor preveč zadnji dve leti? In je gledišče tudi res ostalo Jako prazno. Prišla sta pa S t o 1 k o v 1 ć In njegova soproga, ki imata gotovo vse drugačen repertoar nego mi. Stoj kovic je zelo poznan v svoji neposredni domovini, kjer Je več desetletij Igral od kraja do kraja. Ima brez dvoma kulturne zasluge za provinco srbskega dela našega naroda. Zato je prav, da gradi država vtrujenemu narodnemu delavcu most do gmotne preskrbe. Zato tudi ne bomo nevoljni, da so za provedbo Izbrali ravno naše držav, gledališče; brat mio, koje vere blo. Po brezkonkurenčnem Hasan Agi Markovića bi Imel tudi močnejši in GL lejšl umetnik, nego je Stojkovič, dosti težko pot do uspeha. Gospa Stojkovičeva je Igrala Hasan Aglno mater.     Predstava Je ob teh dveh igralcih tekla z neko pomiril Ivo umerjenostjo, kakor Če bi dejanje bilo zajeto iz Dickensovega sveta. Temperamentna Hasanaginlca gospe Rogoz ove nam Je znana In sem ji že ob prvem nastopu posvetil v tem listu vse zasluženo občudovanje. Nov Je bil Rogoz v epizodi starega Husejlna. Tudi nov in menda tudi gost je bil Osipović (ruski rojak) kot Husref In je v dobrem ln dokaj jasnem jeziku te! humoristični šarŽI dal prav mnogo življenja spo-minjaloč v tonu na mužlke Iz prvega prlzcra »Sela Stepančlkovega«. — Opremo zadnjega akta so že vtretjlč Izpremenlll. Najbolja Je bila ob Markovlčevem gostovanju, naj-slabeJša sinoči. Pozabili so, da mora soba Imeti okno, od koder gledajo otroci na prihajajoči sprevod svatov. Deca Je morala škiliti za neka vrata, o katerih Je bilo nemogoče misliti, da se skozi nla vidi kam drugam, nego v kak hodnik aH v sosedno sobo. Stojkovičeva tudi ni bila orijentirana, kam bi šla klicat deco. Klicala Je v navedena vrata, otroci so se pa prikazali pri vratih na drugI strani odra, to Je od tamkaj, koder smo ves čas videli hoditi ljudi v hišo ln Iz hiše. Manjšo deco bi bil meral režiser posebej naučiti, 'da bi ne bila stala na odru brez vsakih znakov ljubezni In čutenja, ko se JI za trenutek vrne mati, kateri se trga srce v zavesti, da Je njen prihod obenem samo slovo za vedno. To Je bila precejšnja napaka tn so malčke morda šele v zadnjem hipu skupaj nalovili, Ha so lih' sploH na odru Imeli. M. Z.
Operno gledališče. V soboto, đne 20. tm. se poje priljubljeno J. Straussovo delo »Netopir«, ki se ni Izvajalo ▼ Ljubljani že več let. V glavnih vlogab nastopijo gospa LovSetova ter gospodični Thaler jeva ln Sflllgojeva, gospodje Danilo, Kovač, Mobo* rlč, Peček, SubelJ, Zupan In drugI. To sani* mlvo Straussovo delo v resnici zasluži na* slov klasične komične opere ter si je naSlo pot na vsa velika svetovna odra. Netopir Je bil že pred vojno stalno na repertoarju dunajske dvorne opere. Dirigira g. kapelnik
Neffat, reilra g. P. Deberee Plese Je na* študiral g. baletni mojster Trobiš, Izvajajo Jih gna Svobodova, g. Trobiš ln baletni sbor.
— Šentjakobski gledališki oder v Ljub« I Jani. V soboto, dne 20. septembra: Za na* rodov blagor Otvoritvena predstava. V nedeljo, dne 21. sept.: Za narodov blagor.
— Izlet v Flrenze. Umetnostno zgodo« vinsko društvo naznanja, da Je moralo na* meravanl izlet v Flrenze zaradi velikih za« prek odgoditL Društvo se bo potrudilo, da se omogoči Izlet t prihodnji zgodnji po* mladi ter bo termin, pogoje ln ev. olajšave pravočasno razglasilo.
— Izlet v Veleeovo, ki ga Je namera* valo prirediti umetnostno*zgodovinsko dru* 8tvo, Je preložen na nedeljo, dne 21. tm. Sestanek ob 6.45 zjutraj pred Kolizejem na Gosposvetski cesti; voznina znaša za osebo 40 Din. Prijave sprejema do sobote opoldan tajnik društva (umetnoetno*zgo* dovinskl seminar na univerzi.)
— o modernr grafiki ln grafičnih teh« nlkah bo predaval dr. P. Mesesne'. ▼ aoboto ob 4.30 pop. v grafičnem oddelku »Mšneso* Te« razstave v Jakopičevem paviljonu.
— Za trgovske in Industrijske name« ičence (organizirane In tudi neorganizlra* ne) priredi razna predavanja socijalno* političnega značaja v teku letošnje zime »Društvo trgovskih tn Industrijskih name« ičencev Slovenije v LJubljani 1« Začne se s predavanji koncem meseca septembra, Predavall bodo priznani strokovnjaki. Prvo predavanje: Pravice ln dolžnosti name« ščenea do bolniških blagajn. Kraj ln čas predavanja se bo pravočasno po časopisih objavil. Po predavanju se bo vedno otvorila debata ln udeleženci bodo lahko dobili vsa potrebna pojasnila. Vstop k predavanjem bode dovoljen tudi poslodavcem.
— L. Lipovec: Iskrena ljubezen, eno« dejanka   »Spodobni   ljudje«   IV. SploSna knjižnica Bt. 88. V LJubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna ln  knjigarna.  Strant 28 Cena broS. Din 6. »Iskrena ljubezen« je Če* trta enodejanka v ciklusu »Spodobni lju* đje«, ki Je ravnokar izšla v založbi Zvezne tiskarne In knjigarne v LJubljani. (Prve tri že IziSle enodejanke tega ciklusa so: »Cisto rodoljublje«, »Roka roko«... In »2Ivetl!«) Ta mlčna komedjlca, ki Igra v patrljarhal* nem ozračju navidezno srečnega In mirno potekajočega,   konservativnega družinske* ga življenja vpokojenega đavkarja, njego* ve verne ln skrbne  družice ln nedolžno* naivne hčerke,   poteka v prvi polovici v mirnem idiličnem  tiru. A kmalu  se nad Jasnino družinskega miru razgrnejo temni oblaki, ki se razkade z bliskom tn ploho maziljenlh besev ln nepričakovanih lznena* denj v vlharček, ki sicer razčisti ozračje, a prej vzravnano debelce Pavllnklne ne* dolžnosti je okrnjeno, četudi so je skrbni vrtnarji s kolom rešene oficijelne morale. Stari   Jovijalni   zdravnik,   kl je povoljno vravnal vso zamotano zadevo, se Izraža h koncu napram stari Anči, vdani ln prepro* stl služkinji starega kova: »Pomagali amo. da smo rešili — oficijelno moralo da veste. Ampak kaj je to, tega vam ne moremo do* povedati. To nI nič za vse navadne ljudi. To Je nekaj za — boljšo družbo!!« Po raz* stanku ln po tipih je »Iskrena ljubezen«, kakor rečeno, mlčna Intimna komedjlca, ki bo na odru I kot čtlvo privlačna In mlkav* na. Nizka cena Bamlb Din 6 za izvod bo omogočila najskromnejšl blagajnici, da si nabavi ta okusno opremljeni zvezek »Sploš ne knjižnice«, ki v satirični obliki podaja zadeto sliko iz vsakdanjega življenja.
— Jugoslovenska Njiva z dne 16. sep* tembra prinaša sledečo vsebino: Petar Skok, Jugoslovenska ideja I naša nauka; Stanko Tomašič, šimUmarlonete; Vladimir Nazor, Dim; dr. Dvornlkovlč, Hrist, Budha, Schopenhauer; dr. Vrsalovlč, Prilikom Ma* retičeva »Savjetnika«, dr. Bubanovlč, Da* našnji Hrvati 1 Jugoslovenstvo; Beležke In kritike lz umetnosti, politike, ananstva, prosvete ter bibliografija.
— Pokret, št. 31. In 82. prinaša to*Ie vsebino: Uvodnik: Pred raskrsnicom, MI* lica Jankovič, Plavi dobročudni vali (prlpo* vedka); M. B., DrugI kongres komora; V. Stajic, Jovan Hranilovič; R. N., Amerlkan* s ki predlog za redukciju naoružanja; Ne* veslnjikl, Vuk (Pripovedka); B. DJorifi, Einsteinova teorija relativiteta; Beležke ta kulturni drobiž.
Glasbeni vestnik.
— Prednaznanllo. Koncert slavnega pl* anlsta Borovskega se vrSI v petek, dne 26. tm. ob 8. url zvečer v TJnlonskl dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni od ponedeljka dalje.
Sokolstvo.
— »Ljubljanski 8okol«. V nedelje, ftne 21. tm. dopoldne ob ^12. Izroči v telovad* niči v Narodnem domu odposlanstvo za* grebške sokolske Župe darilo društveni tek« movalnl vrsti, katera si Je priborila pri tekmi v Zagrebu dne 16. avgusta prvenstvo. Poživljamo članstvo, da se polnoštevilno udeleži tega društvenega slavlja. Zdravo! Odbor.
— V Grosupljem se Je vršila 14. tm.
dopoldne v tamošnjem gasilskem domu ob oblini udeležbi ustanovitev Sokola. Br. Rus Je pozdravil odposlance ln zborovalce, Slav* ko Slmončlč je očrtal predpriprave za dru* Btvo. Po sprejemu prečltanlh pravil Je po* zdravil novega Sokola tupnl starosta dr. KreJčI, za Savez V. švajger, sa okrožje H. starosta Krapež. Starosta novega društva Je br. Štrukelj, načelnik Slmončlč. Po pri* hodu dopoldanskega vlaka se Je podalo So* kolstvo b grobovom zaslužnih bratov, kjer Je spregovoril B. Drenlk v spomin pokojne* nm nadučltelju Joško Bergantu, kateri Je tik pred smrtjo vodil pripravljalna dela sa Sokola; Ig. Valentlnčiču, starosti Ljub. So* kola v 80. letih ter Alojziju Koprivcu, na* prednemu gospodarju ln prijatelju Sokola. Grosupeljsko društvo Je položilo na grobo* ve vence, godba dravske divizije pa Je Sa* igrala čustveni koral. Opoldne Je prispel Ljubljanski Sokol (Narodni dom) peš ls mesta. S popoldanskimi vlaki so prihajali gostje od ljubljanske, ribniške in novomeške
stran L Sprevod se Je vršil Izpred kolodvo* ra, na čelu mu domači jezdeci, godba, pra* pori, starešinstvo, članice, naraščaj in članstvo. Pri Javni telovadbi Je nastopil Grosupeljski Sokol s 60 osebami: moško ln žensko deco. članicami in člani s prostimi vajami. Marljivosti Grosupeljčanov ln načel* niku Simončiču sta priznala Javno pohvalo savezni starosta br. Gangl In starosta ljub. Sokola br. Kajzelj, ter obrazložila zbrane« mu občinstvu, zlasti domačinom naloge ln cilje Sokolstva. Tudi ostali del telovadbe, katero so izpolnili gostje: moški naraščaj, članice ln člani, Je z dovršeno izvedbo prostih vaj mnogo pripomogel k razumeva* nju Sokolskih teženj. Dve vrsti članov.go* stov na drogu ln bradlji, med katerimi smo opazili tudi br. Novomeščane, so vzbu* čili z vrhunskimi vajami splošno občudo* vanje. Telovadni del so zaključile članice Sokola II. s kiji. Marljive seetre so žele za to lepo točko navdušeno pohvalo občinstva. Ves spored Je spremljala marljiva godba dravske divizije pod vodstvom kap. dr. Ce* rlna. Pri telovadbi Je bil navzoč med dru« glm tudi savezni načelnik br. Ambrožič. mnogo domačinov; pritisnili so pa tudi LJublJančanJe ln Dolenjci od vseh strani, tako da so bili obširni prostori priznane narodne gostilne Rusove mahoma prena* polnjeni. Srečolov, godba, nastop mojster* skega pevskega društva »Zarja« Iz Tacna pod Šmarno goro, zlasti pa vsestranska iz« vrstna postrežba, vse to Je dvignilo veselo razpoloženje Izletnikov, kateri so vžlvall nele krasen dan sokolsko slavje, temveč tudi gostoljubnost. Grosupeljski Sokol sr Je s prvim nastopom pridobil vse simpatije, katere mu tudi obetajo srečno bodočnost.
