Murska Sobota, 31. marca 1988 Leto XL Št. 12 Cena 600 din
VREME
Jutri bo spremenljivo oblačno, možne so krajevne plohe, v soboto kratkotrajno izboljšanje, v nedeljo pa ponovno padavine.
POZDRAVLJENI V DOMOVINI!
To številko Vestnika smo pripravili s posebno pozornostjo, kajti njen izid sovpada z začasnim bivanjem naših delavcev, zaposlenih v tujini — v domovini. Zato zdomci, ki to niste, zato delavci na začasnem delu, kar prav tako niste — pozdravljeni doma!
PRAZNIH OGNJIŠČ
b barvanju »remenk«, uživanju šunke in streljanju s kar-U K bidom se vnovič ukvarjamo z nam lastno triado zdom-K K stvo-sezonstvo-izseljenstvo oz. nekaterimi njenimi po-javnimi oblikami. Če so hkrati pred durmi velikonočni prazniki, Je to lahko zgolj še en vidik samopremisleka o tej problematiki.
Natanko dve desetletji sta minili od največjega eksodusa Slovencev na delo v tujino. Vsi, statistični in lokalni podatki zavodov za zaposlovanje govorijo, da se je emigracija s ciljem »delati« po letu 1970 povsem unesla in da beležimo večidel povratniške tokove. Toda kakšne in v kolikšnem obsegu? Podatki za severovzhodno Slovenijo govorijo, da se jih je do leta 1983 vrnilo letno, nekaj sto, med 60 in sto se jih je zaposlilo v domačih podjetjih, za druge se ne ve, kje so, kaj delajo. Govori se: opravljajo prevozne storitve, odprli so servisne delavnice, imajo gostilne. Koliko pa je vseh naštetih obrtnikov? Sto, dvesto?! Malo v primerjavi z desettisoči, ki so odšli na tuje. Govori se: vrnili so se na kmetije. Koliko pa je zares uspešnih kmetov z velikopoteznim kmetovanjem na Goričkem ali v Slovenskih goricah, od koder jih je največ odšlo? Deset, dvajset?! Govori se: družba jim je omogočila ustanovitev lastnih podjetij. Koliko je teh podjetij v Sloveniji? Tri, štiri?! Pišejo le o Agisu pri Ptuju, o tistem na Muti in še kakšnem v Prekmurju.
Popis prebivalstva za leto 1981 ugotavlja, da je na tujem še nekaj čez 70 tisoč zdomcev iz Slovenije. Teh 70 tisoč pa jih je bito takrat v 90 odstotkih primerov v tujini že najmanj 15 let. Mnogi so dobili tuja državljanstva, kar za Slovence v okviru meja nekdanjega Reicha med drugo svetovno vojno v Nemčiji ni posebno težko. Številni imajo stalne dovolilnice za bivanje v tujini. Vsi imajo tam stanovanja in hiše ali celo druge nepremičnine. Čez dve tretjini jih po navedbah Ljubljanske banke varčuje izključno v tujih bankah. Vsi se vozijo z enim, dvema ati tremi avtomobili s tujo registracijo, čeprav bi se lahko v tujini voziti tudi z našimi tablicami in avtomobili: katrco, stoenko, in ne opli, beemveji, fordi in podobnimi. Otroci, ki so se jim vsaj takrat rodili, če ne prej, končujejo ponavadi (oz. najmanj) srednjo šolo, so v puberteti čustveno navezani na prijatelje; če so bili v tujini, kar bi bilo z našega družbenega vidika z družino najbolj primerno! Da o otrocih, rojenih v tujini, ki poznajo tuje okolje, niti ne govorimo, in tu je še ponavadi urejeno gospodinjstvo.
