JanuS Golec: Usoda prepitanega purana. Reja puranov je še danes v polnem cvetu po celem hrvatskem Zagorju ter stajerski Sotelski dolini. Smelo trdim, da ni v krajih ob Solti količkaj pomembnega gruntar-ja, ki si ne bi privošoil za praznike puranove peoenke. Pitan ter pečen puran s pravim kialiin zeljem je res — nebeška jed! Pri moji rojstni hiši so redili že od nekdaj purane. Je vdlika sitnoba in zahteva precej dela, predno se posrecd, zvaljeno purče dvigniti v kocijo vozečega purana. Purja skrb je bila pri nas na ramah stare dekle Roze, stara mati je vodila le nadzorstvo. Za vsake praznike so odbrali babica najvecjega purana in tega je Roza pitala, da se j<? odebelil in mu je postalo meso bolj mehJco slastno. Kot otrok in posebno še v mlajših dijaških leti-h sem ogledoval bogzna kolikokrat to puranje pitanje, iki je pravo miičenje živadi. Zgodaj zjutraj je zobal za zakolj odločeni puran sam zrnje, koliJcor mu je diialo. Nato ga je pograbila Roza. Sedla je na nizko pručico, žival med noge, nategnila jej je vrat, na stežaj odprla kljun in sedaj je pricelo nasilno pitanje. V na široko odprti kljun so romala cela prgišča lcuhane koruze, koje požiranje je pospeševala Roza s kazalcem. Ko je že zacel puran gledati ibolj debelo, je prekinila kiimljenje v toliko, da si je opomogel reva nekoliko za sapo. Za koruzo je prišla na vrsto v cmoke posvalkana moka. Gmoke je namakala dekla v mleko, da so bolj naglo polzeli po grlu. Pitanje je bilo končano s par celimi orehi, ki so morali v puranovo puto radi boljše prebave. Tako napbana žival je bila po pitanjoi v nekaki omotici in se je opotekala. Ker je bila puta preveč polna, je vleklo purana pri stopicanju naprej, da je korecal le s težavo. Radi prenasičenja je nesla Roza ubogega trpina kam v hlev ali za plot na mirno mesto, da se je odpočil in prebavil toliko od preobilne hrane, da je lahko bodil po koncu. Pitanje se je stopnjevalo in sicer tako, da je porivala dekla v presledkih v krof vedno vec od zgoraj imenovane hrane. Nasilno odebelenje je trpelo po več tednov. Oni praznicni dan, ko je borbotal puran kot pečenka na mizd, je žela Roza posebno pohvalo. Stara mati so jej odrezali v nagrado najboljsi kos. Bil sem drugogimnazijec na božimih počitnicah. Snega je bilo tisto zimo dovolj in radi zime je opravljala Roza posel pitanja v kuhinji. Za Božič in Štefanov daii obsojeni puran ,je bil velikan in že tako opitan, da je več pocival nego šetal po dvorišču. Par dni pred izvršitvijo smrtne obsodbe je prijokala Roza k stari materi in jim tožila, da se danes puran sploh ne dvigne na noge. Za plotom si hladi polno puto v snegu, gleda milo v zrak in odpira bolestno kljun. Ogled od strani babice je ugotovil, da je žival prepitana, kar končava s — smrtjo. Ako se prenasioenemu puranu ne odpomore, bode pctginil, to je držalo kot Ainen v Ooenašu. Vse ženske pri hiši so obstopile boluika in ga omilovale v strahu, ker bi znale ostati za botžicne praznike brez najboljše pečenke. Po posvetovanju semtertja se je <Kk>hala Globooka Jera desno dlan ob lednja, si nategnila škrica na ruti ter modrovala: »Bibičevi Bari še ni poginila nobena peruf. Ona zna oteti smrti še nežnega pišcanca, kaj bi prepitanega parana ne! Bibička je morala s hriba na naše dvorišče ia plot, kjer je še