B. D.
Julijska Krajina.
ITALIJANSKA LJUBEZEN DO »TUJERODCEV«.
Naš list se Je že bavil z govorom, s katerim je prošli četrtek otvoril v furlanskem Vidmu fašistovski poslanec PisentI učiteljske počitniške tečaje, katerih se ude. leiuje okoli 70 slovenskih In hrvatskih učiteljev. Nam, ki nimamo smisla za taka pedagoška načela, kakor se uveljavljajo v Italiji, Je seveda nerazumljivo, kako naj pedagoške tečaje otvarja državni poslanec, ki ni šolnik in sploh nima ničesar opraviti s šolo, ker Je čisto navaden odvetnik, pa brez odvetniške pisarne, ker se bavi samo s politiko oz. urejevanjem videmskega fa_ šistovskega glasila »I Giomale del Frluli« In goriškega njegovega slovenskega priveska »Nove Dobe«. Zato prepuščamo njegova »pedagoška« izvajania ob otvoritvi tečajev pozabnostl, kakor so lih prepustili pač rudi slovenski učitelji, ki so tako osten-tativno ploskali na Pisentijeva Izvajanja, da bi bil, če Ima le količkaj soli v glavi, moral razumeti, da se mu rogajo s svojhn ploskanjem. Da pa bodo naši Čitatelji videli, kako se poleg videmskega slovenožrca PI-sentija — ld se je proslavil kot bivši vL. fljemski prefekt s svojim ukazom o dvojezičnosti slovenskih listov — zanimalo za »tujerodno« učitelistvo tudi drugi, višji gospodje, naj po goriški fašistovski »Novi Dobi« posnamemo brzojavke, ki jih Je ob tej priliki prejelo vodstvo počitniških tečajev. Naši čitatelil bodo tako tudi Imeli priliko, da bodo mogli občudovati lepo »novodobno« fašistovsko slovenščino.
Tečaje Je pozdravil predvsem ministrski predsednik Mussolini ln njegova brzojavka se po »Novi Dobi« glasi tako-Ie:
»DrugI tečaj drugorodnih učiteljev, ki danes pričenja, bo močno prispeval v združenje starega In novega prebivalstva v obnovljenem duhu Italijanstva. Izražam srčno željo, da bi žel plodovi te uspehe. — Mussolini.«
Naučni minister Casatl le brzoiavil: »Dojde naj Vam moje največje zadovoljstvo nad otvoritvijo drugega tečaja italijanske kulture za drugorodne furlanske učitelje, zasluženim pobudnikom in učiteljem, ki so se ondi sestali, po moj najprisrčnejšl pozdrav. — Naučni minister Casati.«
Drž .podtajnik za finance, Spezzotti* pa Je poslal tako-le brzojavko: »Med tem, ko se otvarja med najboljšimi nadami drugI kulturni tečaj za drugorodne učitelje, izražam svojo nado, da utrdi vedno večje poznanje večtisočletne kulture bratovske vezi namenjene, da združijo v eno samo čustvo stare in nove državljane naše velike domovine. — Drž. fin. podtajnik Spezzotti.«
Ubogi učiteljll S kakimi želodci se ob tej vroči ljubezni nositellev večtisočletne kulturne vrnejo iz Vidma!
★   * ★
— Dedni občni zbor Dijaške Mattee v Trstu se Je vršil 14. tm. Udeležba je bila povoljna. Navzoč Je bil tudi posL dr. Wll* fan. Predsednik dr. Cok Je povdarjal važ* nost društva, ki Ima nalogo ne samo, da podpira dijake sploh, ampak da gleda pri tem predvsem na to, da se zagotovi ekst* stenca onim dijakom, ki so si Izbrali take poklice, kateri so najpotrebnejši ljudstvu t sedanji dobi. Lansko leto Je prišlo pro« lenj za nad 200.000 lir. Sredstva seveda niso zadoščala tem zahtevam. Dobro je do« Sla zapuščina pokojnega Blaža ln Ane Do* blda. Predsednik je podal podrobno poro* čilo o šolstvu nekdaj ln sedaj v Julijski Krajin!. Lani Je bilo na realki t Idriji 87 dijakov, na nižjem tehničnem zavodu v Vidmu Je bilo 45 dijakov. Na tolminskem učiteljišču Je bilo lani 233 dijakov, letos pa 217. Dijaki so bili sicer raztreseni po raznih srednjih šolah. Vseh naših srednje* lolcev študira v Italiji 447, lani jih Je bilo 660. V Inozemstvu Jih Je bilo okoli 700. V!* sokošolcev Je bilo lani 217, letos 210. Dru* štvo Je podelilo posojila 83 vlsokošolcem ln sicer kratkoročnih 21.992 Ur ln dolgoročnih 13.400. Ob zaključku zborovanja Je pred* sednik toplo priporočal vsestransko pod* piranje prepotrebne Dijaške Matice.
— Morilec Lušlckv znan po strašnem zločinu v Avčah. leži še vedno v goriški bolnici. Pričakuje se, da ozdravi, levo oko pa Je za vedno Izgubil. Njegova lena je 10. tm, zapustila bolnico.
— Blizu Ren5 so našli v nedeljo na ce* sti v mlaki krvavega neznanega človeka. Težko ranjenega Je pripeljal v goriško bol* nlco »Zeleni križ« lz mesta. Tam Je umrl, ne da bi se zavedel. Pokojni se piše Jakob Gorenjec. Je star 48 let ln je doma lz No* vega mesta v Sloveniji. Stanoval Je pri zl* gonlh In nabiral vojni materijal, vsled če* «ar Je prišel v konflikt z dvema drugima nabiralcema, ki sta najbrže njegova moril« ca.
— Izlat na Krn (2246 m) priredi Pla* ninsko društvo dne 20. ln 21. tm.
Turistika in sport.
— Prvenstvene nogometne tekme 21. septembra. V nedeljo se vrše v območju LJublj. nogom, podsaveza važne prvenstve* ne tekme. V LJubljani, na prostoru Ilirije, igrata Hermes In Jadran (ob 9. rezervi, ob 10.30 I. moštvi) ter ob 16. uri Ilirija In ma* rlborskl Rapld. Na igrišču Primorja se vrši ob 10. tekma Slovan : Slavlja, v Ma* rlboru Igrata Maribor in Celje. — Ilirija, ki Je od leta 1918 dalje z uspehom branila svo* jo prvenstveno pozicijo, se mora pripraviti letos na mnogo trši boj. V RapMu naleti na najnevarnejšega tekmeca. Zadnja srečanje med njima Je končalo neodločno 2:2 ln tudi za tekmo v nedeljo nikakor nI vnaprej si* gumo, da zmaga Ilirija. Ilirija bo Imela predvidoma premoč v halfih in morda tuli v forvvardu. zato pa razpolaga Rapid z bolj* So obrambo In ima veliko prednost, da na* stopi lzpočlt. dočim za Ilirijo težke tekme s SASK.om in v Zagrebu gotovo niso ostale brez sledu. — Zanimiv boj Je pričakovati tudi med Hermesom ln Jadranom. O Her* mesu Je znano, da marljivo trenira in da se nahaja v prav dobri formi, Jadran Je svoje moštvo reorganiziral in ojačll s ne* katerimi novimi silami.
— Tekme za prvenstvo Jugoslavije, V nedeljo se vrše semifinalne tekme za pr* venstvo Jugoslavije. V Sarajevu Igra Haj* duk proti Sašku. dočim nastopi v Beogradu Jagoslavlja proti Sportu lz Sombora.
— Tragičen Izid nogometne tekme. Pri nogometni tekmi na prostoru S. K* Olvmplja v Pragi je dobil igralec Vebr ta, ko nesrečen sunek z nogo, da Je obležal ne* zavesten ln je drugI dan podlegel poškod* bam.
— Boks. Argentlnec Flrpo poražen od črnca VVillsa. V Newyorku se Je vršil pred kratkim boksmateh med Južnoameriškim prvakom Luts FIrpom ln bivšim svetovnim prvakom, črncem Harry WIUson. črnec, k! Je bil stalno v premoči. Je porazil Argen* tlnca v 12. krogu po točkah. Zanimivi borbi je prisostvovalo več tisoč oseb In se Je pri blagajni vplačalo vsega skupaj nad 1 milijon dolarjev.
— »Pri Tlčku na Gričku« se vrši v so« boto ln nedeljo tekmovalno streljanje za lepe dobitke, na katero vabi vse znance in prijatelje tega sporta strelski klub »Grl* ček*. Po streljanju vinska trgatev, ki bo nudila vsem obilo zabave ln užitka.
— SPD naznanja, da so se do seefaj zatvorile sledeče koče: Malnerjeva ln Orož-nova pod Crno prstjo in Staničeva koča. — V nedeljo 21. t m se zatvorilo: Triglavski dom na Kredarici Aleksandrov dom, Češka koča In Cojzova koča. Ostale koče ostanejo do nadallnega odprte !n skrb ovan e.
Stjepanu Radiću v album
je napisal ruski publicist Gor doV-sklj članek, ki ga zaradi zanimivosti ln aktualnosti v celot! ponatiskujemo iz beogradskega »Novega Vremena«. — Gordovskij piše:
»Kadar priplufejo ruske ladje, kakor so plule nekoč, ko so odvažale vino v Rusijo in privažale odtod dragulje, tedaj spoznate, kaj Je storil Ra-dfc v Moskvi. Takrat zajadrajo ladje po Donavi do Zemuna in Vukovara. Pripeljejo cenenega žita, s katerim bodo naši seljaki krmili svinje, In prepričate se, kako dobičkonosna je trgovina z Rusijo ... A prebrisana glava Voja MarinkovkS pravi, da mi nismo zainteresirani na Rusiji. Mi imamo ne le trgovske, marveč tudi moralne interese. Pravim vam: Rusija je naša, mi pa njeni.«
To je izvleček iz vzornega dema-goškega govora, ki ga je imel te dni v Zagrebu Radić, tisti Radić, kl je potoval nedavno v rdečo Moskvo, da se pokloni boljševikom. Tako je govoril zagrebški Zaratustra, voditelj »kmetske internacijonale«, v tistem hipu, ko vsi mi Rusi v inozemstvu z napetim zanimanjem sledimo junaški borbi, ki so jo začeli ruski kmetje z Radićevimi pri-jatelji-banditi iz tretje internacijonale. Ruski kmetje sežigajo, obešajo in koljejo predstavitelje tiste bande, ki jo imenuje Radić v svoji nevednosti ali zavedni lažnivosti Rusija. Stotisočl gladu-jočih ruskih kmetov je pregradilo s svojimi trupli pot boljševišklm vlakom, natovorjenim z žitom, ukradenim tem revežem, in s tem žitom hoče hrvatsk! »kmetski voditelj« krmiti svoje svinje. Temu »seljaku« se sanja o »draguljih«, ki jih je videl očlvidno pri boljševiških komisarjih v Moskvi. Sebi — dragulje, svojim hrvatskim seljakom pa »cenenega žita« za rejo svinj.
Takšne nesramnosti In realnosti takšnega cinizma svet še ni videl. To je res »nova era«. Doslej si še nisem bil na jasnem, kaj je prav za prav »kmetska internacijonala« .Pri nas v Rusiji je ni bilo. Ruski seljaki, kakor tudi seljaki vsega sveta so bili vedno, so in ostanejo najkonservativnejši element, v katerem je globoko vkoreninjen instinkt lastnine in nacijonalne državnosti. Internacijonala ne gre v en koš s kmeti, ki so krepko zvezani z rudno grudo. Nje niso ustanovili kmetje, nego o4 za-
tiran 4.
»SLOVENSKI N A R O D« dne 20. septembra 1924.
ladja odtrgan! postopači-demagogi, ki
flh je podkrepila tretja židovska inter-nacijonala. Iz Radićevih besed se lahko prepričamo, kako vzvišeni so cilji te ?ntemacijonale: kupovati od Loliševi-kov »ceneno« rusko žito za rejo hrvatskih svinj. Delati to v hipu, ko ie ato In stotisoč ruskih kmetov obsojenih na izumiranje od lakote 1
Taka ie »kmetska« mednarodna Solidarnost Taka Je »seljaSka internacijon ala«. Ruski kmetje seveda ne poznalo svojih »prijateljev« v inozemstvu. V krvavi borbi z boljSevtki se ne zmenijo zanje. Ali naša dolžnost, dolžnost nas Rusov v Inozemstvu, ki smo vse Videli in slišali, je, da si zapomnimo govor predstavitelja »seljaške Internacijonale«. Naša dolžnost, Je pojasniti ruskim kmetom, kako so hoteli ob času ruske-Ba progroma In lakote hrvatski »kmetski voditelji« krmiti svoje svinje z žitom, ki so ga ukradli nam. To Je dolžnost, ki Jo nam nalaga naš narod- On mora poznati svoje prijatelje In sovražnike.