Presenetljivi izvozni rezultati
Primerljivost podatkov o poslovanju pomurskega združenega dela v lanskem letu zaradi sprememb v obračunskem sistemu sicer ni povsem realna, drži pa ugotovitev, da resolucijskih ciljev nismo v celoti uresničili. Industrijska proizvodnja je sicer večja kot leto prej, vendar še vedno manjša, smo kot zapisali v resolucije, z izjemo radgonske
občine, kjer je porasla za 6,5 odstotka. Manjša je tudi rast v kmetijstvu, zaostajamo v zaposlovanju, medtem ko je produktivnost porasla za 2 odstotka. Skorajda edina svetla točka pri vsem je izvoz, saj je pomursko združeno delo v celoti izvozilo za 15 odstotkov več blaga in storitev kot v letu 1986, izvoz na konvertibilna tržišča pa je večji kar za 17,8 od-
NAPOVEDANA STAVKA KMETOV
Delegacija kmetovalcev živinorejcev TZO Videm ob Ščavnici je v ponedeljek dopoldne obiskala vodilne v radgonski občini, predsednike družbenopolitičnih organizacij ter direktorje kmetijskih organizacij. Zaradi različnih cen goveda se pri prodaji 30 glav živine v zadnjih desetih dneh čutijo oškodovane. Pri glavi naj bi bili v primerjavi s kmetovalci ljutomerskega območja oškodovani od 130 do 150 tisoč dinarjev. Zahtevajo uskladitev cen, v nasprotnem primeru bodo v petek, 1. aprila, zapolnili mesto Gornja Radgona s traktorji. Predsednik izvršnega sveta je obljubil, da bodo še v teh dneh skupaj s Kmetijskim kombinatom in Kmetijsko zadrugo našli ustrezno rešitev.
B. P.
Nafti pa je tudi vzrok, da je izvoz lendavskega gospodarstva manjši za več kot četrtino.
Povsem nasprotno je gibanje uvoza. V celoti je pomursko združeno delo lani sicer uvozilo za 3,9 odstotka več blaga kot leto prej, se je pa zato uvoz s konvertibilnega območja zmanjšal kar za 20,5 odstotka. Povečanje uvoza s klirinškega območja gre v celoti na račun lendavske Nafte, ki je od tam uvozila večje količine nafte, medtem ko se je v vseh ostalih treh občinah zmanjšal tako klirinški kot konvertibilni izvoz. Pokritost uvoza z izvozom se je tako še izboljšala in je bila lani že 175,5-odstotna, na konvertibilnem območju pa kar 242-odstotna. Po vsem tem ne preseneča tudi podatek, da se v sestavi celotnega prihodka pomurskega gospodarstva povečuje delež prihodkov, doseženih s prodajo na tujih trgih, saj je ta znašal lani že 9,2 odstotka, leto prej pa le 7,5 odstotka.
L. Kovač
stotka. Ti rezultati pa bi bili še ugodnejši, če v lendavski občini izvoz ne bi padel za dobrih 28 odstotkov.
Izvoz je najbolj povečalo gospodarstvo radgonske občine, ki je lani izvozilo kar za 58,8 odstotka več blaga in storitev, v soboški občini je izvoz porasel za 24,2 odstotka, za 4,2 odstotka pa tudi v ljutomerski občini. Čeprav se pojavljajo tudi nekateri novi izvozniki, pretežni del celotnega izvoza še vedno odpade na nekaj večjih izvoznikov, med njimi pa še naprej vodi soboška Mura, ki je s skoraj 40 milijoni dolarjev ustvarila kar 41,8 odstotka celotnega pomurskega izvoza. Sledi ji ABC Pomurka s 17,5 odstotka celotnega pomurskega izvoza, na tretjem mestu pa ostaja še naprej turniška Planika, pa čeprav je ta v lanskem letu precej zmanjšala prodajo na tuje. Največje zmanjšanje izvoza pa je v lendavski Nafti, kjer so v primerjavi z letom prej ustvarili le 16 odstotkov izvoza, zmanjšanje v Planiki in
Očitno je govorica praznih ognjišč v Pomurju večpomenska; čas in razmere bistveno presegajo sodbe o navedeni triadi, izrečene v 50-ih in 60-ih letih iz ust nekaterih naših uglednih poznavalcev- proučevalcev teh vprašanj. Tokrat samo ponavljamo — gotovo ne po naključju — spoznanja mag. Antona Gosarja z ljubljanske Filozofske fakultete, ki se tačas z njimi še posebno intenzivno ukvarja. Še danes obiščeta svoj rodni kraj letno najmanj dve tretjini emigrantov. Kapital nalagajo v nepremičnine — kam bi ga drugam? Edino to še ohranja približno vrednost. Toda koliko je to le še čustvena navezanost na rodbino, moralni maček do starih staršev ati iluzija o miru na podeželju po upokojitvi?! Nekaj tisoč hiš v Prekmurju in drugod po Sloveniji ostaja nedograjenih, nekaj tisoč jih je večji de! leta zaprtih!
