Leto m. V Oe\ji, da i 25. februvuja, L 1893. Štev. 6. DOMOVINA Ishaja />. IA. in iV dan vaake^ nvseca. Dopisi naj ■<■ iiv .li »-akokrat po 10 kr. »d gartm.ml-vn-te. V«y» xa celo let«. > glt . I> Ciljati ure-In. V v i H leu I gld. sa Naša je zmaga. Stoletja n>l>oval je narsl slovenski vlado-hlepnetnu n--in*keiiiu življu Od Karola Velikega, velik posebni kar se tiče krvoločnosti in sovraštva d<> vsega. kar je bilo slovansko pa do današnjega dne vzdihujejo Slovenci pod težkim jarmom Zgodovina slovenska tako piše znamenit slovanski rodoljub ni drugega nego ža l<>stna pesem o tisočletnem trpljenji in poniževalni naroda slovenskega. Nekdaj tlačili so narod naši nemški graščaki. z vso le njim lastno krutostjo, a dandanes zatirajo narislnost njegovo l»>*ebno različna v to svrho osnovana nemška ■ Iruštva in drugi sovražni nam življi z vso silo nemške brezozirnosti, v zahvalo neomahljive sbvensk- zvestobe k državi in dinastiji. Nekdaj s" vbijali Slovencem germansko kulturo z nemškim bičem in mečem, dandanes nam jo vsiljujejo po Šolah in uradih. Po velikih naporih in neprestanih narodnih bojih vendar še dandanes ne moremo tajiti, da smo v narodnem in političuem oziru najbolj zapuščen in zatiran narod v a'stro-ogerski monarhiji, izimši borne naše brate ob sivi Tatri. nesr *čne Slovake, katerim stoji na tilniku barbarsko-v i težki Madjar. Slovenci nimamo bogatega plemstva, grofov in knezov, nimamo visokih in vplivnih zagovornikov in zaščitnikov naših pravic; na prvih in najvišjih mestih sede in vlsdajo po veliki večini naši narodnosti neprijazni možje nemške krvi in nemškega mišljenja Priboriti si moramo drobtinico za drobtinico svojih po zakonu nam zajamčenih pravic proti mogočnim nemškim sosedom, in žalibog. proti domačim odpadnikom. Nam veljajo v narodnem boji v prvi vrsti besede: Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal! Pod tem geslom napredovali smo v narodnem ozira in dosegli vsaj nekoliko pravic svojemu jeziku in svoji narodnosti. Po tem izreku ravnali so se tudi Slovenc. celjskega okraja, ko so se pred polčetrtim letom prvokrat z vso odločnostjo postavili na svoje noge. da se otresejo sramotnega 'njega jarma, da se rešijo velike krivice, katera se jim j«- godila s tem. oječn<.»st pred nasprotniki. Pohvalno moramo omeniti v tem ozira poseimo. da nasprotniki niso imeli niti jednega kmečkih veleposestnikov na svoji strani, kar nam svedoči, da se naši kmetje zavedajo svoje veljave in da ne marajo več na starodavno slovenskih tleh klanjati se nemškim pritepencem in brezznačajnim nora škutarjem V petek. 17. t m. volili so veliki obrtniki in trgovci, ki so po večini nemškega mišljenja in ki si sicer radi polnijo s slovenskimi novci svoje nemške žepe. ki se ps pri vsaki priliki pokažejo zagrizene sovražnike slovenske narodnosti. Slovenci se niso udeležili volitve, čaka nas še obilo vstrajnega delovanja in velikih naporov, da si tndi v tej skupini pridobimo večino. Izvoljeni so bili skoraj sami pristni sinovi majke (iermaaije (!). katerim pa je seveda tekla zibelka na slovenskih tleh pod borno streho slovenskih stari-šev. n. pr. Ješovnik. dr. Kovačič. pred nekaj teti še unet Slovenec, železni Raku« Tratnik, sin poštenega slovenskega flosarja v gornji savinjski dolini: nadalje omenimo trgovce Šraidla. Traona in Valandi. gleda katerih opozorjamo slovenske okoličane in vse rodoljube, ki pridejo kaj kupovat v Celje, naj se spominjajo gesla: Svoji k svojim! V soboto volilo je celjsko mesto 0 ia trg Vojnik I Nemca oziroma nemškutaija, narodna trga ŠL-Jnr ob jni. žel. in Žalec pa 3 narodnjake LISTEK. Deset milijonov. Novela, spisal Mavrus Jokai. Poslovenil D. H. (Dalje.) Nesrečna zvezda njegova čuvala je nad njim, da ni sto in stokrat obtičal na peščenicah. ker Kobertson ni prav na nič več pazil odkar je blede ženske petje poslušal. Nesrečna zvezda njegova, sem rekel — kajti, če bi se mu bila bila ladija ob kako peščenico razbila, bi bil Kobertson storil smrt sanjarja. ki se k svojim idealom vspne na drugi svet ostavivši lepo zemljo za saboj. Ko je v drngič v I.imo dospevši zopet v cerkev hitel, kaj mislite, koga je srečal na trgu? K tvno tisto lepotico, o kateri se mu je noč in d:in sanjalo in s katero se je v svojih sanjah pogovarjal. I* je bila seJaj ta lepotica bolj Zemljanu. kakor pa angelju varhu podobna. Kobertson se strmeč ozira za gospo in zdelo se mu je. kakor Ska samozavest nasproti viSjini neprijaznim nam krogom - in ni se nam treba l.ati za boljšo bodočnost. Kon tno se zahvaljujemo v imenu vseh rodoljubov in v imenu pravične naSe stvari vsem zavednim volilcem, osobito pa vrlim kmečkim veleposestnikom, da ste s svojim možatim postopanjem rešili našo čast in pripomogli do sijajne zmage. Glejmo in delajmo z združenimi močmi in neutrudno na to. da se skoraj uresniči tudi želja, ki se je izrekla po volitvi v g'.*tilni Košerjevi, da bi namreč že v bližnji bodočnosti tudi po volitvah v zastop starodavno slovenskega celjskega mesta mogli vsklikniti: Zmaga je naša! Govor poslanca dr. L. Gregorca v seji i»-i-ltn»ke alM.rnii-e >liu? jan. Ihuh. (Daljo.) »Vaše ekselence obsegajoče pojasnilo od 26. t. I. M. A. St. i:>67.. kakor tudi od VaSe ekselence povdarjena razmera, da je po splošnem mnenji peSpolk barona Marojčiča St. 7. od prej s-?m veljal za vojaSki oddelek nemške narodnosti, nista zmožni, da bi se za ta polk osnoval in zastopal izvanredni slučaj. Predlog, oprostili častnike imenovanega vojaškega oddelka od naučenja slovenskega jezika, se ne more vsnrejeti. Ne misli pa se niti od daleč, ovirati pov-zdijro in razširjanje nemškega elementa. Njegovo jKispeševanje našlo bode vsaki čas polno priznanje. Nasproti pa se da ravno tako malo ogniti določno danim pravilom. Slično, če tudi ne popolnoma jednako razmerje nahaja se tudi pri druzih polkih .slovenske" in morda tudi pri jednem ali drugem .ogrske' narodnosti. Meje popustljivosti bi se pač ne mogle postaviti, ako bi se umikalo v ukazu od 28. avg. 1872. prti s. 8">H6 II, danim pojašnevalnim besedam. da se ima pod pojmom. „nar ini jezik ka-cega oddelka" razumeti vsako narečje, koje pri kacem oddelku govori več kot 20« „ vojakov iz okrajev, po organizaciji odločenih za dopolnitev. Ta odlok priporoča vsega tega častnikom in kadetom pri polkih izrečno nemške narodno«'i nri-učenji