Kakor poročajo srbski Hsti, Je 50ti-soča množica iz bližnjih vasi ploskala Radicevemu govoru. Množice ne mislimo dolžitl. Hrvatski seljaki bi seveda radi dobivali »ceneno Žito«, aH po kakšni ceni, tega ne vedo m tega Jim voditelji ne pojasnila Kadar se osvobodi ruski narod Izpod intemacijonal-nega jarma m kadar bomo mi, Rusi, silni, kakor smo bili nekoč, takrat se Radiću ploskajoči Hrvati prepričajo, kaj ie storil Radić v Moskvi. Sram jih bo. Mi pa se bomo s studom spominjali te sramote. Takrat zaslišijo prokletstvo ruskega naroda, ruskih kmetov ln delavcev, na naslov internacijonale, v čije imenu je bila Rusija pribita na križ in Izdana. Takrat poznajo, da SSSR nI Rusija, marveč zavetišče mednarodnih pustolovcev, ki grade* svoje svinjsko blagostanje na krvi ruskega naroda. Takrat spoznajo, kaj je kmetska inter-nacijonala in kdo so njeni voditelji.«
Ne strinjamo se sicer povsem z avtorjem tega Članka, vendar pa mu moramo priznati, da Je dobro pogodil bistvo Radlćeve politike.
Dnevne vesti.
V LtubljanU dne 19. septembra 1924.
RazkrinEanl hinavci,
[Včeraj so oblasti konfiscirale »Uči« teljskega Tovariša« baj zato, ker je pri* občil članek v jugoalovenskem patrijo* tičnem duhu.  Nas v tem slučaju ne zanima niti konfiskacija kot taka, niti razlogi, ki so bili merodajni za ta Čin, temveč načelno vprašanje o konfiska* cijah m persekuciji svobodnega tiska sploh. Poznamo namreč junake, ki so bili   principijelni   nasprotniki vsake omejitve tiskovne svobode, ki so roh* neli in besneli, ko je bilo pod prejšnjo vlado konfisciranih nekaj opozicijonal« nlh listov, med njimi tudi »Slovenec«. Takrat so obesili ti junaki svoje demo« kratlčne nazore o tiskovni svobodi na veliki zvon in oznanjali urbi et orbi, da je vsaka konfiskacija kulturen Škandal in dokaz črne reakcije. Slovenska javnost se Se spominja, da je »Slove* nec« kričal o žurnalitičrti sramoti, ko smo ugotovili, da je bila njegova pisava tako izzivajoča in polna sovraštva do našega edinstva, da je bila državna ob* last naravnost prisiljena intervenirati in storiti tej  demagoški gonji proti državi konec. Nismo še pozabili pro* BtaSkega napada, s katerim je »Slove* nec« takrat odgovoril na našo ugotovi* tev, češ da smo proti tiskovni svobodi, torej proti demokraciji in proti držav* ljanski svobodi vobče. Spominjamo se tudi, da Je glavni urednik ^Slovenca«, gosp. S m o d e j odložil predsedništvo ljubljanske sekcije UJN z motivacijo, da ne more več biti predsednik organi* zaci je, čije Člani odobravajo koniiska* Cije.
Vse to se je godilo takrat, ko so klerikalci bili odločilni boj za ministrske stolčke. Zasedli so jih, in evo hi* navcev, ki naenkrat odobravajo kon* fiskacijo. »Slovenec« namreč niti z be* sedico ne omenja, da je bil včeraj pod klerikalno strahovlado zaplenjen »Uči* teljski Tovariš«. Mpravičeni smo torej sklepati, da se strinja s tem činom, ki ga je nedavno tako ogorčeno obsojal s načelnega stališča. Principijelni na* sprotniki vsake omejitve tiskovne svo* bode so se kar čez noč prelevili v prin* cipijelne zagovornike persekucij iste tiskovne svobode. Vse to seveda po znani armenski prislovici, da če ti jaz zapeljem in ugrabim ženo, je vse do* bro, če pa ti posežeš v moje rodbinsko življenje, ti razparam trebuh.
Kje je zdaj g. SmodeJ, da odloži svoje funkcije podpredsednika UJN, kje so klerikalni listi, da obsodijo ln ožigosajo s principi j etnega stališča kon* fiskacijo? Molče, ni jih, skrili so se in potuhnili, ker so hinavci, ki se bore za svobodo in demokracijo samo takrat, kadar gre za lastno kožo. Ali ni to žurnalistična sramota, ali ni ta molk dokaz nezaslišane hinavščine In dvojne morale, na kateri bazira vsa klerikalna politika?
w * *
_> Zahteve delavcev ljubljanske tobačne tovarne. Okoli 800 delavcev tukajšnje tobačne tovarne je šlo včeraj ob tričetrt na 12 v vrstah povsem mirno pred vladno palačo. Tam so se ustavili in njihovo deputacijo Je sprejel g. veliki župan dr. Sporn. Razložili so mu svoje želje ln zahteve. Izjavil Je, da jih sporoči na pristojno mesto. Deputacija Je to povedala manifestantom, ki so se potem razšli V svoji spomenici, naslovljeni na vlado ln narodno skupščino, pravijo, da zasluži monopolski delavec na teden 149 do 207 dinarjev aH na mesec 636 do 880 dinarjev, to v času, ko znašajo najnujnejše življenjske potrebščine za rodbino, obstoječo Iz moža, lene ln treh otrok, 2389 dlnarev na mesec. Ravnotežja v domačem gospodarstvu ni mogoče doseči, rudi ako delajo vsi rodbinski člani. Šestnajst mesecev se že bore* za to, da bi dosegli svoje predvojne plače. Monopoli dajejo državi 2000 milijonov prebitka. Delavske plače znašajo le. majhen »tel to vsote.
Prejšnja vlada Je bila končno sklenila, da se da tobačnim delavcem drobtinica, to je povišek 4 dinarje na dan, obenem pa so se imele odtegniti nekatere do-klade, ali sedaj ni od nikjer niti skor-jice 4 dinarjev. — One delavke in tisti maloštevilni delavci, ki so organizirani pri klerikalni strokovni zvezi, se niso hoteli pridružiti manifestaciji V uredništvu »Slovenca« pa so včeraj precej surovo odgnali delavskega zastopnika, ko je gospodom predložil apel tobačnega delavstva na vlado, narodno skupščino in javnost
— Povišanje mezd tobačnemu delavstvu. Finančni minister je v sporazumu z monopolno upravo odobril povišanje plač tobačnemu delavstvu. To povišanje je odobril tudi že računski oddelek in se imajo poviSki v najkrajšem času izplačati. Koliko znašajo ti poviški, tega beogradsko poročilo 5e ni moglo navesti.
— Občinske volitve v Ptuja preložene. Iz Ptuja se nam poroča: Ker Je bilo vloženih za občinske volitve toliko reklamacij, da vseh nI bilo mogoče pravočasno rešiti, zato ie odredil sre-ski poglavar v Ptuju, da se preloži volitev v občinski odbor mestne občine ptujske na nedeljo, dne 19. oktobra. — Kakor že znano, naj bi se izvršila volitev v občinski odbor po prvotni odločbi dne 28. septembra.
— Jugoslovansko profesorsko drultvo pri prosvetnem ministrstvu. Deputacija Ju* goslovenskega profesorskega Udruženja j« včeraj posetlla prosvetnega ministra In je pri njem Intervenirala v rasnih srednje* Bolske profesorje zadevajočlh vpraSanjIh, zlasti glede novega r ato na o srednjih So« lah.
— RESNTCA O PADANJU SLADKORNIH CEN. Različni hrvatski listi prinašajo vesti, da so padle cene sladorju na Dm 13 do 14, kar pa glasom točnih direktnih in konkurenčnih ponudb Iz sladkornih tov aren v Jugoslaviji nikakor ne odgovarja resnici, ker sq cene sladkorni pri odjemu celih vagonov znatno višje kakor pa v časopisih Javljene. Padec razlike v ceni Je izražen že Itak v novih ponudbah, ki so od zadnjih dobav stare kampanje preko Din 3 pri kg nižje nego prej. Zato pretiravanje nadaljne-ga padanja sladkornih cen In zmote konzu. m en tov nI na mestu.
— Tobak za češkoslovaško. čefikoslo* slovaška vlada je kupila od nase uprave monopolov zopet večjo količino tobaka ln sicer 800.000 kg. Pred dvema meseci je pro* dala naia uprava CSR 200.000 leg tobaka. To pot so plačali Cehi tobak v gotovini. Ali ne gre morda dober tobak v inozemstvo? To bi se dalo sklepati lz najslabših vrat to« baka. kl ga kadimo doma.
— Da se uvede angleSČlna v nase sred« nje Iole, smo poročali svoječasno. »Jugo** slovenski Lloyd* je Izvedel, da je bilo na neki Sol!, kjer se jo Imela angleščina podu* čevati relativno obllgaten predmet, začet« kom tekočega šolskega leta podučevanje sploh ustavljeno, ker se nI prijavilo zadost* no Število učencev. Na dveh ženskih real* nlh gimnazijah se nI moglo dobiti sa angle* fikl pouk niti minimuma učenk, sato bi radi vedeli ali se angleflkl jezik ukine s sred« njih sol ali se poskusa se nadalje, da se prepriča učeče o koristi znanja svetovnega angleškega jezika.
—Prostor za beogradski vzorčni se« menj. Te dni se Je vršilo v Beogradu po« svetovanje poklicanih faktorjev, kje naj se do'oči prostor sa vzorčni semenj, ki »e priredi prihodnje leto. Določilo se Je zem« ljisce svano »Probirnlca« na poti v Topčl* dar.
— Nove novcanlee po S ta 100 dinar« jev pridejo t promet najbrže začetkom pri« bodnjege meseca.
— Brod Volja«. V sredo J« bil Izročen prometu v Beogradu brod »Volja«, Izgrajen v ladjedelnici n% Cukariel. IsgradJtelj Je Rus g. Dimitrije Slrotkln,' ki Je imel v Rusiji okoli 1000 svojih brodov. Brod Je lepo izdelan in bo vrati v glavnem slulbo med Beogradom In Novim Sadom. Prostora ima za 8—0 vagonov blaga m sa ISO potni« kov. Ves materijal Je domač, samo motor Je kupljen na Danskem. O. Slrotkln Je kr« stil svoj brod na Ime »Volja«* <*a >Im« bollslra čvrsta volja, delavnost In vztraj« nost onih ruskih beguncev, ki vstvarjajo ln se krepko ndejetvujejo laven svoje domo*
— Nova moderna bolnic« ee zgradi v
Kosjeriču v užiskem okrožju. Za i>ričet«k dela Je odobren kredit en milijonov dinar« Jev.
— Skoda na Reki In ne Sueaku, katero so napravile zlobne Italijanske roke, po« sobno za časa D AnnussJjevega divjanja po reškem mestu ln okolici, je ogromna. D* AnnunzIJo Je deloval na Reki kot kr. podpolkovnik. Radi »zaslug«, ki si Jih Je Je stekel na Reki Je dobil a kraljevim uka« som odlikovanje s naslovom »princa«. Tako Je italijanska vlada Javno tn aluSbeno odob« rila slodejstva, ki jih Je on atorU na Reki. Italijanska vlada Je te izplačala odlkodai* ne reskim Italijanom ln pripadnikom tu* jih driav, ali na noben način noče plačati Škode, storjene Jugoslovenom. Nelzpodblt* no je dokazano, da je sa ikodo kriva Ita* llja. Dolžnost beogradske vlade je, da se ne* mudoma pobriga sa reske Jugoslovane, ker se bliža sestanek mednarodne komisije v Benetkah, ki je pristojna sa refieranje ta« klh vprašanj. Tu gre sa stotine vpropaače* nih nafilh ljudi!
— Proti ikrlatlcl. V Splitu se vrzi an* keta zdravnikov In predstavnikov zdrav* stvenih Institucij v svrho. da se določijo odrelbe za pobijanje skrlatlce.