Jugoslavija je v krizi; eni najglobljih doslej. Slovenci so izredno prilagodljivi delavci v tujini. Družijo se z enakimi socialnimi skupinami, in ne enakimi po narodnosti. Kdo se bo v nemirne, burne, negotove vode jugoslovanskega vsakdana še vračal? Koliko se jih je že preko lastnih in tujih podjetij zaposlilo po »deviznem zakonu« v predstavništvih za mejo? Koliko pa se jih še trudi za to? AH je nekdo, ki živi v tujini dvajset let, recimo na zahodu Kanade, s kanadskim potnim Ustom ter mešano ali čisto slovensko družino, ki živi z njim, še zdomec ? AH je to ne glede na to, da ima možnost vsakoletnega ali vsakomesečnega obiska domačega kraja, da nalaga majhen del svojega kapitala v hišo ati »vikend« v Sloveniji, ne glede na to, da pošlje otroka na tečaj slovenskega jezika ... In kaj so prazne hiše številnih zdomcev po Halozah, Slovenskih goricah in Prekmurju: stalno bivališče ali »vikend«? Če so vikendi, potem jih imamo še nekaj deset tisoč več. Če so hiše, so mrtev kapital ob deset tisočih, ki stanovanja iščejo.
Premislimo! Pobarvane »remenke« in šunko bomo použiH, karbid postreljali, velikonočni prazniki bodo minili, rojaki odšli in vse bo spet po starem; najbrž tja do božiča oz. prihodnje velike noči, ko bodo rojaki spet prišli.
Branko Žunec
Več za druge kot zase
Družbene dejavnosti in njihova pravica
Vsa prizadevanja za razbremenitev gospodarstva še vedno ne dajejo želenih učinkov. Nasprotno, obremenitve se celo povečujejo in združenemu delu tako ostaja vse manj sredstev za lastni razvoj. To potrjujejo tudi podatki o razporeditvi dohodka po zaključnih računih za leto 1987, saj se povečujejo obveznosti za skupno in splošno porabo ter druge obveznosti iz dohodka, medtem ko se delež sredstev, ki jih organizacije združenega dela namenjajo za akumulacijo, še naprej zmanjšuje.
Pomursko gospodarstvo je moralo v lanskem letu za skupno in splošno porabo ter za druge obveznosti iz dohodka nameniti kar 48 odstotkov dohodka, medtem ko mu je za akumulacijo ostalo le 9,7 odstotka dohodka. Razporeditev dohodka je tako še bolj neugodna kot v letu prej, ko so bile obveznosti za skupno in splošno porabo ter druge obveznosti iz dohodka za 2,7 indeksne točke manjše, za akumulacijo pa so organizacije združenega dela namenile še 13 odstotkov dohodka. Ti podatki pa že zbujajo skrb, saj delež akumulacije še naprej nezadržno pada, s tem pa se postavlja tudi vprašanje nadaljnjega razvoja pomurskega gospodarstva. To je lani ustvarilo le za dobrih 23 milijard dinarjev akumulacije, ali le 63 odstotkov več kot leto prej, le za toliko pa so se povečala tudi sredstva za reprodukcijo. Po vsem tem lahko sklenemo, da se reproduktivna sposobnost zmanjšuje, saj je bila lani manjša za 18 odstotkov, v industriji pa kar za 26,8 odstotka.
Posledica vsega tega so tudi manjša vlaganja, saj združenemu delu primanjkuje lastnih sredstev, zaradi neugodnih kreditnih pogojev pa v večji meri ne vključuje tujih virov v lastni razvoj. Živa je težnja po ohranjanju obstoječe proizvodnje, primanjkuje večjih novih programov, takšno stanje pa seveda ne vodi k preustroju in
Iskanje rešitev za družbene dejavnosti že začne spominjati na igro slabovidneža z lokom in puščicami — v upanju, da bo ena vendar enkrat zadela v črno. Vendar pa vsak zgrešeni strel terja velik davek, ki ga plačujejo uporabniki (MI) ter seveda zaposleni v družbenih dejavnostih.