druzega narodnega jezika v monarhiji To ni samo zaželjeno. ampak pri naših razmerah naravnost ukazano . . . Nedvomno je. da se pri znanih razmerah v 7. polku prej ni nič pazilo na slovenski jiolkovni jezik. Ko se je pa ravno tu, kot okraj samo po sebi razumljivo, pred postavljalo. vojak iSlovenec) naj se v kiatkem času priuči nemSki, tako bi fe pač zamoglo tudi pričakovati. da se bode častnik trudil i Dobro! To je prav! na desn i za službene potrebe si zadostno prisvojiti nenemški narodni jezik js-lka (Prav dobro! na desni i. Pri polkih Kuhn St. 17. in Hartung St, 47., kojih dopolnilni okraji so ob meji, mora se slo-j venski jezik tudi učiti. Pii 7. polku to ni nika-kovo iznenadenje, da se zahteva znanje slovenskega jezika. Že prejSnje leto. toraj pred izidom I predpisa za povišanje, je bilo to polkovnemu zapovedniStvu znano, ki pa je seveda tudi Tedaj i ugovarjalo . . . Na Dunaji. dne 3. aprila 1873. Zastopnik c. kr. ministra tKuhni. 1 Benedeck, F. M. L." Navzlic temu se čas'niki 7. polka niso učili j slovenskega polkovnega jezika, vsaj resno ne. ! zanašajoč se najbrže na odobravanje svojih ne- j posrednih predstojnikov, kojih mišljenje jim je bilo znano. Med častniki torej ni dobiti '»",. ki bi znali slovenščino /a službene potrebe le za silo lomiti, (čujte! čujt.-: na desn:). Mnogi čast- J niki izražajo se. kar se tega tiče. zabavljivo. ! kakor na priliko: .čemrt naj bi »-t učil .\vindi-ch", saj slovenski vojak se takd uči nemščine V ali: .Zakaj naj bi se učil tega pasjega lajanja?" (Čujte! Čiyte' na desni. — To ni res! na levi.). Tako so se določbe službenega pravilnika, ukazi in odloki vojnega ministerstva pri 7. polku preskočili in razveljavili, kakor da niso nikdar inz-glaš.-ni bili. Zdaj pridem do druzega dela stavljenega vprašanja, namreč: Kako se je postopalo, da bi odstotek slovenskih vojakov pri 7. polku potisnili v desetih letih z 42" „ na 10*.,? Odgovor: Prvič so se slovenski vojaki v vojaških Šolah priganjali 1 z najostri-jšimi. mnogokrat z najbolj nedopust-ljivimi sredstvi k učenji nemščine, drugič se je jezikovni zapisnik v glavni knjigi 7. jiolka samo-vlastno, svojevoljno speinenil, oziroma ponaredil, tako. da se zdaj jezikovni zapisnik v glavni knjigi 7. polka niti najmanje ne vjetna z nabornimi zapisniki; tretjič so se tisti slovenski vojaki, ki so prinesli s seboj nekoliko znanje nemščine, ali pa se naučili v vojaški Soli lomiti nekoliko nemških besed, takoj izbrisali iz števila slovenskih vojakov ter se upisali mej nemške. Na ta način se je število slovenskih vojakov umetno znižalo, nemških pa se ravno tako umetno povišalo, in sicer v nasprotji z ukazom vojnega ministerstva, kjer razločno stoji: okolnost. da slovenski vojaki tudi nemško znajo, še ni vzrok, da bi se slovenski polkovni jezik prezrl, oziroma nikomur ne daje pravice, slovenske vojake združevati z nemškimi. Kratko, tu so se smele igrati, kakor se obično reče, vse štiri nižje vrste računanja; pri Slovencih se je odštevalo, pri Nemcih prištevalo, pri pnrih delilo, pri druzih množilo, da se je to dobilo, kar se je želelo, niunreč komaj 10*, slovenskih vojakov pri 7. pešpolku. Takoj se je potem poslala na vojno ministerstvo vloga z neresničnimi. nedopustljivimi in deloma ponareje nimi statističnimi izkazi, in odatranjenje slovenskega polkovnega jezika se je izvilo. Vojno ministerstvo je pa še več storilo. Razglasilo se je. da ima 7. polk od sedaj veljati za čisto nemški oddatek. Gospoda moja! Zoper to postopanje vojaških oblastij se nočem izreči v takih ostrih besedah. kakorSne bi mi na jezik p .lagalo prelomljeno pravo in razžaljen narodni čut. navesti pa hočem nekaj dokazov za sv< je trditve. Najprej je tu prav famoz-n (glasovit) jezikovni ukaz obersta Kaiffela od 1«. oktobra 1872; ta se glasi tčitai: .Gospodje kompanijski poveljniki naj z dosledno str-gostjo delajo na to, da se vsi nenemški novinci v kolikor mogoče kratkem času nauče nemščine, kolikor se zahteva za službene potrebe. Zahtevati s- torej mora, da novinec o vseh slnžlmnih priložnostih, v vrsti, pri četi. pri poročilu iraportu) vse nemški pov4. Kakor skušnja kaže. ni pri tem posebnih težav, ker največ slovenskih vojakov uže od doma razume nekoliko nemSčino in se v začetku le boje. nemški govoriti. Šele pozneje se pokaže razumljenje nemSčine. Na ta način se je n. pr. število slovenskih vojakov pri 1. kompaniji skrčilo od 12 na K. pri 3. kompaniji od 9 na 4. in pri 5. kompaniji od 9 na 3. Jednako krčenje se je pokazalo pri druzih kompanijah; le pri 8. kompaniji seje njih število baje povišalo od o na 8, kar se pa sam""' na neresnične izkaze opira. Po tem ni potrebno, slovenske vojake med urenjem sestaviti v posebne oddelke, ampak se imajo jednakoinerno po vrstah razdeliti. Innomost. 18. oktobra 1872. Kaiffel. Oberst ' (Konec prihodnjič. Celjske novice. (V Celju) v mestni farni cerkvi obhaja se od nedelje 1». t. m. s.'m slovesen sveti misijon v slovenskem jeziku. Pričel se je na dan škofovsk-petdeset let n:ce slavnega papeža Leona \IIL V ta namen je bila tudi tukaj o 1,11. uri slovesna infulirana sv. maša z zahvalno pesmijo v proslavo in blagor najslavnejšega jubilanta. Sv. misijcn vodita vlč. oo. Doljak in Sajovic. iz družbe Je- kot angelj. blazno in obupno pa tudi kakor besnež ljubiti. Doni Tereziji je bilo jako všeč, ako je ta ali oni mladenič obupno divjal zarad nje. Čem večja bila je njeg0*11 strast do nje, tem hujše ga je spodžigala koketa z njenimi črnimi očmi. Nekdaj je Robertson gospej razodel, da jo l,ubi. Oh, to so vam bile besede besne, divje, moža povsem nevredne! ta sužen zamore tako govoriti svojemu gospodu. Dona Terezija pa si je smehljaje igrala z blestečo pahatjko in djala: .Gospod kapitan! Sedaj ste le kapitan in druzega nič. To je jako malo. Kar jaz ljubim, je blišč, sijaj in veljavno ime: slavohlepna sem! Nikdar bi ne mogla nikogar le zarad tega ljubiti, ker je lep. pač pa bi ljubila moža z dušo in telesom, kateri bi se zarad moje ljubezni vspel na najvišjo stopinjo lx.gastva, moči in veljave. Vi si morate pred vsem še le priboriti mesto, na katerem bi Vas jaz Se le vlegnila opaziti. V celej Ameriki je revolucija, in vse je narobe: kar je bilo spodaj, pride na vrh in vsak si pri-bojuje mesto, za kakoršno je sposoben. Kdor je hraber, tega je