— Obsojeni dobrovoljac Pred beograd* sko poroto se Je zagovarjal v sredo tajnik Saveza srbskih dobrovoljcev Dragoljub To* dorovie, ki je bil obtožen falsifikaclje ln drugih uradnih prestopkov. Todorovlč Je bU obsojen radi falsifikaclje na 2 leti jede, radi nekih drugih nerodnosti pri uradnem poslovanju pa na 5 mesecev sapora.
— Prihod dr LaskarJa v Beograd. Znani svetovni Šahovski prvak dr. Edvard Lasker prispe dne 19. tm. v Beograd. Beo. gradski šahisti mu priredijo svečan epre* Jem.
— Smrtna kosa. V Novem mestu Je včeraj umrl trgovec in posestnik g. Mihael Mramor, star 60 lat Pokojnik je bil vrl narodnjak fn naprednjak in eden med usta« norlteljl takratnega Dolenjskega, sedaj novomeškega Sokola, ki je bil ustanovljen pred 86 leti. Ohranimo agllnega sokolske« ga delavca v blagem spominu I žalujočim nase Iskreno sožaljel — Danes je umrl v LJubljani vISJl revldent državne železnice g. Franjo P a p s t. Pokojni je bil kot ve« sten uradnik ln dober družinski oče povsod zelo priljubljen. Pogreb bo v nedeljo ob 1«. popoldne. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini naie Iskreno so* al je!
— V počaičenjt blago pokojnega prlji« telja g. Mihaela Krsmerja je odposlala rod« bina Viktorja Rohrmanna v Ljubljani »So« kolu« v Novem mestu Din Ž50 za gradbeni sklad mesto cvetk na njegovo krsto.
— Nasilen policijski komisar. V Pakra. en je bil e svojega službenega mesta od* stavljen In aretiran tamolnjl policijski ko* mlsar. ki ja preko noči zaprl neko IS letno Slovenko in jo hotel zlorabiti Devojka je kričala na pomoč, nakar je komisar opustil svojo namero.
— Roperekl umor v Splitu. Na cesti MuČ*KlIs pri Splitu so nafili truplo 70 let* nega starca M. Bejlča lz Neorle. Starček je bil umorjen ln oropan.
— IZ RAZNIH krajev države. V Dolnjem Daruvaru na Hrvatskem se Je obesil seljak Jovo Jcftinič. — Pri Beogradu Je skočil v Savo železniški uradnik DuSan Milic. Samomor Je izvršil radi nesrečne ljubezni, poleg tega pa Je poneveril tudi 10.000 dinarjev. — Iz hotela VVllson v Beogradu Je Izginil pred dnevi trgovski potnik Mavro Kraso iz Osijeka. Računa nI plačal, pač pa le poslal pismo, v katerem veli. da gre y smrt.
— Vremenska napoved. Stanovitno le« po vreme.
Težka nesreča v Simon Gregorčičevi ulici.
!V! Simon Gregorčičevi ulici se Je včeraj popoldne dogodila težka nesre* ča, ki bi kmalu zahtevala človeško Žrtev. Okoli 16. (4. popoldne) je privozil šofer Avgust Kogoj s tovornim avto* mobilom, last Konzervnih tovaren na Vrhniki po ulici ter je vozil proti Gra* dišču. Ko je avtomobil prevozil peSpot, ki vodi iz Igriške ulice proti Erjavčevi cesti,  je  privozil nasproti na kolesu orožnik Anton C u j e č. Situacija je bi« la skrajno kritična, šofer se je skušal izogniti ter je okrenil avtomobil na desno, toda bilo je prepozno. Avtomo* bil je trčil z orožnikovim kolesom. Av« to je pa nato vlekel orožnika par me* tro s seboj. Kolo je popolnoma stri. — Orožnik je padel s kolesa in priletel na tla tako, da se je težko poškodoval na glavi. Dobil je težke rane na sencih. Prenesli so ga najpreje v bližini se na« hajajoče stanovanje zdravnika dr. T i* carja, ki mu je dal prvo zdravniško pomoč. Z rešilnim vozom so nato orož* nika Cuječa prepeljali v bolnico. Med vožnjo se je orožnik popolnoma one* sve8til in leži Se danes dopoldne v ne« zavesti. Bori se s smrtjo. Kakor nam danes dopoldne javljajo Is bolnice, je pri orožniku opažati ie vedno znake življenja. Uvedena je sodna preiskava, kako je nastala nesreča. Orožnik Cuječ, ki stanuje na Vodovodni cesti, Je oženjen in star 33 let.
POTEPUHA KOT PRODAJALCA USNJA*
Pred Obrtno banko na Kongresnem trgu je v sredo dne 17. t m. okoli 19. stal tip©* graf J. A in čakal svojo soprogo. Pristopil je nepričakovano k njemu neki neznanec m ga prav vljudno nagovoril Začel mu je pra« viti da ima naprodaj večjo količino usnja, ki je shranjeno ▼ Kolodvorski ulici It. 18. Ta Številka je zelo zagonetna. Tipograf Je bil takoj pripravljen odkupiti od neznanca usnje ter najdi i njim v omenjeno ulico. — Neznanec je v resnici smuknil v hišo it. 18 ae 5ez nekaj časa zopet vrnil, rosno Is*
javljajoč: »Prokleta baba, ne da usnja, ker sem ji dolžan 8e 36 dinarjev. Ali mi morete posoditi to svoto?«
Tipograf A. ni imel dovolj densrjt pri sebi in je mirno izjavil nezusneu: »Pridem pa drugi dan po usnje. Kje se dobimo?« Domenila sta ee, da se zopet sestaneta pred Obrtno banko.
Včeraj dne 18. t. m. Te neznanec zopet pristopil k A *jj pred Obrtno banko in ga pogumno pozval, naj gre f njim po usnje. A-, ld je že popreje sumit da ne more biti ta kupčija z usnjem popolnoma poltena ln solidna, je o ponudbi obvestil detektiv«, ki Je stopil pred hotelom Štrukelj na stražo, da pregleda redno kupčijo nernsnegs trgovca s usnjem. Ta dan Je bfl v družbi i nJim le neki drugi neznanec. Detektiv Ja neznanca In tovariša pozval, da mu sledita v imenu zakona na policijo. Razjarjeni trgovec s usnjem je v tem momentu hotel le napasti previdnega tioografa s nožem, kar se mu pa ni postavilo.
Na policiji so ugotovili, ds sta mlada trgovca z usnjem brerposelnl delavec Ivan Novak in brezposelni mizar Fran Za* kotnik. Priznala sta, da nista Imela nI* kakega usnja, da sta pa hotela tipografu A le Izvabiti denar, eventuelno ga na dvorišču omenjene hiše oropati. Oba potepuha, že večkrat predkaznovana, sta bila oddana so* dišču.
NAPAD NA ZALJUBLJENI PARČEK V ZAGREBU*
Dne 16. t m, nekako okoli 1. ure zjutraj se Je vračal invaDd Stefanovlč s svojo zaročenko Iz gostilne v Novem Naselku pri Zagrebu. Oba mlada Človeka sta nato nekaj časa sedela na trati poleg tvornice tekstilnih Izdelkov na Zavrtnici. Približal se Jima Je monterskl pomočnik Rok Šegrta tn legel poleg n]u v travo. Ko ga Je Štefanovi* vprašal, kaj pravzaprav hoče, nakar J a šegota pričel kričati: »Tvoja punca mora biti Se nocoj moja I« Štefan ovič ga Je opozoril, da naj ne govori neumnosti. Segota le nato vstal in so oddaljil, čez nekaj Časa pa se Je vrnil v družbi Štirih mladenlčev. Trije od njih so navalili na Stefanovlča, ga pretepli m vrgli čez poldrug meter visok plot. Stefanovlč le vstal Jn odhltel po pomoč. Medtem pa so neznani napadalci odvedli devoiko. šegota Jt le z robcem zama-lil usta, nakar so io vlekli do železniškega tira ln jo zlorabili. Ko Je prišel Štefanovi*, kasneje z drugimi ljudmi na pomoč, so na. padalci pobegnili; devojka le bila nezavestna. Policija Je takoj drugI dan aretirala Šegota, ld pa svoje dejanje zanika In trdi, da so devojko napadli tn zlorabil! Štirje mladeniči, ki Jih" ne pozna. Pri nJem so naši! robec Stefanovfčeve zaročenke. Oddan le bil sodiiču, dočim ie policija ostalim padalcem za petami.
Iz Celja.
—c »ZU D EN CILUER GEMEINDE-RATHSVVAHLEN« Je naslov uvodnika, katerega prinaia v svoji zadnji številki >Ci!_ Her Ztg.c, s katerim skuša dokazati upravičenost klerikalno - nemSkutarske zveze ter braniti tiste slovenske ljudi, ki s o se vpisali na nemSkutarsko listo. Ta obramba tem zapeli ancem ne bo pomagala ter pprala lz njih madeža izdajstva, S sramoto kaže narodno Celje na te slovenske Eflalte, ki so se združili z renegati ln nekdanjimi pouličnimi Individui, ki so vsakemu narodnemu Celjanu še dobro znani Izza Časov, ko so po celjskih ulicah ob raznih prilikah napadali ln pljuvali po svojih slovenskih someščanih. Vsakega poštenega narodnega človeka mora biti sram, da se najdejo slovenski ljudje, ki so se prodali Iz ne vemo kake doblčka-žeUnostl našim nemčurjem, katere hočejo s svojo pomočjo zopet privesti na mestni magistrat. To So Pasje hlapčevske duše, ki niso vredne nacljonalne svobode, temveč zaslužijo, da M po njih hrbtih Se žvižgal nemškutarski bič, kakor nekdaj od Hudi, s katerimi so se danes zvezali. Sram vas bodi, Efialti! PeJl
-^c NA SOCIJAI* - BLOKASKI LISTI za občinske volitve v mestu Celju se nahajajo imena raznih nemškutarjev, ki so v »leplhc avstrijskih časih, kadar Je takratni mestni magistrat organllzral pretepaške pohode na celjske slovenske meščane, stali vedno v prvih vrstah, kjer Je bil pred bitko vedno na razpolago v »Deutsches Hausu« guljaž m »Freiplr«. Eden takih Junakov Je tudi socrjalnodemokratski odbornik SchwL ga, mizarski mojster, kateri Je v Ptuju nosil L 1908. gnila Jajca okrog, s katerimi Je obmetaval slovenske goste. Čudimo se, da se ta človek kot nekdanji >Jungšlc« Iz leta 1914. ter poznejši »Fe!dwebetc, ki Je rad zmerjal še proti koncu vojne slovenske ljudi z Izdajalskim ksindlom. ima med poštene ljudi. Poskrbeli bomo dne 28. avgusta, da takšne kreature ta taki zavezniki dr. Ogri-segga ne bodo sedeli v mestni posvetoval, nld celjskega magistrata.
SADNA RAZSTAVA na Teharjih. V nedeljo 21. t m, se vrli v šoli na Teharjih sadna razstava, na kateri bodo razstavljena razne vrste domačega sadja. Zjutraj po rani maši bo predavanje g. M- Levstika Is Celja »o shranjevanju sadja za zimo tn napravi res dobresa, stanovitnega Jabolčni., ka«. Razstavo priredi sadjarska podružnica. Sprejemala se bodo tudi naročila za sadne drevje. Celjani Imajo vsled bližine prijaznega Teharja lepo priliko, sj oglodati to domaČo razstavo.
—c VELIKE CRNOŽOLTE VOLILNE LEPAKE je dal nalepiti po celjskih ulicah socijalno - nemškutarski blok. TI plakati vise samo na raznih hišah nailh celjskih nemškutarjev. Iz tega se Jasno vidi, kakšen »socilalno-gosoodarski blok« ie dr. Ogri-seggova zveza s celjskimi nemčurlL
Iz Maribora.
—m Čudak na ceetl. Pred dnevi se je pojavil na mariborskih ulicah srojevrsten čudak. Mot Je nosil na glavi fes. na ka* terega so bile pritrjene razne avstrijske kolajne, Marijine svetinje ln slične pred* mete. Neznanca, ki je promenlral po eni najprometnejftlh ulic, Je končno ustavil stražnik In ga odredsl na strainloo, TJgo* tovilo se je, da Je čudak doma Is Hadvanja in da Je nekoliko slaboumen. Bil Ja tudi le v norišnici. Policija je Čudaka odposlala na opazovalnico.
'—m Na kongresu za pobijanje prosti* tuetje In proti mednarodni trgovini s dekle* ti, ki se bo vreli od 18.—14. tm. v Oradou, bo saatopal nafio drlavo dr. Hugon Roblč. sna ni dermatolog in primarij mariborske bolnice.