Če tokrat ne brskamo po zgrešenih strelih v preteklosti (bolj ali manj javnih in zaznavnih), pa je bil gotovo eden takih sprožen konec lanskega in v začetku letošnjega leta. Se nejeverni Tomaži so začeli verjeti v uspeh govornikov, ki so se trudili dokazati, kako po
tudi ne k hitrejšemu razvoju.
L. Kovač
Ljutomer:
trebni so zdravstvo, šolstvo, kultura in sploh družbene dejavnosti za družbeni blagor in družbeni proizvod ter da jim zato pripada ena-kovrednejši delež pri delitvi ustvarjenega dohodka. Po močnem grmenju pa ni padel blagodejni dež, ampak mrzla ploha s sklepom na seji republiške skupščine, da se »poraba« mora še naprej zadovoljiti z manj denarja. Čeprav je bilo prav vse povedano zelo resnično, edino pravilno in pravično — če tokrat ne razčlenjujemo dvojnosti delegatov, ki so eno govorili, glasovali pa za drugo, ter tega, da po tolikem času
tanjšanja rezine družbeni nadstavbi še nihče ni povedal (oziroma ne more), koliko si je gospodarstvo opomoglo na račun negospodarstva — pa je puščica spet zgrešila cilj, pa čeprav s še tako pravično ostjo.
Mikrofoni se še niso pošteno ohladili, ko se spet napenja lok, z besedami. Sklep, da bo za družbene dejavnosti še naprej manj denarja, je spodbudil razmišljanje (ali ga le oživil), ki postavlja zrcalo pred organiziranost in dejavnost interesnih skupnosti. Vprašati se moramo, koliko je nepotrebnih, le formalnih sestankov, ki jih sedaj še vse preradi opravičujejo s samoupravljanjem, koliko je razdrobljenosti in birokratizma (pripišimo, da se slednji zvito prelevi v formo, ustrezno novemu času in duhu). Nujna je torej tudi reforma v družbeni nadstavbi. Aha, in zakaj tudi temu — zgrešen strel?!
Zato ker je (bo) sprožen z zamudo. Vemo, kako dolga je pot od ideje, besede do dejanj. Če reforma šele bo, z gotovostjo že sedaj lahko rečemo, da zamuja, da bi
zadela v cilj. Dejavnost družbenih dejavnosti je namreč živa, ljudje zbolevajo vsak dan, učenci hodijo v šolo vsak dan, potrebni družbene pomoči jo pričakujejo vsak dan, ker morajo preživeti, kulturo je treba negovati vsak dan, ker drugače oveni. In zaradi svoje živosti, vsak dan, ki ga odgovorni potrošijo ali zamudijo (tudi z besedno borbo), družbene dejavnosti izgubljajo življenjsko tekočino. Zato se nam prav lahko primeri, da bomo, ko bomo od besed prišli do sklepov, začudeno ugotovili, da z njimi več ne bomo mogli poživljati.
Prav pomurske interesne skupnosti (strokovne službe) si ne bi smele privoščiti nobenega zgubljenega dne ter prehiteti druge v Sloveniji. V to jih silijo velike izgube in težave, ne le v negospodarstvu, ampak tudi v gospodarstvu, kajti le s prehitevanjem lahko Pomurje ujame korak z razvitimi. Zrcalo torej pridržimo v imenu uporabnikov, izvajalskih organizacij in organizacij družbene nadstavbe ter pomurskega gospodarstva.
Majda Horvat

aktualno doma in po svetu
Srednjeameriška kriza se je že pred dnevi nevarno približala vrelišču. V Honduras so prispele dodatne ameriške desantne sile. Tudi to in pa vse, kar je povezano z ameriškim vmešavanjem v spopade na nika-ragovsko-honduraški meji, je vzbudilo v ZDA val protestov. Na sliki: demonstracije in »božanje« demonstrantov ter policistov v Minneapolisu.
Različna oblika lastništva
Že četrto leto gospodarske stagnacije Madžari vse bolj razmišljajo o prvih povojnih letih, ko so nekritično povzemali sovjetski model o vodenju državnega lastništva z enega mesta. Po prvih uspehih gospodarske reforme konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let se je pokazalo, da uspešnost reforme zavirajo predvsem velika in tehnološko zastarela podjetja, ki so živela od državnih dotacij.