zmaga! Poprimite se česa. Mene pridobiti zamorete si le po svoji drznosti. Dokler mi bodete pa tako le ponižno svoje Itolečine razkladali. Vas pa niti ne posluSam ne; — oglasite se zopet, kedar se bodete upali drzno z manoj govoriti." Robertsonu je bilo. kakor bi ga bil kdo z mrzlo vodo polil, ko je zapustil hišo Done Terezije. Pravil je Vilijamsu, kakošen da je dobil odgovor. .Da da, prijatelj, jaz sem tudi teh misli, da srca te gospe ne boš drugače omečil. kakor Če se ji predstaviš v admiralski opravi, ali pa ji kakih deset milijonov dolarjev daš na razpola ganje. Sicer ti pa niti odgovarjala ne bo. ako bi jo še enkrat kaj vprašal." Te besede so v Robert sono vem srci po-smodile poslednje upanje; — da bi on kedaj 1 admiral posta), na to mu niti račnniti ni! Boli var mu je bil osobni sovražnik, prav od njega pa je bilo odvisno priporočilo, potrebno za imenovanje admiralsko. In deset milijonov dolarjev, joj. kako bedasta misel! ta zahtevajte od koga ki niti vinarja nima, deset milijonov dolarjev! Blazen, kdor bi kaj tacegn le mislil. Robertson je |>a bil tako blazen. Vilijamsa je vzel s saboj na ladijo in dostikrat sta se do polunoči pogovarjala, na kakošen način, da bi se dalo hipoma do silnih zakladov priti. Kar si najbolj bujna domišlija more slikati, vse je Robertson prevdarjal; mislil je na veli- kanske operacije po borsah; kako bi te dala kaka velika igralska banka razbiti: ali kako bi človek prišel na sled zlati rudi: kako bi zasledil kako potopljeno ladijo in več druzih enacih kombinacij rojilo mu je noč in dan po glavi, če je zaspal, sanjalo se mu je od samega zlata, med katerim je z roko brodil in pa kar na korce ga je meril. Izbudivši se — je pa zopet svojo j revščino gledal. Na veliko vsaj dozdevno nesrečo sklenil se je pa še mir. kar je vsem Robertsonovim spletkam kar h krati sapo zaprlo. Španjska j vojska je bila končana in upanje na admiralsk<-epolete potopilo se je na dno morja. IV. Nekega večera napravili so v Kalariški 1 luki na ladiji znanega kapitana domačo zabavo. Kapitani so Robertsona dražili, ker se jim je jako smešno zdelo, da se mornar v črno oko kreolinje zaljubi, ter za doto nič več in nič mar.j ne potrebuje, kakor admiralski klobuk ali pa malenkost desetih milijonov dolarjev: Robertson se za tako nagajanje ni kaj prida zmenil, temveč je meni nič tebi nič svoj čaj ' srebal. Irsk častnik na ladiji pa še smehljaje se pristavi: v toliki meri dovršen*, da skoro ni nobene dvojbe več, da M w otvoritev zakasnila. (Trta* uši na Kranjskem je pokončala v č mornarskem okraju že akoro vee vinograde, v Krškem pri priliki tri četrt. * novomeškem in poetojinakem okraju pa prilično polovico vinogradov. Trtn^ušna komisija /a Kranjsko, je imela te dni svoj« posvetovanje v Ljubljani in je sklenila. nasvetovati vladi, da bi za nasad novih vinogradov dajala darila iKaroški dešelni odbor* bi rad slovenskim oličinam prepovedal. da ne bi inu slovenskih do-pisunajein in Trstom. Ta se ii'ogne na celej dolgi progi morebiti le 2 4 krat ustaviti, n. pr. Gradci. Marils.ru. Ljubljani .Cenejšo živinsko sol. bodemo dobili. kedar obvelja postava, ki se je te dni državnemu zlioru predložila. (V Zagrebu) nameravajo tehniško šolo ustanoviti. Kdaj bodemo pa mi Slovenci dobili kiko visoko šoki.- Menda o sv. Nikoli. (Na Hrvatskem, vjieljuj* ogerski kupčijski minister madjarščno ne samo pri državnih ampak celo pri privatnih železnicah. Tako bodo Hrvate vklenili v jarem madjarskega jezika, kakor so nas vkovali v spone nemškega jezika, katerih se ne moremo, pa ne moremo znebiti. (Izseljevanjet Avstrijcev v Ameriko, zlasti prostega ljudstva z«branjuje nemška država že na jsistaji v Bodenbaclm. ker se boji. da bi se kolera zanesla v nemške dežele, zlasti iz Ogerskega in Galicije, koder je bilo še ne davno nekoliko te bolezni. Ogled po Širokem svetu. PeMaastlataicn škofovstva sv. ošeta papeža Leona XIlL) se je preteklo nedeljo praznovala po vesoljnem katoliškem svetu, posebno v Rimu z velikimi slavnostmi. Tudi p«. Slovenskem j« bilo veliko mest razsvetljenih. Sicer se je pa naše pobožno ljudstvo največ v božjih hramih v gorkih molitvah spominjalo sedanjega sv. očeta, ki je zlasti Slovanom tako naklonjen, kakor je bil še malokateri japež (Bolgarski knez. je dobil nevesto, vzel bode hčer bivšega vojvode parmskega .Italijanski poslanec De Zerbii proti kateremu se j- vršila preiskava radi sleparij pri rimski l>anki. je umrl v zaporu. (Portugalsko ministerstvo je odstopilo, i Angleška zbornica, j- že v sprejela v prvem branji predlogo o samoupravi Irski. Dopisi Ia TOjniškega okraja, i Nekaj iz starih časov i Menda v Vojniku vsi nemčurji v llu •litiji zamrzli ali je pa Slovencem sape zmanjkalo. Nam ki po svetu okoli hodimo — in črez Vojnik velika cesta drži — pa marsikaj zvemo. I »a danes kar skoz Vojnik zdrčimo — ker Zottlnov nočemo dražiti. |>ojdimo mimo l/.žnerj-vega Na- četa. tega velikega .Nemca' — v Školjo vas, k cerkvenemu klučarju ali ker se tudi Jaka za .Nemca" štuli in se .Koschuha", pri moj maruha Jaka piše, h .cehmaštra" vojniškemu. Ta zdaj .gospoda špila" in svoje .rajtenge" le z nemčurji imeti hoče — zato mu pa povšeči ne daja blago, ki ga slovenski naš trgovec v Vojniku prodsja. Ta Jaka je že enkrat lani po leti prav I m. A t eno bojda, tako so je nam pravilo pri Vre-čerjevem Francelnu grajal .bindišerje". In veste Jaka čegav ste? Tam v Pristavi so Vam mati doma — oče pa? Le rajši se po slovensko nosite, ker Slovenci imamo kožuhe po zimi, zdaj, Nemci nikdar ne. Slovenski kožuh pa ostane po zimi in po leti enak, če ga — narobe ne obrneš — kakor Vi se svojim imenom delate ki se .Koschuh" pišete in mislite da ste že s 'em Nemec. Kakor s«- vse smeje, če kdo v obmenem kožuhu v šeme gre, ravno tako se mi to zdi. če se kdo .Koschuh" piše. ki je le vender Kožuh Predolgo sem se zamudil pri Kožuhu pa gospo« urednik mi vender ne Ik) zameril, ker ve kaka huda zima je letos in Boga vsak hvali če se lahko kadar gre k .Francelnn" na nemški .bal" v kožuh ogrne. Kaj ne .Načel" ? No ka.lar berete to — pardon — ne marate brati slovenski — kadar slišite, pojdite k našemu vrlemu peku slovenskemu naj Vam to prečita. Ona že ve! Na svidenje. Najbrž, če Vam je prav. Se pa kaj iz starih časov. Zdaj. ko je post. bi se še kaj rad pogovoril o nekih rečeh ko ne