— ZAOORJE. Pri fckmi na pokrajinskem zletu v Zagrebu si Ja priborila tudi tekmovalna vrsta Sokol skega društva v Zagorju ob Savi v srednjem oddelku prvo mesto. Glasom sklepa TO. ln starešinstva Zagrebške 2upe se podari naši vrsti darilo mesta CetinJe In to Je stana črnogorska kubura (samokres), katerega predaja se na slovesen način izroči po delegatih Za greške 2upe naši vrsti v soboto dne 20. septembra ob 19. url v Sokolskem dorrrti, spojeno z nastopom tekmovalne vrste. Poživljamo članstvo tn prosimo sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se slavnostne predaje polno-številno udeleži, članstvo, k! poseduje kroj, se zbere točno ob 16. pri Sokolskem domu ter korporativno odkorakamo na postajo C surejemu deputacije. Bratje, pokažite sokolsko disciplino! Zdravo!     Prednjačkl zbor.
• v
• Dunajska pisateljica dr. Hugg.MefL muth umorjena. Na Dunaju je bila v torek ponoči umorjena v svojem stanovanju v Luetkandlgasse it. 10. snaaa dunajska pisateljica in pedagoginja dr. Hugg.Helrmuth. Napadalec jo je udaril s nekim topim predmetom po glavi tn ji samaBll usta. Kakor poročajo Usti, so kriminalni organi prijeli morilca v oeebl nečaka umorjene, kemika Rudolfa Hugg-Hellmutha. Morilec je star Bele IS let. Svojo teto je umoril, ker nI imel denarja. Strahovit umor je vzbudil na Dunaju veliko senzacijo.
• V zaSčIto Izaeljenliklh žensk In otrok. Odsek Lige Narodov, kl se bavj s izrabljanjem žensk rn otrok, je imel letos svoje tretje zasedanje v GenevL Uradno line te mednarodne organizacije je »odbor o trgovanju z ženskami ln otroki«. Sprejete so bile rasne resolucije, ki priporočajo saftči. to lzseljenlsklh žensk ln otrok v raznih pogledih. Med drugimi stvarmi se priporoča imenovanje kvalificiranih žensk, katere naj potne jo na ladjah, ki prevažajo Izseljence, da čuvajo interese žensk in otrok.
• Prva Mohamedova skrb je bila, da razdeli nebo na sedem, različno pobarvanih delov: na beli, rdeči, modri, zeleni, r meni, indigo In vloletnl del. Prvih test barv naj bi predstavljalo različne stopnje vic sedma barva pa nebesa. Kdor Je hotel sa* služiti nebesa s primernimi »huraml«, je moral polagati žrtve. Te žrtve doprinaSajo muslimani v nekih krajih Se doma s tem, da si na rojstni dan proroka bičajo telo. Telesna bičanja rzvrBujeJo v posebnih kra* jih ali pa na Javnih prostorih, pri Čemur prepevajo rellgljozne pesmi In tolčejo neke ritme na nlžentaloka tolkala. SpokornikJ se ustavljajo pred hišami uglednih velja* kov, nakar nadaljujejo obhod po mestu, često al tako fanatično rarblčajo telo, da podležejo pridobljenim ranam. Posebno sfantlzlrani muslimani požirajo žeblje ir steklo, dokler ne poginejo.
Poizvedbe.
Izgubil ae Ja moder velour klobuk na poti Dunajska cesta. Sodna ulica, Komen* skega ulica. Odda se proti nagradi Besljeva ulica it. 11. pritličje levo.
»47
OHBN
se dobi v oseh speč trgovinah. Pisanu: IjaMftSsm firadlf Ee a.
SLOVENSKI NAROD*   dnP 20 septembra
Gospodarstvo.
Zman zlata.
Cim je izbruhnila svetovna vojna, e zlato skoraj povsod izginilo iz prometa. Evropske države so na vse načine zbirale zlato in pozivale prebivalstvo, nai daruje v vojne svrhe ne Te cekine, temveč tudi izdelke iz zlata. V Nemčiji je država zamenjala darovane zlate predmete s pozlačenimi ali celo železnimi, ki so služili kot nekak dokaz, da '"e dotični državljan izpolnil svojo dolžnost. Na Angleškem sicer niso uradno prekinili razmenjave bankovcev na zlato, vendar pa je javno mnenje sililo vsakogar, da ni zahteval za svoj papirnati denar zlata. •
Po vojni je obveljal sistem papirnatega denarja, ki ima večinoma samo še fiktivno zlato podlago. Jasno je. da v nenormalnih razmerah tudi denarni hromet ne more biti normalen. S tem ra še ni rečeno, da mora tako biti. In res nismo opažali do letošnjega leta v denarnem   prometu   nikakih bistvenih sprememb. Šele letos je postalo vprašan e vloge, ki jo je igralo zlato v finančni politiki, zopet aktualno Ta pre okret v naziraniu se je pojavil najprej v onih državah, kjer je devalvacija najbolj prizadela valuto.    Avstriia, Nemci ia. Poljska, Madžarska in celo sovjetska Rusija so se faktično že vrnile k računaniu v zlatu. Tu je treba ločiti pojme: zlata še ni v prometu nikjer. V vseh   omenjenih državah pa velja za denarno edinico. Pogodbe se sklepajo v zlatih markah, zlatih kronah, »zlorih« itd. Ponekod se vrača zlato kot izme-nfalna edinica ne neposredno, marveč potom dolarja. To ima za posledico, da rnno^ ne razumejo pravega smisla tega, kar se godi. Splošno mislijo, da gre tu za zaupanje napram Zedmjenim državam. V tem pa je narodno gospodarstvo   Zedinjenih   držav preživelo zadnja leta več težkih kriz. Na tečaju dolarja se te krize sploh niso. poznale. Taka j? Zato, ker je ostal dolar ves čas valuta z neomejeno svobodno raz-menjavo na zlato. Vendo je bilo mogoče stopiti v federalno banko, predložiti katerokoli količino papirnatih dolarjev in odpeliari s sebo če treba celi vagon zlata. Računi v dolarjih so bili samo maskirani računi v zlatu. In tako je dolar slodrnič premagal in izpodrinil celo v Evropi angleški funt, dasi je bila za mnoge države trgovina z Angleško važne'-ša.   Kako to? Zakaj angleškega funta seda*   ni   mogoče razmenjati na zlato in zakaj stoji 10 do 15% pod pariteto?
Evropa ni mogla niti prav odpreti ust, ko je vse njeno središče in vzhod že sprejel zlato za podlago finančnih in kreditnih operacij. Švedska je celo kot prva država v Evropi že vposta-vila svobodno razmenjavo svojih nov-čanic na zlato. Angleška. Švica in Ho-landska delujejo z vsemi silami na to, da dvignejo svo':e valute, ker nočejo zaostati za drugimi državami, marveč se hočeio čimprej povrniti k zlati pariteti. Če obvelja v Nemčiji Dawesov načrt, je zelo verjetno, da se tudi tam kmalu pojavi kovani denar. Zlata rezerva državne banke je narastla zadnje čase do 40—45 milijonov mark.
Ta povratek k zlati valuti ima tudi svoje nasprotnike. Glavni argumenti proti zlatu govore o tem, da zlato z ozirom na splošno stanje cen ni zanesljivo in da lahko Zedinjene države, ki imajo v svojih rokah dobro polovico vsega zlata, kadarkoli hočejo, uprizore »revolucijo cen« s tem, da vržejo na denarni trg velike količine zlata. V primeri z ugodnostmi, ki jih nudi zlata valuta, ti argumenti ne zadostujejo. Človeška volja je izbrala zlato za 'edinico Izmenjave in Človeške izkušnje so dokazale, da je zlato v tem slučaju najbolj prikladno. Vsi poskusi, da bi go-
spodarski   aparat   funkcioniral brez zlata, so se doslej izjalovili. Njegova sila je baš v tem, da vrednost zelo malo zavisi od človeške volje. Cela vrsta revolucionarnih vlad od francoskega konventa   do   ruskih boljševikov, je skušala odpraviti zlato.   In četudi so mu odvzeli vse formalne pravice, je zlato vendar ohranilo svojo vrednost. To vrednost je mogoče z gonjo znižati, ne pa uničiti. Seveda je tudi zlato podvrženo   zakonu o ponudbi in povpraševanju.   Ali   kolebanje njegove vrednosti je mogoče samo v gotovih mejah, dočim je izkušnja pokazala, da papirnati denar v tem slučaju ne pozna nobene meje. Malo je verjetnosti, da bi se moglo zlato v doglednem Času recimo dvakrat poceniti. Edina nevarnost je ta, če bi človeški duh izumil način, kako proizvajati zlato poceni sn v neomejeni količini. Tedaj bi seveda njegova vrednost padla.   Ali »filozofskega kamnac ni še nihče našel. Nedavni izum nemškega profesorja Mite nima   nobenega   praktičnega pomena, ker bi morali uničiti za več tisoč mark živega srebra, da dobimo za eno marko zlata. Obenem s težnjo za obnovitvijo normalnega gospodarskega živhe-nja opažamo splošno zahtevo po zlati valuti, in ko se uveljavi ta zahteva v Nemčiji in Angliji, se bodo morale tudi vse   ostale   države zamisliti nad tem problemom.   Romanske   države bodo bržkone prej ali slej prisiljene poklicati na pomoč devalvacijo (Francija približno 3 franke = 1 zlati frank, Italija 4 lire — 1 zlata lira in Španska 2 pezett = 1 zlata pezeta) Teda» obvelja v Evropi, izvzemši Balkan, zopet zlata valuta, a izven Evrope je zlato itak z malimi izjemami ohranilo svojo moč. V državah, ki so politično najbolj omagane, kakor Kitajska, Mehika. Peru itd., .te postal zlati in srebrni denar nuino potreben, ker ni nihče več zaupal bankovcem.
Vse je seveda odvisno od Zedinjenih držav. Če bo Amerika da'ala Evropi posojila v zlatu, se poiavi zlato samo po sebi kot važen faktor gospodarskega živlienia. Če pa ne. ostane seveda Še nadalie za »kulisami*. Pravzaprav je zlato v bistvu že zmagalo. Zamenjati ga doslej ni bilo mogoče, in države, ki se vračajo k normal- I nemu gospodarskemu živlien"u. se vračajo obenem tudi k zlati valuti Pokoi-ni Lenin ie iziavil nekoč, da naoravi iz zlata stranišča, a sedaj iščeio boliševi-ki v Londonu na vse načine kredita, da podpro svojo valuto na zlati pariteti. ;
IHMaredoi HolfatJrMi zaveti I
Pred dnevi je izšlo letno poročilo mednarodnega noliedelsVega zavoda v Rimu za preteklo leto. Skoraj vse države so vclan-ene v zavodu. Predstavljajo 79.9% skupne zemske površine in 92.2% skupnega prebivalstva.
Prebivalstvo se je zadniih 10 let kljub vsem neprilikam in raznim dogodkom pomnožilo za 3.3%. Naivečji Viarastek je v Južni Ameriki, 16.2%, prebivalstvo Evrope pa se je zmanjšalo za 26%.
Glede površine plodne zemlje stoji naša država na sedmem mestu, po površini obdelane zemlje prihaia naša država na petnajsto mesto, glede zemlje, posejane z žitom, je naša država na sedmem mestu.
Žita se vsako leto več pridela. Pred vojno se ga je pridelalo povprečno 822 milijonov kvintalov, lansko leto pa 947 milijonov kvintalov. Samo rž še ni dosegla svoje predvome višine. Množina pridelanega žita na enem ha se je tudi povečala: pred vojno povprečno 10.3, sedaj 10.6. Največ pridelka dajejo polja v Evropi, 12.9 na ha, najmanj v Aziji.