Vlada je z zakonom o sanaciji in likvidaciji leta 1986 zaprla vrata številnih gradbenih podje-
Primerjava ali olajšanje
Z občutkom skoraj nekakšnega olajšanja preberemo časopisno ali poslušamo rtv novico o zadolženosti drugih in se potem takole bolj ali manj na pamet primerjamo ter presojamo težo naših in dolgov drugih držav. Po Financial Market Trendsu je mogoče povzeti nekatere podatke in ugotovitve o zadolžitvi vzhodnoevropskih držav. V začetku 80.
I Sedanje razprave o zemljiškem maksimumu gredo v Makedoniji nekako mimo kmetovalcev. Kako ne, ko pa kmečka posest po pravilu ni večja od dobrih dveh hektarjev zemlje. To so uradni podatki, v resnici pa je — kot piše Nova Makedonija I — še vse huje. Zemljo še naprej neusmiljeno delijo in jo po- darjajo, največkrat v nekmetijske namene, kar je nemara hujša  tragedija kot trije Feniji skupaj. Neki kmet iz Strumice je de- jal, da se o zemljiškem maksimumu pogovarjajo nekmetovalci, I ki imajo več zemlje, kot je predvideno z ustavo. Izkazalo se je namreč, da je več zemlje v lasti tistih, ki se ne ukvarjajo in pre- življajo s kmetijstvom. To pa ni v skladu s prizadevanji, da bi  kmetje postali blagovni proizvajalci.
Stara garda gre
Že tako davni odhod Bruna Kreyskega z avstrijske politične scene, predvsem pa iz vodstva socialistične stranke, še danes nekako odmeva. Njegov kanclerski naslednik Fred Sinowatz, ki ni bil dolgo kancler in ki očitno ni urezan po tradicionalni avstrijski meri, se sedaj poslavlja
Na zadnjem mestu
Lani je minilo že 20 let od izida prvega zakona o vlaganju tujcev v naše gospodarstvo. To ni malo, vendar smo po številu sklenjenih pogodb in po zneskih na koncu svetovne lestvice. Kljub 304 mešanim investicijskim nastopom v razdobju med 1966. 1986. v znesku 840 milijonov dolarjev, je analiza, ki so jo papravili pri mednarodnem denarnem skladu, pokazala, da je Jugoslavija, ki je bila leta 1983 med 24 izbranimi deželami, v razvoju zavzema zadnje mesto, kar zadeva navzočnost tujih finančnih sredstev v odnosu do dolgov v tujini. Naložbe tujcev v Jugoslaviji dosegajo neznatnih 0,2 odstotka povprečno porabljenih sredstev jugoslovanskega gospodarstva.
tij, znamenita tovarna lokomotiv Ganz-Mavag je »razpadla« na sedem manjših obratov, podobno pa je bilo tudi drugje. Član politbiroja madžarske partije Janos Berecz je pred nedavnim ponovil svojo trditev, da je zadružno lastništvo, kar zadeva učinkovitost, daleč pred državnim.
Socialistični sektor na Madžarskem dosega 94 odstotkov narodnega dohodka, v okviru tega pa državnim podjetjem pripada trikrat več kot zadružnim.
Zanimiva novost, o kateri pred
let so SZ, Bolgarija, Poljska, Romunija, NDR, Češkoslovaška in Madžarska začele postopno zmanjševati svoje dolgove, toda že 1985 so se ti zvišali od 82,2 na 97,3 milijarde dolarjev, v letu 1987 pa so znašali 128,6 milijarde dolarjev, in to na nekako 370 milijonov prebivalcev v omenjenih državah. Med posameznimi državami pa so seveda razlike.
tudi od predsedniške funkcije v avstrijski socialistični stranki; v vodstvu stranke naj bi ga zamenjal sedajnji kancler Vranitzky.
Od stare garde je treba omeniti tudi Leopolda Gratza, predsednika dunajske SPO, in predsednika zveznega parlamenta, ki je pred dnevi izjavil, da na kongresu dunajske SPO, ki bo v drugi polovici aprila, ne bo več kandidiral za predsedniško mesto. Oba pomembna politika in njune odstope povezujejo — Si-nowtza s prodajo orožja Iranu, Gratza pa z afero okrog potopitve trgovske ladje Lucona, v katero je vpleten njegov prijatelj Udo Proksch, ki je osumljen, da je nameraval zavarovalnico ogoljufati za več kot 200 milijonov šilingov. Tako Sinowatz kot Gratz zavračata vsakršno krivdo.