bomo več na .purane", bale in — ženitvo mislili. Vi vsi pa. ki volitveno pravico imate, in ste šli volit slovensko bodite po zdravljeni saj nemčurji so m> skrili, kakor medved, ki je prišel o svečnici iz brloga gledat pa je bila S* ziina. ? Is SottaaJa, dne 10. svečana Šaleška čitalnica v SoStanji priredila je dne 2. t. in. veselico, ktero smemo prištevati k najlepšim, kar se jih je dozdaj vršilo v omenjeni čitalnici. Kak »r navadno je tudi seaaj krasno petje, ka-koršnega pač ni razun v čitalnici slišati nikjer drugod v celi šaleški dolini, privabilo mnogo domačih in tujih gostov in celo iz Žalca, Braslovč in drugih krajev počastilo nas je več gospodov s svojim pohodom in preverjeni smo, da gotovo niso obžalovali daljnega pota k tej zares lepi veselici. — Naši vrli in v obče priljubljeni čitalnični pevci pokazali so ta večer, da so v petji pravi mojstri in da so popolnoma kos svoji nalogi, o čemur nas je že prva točka iz najlepših skladeb obstoječega vsporeda do cela prepričala. Posebno točno in gladko prednašala se je Satt-neijeva: .Na planine" možki zbor s četverospevom, kakor tudi Hajdrihova. .Jadransko morje", kate rima je sledilo navdušeno odobravanje in dolgotrajno ploskanje. Nad vsim iznenadil naa je pa naš na novo osnovani čitalnični kvartet gg.: (Strgar, Kramar. Gostinčar, Remic) kateri naa je s svojim izbornim in prekrasnim petjem vse očaral in so se morale nekatere točke kakor Kreatzeijeva ,1'odoknica" in Košeljskejeva .Slane*" na splošno zahtevanje ponavljati in je bil navzoči skladatelj (gosptd Korun iz Velenja) burno od občinstva pozdravljen. Po dovršenem petji začel se je ples. katerega se je občinstvo mnogoštevilno vdeležilo in kateri je trajal do 5. ure zjutraj. Posebno veliko smeha in šale je napravil od g notarja I. Kačiča prirejeni kotilijon. Ta veselica ostala bode gotovo vsem vde-ležencem v veselem sfiominu in marsikateri se je ločil z iskreno željo, da bi se v kratkem videli zopet veseli v čitalničnih dvoranah. 04 sv. Lovrenca ob korotkej iolotticL Veselica kmetskega bralnega društva pri gosp. Pernatu dni 5. t. m. obnesla se je sijajno. <>d vseh strani zbralo se je toliko občinstva, da so bili vsi prostori kar prenapolnjeni. Srčna hvala posebno vsem dragim nam gostom iz I-ehna potem iz vrlih Ruš in Smolnika. ki so nas v resnici v lepem številu počastili. Omeniti moramo, da vlada med bralnima društvoma tukajšnjim in ruškim iskreno prijateljstvo in sporazomljenje. Tako je prav. ker vsi gojimo eno idejo, vsi se potegujemo za enako stvar, širiti narodno zavest med ljudstvom, ter mu obuditi iskreno ljubezen d« domovine in milega nam jezika slovenskega. Pokazali ste z obilno udeležbo, dragi gostje, da ste vredni sinovi naše premile matere, da ste že zavedni Slovenci, katerim je častna naloga delovati skupno za napredek svojega naroda. Zborovanje otvoril je predsednik, g Gašpar Lampreht s prisrčnim pozdravom vsemu cenjenemu občinstva, ter zaklical trikratni krepki .živio" presvitlemu cesarju! Na to je godba zasvirala cesarsko himno. Za tem sledil je govor. Ni moj namen, narisati tnksj govor od besede do besede, omenjam samo, da je izvrsten govornik nam slikal razmere našega naroda, ter naa navduševal in nam vzbujal ljubezen in čast do mile materinščine. Iskrena zahvala gre todi g. učitelja Šacu, ki je vodil petje, ter nam v prekrasnih pesnih pokazal, kako gladka, da ustvarjena za petje so slovenska grla. ki so nas očarala z milodonečimi, v srce segajočimi melodijami. Skivenec rad poje, saj njemu pesni iz srca tek6. Zadnja točka vsporeda bila je izvirna šaloigra .Župan". Vsi igralci rešili so svoje uloge izvrstno. Igrali so, kakor kaki izurjeni diletantje po mestnih glediščih; posebno pa .purgermojster". ki je predstavljal starega župana — nemškutarja, v vsej svojej zagrizenosti in samopašnosti in Ančika. njegova hči (gospodična Pernatovai. ki je predstavljala zavedno slovensko dekle z najlepšimi lastnostmi in čednostmi, čeravno je bila prvikrat na odru. vendar bi njej todi najostrejši kritik ne mogel nobene pomanjkljivosti očitati. Ponosni moramo biti, da imamo takih močij. tako vrla slovenska dekleta, čast in veselje vsemu narodu. Zdaj pričela se je prosta zabava s plesom, sledile napitnk-e L t. d dokler se nismo navdušeni za blagost dragega nam naroda in s srčno željo še večkrat se na enaki način zabavati, razšli. Dna«}. (Slavnost s kad. društva .Slovenija" na Dunaji. I <1. svečan je bil dan. katerega si .Slovenija" lahko zapiše z zlatimi črkami v svojo spominsko knjigo. V plesni dvorani Konacherjevi se je pokazalo, da zastopa .Slovenija" na Danici razumništvo sicer majhnega a ne nepoznatega naroda slovenskega, kajti zbralo se je nad HOO odličnega občinstva iz vseh slovanskih krogov. Tako so posetdi veselico dr. L. Rieger. general Stratimirovič, dvorni svetniki lfeznik. German, Kratochwill. dv. tajnik Zavadil, višji gozd. svetnik Sindler. stavb, svetnik Rybar, slov. poslanci Fer-j jančič. Nabergoj, Globočnik, Spmčič, Bianchini. Izmed Slovencev omeniti je: Majarona. Homana. Pukla, .Pajka. Murka, Jančarja, Navratila, De-franceskija, Stritarja. Posebno lepo so se pa vidile iz množice krasne uniforme 12 bolgarskih častnikov, kakor se je sploh slovansko vojaštvo jako mnogoštevilno odzvalo vabilu, in tako veliko pripomoglo k sijajnemu vspehu slavnost i. Izmed slov. akad društev, ki so bila zastopana pri slav-nosti, omeniti je treba pred vsem bratsko hrvatsko društvo .Zvonimir", dalje .Zora", .Akad. spolek",.Bukovina*. .Tatran", .Sič* in.Ognjisko". Posamezne točke koncerta so se točno izvršile, najburnejše je pa občinstvo odobravalo zadnjo točko namreč: .Tamburica koračnica* in .Vienac hrvatskih narodnih popievaka". katero je udarjal združeni ženski in možki tamb'. zbor akad. društev .Zvonimir" in .Slovenija", ki je brojil okoli štirideset dobro izvežbanih močij. Po koncerta se je začel jako živahen ples. ki je trajal do pola pete are zjutraj. Splošno zanimanje za ples se je pokazalo najbolj pri salonskih plesih. Tako je plesalo prvo kadriijo 96, drugo 84, tretjo 58 parov. Prvo kolo je štelo 42 drugo 2H in beseda 32 parov. Smelo se pa lahko trdi, da sme biti .Slovenija" ponosna na ta večer, ter da sme upati na povoljen vspeh todi prihodnje leto, ko bo slavila svojo petindvajsetletnico. Književnost (Slovensko