—g Neumestna Ukana občinstva In tr«
govstva. Doeedaj je smel denaturirani Spi« rit prodajati vsakdo, ki je dobU dovolilnico od financ, oblaatva. Dovolilnico je dbtl le trgovec, M Je bil v dohodarstvenem ozira neoporočen pod pogoji, ki so izključevali ▼eak zlorabo. Dogajali so a« vsi mogoči dohoda rstvenl prestopki, nikdar pa se ni dogodilo, da bi kdo porabljal denaturirani špirit za druge, nego običajne namene, aH celo za uživanje. Odkar se je žganjekuho oprostilo skoro vsake kontrole in tudi dav« fcčine, je zloraba denatnrlranega Špirita tem bolj izključena. Kljub temu pa je za« kon o taksah in pristojbinah prepovedal prodajo denaturiranega Špirita vsem točil« cem opojnih pijač. Na eni strani jim je na« ložil občutne točarinske takse, na drugi strani jim pa omejil prodajo predmeta, po katerem je v Sloveniji, ker se porablja za kurivo, polituro itd. živahno povpraševanje. Vsi točilci pijač morajo sedaj vsled stro« gega Izvajanja prepovedi vračati dovolllni* ce in prenehati s prodajo denaturiranega špirita. Kakor trgovcem tako tudi občinstvu ne more biti prijetno, da prvi ne morejo nuditi svojim odjemalcem tudi denaturira* negra špirta. občinstvu pa ne, aer mora od prodajalne do prodajalne popraševatl, kje bi se moglo nabaviti gorivo. To so nevzdrt* ne razmere, ki so tem bolj občutne, ker prepoved nI stvarno utemeljena in tudi ne zadosti prem »Sijena. Ako bi generalna di# rekcija posrednih davkov, ki Je predlagala uzakonjenje prepovedi, zadevo natančnej« še proučila, bi morala brez dvoma priti do prepričanja, da je taka prepoved nepotreb* na. ker so interesi finančne uprave že s dosedanjimi kavtelaml zadostno zaščiteni. KaK->r se nam zatrjuje. Je trgovska zbor* niča v Ljubljani že ponovno opozorila na nujno potrebo, da se prepoved razveljavi In takoj ukine nadaljno odvzemanje dovolilnic, do sedaj žal brez uspeha. Svojo akcijo Je predkratkim ponoviia. Upajmo, da bo pri novem finančnem ministru našla več razu« mevanja vsaj v takih in podobnih primerih, v katerih ne gre za Interese državnih fi* nanc, ampak edino za odpravo neumestne in neutemeljene odredbe, ki kljub svoji na« vldezni malenkosti vendarle globoko posega v interese trgovstva in posredno tudi ob« činstva, ki Ima interes na tem. da se ne monopolizira prodajo gorljivega Špirita v rokah nekaternikov in jo na ta način Izloča iz trgvske konkurence.
—C HMELJ. XVTIT. brzojavno tržno poročilo. Ž a t c c ČSR., 17. septembra. Mirni promet, obče se op?zuje. da pridobivajo cene za srednji hmelj; živahno povpraše« van^e — cene od 2000 do 2500 čK za 50 kg. — Nurnberg. 18. septembra. Prodanih 700 — dovoženih 450 bal — promet nespremenjen.
—g Sarajevski mali obrtniki hočejo poslati finančnemu ministru peticijo, s ka« tero bodo zahtevali zaščite tarifne odred« be za malo domačo industrijo. Povečati se Imajo carine na vse tuje produkte, ki se, gajo v našo malo obrt In jo vpropaščajo. Mali obrtniki si želijo postaviti z vso svojim strok?m pomožno produkcijo na lastne no* ge, da se vsposobijo za konkurenco s tuji« no.
—g Ribolov v Dalmaciji. V splitskem pomorskem okrožju tj. od Trogira do Met« kovica Je bilo meseca julija nalovljenih 187.017 kg raznovrstnih rib.
—g Letošnji sladkor. Domače potrebe sladkorja znašajo 6000 vagonov. Letošnji pridelek pese kaže, da se bo z lahkoto po» kril domači konzum in da ostane še slad* korja za izvoz, menda v prvi vrsti v Alba* nijo in Grčijo. Grki nameravajo v Solunu zgraditi veliko sladkorno tovarno. V Jugo« slaviji Je 8 sladkornih tovarn in sicer v Srbiji 2, v Vojvodini 3, v Baranji 1, v Bos* nI 1, v Slavoniji tudi 1. Lansko leto so prL delale te tovarne 1129 vagonov sladkorja. Lani smo bili prisiljeni, da Iz inozemstva uvozimo v svoje dežele 6000 vagonov slad« korja. Letošnji proizvod iz naših tovaren bo znašal približno 9000 vagonov, tako ostane za izvoz 3000 vagonov. To so seve« da šele prvi gospodarski računi, rezultat pa najbrže ne bo tako sijajen.
—g »TRGOVAČKI KOMPAS.« U komi. slonalnoj nakladi knjižare Filipa Babica u Šibeniku izači će o Božiću ova u našem trgovačkom svijetu nova knjiga, koja će toliko trgovcima, industrijalcima, fabrikan~ tima, obrtnicima Itd., toliko I kupcima i preprodaviocima doći kao stručna knjiga u dobar čas. Zanrmaoei, koji se dopisnicom obrate na upravu »Trgovačkog Kompasa« — Šibenik, dobit će detajlne obavijesti o sadržini istoga.
To in ono.
Poslikana pleša.
Na Dunaju povzroča zadnje čase na cea sti, kot v gledališču, v kinu in v kavarnah pozornost čudna prikazen. Je to visokora, sel širokopleči možakar, čigar dostojan* stvena hoja spominja na bivšega oficirja. Mož pride pokrit v lokal, se vsede in obna* ša kakor vsak gost; čita časopise, si prižge smodko, naroči kavo.
V trenutku, ko se pa odkrije se človek nehote prestraši Moža, ki se v ostalem ne razlikuje od drugih ljudi, karakterizira posebno svoistvo. Njegova pleša je posli* kana s črnimi, dobro vidnimi črkami, ki tvorijo napis znane tvrdke za izdelovanje čistila za čevlje.
Naravno je, da ta izredna reklama vz* buja občo pozornost. Mož se poslikano ple* šo je predmet splošnega občudovanja, od* nosno zijanja in govorjenja. Večina ljudi ga opazuje z gotovim strahom, nevedoč ali naj ga pomilujejo, ali naj se mu rogajo.
Sotrudnik dunajske »Stunde« opisuje pogovor, ki ga Je Imel s tem čudakom. Ne, znanec je izjavil:
>Odkrito vam priznam, da ne govorim rad o sebi Ljudje so relo površni. Pripove* dujejo o meni, da sem bil višji častnik v čemu vidijo edino zanimivost moje osebe. Mislim pa, da je vseeno, kaj sem bil, ali maršal ali uradnik v ministrstvu. Lahko bi bil tudi arhitist bančni uradnik, Kuhar itd., vsled česar hočem ostati nepoznan, kar mi pravzaprav nareku ie moj poklic. Druge dolžnosti nimam, če čitam v kavar* nI časopise, ali šahlram, če se zabavam v gledališču je popolnoma moja stvar. Jaz sem oddal samo svojo plešo, misliti in des lati smem kar hočem. Razumete li?
Mož je nato novinarju povedal še par filozofskih fraz, se globoko priklonil in od* šel skozi gosti špalir radovednežev, ki so ga na cesti spremljal!.«
Roman železniškega uradnika.
kJ
Te dni Je prejel še! javne varnosti v Beogradu pismo sledeče vsebine: *>SpoštO-vani g. šef. neki ljudje So ca tem svetu srečni z denarjem, drusi srečni z ljubeznijo, neki so srečni z ljubeznijo in denarjem. Z denarjem se ljubezen ne kupuje, brez denarja pa se je ne najde. Nisem bil srečen niti z denarjem niti z ljubeznijo. Življenje se mi zagnusilo. Sklenil sem skočiti v Savo. Ko prejmete te moje vrstice, me bodo z zadovoljstvom objedale ribe. Ali bom pa tedaj zadovoljen, tudi jaz ne vem. Slabše mi rte bo, kot danes. Podrobne vzroke o moji smrti ve D. P., trg. posrednik v Srem_ ski ulici. Vam Pa izjavljam svoje poslednje spoštovanje! Dušan Milic, bivši železniški uradnik.-
Šefu javne varnosti se je že prej dogodilo, da so mu osebe, ki so se pognale v smrt.    vnaprej prijavile žalostni konec. Večina takih ljudi se je običajno spokorila na savskem obrežju in se vrnila v življenje.    Nekoč se je dogodil slučaj, da je šef javne varnosti  prejel  tako pismo od nesrečno zaljubljene deklice. Takoj je na lice mesta  odposlal policijske    organe,   ki so našli deklico vso nago nad mostom. Agenti so videli, kako se je prekrstila, gledala v valove in premišljevala svoje zadnje misli. V poslednjem trenotku pa so priskočili k deklici in jo rešili nesrečne smrti. Deklica ni bila grda. nekoliko mesecev pozneje se je celo omožila. Sedaj je blaga žena in v kratkem postane srečna mati. Z ozirom na taka izkustva je šef javne varnosti takoj odposlal na savsko obalo nekaj svojih agentov. Istočasno je začel izpraševati sa-momorilčevo okolico o pok. Miliču, o njegovih razmerah ter o vzrokih, ki so ga pognali v smrt. Po teh. informacijah je bil Milic v življenju precej nesrečen, vendar tudi sam ni bil popolnoma pri pameti in poštenjak. Prej je služboval na postaji v Džepu. Za časa njegove službe se je pripetila znana železniška nesreča, pri kateri je poginilo več oseb. Sokriv nesreče je bil tudi Milic. Izgubil je službo. Pozneje So sa nastavili   na   okrožni železnici v Požarevcu. šef javne varnosti je nadalje ugotovil, da se je Milic kaj rad zaljubil in neprestano letal od ene deklice do druge. Povsod. ka_ mor je prišel, se je zaljubil. Te ljubezni niso bile niti osvajalne. niti donžuanske. Bil je za naše dni zelo čuden ljubavnik. Iz ljube znf je vzdihoval, trpel in plakal pred nogami svoje oboževanke.     Za tak način
življenja pa so bili dobri mogoče čas! trubadurjev, danes Pa je treba povsem drusili lastnosti: cinizma, ironije, diskrecije in veliko, veliko denarja. Vse to je manjkalo nesrečnemu Milico. Nesrečno ljubezen med drugimi je imel v Džcpu. Pravijo, da je posedal po nočni službi do ranega jutra ped oknom svoje Dnlcineje, samo da vidi njen jutranji nasmešek, ko vstane iz postelje in se pojavi na oknu. Povsod le govoril, d.i jo ljubi.
Neki dan pa ga je dck'ica pognala od sebe, češ da jo kompromtira. Morebiti je povzročila ta nesrečna ljubezen gori navedeno železniško nesrečo. Ko se je pozneje zaposlil v Beogradu, sc je zaliv.bil v T:cle-gmjo v prtljažni blagajni. Pozneje se je v Požarevctl zaljubil v drugo deklico. To pot je imel srečo. Deklica ga je ljubila, toda zahtevala je dragocena dnril.i. taksa jn zabave, zahtevala izlete in druge dr?.ge »špase*. Plača seve ni zadostovala za tako ljubezen: naenkrat se je pojavf! deficit v blagajni. LTgotovili so^ da ie M'lič ponove, ril nrd 10.000 dinariev. Milica so kcj odpustili iz službe. Ves nemočen se ie podal le drngi in Ji prigovarjal, nij hc?i v svet. Ona se le znsmciala in mu prezirljivo zabrusila v ohraz. da z defravdantom ne hoj' no svetu. "Razočaran in uničen se je Milic naooti! v Beograd. Postopal je po hotel'}-. Pri prijatelju si je izposodil na menico 3500 d;rsrjcv. Marica ie zanadla. Milic le prosi! starše da mu po-na^aio. t! so ecfkJonttl in nred par dnevi je napisal gornje oprost" • pismo šefu javne varnosti. Njegovega rrur-la voda še m" vrgla na obal. Mogoče pa je, da se ni timo-il in da je rrapisal nismo samo, da odvrne policijo od prave smeri. Policija ga išče.
Nevaren človek.
Tvornica avtomobilov Henrv Forda v Detroltu je dosegla v lanskem poslovnem letu čistega dobička 442 milijonov dolarjev Aktiva po bilanci dosega 568 milijonov dolarjev" ali vrednost vseh Fordovih pod je« tij se ceni na 5 milijard dolarjev AmerISko novine poročajo, da to neverjetno bogate* nje kralja avtomobilov Henrv Forda na* pravlja državne kroge vse nervozne. TI pra* vijo, da znaša današnje njegovo premoženja okoli 900 milijonov dolarjev. (Okoli 80 m!* lijaro* dinarjev). Ford zasluži ena dan okoli 400.000 dolarjev in ako se prav računa, ho imel za 10 let vrednosti 300 milijard dinar* jev z dnevnim dohodkom en milijon dolar* jev ali SO milijonov dinarjev.
