Podobice v abecedniku. XX. h - hiša. 1. Fripovedovanje. ..Pridi, Dragica", pravi Makso, ,,hočeva li i š o zidati, za te in za me, za očeta in in inater in mal hlev zraven za konja in kočieo za psička. Vzaineta kaniencki1 za zidanje ter zarneta zidati, da je bilo veseije jili gledati. Zid ju vodno večji. Okna in duri morajo tudi biti in zgoraj naredita streho. Spodaj je delavnica za oeeta. Iz veže navzgor se pride po stopnjieah na podstrešje, iz veže navzdol pa v klet. Zraven hiše pa sezidata hlev, kateri ni tako visok, zraven hleva postavita pa kočico za psa. Ko vse to dovršita, sta zelo vesela ter od veselja ploskata z rokaina. Pouk. Makso in Dragica sta bila pridna otroka. Rada sta ubogala svoje roditelje. Ti so jiina kupili več igrač, tako tudi kamenčke za zidanje. S temi kamenčki sta sestavila marsikaj. Posebno sta znala lepo kišo sestaviti. Bila sta vsikdar pridna in vesela. Pridne roke, veselo srce Ima rad Bog in tudi ljudje. 2. Nazorni nauk. Kakšne igrače sta iniela Makso in Dragica? S tenii kanieneki sta sestavila hiso. Kaj sta naredila najpoprej ? Kaj sta pusiila v zidu. Kaj sta sezidala spodaj ? Potem sta naredila stopnjice. Jedne so peljalo navzdol, jedne pa navzgor. Kam se je prišlo navzgor? Kam pa navzdol ? Kaj sta naredila vrhu hiše? XXI. k — kladivo. 1. Pripovedovanje. Umni kovač. Nekdaj je živel v nekein inestu kovau, ki jc zbog svoje razumnosti in spretnosti slovel daleč okrog. Videl je veliko sveta ter doživel niiiogo eudnih dogodeb. Ko pa postane bolj prileten, se naseli v svojcm rojstvenem kraji. Nekoč prenoči pri njem možiček z oslom. Kovač mu dobro postreže, podkuje osla, no da bi zaht«val plačila. To se dopadii inoži("ku in reče niu: ,,Stori tri željc in spolnilo se ti bodo". Ker so kovaču radi kradli liruške, želi, naj nikdo, kdor bo splczal na hruško, ne more zapustiti liruške brcz njogovega povelja. Ker so v njegovi sobi v(Hv'krat kaj ukradli, želi tudi, naj nikdo ne niore brez njegovega dovoljenja v sobo, kot skozi luknjico pri ključavnici. Vo vsaki teh nespametnih želj opominja ga niožuVk, naj najboljšega ne pozabi. ,,Najl>oljše je dobra pijača", pravi kova<", ,,želiin torej, naj v mojeni kozarcu nikdar no zinanjka dobro kapljice. ,,Tvoje željo sc bodo spolnilo'', pravi možiček ter odjaha. Kovar živi So veliko k>t zdrav in vesel, kajti dobra kapljica v kozarci, katere ni nikdar zmanjkalo, olitani ga zdravega in trdnega. Slednjit; pride tudi k lijeinu smrt. Kovač je navidezno zadovoljen iti ž njo, a prosi jo samo, naj niu odtrga za popotnico nekaj hrušek, kajti on je preslaboten, da bi splezal na drovo. Komaj spleza na hruško, pravi kovač: ,,Ostani na hruški!" Rad bi nainreo še živel. Smrt poje vse hruške z drevesa, poteni se pa prične post in shujšala je tako, da so ji ostale sani(3 kosti. Na zenilji ni niluV vee uinrl. Slednjir gre kovač k snirti in se pobota ž njo, da ga bo v priliodnjc v miru pustila. Smrt odbiti jezna, da se ne niore nad kovačem niaščevatiter naščuva nanj liudobca. Kovač že od daleci zagleda hudobca. Hitro zapre duri, drži s poinagari nieli k luknjici kljneavnice in ko hudobec skozi ljuknjico pribrenri, ga vjame v niob U*r istega zaveže. Hitro dene nieh s hudobceni na naklo in ga z najtežjiini kladivi toliko časa obdeluje, da je bil hudobec ves polomljen in da ves ])otrt obljubi, da sc ik> bo ver pri- kazal. 13* Dolgo časa šo živi kovac. Ko nni pa iunrrjo vsi prijatelji in zininci, naveliča se tndi 011 življenja. Poda se torej na pot v nebesa, kjer prav ponižno potrka. Sv. Peter odpre in v njem spozna kovač možieka, kateri ga je velikokrat obvaroval in mu slednjič tri želje spolnil. Toda sv. Peter inu pravi: ,,Glej, da se spraviš, nebesa ti ostanejo zaprta, kajti pozabil si želeti najboljše — zveličanje!" Tudi vr peklu in v vicah ga niso lioteli sprejeti. Zato se poda k kralju Matjažu, kjer spi ž njim So dandanes tor pričakiije, da bo kralj Matjaž vslal tor vrnovič nastopil svoje kraljestvo. Pouk. Sv. Poler jt! obiskal kovara. Kcr ga je la dobro pogostil, obljubil niii ji! spolniti tri žolje. Oponiiiijal ga je, naj si želi najboljše. Kovač ji: skrbcl le za tclo, na dušo jo pa pozabil. Ko sc je navcliral ž.iveti, sprevidel je, kako lahkoniišljoiio ju ravnal. Zatorej pazinio na svoje zdravjo, a skrbinio pred vsem za svojo dušo. Truplu mora kmalu umreti Duši vedno je živeti: Oj skrbi sicer za telo, Pred vseni pa duši za nebo! 2. Nazorni nauk. Kladivo jo želuzno ter iina lo.sono to- jiorišče. Ker ga rokodelci potrebujejo, kadar dulajo, je kladivo orodje. Innuno [ia tudi kladiva, katerik ne inoro človek vzdignili, ainpak katera vzdiguje voda. Ta kladiva so zelo velika, težka. Njikov ropot se sliši daleč okrog. S tomi kladivi obilolujojo ko- vači v ognji oniekčano želrzo in izdelu- jejo iz njoga razna orodja. Lj. Stiasnj' — Kaiimik.