gledališče.) Zgodovina gleda liških predstav in dramatične književnosti slovenske S četirimi slikami. Spisal Anton Trstenjak. Izdalo in založilo .Dramatično društvo" v Ljubljani. Natisnila .Narodna tiskarna." Str. 198 v veliki osmerki. Cena 1 gl 20-1 Vincenc Camemik, kamnosek ▼ Ljubljani, Parne ulice it 9, se na.iuljitdne.ie priporoča prečastiti duhovičini v izvrtitev naroČil vsakovrstnega cerkvenega umetnega kamnoseškega dela, kakor: altarjev, obh^jilnih miz itd. slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najrazno-vntnejiih po najnovejših obrisih prav ltfno iz različnih vrst marmorja izdelanih nagrobnih ipom-Bikor. Vse na tukajlpjem pokupalilču stoječe in pri njem Ugotovljene spomenike, kateri s« vsled pred v se tri svetimi. Tudi p. n stavbenim podjetnikon poroča v vsakovrstna i. trpežno in ceno izvrši. Za usnjarskega učenca sprejmem krepkega, zdravega, pridnega. i«|i starega dečka In ga preskrbim _S obleko, stanovanjem. ® 6—2 Šmartno pri Litiji. Štefan Boucon, stolar Graika ceata štev. 23, Csljs se priporoča za napravo vsakovrstnega v njegovo stro spadajotVga dela Prevzema tudi v popravo H slamo lico pletene in druge stole Cene nizko, delo soliti in trajno ter hitra postre*!« |2<» 12 Sadno drevje, cepiče in ukoreninjene ameriške trte prodaja podpisani za jesensko kakor spo-mladno nasadbo po nizki ceni in izvrstni kvaliteti kakor: harbertova rajn.. rodovitne deb. trdike. ces. Aleksander, št. tnašanoe, gravenštajner. kalvil i. t d. potem zanes-jlive žlaht. cepiče od Jte zgoraj imenovanih kakor tudi: pari/, rainbur. vel. kasletca. voščt-nka. vincarka. oberdikova rejn roz marinka. rum. mašanca: novosti: srčika, domnečka. princes I/jz. medaill d' os. bo dan. Ameriške trte ukoreninjene iz neokuženega kraja: vit. solonis. vit. riparija. vit. rupestris. Št. Jurij ob j. i., ir»tirsko). (74) 8-2 TOV. OlAE pekarija v Hoviosrkvi pri Celji p. .d prav ugodnimi |«.gnji. Na tančneje so iive pri H«l»m Rsl.j (*7l 8-1 I Aktlvs drutbedne:*), junija l«»l frk. 117^S0.7I»7 ! Letni zavarovalni dohodki s ob-« restmi do 30. junija 1H»1 . t Izplačanja za zavarovanje, za ' rente in odkupe i. dr. odkar posluje druiba (ltUMi 20,725.25» , 24'J,:U1.44» . . . o se je ...... rovanj za......„ iil.H72.000 j tak-.. da se je prijavil > za var .vanj * ea čas .dkar družba posluje «a .I W.IW.556 Prospekti, cene |m. katerih se ravna drull-a ■ [ pri izdavanji polic in prijavni obraaci dol>e se brez-i i.lačn-. pri g spodih agentih ali pa pri masralai ! r-----^ _ Trtatka .....- a res ta 4 pri . Ma ,2»i 12 'J i "TTrv--*-r'" 'i franko do vsake lelez-niSke postaje na Štajerskem poslan, ako se naročnik skliče na ta časnik, stane pri meni en modroc na |*resih ;Feder-matratse\ Ti modr.ci ao solidno is najboljše tva-rine narejeni, imajo j,,., :«.) dobro vezanih, in. čnih peres iz najboljšega bakrenega drsta, so s finim atrikom tapecirani in močnim platnenim rvilhom preoblečeni ter pri najteiji rabi do 15- 20 let nobenih poprav ne zahtevajo. — Pri naročilih z de-tele naznani naj se vselej natančna mera postelje v notranji luči — Ako se torej d-.bi za 11 gld. dober, franko doposlan. tapeciran modrec na peresih, je pač neumestno kupovati malo-vredno nadomestke, kakor tičaste fimnice. slam-nlce itd. kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo ne vstrezajo. AKTOM OBREZA, Uptcinr t Ljubljani, ittnbarKou ulice 4. Ta domača, edina narodna tvrdka te stroke na ; Slovenskem bodi slav. občinstvu najbolje priporočena za nakupovanje ftiataic, saloaskih garmi-tar, divaaov, stolov, ntpmf, sagriajal in vsega v tapetniško obrt spadaj<.čega deTa. Ceniki s podobami zastonj in frank... - Hitra in poStena poatrelba, nizke cene posebno pn baliSCih in ob-»irnejih naročilih. ■ . Otročji vozički /Vfl ,jako elegantni fini. inmc^ni dobivajo ss pri meni skozi in dan in sicer v vseh l«rvah. kakor rudeče. modro, olivno ^o gld. 650 TIH vikje po vsaki ceni do 25 gld. b^BKr Pri mami Je aajcaatjii a trupormj« otročjih roMičkor. Mi 25-7 r^.*|Srgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem in šolskimi potrebščinami. Velika zaloga albumov in okvirov za fotografije in spomenice, map. tintnikov. listnic in sploh galanterijskega blaga na debelo in drobno, po najnižjih tovarniških cenah. Uragofin Tžribar i Društvena tiskarna i Celje, Grnftkn cetta, »tev. I. .' Izvršuje vsakovrstne tiako-'vine od najprostejših do umetniško dovršenih in vsakega obsega. V zalogi ima vedno vse obrazce za posojilnice farne in občinske urade. ^es. kr. notarje, odvetnike itd. Naročila se izvršujejo točno in ceno. ^ -Irnjigoveznica vsprejema vsakovrstnaknji-' 3"* goveška in galanterijska dela. priprosta kakor tudi najfinejša, ter je izvršuje kar najhitreje. vkusno in cen6. 30 meterskih centov lepega paličnega fižola (\Vachtel-Rohneni. ki je za p»>stni čaa p<^»el n dobra hrana Cena za 100 t y je • gld 50 kr. K lor manj nar.iči kot m» i /, ga dobi p« 10 kr Jy. Razpošiljam proti povzetju Priporočnjoč ae uljudno za nar -čbo il« »—8 Franc Majcen, v Dolu pri Hrastniku. Adolf Hauptmann tovarna oljnatih barv, firnetev, lakov in Ideja v Ljubljani Izdajatelj in urednik Oragotin Hribu r T'»k Drttftvene tiskamo D Hnbar v Celji. Priloga »Domovini« 5t. <>., dne 25. fcbruvarja 1893. zuaove. Izvrstna govornika imata čiradalj« več I poslušalcev. Cerkev je kar natlačena, spove učiteljskih društev z 983 pravih s 15« podpornih in s 2*1 častnih, skupaj 111» udov. To je za naše učiteljstvo gotovo častno število in je za naš narod veaelo znamenje; kajti uči-teljstvo naše je stopilo z ustanovitvijo svojih društev in .Zaveze", kot organizovan činitelj narodne individualnosti pred svet. Učiteljsko društvo celjskega in laškega okraja izvršuje svojo nalogo čaatno. Učitelji obravnavajo namreč pri zborovanjih pedagogiko t. j. znanost in umetnoat. kak<> v šoli podučevati. da bode poduk obrodil obilo dobrega sadil, kako ravnati z otroci, da se jim ublaži in požlahtni srce in um i. t. d. ▼ zborovanjih pa se tudi goji petje in se razpravlja mnogo o učiteljskem lepem pa težavnem poklicu, se goji tovariška vzajemnost, prijateljstvo in stanovski ponos po prislovu: .Kdor spoštuje svoj stan, spoštuje tudi druge!" in .kdor ne spoštuje sam sebe, je podlaga ptujčevi peti "; zato je pač umevno, da postanejo učitelji, kateri se zborovanj