Ameriški zakonodajci ln vlada so tega mnenja, da je vendar le nevarno, ako en sam človek razpolaga s takim premoženjem in da postaja nekako nevaren človeški družbi in državi. Davčne obasti ne dobivajo pravega prispevka od sitnega Fordovega zaslužka, ker on kapitala ne tezavrlra. marveč neprestano gradi ln kupuje uovr* tovarne, železnice, rudnike itd. Ford ne živi nikaki posebni dragi zabavi in ne daje v človekoljubne svrhe skoraj nič, podpira samo protialkoholno gibanje ln metodistlč.-no cerkev. Vlada hoče napraviti poseben zakon, po katerem' bo mogoče Forda teme, ljito obdačiti.
Fordovi prijatelji pa razglašajo po 11* stih, da on pripravlja neko originalno In senzacijonelno uporabo svojega premoženja v korist najširšim slojem ameriškega pre* bivalstva, da se tako nadomesti neka po? zabijena naloga države do njenega prebi* valstva. Ford že več časa izdeluje načrt zas to in pride ž njim na dan ob primerni priliki. *   ★ *
* Nemški svetovni rekord v alkoholnem kensumu. Iz baš objavljene statistike o al* koholnem konzumu na vsem svetu sledi, da prednjači jo Bavarci s povprečnim po* vžitjem 255, litrov piva na leto na osebo. Holandska je zabeležena z 207 Utrl. Tudi na Angleškem povžijejo več piva kot prej. Pred 10 leti je znašala povprečna poraba 120 litrov, sedaj znaša 168 litrov. Glede žganja, likerjev, konjaka ln sploh žganih pijač ima prvenstvo Nemčija. 500 milijonov litrov žganja povžijejo Nemci na leto. Kon, sum v Franciji znaša na leto 300 milijonov. Vina popijejo na Angleškem 75 milijonov litrov, v Nemčiji 350 in na Francoskem ne* verjetno število 4000 milijonov litrov.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
B, Primshaw-G. Cfavignv:
29
Gospodična kapetan.
— Nadaljuj vendar, dečko! Kaj pa ti je? Mali pa ni odgovoril. Obmolknil jt-.
Nekaj minut pozneje je Harrvs ves zmeden potrkal na Saksonova vrata.
— Naprej. Kaj pa je?
— Ali mi morete dati kos angleškega obliza? Je prosil Harrvs.
— Kdo ga pa potrebuje? je vprašal Sakson ln prijel za rumeni zavitek, ki se nahaja v omari vseh kapetanov Pacifika.
— Te Ai je dobil po glavi. Bojim se. da je njegova čepinja razbita.
— Kdo je to storil? je divje zatulil Sakson, pripravljen ga strogo kaznovati.
Harrys mu je s komaj slišnim glasom odvrnil:
— Ona!...
Sakson je začudeno pogledal Harrvsa, toda ta je nadl;eval:
— Te Ai je prepeval: Zbogom, zbogom, moja prijateljica... Ona pa je menda mislila, da se norčuje iz nje, zakaj pridrvela je iz kabine kakor vihra, zgrabila kos lesa iri mu ga zalučala v glavo.
— Glej, glej! je dejal Sakson. Tu imas obli?. Obvezi ga.
— Hvala gospod kapetan.
j — Počakaj! Tu imaš pet šilingov, daj jih Te Aiju, reci mu, da jili jaz pošiljam, in naj ne tuli taka na glas.
— Hvala v njegovem imenu, kapetan, dobfl jih bo, ko se prebudi. Sedaj pač ne vpije... leži brez zavesti.
— No, menda ne bo nič hudega. Kje je moja hčerka?
— Sprehaja se po zadnjem delu ladje, pa kako! Prava panterinja1- Oči se ji naravnost nečloveško svetijo!
— Lepo, prav lepo! je dejal Sakson veselo in si mel roke. Upam, da ie ozdravljena!... Saj je bil že zadnji čas.
SEDMO POGLAVJE. Pečat Is
Neprestane nesreče niso obogatile Sakson* is
Vajiti.
Blagajna »SMec se je polagoma praznila In nesreča je hotela, da si je Sakson, ko so prijadrali v zaliv Suvo, hotel prištediti. pilota in skušal sam krmariti svojo ladjo v pristan. Zadel je ob pomorsko Čer in jadrnica je bila tako težko poškodovana, da jo je moral potegniti na suho pred delavnico, kjer so popravljali ladje.
Graditelj pa je poznal Saksona iz povesti ljudi in zato je zahteval, da mu plača naprej. Ni preostalo drugega, nego da je Sakson izpraznil svoje žepe in ker ni imel niti toliko denarja, da bi stanoval v hotelu, med tem, ko so popravljali njego-
vo ladjo, je moral zapustiti mesto s svojo hčerko in je šel uživat znano gostoljubnost otočanov.
Večne čase seveda ni mogel ostati pri njih in tako sta hodila od vasi do vasi in prosila od hiše do hiše za en dan ali dva hrano in prenočišče.
Ko ie neki dan prišel po dolgi in težki hoji v vas Nalolo, zgrajeno na grebenu strmega gričevja, je stopil v lepo hišo, ki je pričala, da mora biti njen lastnik poglavar rodu, toda na pragu se je nenadoma ustavil, kot pes pred svojim gospodarjem.
— Bogme, Je zamrmral, pri belokožcu sem.
— Res je, je dejal lastnik, k! je sedel na rogoz-nici in bil oblečen v platno. Vstopite vendar, veselilo me bo. da vas morem spoznati.
Sakson se je za trenotek obotavljal, zakaj možak mu je govoril angleško, toda po govorici sodeč, je moral bHi Američan. Pomirjen z njegovimi besedami, je Sakson vstopil m zadovoljno sedel.
Bil je zelo truden, ko je prispel v to hišo, zakaj prehodH je bil že nad trideset kilometrov tisti dan in bil je lačen, toda takoj bi se bil spet odpravil naprej, Če bi bil belokožec govoril z naglasom angleških visokih krogov, v katerih je nekdaj živel.
Ce je človek mrtev in pokopan v svoji rodni zemlji že četrt stoletja in je našel mirno, novo življenje na otokih Južnega morja, nima prevelikega veselja, da bi spet zašel v dražbo onih, med katerimi je prej Živel. Zato se raje umakne y svojo
I hišo ob dneh, ko pristajajo poštni parniki, zakaj nikakor noče srečati onih, ki jih je poznal nekdaj.
Nekdaj! ... Ta beseda znači mnogo v tem velikem svetu Tihega oceana, ki je grob toliko izgubljenih upov in pozabljenih življenj. Na otokih nihče ni radoveden, nihče ne sprašuje, iz strahu, da bi ga drugi ne vpraševali. Edino* potniki poštnih parnikov menijo, da so zelo duhoviti, če vprašajo one, ki so jim predpostavljeni:
— Veseli me, spoznati vas, gospod. Kako ste se imenovali prej?
Prognanci se na to vprašanje na videz smejijo, kakor bi se jim zelo dobro zdelo, na tihem pa preklinjajo nesramneže.
Sakson je brez pomisleka sedel na rogoznico »tabu kajsi«, na katero na otočju ne sme sesti nihče, kdor ni poglavar.
Hišni lastnik je to opazil.
— Gotovo se ne ustavite prvič pod pandanovo streho, je dejal.
— Ne, je odvrnil Sakson. Čegava je ta hiša?
— Moja, je dejal tujec. Uredite si pri meni udobno, kot bi bili doma.
— Hvala lepa, je dejal Sakson, galanten možak ste in res me veseli, da sem vas srečal. Moji ladji se je pripetila bedasta nesreča, ko je priplula v pristan, in jaz ubijam svoj čas na ta način, da malo potujem po otoku. Otok je res krasen in vaša hiša mi ugaja. Njena lega je naravnost imenitna, na vrhu najvišjega griča in razgled je tako lep, da bi človek dejal, da je v deželi bajk.
Stran 6.
»SLOVANSKI   NAROD«   dne 20. septembra 1924
štev. 215
Fedor Ljubov:
Verižnik.
(Daljeg'
Da ... Kolera je prišla. Nekega vročega poletja. Ostal sem edini od družine in izselil sem se v Besarabijo. Tam sem se oženil. Imei sem sinove in hčere. Čakal sem, da me zadene usoda tretjič.
Čakal si?
Čakal sem. Bilo je prokletstvo in usoda obenem. Požar pride, tako mi je bilo rečeno, ki postavi vse na glavo, ki spremeni gospodarje v hlapce ln hlapce v gospodarje, in ker sem se vedno smatral za hlapca, sem bil vesel ... Čakal sem ... Leta in leta... pod carjevim knutom in pod kazaško nagajko sem čakal... kar je izbruhnila vojna, in moja vas v Besarabiji, to se pravi vas. kjer sem našel pribežališče, je pogorela do tal. Nemci so jo zažgali... Tedaj sem vzel svojega najstarejšega sina Rubena m pobegnil na se-verozapad.
A ostali in tvoja žena, očka? sem ga vprašal.
Nisem jih našel. Ni bilo toliko časa, da bi prebrskal pepeKšče svoje bajte in pokopal trupla. Z Rubenom sva bila pri kupčijah, ko je priletela baklja na bajto. Rekli so, da sva še srečna. Ne vem.
Starec je umolknil.
Tudi mene ni več veselilo govoriti in vpraševati Šli smo torej vsi trije docela apatično dalje, ko so se naenkrat prikazali iz teme nad blestečo površino Neve v bledi mesečini obrisi Petropavlovske trdnjave.
Tjale, sem si mislil na tihem.
Člen verige, ki je oklepal moje zapestje, je zazvenel. Starec je bil zganil z roko. Iz valov Neve štrleča trdnjava se mu je morala pač zdeti vodnik na mogočno odprti oni svet, in že so zado-neli naši koraki na obokanem mostiču, ki vodi z brega v Petropavlovsko trdnjavo.
V tistem hipu sem se po čudnem naključju spomnil, da sem nekoč Že stal tu, ko sem zaman iskal Fedora Ivanovica, velikega mojstra modeme režiserske umetnosti. In Čudo, ta spomin mi je dal čisto posebno odporno moč.
Ta moč je bila z menoj, ko so nas pahnile grobe roke po vlažnih stop-nnicah v temnice, in ni me zapustila niti v strašni celici, eni tistih osmih beznic, kakor so mi povedali pozneje, kamor smo prišli jaz, David Salomon-ski, Ruben in še dvajset sotrpinov obojega spola.
Celica je bila komaj za dvanajst oseb, nas pa je bilo triindvajset.
Naenkrat sem se zopet spomnil romana, ki sem ga bral nekoč v druž-
bi s Fedorom Ivanovičem in znamenito Bagovo. '
»Katerega romana?«
»Tistega iz dobe velike francoske revolucije. Bila je povsem razumljiva asocijacija misli, zakaj nekoč sem iskal tu Fedora Ivanovica.
V tem romanu je bila opisana »valeča se krsta«. Tako so krstili zločinci v Saint Lazare ječo, v kateri so preživeli zadnjo noč pred usmrtitvijo. Ali francoska revolucija je bila blagorodna — boljševiška pa samo nizkotna. To je velika razlika. Ali pa je pisec !e olepšaval, ne vem. AH se nam zdi vse to po malone poldrugem stoletju v luči zgodovine bolj patetično? Kdo bi mogel zdaj odgovoriti na to vprašanje?
Ti Francozi leta 1792. so šli v smrt nekako s pesmami, z Imbezniio, med popivaniem in zabavo. Konca so čakali z antično veličino. To je bila razlika. Če je zaropotal krvnikov voz po tlaku dvorišča, oni isti voz, ki ie nekoč odpeljal meščanko Capet, je bila to celo velika senzacija. Vožnja po ogromnem Parizu. Valoveče množice po ulicah, na oknih, na brestih Rue Saint Honore. Možnost izgredov, dolga pot iz Concrergerie ali iz Saint Lazare na Place du Trone.
Ali tu je bilo vse ostudno, umazano, ogabno, nizkotno, kakor so trdili vsi. Revolucija ie delovala v temi. Bala se je dneva. Črezvičajka je morila v
globokih' kleteh pod zaščitnim plaščem neprodirne teme. Kakor zločini, kar je v resnici tudi bilo vse to nočno početje. Kakor dogodek, ki ga ne more opravičiti noben ideal, ki se vedno boji solnčnih žarkov.
Strogo sem sodil. Prav dobro se zavedam tega. In vendar sem govoril čisto resnico.
Trupla ustreljenih, kaj pravim, zločinsko in zahrbtno, brez zaslišanja in razprave samovoljno umorjenih, so sprejemali tu ledeni valovi Neve.
A niso se odigrali samo tu vsako noč novi dogodki.
Tudi drugje je bilo tako. Celo v Gorohovi ulici. Sredi najživahnejšega petrogradskega okraja.