vedno salil puran in prosil s pogostim potrepanjem z očmi odpomoči. Ugotovitev bolezni izpod Barinega jezika se je tudi glasila v prepitanje. V tem slučaju je edina rešitev — nož. Ne smete misliti, da je zabtevala kurja zdravnica puranovo glavo, arapak narekovala ]e najnujnejšo potrebo — operacije. Globocka Jera, ki je bila najmočnejša med domačim ženskim spolom in na najbolj visokih nogah, piirana za obe peruti in z njim proti svinjskenm hlevu, kjer je bilo bolj proti lu^i. Jera je vzela bolnika med noge, ga prijela močno za peruti, Bibioka je pokleknila pred prenapeto put, ostale ženske so se razvrstile v polkrogu. Da ne bi trpel reva bolna preveč boleoin, je zabtevala Bara od stare matere skodelico z vinskira žganjem in cunjo. Capo je namakala stara Roza v žganje in umivala puranovo glavo. Bibička je popukala perje na puti in privlekla iz žepa navaden pipec, pri nas pravijo nožiču: lovrek. Hotela je prerezati kožo, a ni šlo, ker je bilo rezilo preveč topo. Odbrzela je k brusu in še jaz sem moral vrteti brusni kamen. Ko je bila osbrina preizkušena na no-htu ročnega palca, je zopet klečala zdravnica pred puranom. Poteignila je na dolgo po koži, ki se je potegnila narazen in se je prikazal speh. Babmice se kar nacuditi niso mogle, kako debela je žival in kako škoda bi je bilo, ko bi bi-la po^inila brez rešiLne roke. Ko je bilo špehove presoje dovolj, je zasadila Bara lovrek v kožo obolele pute in jo razparala po dol- gem. Iz odprtine se je vsula koruza, že na pol prekuhani imocnati cmoki v obliki kaše ter še čisto celi orehi. Pri živem telesu in polni zavesti razparani puran je zeval v vsem obupu proti nebu. Roza ga je otirala z žganjico, ženske so se praskale po dlaneh in se cudile, koliko prehrane se skrije v puto opitanega purana. BibiSka je določila natanko, koliko še lahko pusti te ropotije v krofu in koliko mora ven, da bo žival ozdravela. Obe na dolgo urezani rani je bilo treba nekako zbližati, sicer ne bosta zacelili. Bara je hotela imeti šivanko in nit. Stara mati so prinesli sicer pravo šivanko, a orn cvirn, po katerem ne celi. Bibioka je že preizkusila kot celilno edino — hodno nit. Pri ogledu hodnega cvirna je modrovala, da je preveč robat za nežno znotranjo kožo, ker za to je treba čiste pražnje niti. Pražnji cvirn je bil potegnjen skozi šivankina ušesa. Da je šivanje rane manj bolestno, se mora nit potegniti pred šivanjem preko voska. Tudi to *e je zgodilo po dolgem iskanju bele voščene sveče. Prvi šiv ni držal, ker je Bara pozabila na vozel. Z lovrekom je razcufala konec niti, napravila vozel in sedaj je šlo s pražnjo ovo&čeno nitjo do konca krofove rane. Za speh in zunanjo kožo je bila dobra prvič prinešena — hodna nit. Oporacija je bila koncana. Bara je vstala, Jera je spustila peruti, bolnik je še salil z odprtim kljunom proti nebu, a •ne več tako korajžno kakor pred operacijo. Bibička je nagnala babico po bucnega olja in 3 tem namazala zunanjo rano. Smrti otetega purana so odnesle ženske za plot v — «*neg. Položile so ga tako, da se mu je hladila dolga rana v snegu, da bi ga ta hladil in odganjal vročino. Bibička je zagotavljala, da bo bolnik na večer že zobal, a pitati ga ne sme Roza vsaj en dan ne! Stara mati in Bara sta pili v hiši kavo in se razgovarjali o kurjih boleznih; za