marljivo vdeležnjejo, najboljši učitelji ne samo v šolskem, temveč tudi v i/.venšoUkem ozira. Vsaka občina v katerej delujejo učitelji, ki se zavedajo svojega lepega poklica za narod, ki se vdeležuj -jo zborovanj svojega društva ter torej dejansko kažejo, da jim je šolaki in narodni napredek na srcu. taka občina si torej sme čestitati in amatrati svoje učitelje za najiskre-nejše prijatelje mladine in dragega naroda. Kaz-umeva ae aamo o sebi. da je obiskovanje društvenih zborovanj združeno s stroški, ta gmotna požrtvovalnost se mora toliko več računati k čaati učiteljatva, kolikor daljši in težavnejši je pot. Z jedne atranl je torej r. veseljem beležiti dosti lep napredek celjskolaškega učiteljskega društva, z druge strani se pa mnogokrat more izražati iskrena želja, da bi pristopili k društvu tudi oni gg. tovariši in tovaršice, ki so doslej le od daleč gledali društveno delovanje. Pristopite torej k društvu vse cenjene učiteljice in učitelji, da se vzajemno spodbujamo v svojem težavnem delovanju na korist ljudstva, za katerega de lujemo; kajti le v aložnem delovanji in z združenimi močmi se doseže pravi smoter ali cilj. Za jačenje društva so se pri zadnjem zborovanji dne 2. svečana volitve izvršile tako, da ao v odbora zastopane tudi učiteljice, ter ao ae volili v odbor možje, o katerih je upati, da bodo delovali na razcvit društva. Prihodnjo zborovanje bode dne 4. malega travna t. j. na velikonočni torek. Ravnatelj ia šolaki avštaik «. Keateik) je ukazal, da mu morajo dijaki le nemške ubožne liste prinašati. Kako more on. kaj takega ukazovati?! Kako morejo li dijaki od župnikov in županov nemških ubožnih listov terjati?! (Volitev v okrajne boiriino blagajno celjeko i še vedno ni razpisana. Kaj li čaka si. magistrat celjski ? (Laž ima kratke aefe) ali dr. Neckermann in njegov popravek pa volitev velikega posestva v okr. zaatop celjski, čudno je moglo biti pri srcu dne 1«. t. m. g. županu celjskemu dr. Neckermannu, ko je gledal na celjskem magistratu toliko obilico Slovencev, ki so velikoposestniki; on pa je pred par tedni trdil, da celjaki Slovenci ao le arestanti. vojaki, hlapci, dekle itd. Kaj si mora svet misliti, ko sedaj čuje. kako sijajno so zmagali Slovenci. So pač čudni taki arestanti. hlapci, dekle, itd. da imajo velika posestva O gospodu županu in njegovih popravkih pa tudi nc bode težko delati sodbe. (Sadite drevje i. ker se sedanje čase z vinogradi nič več tako ne splača, kakor bi se naj. Kmaio bode zime konec in potem se začne cepljenje- Kak« kraano je po leti, če se ima po trudnem delu človek kje v kaki senci ohladiti, poleg tega pa ga še razveseli polno zrelega sadja Mnogokrat se dobi od enega drevesa več pijače, kakor od sto vinskih trt (Zasalo) je oni teden tri delalce blizo ceste od Blagovne na Arclin. Kopali so peaek v jami. a niso skrbeli, da bi odpravili zemeljsko plast nad glavo in tako si napravili podmelo. v katerem jih je zajela neareča. K sreči pa sta se tisti trenotek dva voznika v bližini zadrževala. Po velikem trudu odkopali in oživili ao dva tretjega se je smt trdneje oklenila in je bil prepeljan v mrtvašnico. Spominjajte se vendar nauka: Bolje kovarščina nego nemarščina! (Lep pranik) imeli smo dne 16. t m. Slovenski kmetje, velikoposestniki so se obnašali možko. Niti jednega kmeta niao Nemci dobili na svojo stran. Vsaj J. Okoren iz Škofje vasi, ki je prišel z nekim pooblastilom volit naaprot-nike. se vender ne šteje veleposestnikom. Po končani volitvi gromeli so možnarji na sv. Mi- klavžu, da se je slišalo po vsem okraju, da so zmagali Slovenci. Spodnje-štajerske novice. i Prem—be pri i duhovščini Za župnika v Zavrčah pride č. g. Kralj, župnik pri M. D. v Puščavi. Premeščeni so kaplani: L. Vojsk, od sv. Barbare k Malinedelji. Fr. Brglez Iz Hoč v Slov. Bistrico, J. Tajek od tod v Vozenioo, od tukaj J. M laško v Št Janž na Dravskem polji, in g. Andr. Keček iz I^eskovca v Hoče. č. go*p. J. Bogataj, kaplan v Dolo, gre v Iraško, od koder gre g. J. Šelib za provizoija k D. M. v Puščavi. V Dol pride za kaplana g. A. Šebat iz Vitanja V pokoj ata stopila: č. g J. Antolič. župnik na Ptujski gori in i. Košar, župnik v O. Polskavi. i Pili like pri atiteUatra. O. J Matko je imenovan nadučiteljem v liajhenburgu. g J. Lovrec pa podučiteljem pri sv. Križu pri Slatini. (O. Ivaa Reaasaai železniški uradnik v Nabrežini. je premeščen — kakor čujemo — za načelnika poataje v Velenji. Čestitamo vrlemu narodnjaku! i Umrl je i dne 13. februarja v Mozirji zdrav nik dr. Anton Pavliček. Kajni bil je rodom Čeh, in je kot Slovan ljubil Slovence. Bil je blaga, poštena duša značajen in vesten zdravnik. Vsa savinjska dolina žaluje po njem Prihodnjič poročamo podrobneje o njegovem človekoljubnem delovanji. N. v. p. iMalih posojilnici, katere bi deloval« le v eni župniji ali cetf le v eni vaai. ne kaže niti anovati niti podpirati od atrani dežele, kakor t" baje predlaga štajerski deželni odbor, kajti take posojilnice ae skoro nikdar ne morejo prav razviti, ker manjka v malih krajih dovolj za ta težavni posel izobraženih, veljavnih in gibčnih moči. (VaMle.) V četrtek, dne 2. marca popoludne ob 2. uri bode v Pristovi pri g A. Suppanz-u zborovanje konjerejcev, lastnikov konj in sploh ljubiteljev konj, pri kojem bode v navzočnosti deželnega odbornika gospoda c. in kr. majorja viteza Schubertha gospod Maks Bobiek. deželni živinozdravnik. strokovno predaval o živinoreji. i Ormoško okrajno o&teljsko društvo) si je pri svojem obč. zbora izvolilo sledeči odbor: Gospod Anton Porekar, nadučitelj na Huma predsednik; g. Konrad Mejevšek. učitelj pri Vel. Nedelji, preds. namestnik: g. Ivan Jnrša. učitelj v Ormoži. denarničar; g. Mart in Šalamun, naduč. v Št. Miklavžu, tajnik; gospodična Milka Pirnat. učiteljica v Ormoži. in g. Janez Košar, nadučitelj pri Veliki Nedelji, odbornika. Za preglednike računov to izvoljeni gg. Košar, štrekl in Kosi atareji. Pevovodja je gosp. Vinko VaudA. Kot poalanca k občnemu zbora učiteljske slov. zaveze sta izvoljena gg. Ko* i Anton in Porekar Antoa. k zavezi štaj. uč. društev pa g. Janez Košar. Društvu želimo povsod dober uspeh. .Hej tovariš, če v resnici samo deset milijonov dolaijev potrebuješ, jih pač lahko dobiš. Tu le v luki ne daleč od nas stoji zasidran .Peruvian", ladija Mr. Ingresa. in je ravnokar