Potem so poslali daleč za mesto buržuazijo, ki je morala kopati grobove. Rdeči avtomobili ljudskih komisarjev so pridrveli tja. Peli so svojo pesem tudi potem, ko so se že ustavili, da bi motorji zaglušili pokanje zločinskih strelov. Nato so zmetali Še topla in drhteča trupla v imenu suverenega in svobodnega ruskega naroda ustreljenih na te avtomobile, ki so divjali po ogromnem brnečem mestu proti apne-nim grobovom. In grobovi so skrili za vedno te osovražene, resnične ali samo dozdevne člane neljube kaste, ki ie predstavljala nekoč na svetu ne le plemstvo in bogastvo, nego tudi inteligenco in znanje.
Mislil sem torej na Bagovo, ki je opravljala najostudneiši obrt. Mislil sem na moža. ki je ljubil to žensko nad vse. Spominjal sem se romana, ki smo ga Čitali nekoč v Gatčini v onih nepozabnih trenotkih smrtnega strahu. In če sem pomislil, da moram umreti, tedaj sem zavidal jetnike v Saint Lazare tako kakor je ljubosumen golobra-dec. ki sedi prvič v gledališču, na junaka klasične tragedije.
Da vzamem za primer vas Nemce. Predočuje si smrt Egmonta ali Mar-quisa Posa kot nekaj zelo vzvišenega.
O vzvišenosti ni bilo tu ne duha ne sluha. Vladal je Čisto navaden smrad. Bogme, smrdelo je kakor kuga. Zakaj triindvajset žrtev, ki so jih natlačili v to luknjo, je opravljalo svojo potrebo kar v kotu. V ta namen so zlezli pod neko leseno stojalo, ki je prišlo nekoč sem vrag vedi čemu. Na tem stojalu je čepelo nekaj Armencev, ki so prosili Jezusa Kristusa in vse svetnike, naj jih reši hudega.
Še danes ne vem, kako so prišli ti Armenci v smrtno klet pod gladino reke Neve.
Ne vem, ali je bil rdeče-gardist tako pozabljiv ali milosten, da je pustil goreti na debelo železno palico pritrjeno bakljo, ki je nam svetila pri vstopu v to smrtno celico.
mERHKL
bo'X mastila, lakooe, £tak, eimi-e* ItistoDe i ^aranfouano £!sfl flrnis naftoolis ItaliuĐće
nudi
medic - Zanki
družba z omejeno zaoezo
mHRIBOR LJUBLJHnH HOUISHD
podružnica       centrala shladiSfe
TVORNICE:
LJUBLJggnn-mnEOifODE 203s
Kupujem zdravog I obelje-nog jelovog III imrekovog
famskofj drva
2—7 m duljine, 13—26 cm debljine. Ponude molim sa naznakom količine i life-acije poslati na adrtsu Alberi Ofner, trgovac
ćrv-om, KarTovac.
6023
cd
o
'S
>
0J
ROVAS. MAIL LINE
Kr- angleška poštna pirrobrodna linija — Generalno zastopstvo za kraljevino S. H. S. Zagreb, Trg. I. štev. 17. 2855
Redoviti potni&kš promet;
Hamburg-Cherbonrci-Southampton v
$3ew York in Kanado
Cherbourg-Liverpool-Southampfton v
Južno Ameriko-
» — Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, Sanpaolo. — — Odprava potnikov v prvem, drugem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema in štirimi posteljami.
Podzastopatva :
Beograd. Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. — Veliki Bečkerek, Kralja Aleksandra u. 4. — Bitolj, Bulevard Aleksandra 163, Brzojavni naslov za gori navedena podzastopstva t,Roymailpac".
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Crnogoro:
Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gružu. Brzojavni naslov: „Prometna banka".
Ms*"     Dopisov.-anje v vseh jezikih.
Z¥esk@ in mape
mam
vseh velikosti priporoča
Narodna knjigarna
Prešernova ul. - UUBUANA • Prešernova ul.
Cd
CO
C
<u
•> o
o
TJ
O CO
pq C/3
d
bi)
G I
TJ 3
O £ U o
cd E
So Krt «1
Cena   malih oglasov
vsaka beseda SO para. — Najmanja pa Din 5
Več krojaških
pomočnikov
se sprejme. Delo trajno. — »Eliten. Ljubljana, Prešernova ulica °. 5978
Stromo pletenje
Sprejemajo se deklice v poduk ?a strojno plete* nje. — Poredbe na upra^ vn »Slov Varoda« pod »Poduk 5072«.
Učitelja
■aooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc
o
w >
■k G	
C5	
TJ	
O	
	
O.	
	
	
	
	
	
o	
"35	O
	13
	
	
•v*	>
	
	KO
	03
C	S
■v*	
	
	
>	
	
	
TJ	
TJ	
O	
srbohrvaščine po Berli* tzovi metodi — išče Du* najčan. — Dopisi na: Hotel »Slon«: pod Bel* grader. 6011
Eksportni
akademik
z enoletno prakso — išče mesta kot korespondent, knjigovodja ali pisarni* ška moč. — Cenj. ponudbe pod »Eksistenca 19996« na upravo »SI. Naroda«.
Pozor !
Tovarna za izdelovanje in kenfekcijoniranje ko* hib o vi nc — S. M a 11 e, Ljubljana. Sodna ulica 5 — sprejme več spretnih krznarskih pomoč* nikov in šivilj, spo* sobnih za krzrarstvo.
5990
/a trgovino z mešanim blagom se brez oskrbe v hiši — sprejme. — Po* nudbe pod Vajenec/5958 na upravo »Slovenskega Naroda«
I protem
3
Več raznih kadi
prodam. — Naslov pove uprava »S!. Nar.«. 5993
Mladi psički
(Foxtcrrier) so naprodaj. — Kersnikova ulica 7/1, levo. 6006
Načrt
za eno*, oziroma dvonad* stropno hišo — se proda. — Železniška ulica 29S (Šiška). 6002
Prekajevalci!
Prodam dva stroja: za basanje (šprico) in reza* nje (volf). — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 6010
Radi selitve
se proda zelo poceni — oprava spalne sobe, več postelj, tapecirana garni* tura, divan, stoli, mize, železne peči, tehtnica, se* salka za vino in več dru* gih stvari. — Ogleda se na Prulah št. 17. 5995
Kavarnarji pozor!
Dva skoro popolnoma nova biljarda se ce* no prodasta. — Poizve se: Matija Perko, mizar* ska tovarna, Ljubljana* Šiška. Telefon 372. 5992
Zdrave jezice
kupuje tvrdka Peter š e* ti na, Radeče pri Zida* nem mostu. — Ponudbe naj bodo opremljene z vzorcem. 5982
Homan S
Dvignite drugo pismo! - Sama. 6022
Išče se prostor
za malo industrijsko pod* jetje v mestu ali bližnji okolici. — Ponudbe pod Industrij a'6010 na upravo »Slov. Naroda«.
Kupim suhe gobe
PO NAJVIŠJI CENI IN VSAKO MNOŽINO. — Ponudbe z navedbo cene z vzorcem na: Ivan Sever, Velenje. 5949
Sa korza.
Dvije gospod j ice, ko* je su utorak ve če izmje* nile poglede pred »Emo* nom« — sa gospodinom u svetlom ogrtaču. Otišle prema »Bodina ulica« — umoljavaju se za pisme* no poznanstvo. — Adre* sa: Poštanski pretinac 89, Sarajevo. 5985
I  Stanovanja |
Meblovana soba
(lepa) se odda solidnemu gospodu. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 6005
iščem lepo
meblovano sobo
s posebnim vhodom ter po možnosti uporabo ko* pflnice. — Tozadevne ponudbe na naslov: Jan* ko Modic, trgovec m po* sestnik. Nova vas pri Rakeku. 5988
Stanovanje dobi
brezplačno takoj hišnik v novi viK. Žena bi m o* rala or> a 'Ijati dela na vrtu. — Samo mi^o in manjšo stranko. — Po* nudbe pod »Hišnik/5996« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Oddam sobo
za dva gospoda. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 6009
I Nepremičnine
Dve manjši hiši
v sredini mesta — napro* daj. — Event. ponudbe pod »HiSi v sredini mesta/5989« na upravo »SI. Naroda«.
Za  mesec  november —
f
Razno j
Perje,
kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Cako* vec 52'T
»
Eisemann -avto,
razsvetljava, magneti in sveče ter druge pritikline in vsi sestavni deli. — Generalno zastopstvo: »Tebin«. Zagreb, Zrini* ski trg 15. Telefon 27*04. —  Zahtevajte ponudbe.
6018
Inserati v Malih oglasih«
ima jo neoporečno velik uspeh v »Slov. Narodu«.
»
POOOBOM OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
-jooooooooooooon
Obnovite
naročnino
Zahvala.
Podpisana izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo za obilno sočutje in veliko udeležbo pri pogrebu svojega nepozabnega brata
Alojzija Merlaka.
Ljubljana, 18. septembra 1924.
6004 Amalija Zavlršekf
' C ■ al -•
B<-e« posebnega obvestila.
Tužnim srcem javljamo pretresujočo vest, da je naš nadvse ljubljeni in skrbni soprog, oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod
Ulihael mramor
posestnik In trgovce
danes ob štirih popoldne v 60. letu nenadoma preminul.
Pogreb nepozabnega vrši se v soboto, dne 20. septembra 1924 ob pol petih popoldne.
Novo mesto, dne 18. septembra 1924,
talnfodl rodblal Mramor-Kobe.
Zahvala.
6003
Za mnogobrojne dokaze srčnega sožalja povodom smrti našega nepozabnega soproga, brata oz. strica, svaka in zeta gospoda
Albina Zirerja
nadrevidenta   drž. železnice v pokoju,
se najsrčnejše zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, W so dragega nam pokojnika spremili v tako mnogobrojnem Številu k večnemu počitku.
Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, gospodu velikemu županu dr. Špornu, darovatetjem vencev in cvetja ter gg. pevcem za v srce segajoče žalosti nke.
Ljubljana, 18. septembra 1924.
Žalujoča rodbina
Zirerjeva.
Knjige za osnovne šole.
I. razred.
W;der: Prva čitanka. 16 Din. Cernivec: Račun'ca, I. del. 5 Din.
II. razred«
Krščanski nauk za prvence. 12 Din.
Gangl: Druga čitanka. 16 Din.
Schreiner-Bezjak: Jezl'iovna vadntca, f. stopn!a. 4 Din. Čemivec: Računica, II. del. Broš. 8 Din, vez. 10 Din. Druzovič: Pesmarica, I. del. Broš. 10 Din, vez. 13 Din.
III. razred.
KreČansk* nauk za prvence. 12 Din. Černej: Tretfa čitanka. 16 Din.
Schreiner-Bezjak: Jezikovna vadnica, II. stopnja. 6 Din. Cernivec: Računica. III. In IV. del. Bros. 13 Din, vez 16 Din. Lesica-Lokovšek-Mo'.e. Prva srbska ali hrvatska čitanka. 15 Din. Druzovič: Pesmarica, H. del« Broš. 12 Din, vez. 15 Din.
IV. razred.
Retollskl katekizem. 18 Din.
Panholzer-Kosiper: Velike zgodbe sv. pisma. Br. 36 Din, v. 40 Din. Rane: Četrta čltaaka. 25 Din.
.Schrelner-Bezak: Jeilkovna radnica, HX stop. (ie ni jzfla.) Čemivec: Računica 111. In IV. de!.   Bro5. 13 Din, vez. 16 Din. Zemljevid : Slovenske deiele tu Istra. 8 Din. Plesničar-Grum: Jugoslavija I. 28 tMn. Lesica-Lokovšek-Mole: Prva srbska ali hrvatska Čitanka. 15 Din. Druzovič: Pesmarica, III. (še ni izšla.)
V. razred.
Katoliški katekizem. 18 Din.
Panholzer-Kociper: Velike zgodbe sv. pisma. Br. 36 Din, v. 40 Din. Rape: Četrta čitanka. 25 Din.
Schreiner-Bezjak: Jezikovna vadaica. IV. del. 13 Din. Cernivec: Račun!caf V. de!. Bros. 13 Din. vez. 16 Din. Lesica-LokovŠek-Mole: Prva srbske ali hrvatska čitanka, 15 Din. Druzovič: Pesmarica, tli. (še ni izšla)
Vse te knjige se dobe v
Narodni knjigarni, Ljubljana
Prešernova ulica 7.
Prešernova ulica 7.
Jin tisK »Narodne tiskarne«:. •'