plotom v snegu je začel saliti operirani puran s tako naglico, da so zalile strežnico Rozo solze kar curkoma. Preplašena dokla v hišo. Ženske so ob stopile ponovno purana in raziožile puranovo zevanje ali v vročico ali v piko na jeziku. (Pika ali pivka je osušenje Jmrjega jezika.) Še na pol živega purana med noge in 7.e prvi pregled jezika je bila ugotovitev težke pike, ki je tudi smrtonosna. Stara mati so morali po bolj debelo šivanko ter kupico bučnega olja. Snemanje pike z jezika in mazanje z oIjem je bilo sicer bolj kratko nego operacija na krofu; bolniku pa ni odvzelo smrtnobolestnega zevanja. Zaupanja je treba, je povdarjala Bara in prisegala pri nebu in zemlji, da bo docakal iz dvakratne smrtne nevarnosti oteti puran božione praznike. Roza se je useknila na dolgo, obrisala solze in vse babnice so posmukale v kuhinjo, da bo imel puran za plotom bolj mir na samem. Ženske so klepetale v kuhinji. Babica so pripravljali Bibički špeha in moke v nagrado za posrečeno operacijo, katero so videli na lastne oci tokrat prvič. Kako ponosna je foila Bara, ker je sililo toliko žensk v njo, vse so hvalile navdušeno njeno zdravnško znanje ter spretaost. Občudovanje Bibičke se je tako stopnjevalo, da je vse pozabilo na purana za plotom, še Roza je bila vesela, da je bilo smrtno nevarnemu prepitanju odpomagano tako naglo. Že preko poldneva je šlo, ko so vrtele babure po kuhinji jezike in je zažvižgal pred kuhLnjskim oknom mlinar. Mlinarjev žvižg je bilo znamenje, da je skrajni ča;3 za kosilo, h kateremu je treba pozvati celo družlno. Moja mati so se prestrašili, ko so slišali prihod mlinarja, a štedilnik še čisto mrzel! Mlinar Franc je debelo pogledal, ko je videl kar celo kopo babnic v najbolj zaupnih pomenkih. Po kratkem ogledu brezdelnih žensk si je nategnil oba konca dolgih mustač in siknil: »Ferdamane babe, pri jezičnih klopotcih ste pozabile celo na kosilo, za plotom vam pa leži v snegu poginjeni puran! Liki strel med jato ptičev je bobnila mlinarjeva opomba na ženščine. Bibičke s špehom ter peharjem moke ni oilo naenkrat nikjer; Rozi so se udrli budourniki solz; stara mati ?o si očohali obe dlani ira hajdi za plot. Mlinar je govoril istino. Puran z izpraznjeno puto, brez pike na jeziku, ni več stegoval vratu, ni več zeval proseče proti nebu, glavo je imel zarito v sneg, nogi stegnjeni na dolgo in proč od telesa, rdečekoravdasti vrat smrhiobled —  Stara mati so ga dvignili, spustili z roke, da je telebnil zopet za plot, ker preminul je — in bil že trd! Je preteklo precej časa, predno so si opomogle naše ženske brez Bibičke toliko, da so bile vse enega mnenja: Najboljše bi bilo, ako bi bile zaklale purana pred opera- cijo. Toliko imik celo predpoldne, nazadnje je pa odnesla Bibičeva Bara lep kos špeha, poln pehar pšenične moke — naša hiša pa je bila na božični dan in na Štefanovo brea običajnega pečenega purana s kislim zeljem. Malodane tik pred božionimi prazniki na posledicah dvakratne operacije za plotom poginuli puran je spametoval odločilna mesta pri naši hiši toliko, da je obveljalo za bodočnost pravilo: Tudi za proslavo praznikov odločeni puran naj zoblje toliko, kolikor samemu diši. In res, od tedaj naprej smo jedli za vsake božične praznike sicer nepitanega, pac pa zdravo zaklanega purana!