naložena s suhim zlatom okroglih deset milijonov dolaijev vrednim. Zlato je namenjeno v angleško banko. Odpelji mu jo." Glasan krohot nastane po teh besedah. Kapitan Ingres, ki je bil tudi ondi navzoč, ae je sam na vsa usta smejal takemu zbadanju. Kobertson se je tudi nasmehnil. Ob polunoči so se mornarji |>oslovili in odšli vsak na svoj kraj. Robcrtson in Vilijams ostala sta poslednja. Ircu, ki je Robertsonu svetoval, da naj se desetih milijonov polasti, ki so za angleško banko namenjeni, je bilo Jurij ime. Kobertson namignil je Viljainsu in Juriju na stran. .Tovariša, djal je Kobertson. jaz mislim, da bi bili omenjeni milijoni v naši tadiji mnogo bolje spravljeni, kakor pa v anglvžki banki." Tema je bilo. Nikomur se ni bilo bati. da bi ga bila druga dva videla, ali je zarudel ali ne pri tem nasvetu. Ti trije niso zinili nobene več. I« v roke so si segli, in razumeli so se. 1'odidi so se v Kobertsonovo ladij« l-e-ta je zbral svoje najbolj pogumne mornarje in jih je oborožil. Bilo jih je enajst. Vsi so se ukrcali v veliki čoln. Kobertson je na to v kaditi poleg praharne zažgal in ladijo zapustil. Temna noč jih je podpirala, da jih ni nihče zapazil, kedaj da so prišli k .Peravijaou". Brez lirušča splezali so nanj. Jurij in Vilijams hitela sta vsak z jednim oddelkom mornarjev po kabinah. Kobertson sam je pa z dvema mornarjema hitel v kapitanovo kabino. Z nabito pištolo v roci zbudil je kapitana Ingreaa, rekoč: .Kapitan izročite mi avojo ladijo z vaein, kar imate na njej; jaz potrebujem deset milijonov dolarjev. Poberite avojo pertljago in odjadrajte nemudoma s čolnom proti nabrežju." Kapitan Ingres je iz začetka mislil, da se Itobertson le šali ž njim. Stopivši pa iz svoje kabine, spoznal je takoj, da je napad gola resnica. Nekaj njegovih mornarjev se je vže z Ro-bertsr.novimi sprijaznilo, kajti Vilijams in Jurij sta jim v eni sami minuti vse razložila da je veliko liolje. če vsi skupaj nezmerni zaklad med saboj r;izdele. kakor pa če bi ga z velikim trudom in še večjo nevarnostjo peljali po morji, da bi ga konečno spravila angleška banka Ljudje so praktični nasvet takoj razumeli; nikomur ga ni bilo treba razkladati na drobno. Ingresu ni dragega kazalo, kakor s tistimi mornarji, kar mu jih je zvestih ostalo, vkrcati se v čoln in odpeljati se s .Peravijanom" vred po morji, kajti čoln je bil privezan za ladijo. Kapitan Ingres se je sicer nadjal, da se bo dragim ladijam čudno zdelo, da .Peruvijan" ponoči odhaja in bodo v tem odhodu kako lo-povstvo slutili ter mu bo ta ali ona ladija na pomagaj hitela Mož se je zmotil, kajti v tistem trenutku prodrl je ogenj krov na ladiji .Kongres*, kjer je bil Kobertson sam zažgal in se je ogenj že sežnje visoko oblizaval po jamborih in se okoli rajenov ovijal. Velike ladije so imele vsaka sama s saboj zadosti i«osla. da se j« rešita iz Inke. male in čolni so pa hitele .Kongresu* na pomoč. Tako se je zgodilo, da .Peravijana" v tolišnjej zmešnjavi ni nihče nogrefial Dokler je bik) morje razsvitljeno od požara, tako dolgo vlekel je Kobertson z veliko ladijo tudi čolnih za saboj. v katerem je bil kapitan Ingres se svojimi ljudmi. Kar se silno zabliska in ob enem grozovit grom zabuči. .Kongres" se je bil ra/.letel. Goeta tema objeta j- na to vse h krati. Kobertson seže po nož. prereže vrv. s katero je bil kapitanov čoln z ladijo v zvezi, ter tako kapitana prepusti njegovi oaodi. llili so z nezmernim plenom iDalje |>nbudnji£ i i Strašna nesreča) pripel i Ia s» je /»pol v preiiiogovili jamah g pl l.appa v Skalah pri VoK-nji Vžgal m* je vdriigič plin ter usmilil lil ilo IS delalcev. ti težko. I > pa lahko ranil. Tllga m žalost velikanska fte večja pa siromaftčinu. ker »smrtcni delalci I »tla so večinoma vsi ož.eii|»ni in zapustili po .|«> | nepreskrbljenih »tr»k Kaj neki Ih>. iV bode tako tla (je šl»' il/. Ho/.itiur Raio-eve zapuščine* je dobilo tedni Pisateljsko društvu 270. Slovenska matica | !M iu družba sv ririla in Metriki 1» gld tV Šmarji pri Jeliah' IhhIo v kratkem vi> lit ve v »krajin zastop. tSlovcnjcpraska posojilnica i iftiV do -S. t m kontrolorja z letno plačo S00 gld iKujheiihurški brod1 se je popravil in bode torej na tem mestu zopet zveza s Kranjskim (Slovenske posojilnice I M v. rska posojil niča lepi> napreduje, kakor kaže njen račun za IS upravno leto (IS!'.t. Prometa je imela lani .'».tTiMil gld. čistega dobička .Ml gld. V »Mi rezervnih fondih ima 7222 gld. Tudi logaška ivsojilnica. ki ima Že .'• upravnih let za seboj, kaže lop napredek Imela jo lani 127.001 gold pr»m« ta 22s2 gld dobička m :»207 gld. zadruž mh .akladov i Posojilnica v Pišerih :ma svoj devet. -letni občni "bor dne.'» marca t I «>b 10 uri dopoldne v pcslopju o \nt Verstovftck a l>o*Ym red I I'. r»čil • na.Vlstva. 2 |vtrjenj»* letnega računa. » r.i delitev ,i bvk.i i nitit uMnn in ia čunskih | r, git i val,- \ .'»nasveti i\-k !'.Vmn .bom ne pride ..idi-stno število zadružnik v. skh.V »o ob :« u:i p-poldne ist-go dne s taistim i:iovnim sodom drugi občni ztvr, ka:«-n sme brez pog.jn- sklepati K obilni udeležbi valu načelstvo. v Od Vi likenedelje so nam p> r. ža Pred : >'. drug m letom vložili smo na v is uuni»tet>:\< prošnjo . a sk venski p. ,*a: pri naši jvftt: Čaka'.: smo čaka'.: misleči. »Ia s«- '.-odo vstregk nafti .'olji ker jo občina povsem slovenska N . dw-.ii sm • odgovor m kakšen Poslal; so j eča: večji kakor .:«■ bil prejšnji m na njem s- sv. :i napis seveda le v blaženi nemšč.ni .•.'-r.ss Sonntag* 0 enako: -ravno*: k;e s: Vso zadev z:ož i. sm državnemu pitancu v porabo Druge slovenske novice. Družbi sv Cirila in Metoda je dar va'. ".»;•< • -rk knjig svetnik U.Vr.v ».dr.; . '..o.;, g !\ riorko neimenovan duh.-v s k pa dogodka, g. A. I.avrončič iz St. Petra na Notranjskem I gld 72 kr. zloženih pri banketu n»voga župana, g K. Itozmnn -I gld tMt kr.. nabranih v veseli družbi pri Malenšku v Trebnjem, g. M Prosekar iz Kotmnre veai na Koroškem 2 gld ilii ki. ki so jih zložili rodoljubi na veselici pri Podat ražiftniku dno 20. jan.g učitelj Rudolf Kosor L' gld 10 kr k»t novoU-ino darilo vesele družlie pri g Kr. Koserji v Juršincih. č g kaplan A V.-trn i k v Trbovljah. 1 gld 73 kr k»t dar. ki ga je nabral v veseli družbi rudar Matija Orčar. in blagajničarioa ženske podružnice na Vrhniki, g. Mioi Petričeva. 1 gld. kot novo letno oprostilo po i»0 kr gospe Karolino Hrilajeve in gospioe I Vrlo Klisove. Iskreni' zahvalo, ki jo izrekamo zojvt in zopet požrtvovalnim prijateljem. moremo izražati le z besedami. dejansko zahvalo pa kaže na stotine otrok, ki jih ohranjujemo in vzgajamo v zveste sinove veri. cesarju in domovini. Vodsto družbo sv. Cirila in Metoda. (.Slovenski romarski posebui vlak v Rim > gre povodom "w'letnega jubileja ftkofovstva sv očeta papeža Leona XIII. dne 10. aprila t. 1 Pa se mu tudi verni Slovenci, kakor drugi narodi, poklonijo in svojo udan<'st izrazijo, priredi g 1 s Paulin i mejnaro.lna p- •■■ valna pisarna' v I jubljani. v zjedinjeniu s katoliško družbo, posebni br/ovlak t je kavri se g.iraj . mejijeni dan .!> 10 uri dopoldne •;• Maribora. >»b - uri pop. I.jubl me in ob 7 - /večer i/ ••-•ruv izpusM • r v •.: k 11 aprila 3 uri p ; '.. spe v Rim. Vdeležer..; bo i s.- vspr-;- mali med Mariborom Goric Z K :••>'»• .a •;:! v V: ima i line Taisti 1 do vidni nos.li p s-! ne /namke V žn a tje .'i skupna m natavr.i«: prek- P.i.I \v Klorenco. :.a aj pa posamezna. v .'iOdneh, t vsakim vlakom, •odi brzovlak.tu. t krat:.m povoljnim pre-r..!a:i;em. p .raki progi, ali pa preko n.-v-S '.n:-■ vanio vsr revi slavv. s': :'d v Kinu . sk:! ; val ' jvsebr.: i! r. i-r.ak ' kažipiite in • in.i ' V-.'. - va: • m v R mu ajal b-> po sebni \r prinaša' >'-.,:■ v «, t tka;- V /animi-v *'• '- '■'• •• knj ž n .>' v. nsko l.iftki potovalni : - bo r.a ra: -o 'ar Vlak bo sesMvljen i? "R ' • razreda v. • na ž-l;o tudi iz spalnih ;n salonskih v> • k: b .'.•- brez premetnbe do ■ Od i Vozni s-k d-_ 4 aprila 24 jarz. 1>: : reo.. ... i že n s k a y. družni z a v >: na.i 1 ..»n. k: t :. >:.i!a •.•■• _ : . ns sanrh prostovoljnih darov ir. K.i n.ška : jilnica M Kr.irzskem k- r.am tik '>••»'•':• ."h> pa nplaž.i U-::» :-;:V ;R; rodružn , r--z.. star.-. v.-:-; r. da; vsak ršn .a ; jasr. :.t s: \>n-i IV". : te ir; e pri !:ke T. p knž tno v mr.o- jr.-.:n J v.lu. v rr. ost in udar. st našemu svete- :nu .Vtu saj . i ri T™ r io lam prrkr.isr. • Zagorje ob Savi Na : • :str. nedeljo pri- :■..'.> v:-.: .< k I kani venček s pe*;em. N '.:• :. in pl«s.-m Nav zi ■ slabemu vre- .iz val še Je tol k- odi dnega občinstva S k '. verna vabilu, d.i s 1 bili pr . st n g Medveda nap •'■ njer.: ročast:'.t so nas ta. K | s-;- z C^|n M .- - a ferbJVi'; Hrnst: r. N.i in ; "a- !;aae _ Pr';r ? .1 \ •:. g I -: BO ji t i kras:. šCn va loter; a je r.:\; ravila Veliki. siaeha Ples pr. k • r fin ;e gra! i.vak-vr* dn: kvi irtrt .N.ir-ol t.vn" :: ;.m. ;•. bil živahen r. ;■ ? trajal do belega dn-" l-osei n. : l.va' r ii yi*salo. in pie- >.t N: .K ' ■:- k.it .-nga s. naš. p: -•s.llz: :a plesalke Vnžn, . .u.,m SmakotK dr dr lvrč. ::v m N -.š vrl. .S.i drugem n:tr. .ir.eu; mu r. Jp r.i:: ravno tako. podučni jezik v zadnjih dveh aivodih je nemški. f». v Holilchov u (Galicija), podučni jo/.ik jo poljski. Preteklo jesen osnovala«e je jodnaka ftola v Idriji na Notranjskem. Ako [io-gledamo te podatke natančneje, vidimo, da se je pri vseli teh zavodih oziralo na potrebe dotičnih kronovin. steni, da se je upeljal tisti podučni jezik, katerega bodo obiskovalci teh zavodov pozneje v praktičnem življenju najbolj rabili, (iozdarska šola v Idriji ima namen gozdenjo za Kranjsko. Primorsko. Spodnje štaj-rsko, in deloma tudi za Dalmacijo vzgojevati. Ali ne bi bilo umestno, da bi bil na tem zavodu podučni jezik slovenski-Ne le. da bi se jih zamoglo več gojencev udeležiti, ampak koristi bi bile toli večje Tudi za mest>. Idrijo bilo bi koristno, da njegov mestni zastop svoj glas povzdigne. Ker s tem. da iina zavod I več gojencev, kakor bi v mestu na brani in stanovanji bili. dobili bi uieftčanje več zaslužka. i Iz Rudoliovega piše se nam l.epa ideja, koristi pri prost emu narodu, koristi naftemu kmečkemu prebivalstvu nnrodila se je pri naši kmetijski podtužnici s tem. da ona snuje .nedeljsko bralnioo* za poljedelce in kmečke |k>-sestnike. Tu naj bi imeli priliko, v kmetij*: v>-spadajoče časnike, knjig- prebirati; preda vanja i' [oljedelstva. vinarstva in umne živinoreje ob nedeljah poslušati: med seboj v prijateljskem občevanji, v pogovorih o gospodarstva pomeniti »e. s tem izobraževati se. prosti čas na koristen način upotrebiti in slednjič obiskovanju m pijančevanju p > gostilnicah Izogniti se Reči moramo, dajeta misel naftla povsod prij:tzen »dtiiev. da vsi to za izvriiti smatrajo času in okoliščinam potrebno. Zato želuno. da bi se tak-- .nedeljske bralni-e" povsod po Slovenskem snovale, ne kot posebno drufttvo. pač pa po duhu. Našemu narodu p magamo s tem najbolj izdatno Kak se b- de ..nedeljska bralni-a razvijala, kaka predavanja bodo se v nj-j slišala, sploh, o njenem delovanj:, p-.-rc-čal bodera o svojem času. — V Novem mestu mislijo napraviti raoftko bolnišnico za vso Dolenjsko. V to svrho pogajajo se vže dlje časa s posestnikom gradi v Kandij. g Kvetkovičem. čegar gradič b. usmiljeni bratje prezidali v bolnišnic — Ker je ta naprava za Dolenjsko potrebca. Ude v dolenjski metropoli tem bolj ugajala ker je sedaj D . l-n^ka z žvleznioama zvezana — Zato j- tem bolj želeti, da bi se ta osnova ob ničevih nasprct;:h nekaterih Be razbila jpbh b: N.v,meJ'\t :n tc vs< Dolenjskej želeli, da : i s- ta krasen kraj naše ožje domovine zažel bol; razvijati da bi »v našli podjetniki, kat-r: vod-: Krko kot goniln: m č vam upotrebljevati za Zgubilo se je 641 gld & rneja je bila v Crdci. ir.e t m Hfcbda •-il gl-i pošti ki vozi v K iuajtn;: za ;. iT.: ravna- capra bil me i tr.jstv, v . rjvj ne ve se. ait ukraden Od sv Duha nad Krškim težba da je .silo', namrt kar r.am prihaja tn.i .J za s:l:-- res za slaheai star.;-., da se r-: i- erkeV J- Ve-J: zrve !.;uist* 1 t Roj.,nsko posojilno ir. konsuatno društvo pri Trstu ;. : r t. . r '.. ... . >.ovenska ctozdarska šola na Kranjskem ;-.- t.ts. s.:::z.aš-. zai.lžen; da ;- c::;' . :rz tu;- pcincčt s: ne m;-re pa ne m::-magati. Kmetijska podružnica v Krške::. : •? r.a, - .i . Star.vr •. Tx:grad v katerem : i« -ir ker >; > :rljubila v t-: svrz: kranjska hraailn , ziatse • Cerkev «v Jožefa na Triki gori pr.Kršken: ;- : t .< t .šk : vaza ja jv_ E: ; • -•• • na :.i'.:r. -z-.r.- . r t.: - b novomeške okoli Stranska proga dolenjske žsleznice od Grosuplja do Kočevja . g - . v: : ,.