Najmanj polovico glasov
Predsedstvo republiške konference SZDL je ocenilo dosedanji potek kandidacijskih konferenc za odločanje o kandidatih za predsednika in predsedstvo SRS. Za predsednika predsedstva sta dva kandidata: Janez Stanovnik in Mojca Drčar-Murko, za člane predsedstva pa je 11 kandidatov. Predsedstvo je sprejelo poslovnik o delu republiške kandidacijske konference. Izglasovan je bil tudi predlog, da bo kandidat tisti, ki bo na tajnem glasovanju na tej kandidacijski konferenci najmanj polovico glasov.
leti niso upali niti govoriti, je prodaja akcij. Prvi takšen primer je tovarna gume Taurus v Budimpešti. Zaposleni so udeleženi pri delitvi dobička, kar spodbuja k večji produktivnosti. V zadrugah (kmetijskih, trgovskih, proizvodnih, obrtnih in drugih) so že zdavnaj uvedli načelo delitve po vloženem kapitalu in učinku.
Nekaj nejasnosti je še v zvezi s prehodom iz ene oblike lastništva v drugo, kar pa bodo razjasnjevali na bližnjem spomladanskem zasedanju parlamenta.
Poljska bilanca je negativna že od leta 1981, vendar pa se je v zadnjih letih nekoliko izboljšava-la, med tem ko je imela lani največji devizni primanjkljaj Madžarska. Nemška demokratična republika ima presežke že vse od leta 1982. Med vsemi vzhodnoevropskimi državami je dosegla največji presežek Romunija — 1,7 milijarde, vendar, kot je znano, za previsoko ceno, na račun standarda svojega prebivalstva.
Po trditvi iz omenjenega vira povečevanje dolgov v vzhodnoevropskih državah ne vzbuja bojazni, da bi ti ušli izpod kontrole.
Naše primerjanje s temi podatki je seveda pomanjkljivo, ker še vedno ne vemo, koliko znašajo naši zunanji dolgovi.
Spomenik »žrtvam«
Ob nedavnih dogodkih v zvezi s petdesetletnico priključitve Avstrije Hitlerjevi Nemčiji je bilo slišati tudi o velikih težavah, ki jih imajo naši sosedi z zgodovinskim spominom. Vendar vse skupaj ni tako resno, če upoštevamo, da se je na Koroškem že spet zbudila misel o tem, da bi sredi Celovca postavili spomenik tistim, »ki so jih odvlekli Titovi partizani«. Spomenik naj bi postavili z državnim denarjem, če to ne bi šlo, pa s prostovoljnimi prispevki. Svobodnjaki (FPO) iz Beljaka so to zahtevo postavili že lani, marca pa so svobodnjaški poslanci v deželnem parlamentu pozvali koroško vlado, naj »nedolžnim žrtvam v glavnem mestu postavi spodoben spomenik«.
Pa naj kdo reče, da je nekaterim zgodovinski spomin »opešal«.
Kakšna bo nova muzika?
Gospodarski položaj države se je v zadnjih dveh letih, odkar je potekel zadnji stand-by aranžma z Mednarodnim denarnim skladom, tako poslabšal, daje postal nov, podoben dogovor s skladom nujen, če hočemo, kot se sliši, preživeti. To pa pomeni, da bo moralo gospodarstvo plesati po muziki, ki jo bodo igrali finančni strokovnjaki sklada in za njimi, če bodo imeli naši pogajalci dovolj znanja in spretnosti, še druge močne skupine naših upnikov. To, da oblikovalci ekonomske politike ne bodo več mogli obvladovati zadolženosti države, ne da bi jo odrivali v prihodnost, je sicer postalo jasno že sredi lanskega leta, ko država ni bila več sposobna normalno odplačevati zapadlih tujih dolgov. Že takrat se je tudi vedelo, da bo takšno odrivanje zahtevalo spremenjene dogovore z glavnimi upniki, na prvem mestu z denarnim skladom (po njegovem zgledu se po ustaljenem receptu ravnajo vse ostale pomembne skupine velikih upnikov in je bilo zato upanje zveznega sekretarja za finance in njegovega namestnika, ki sta jeseni in pozimi lani obiskovala finančnike v New Yor-ku, Bonnu in finančnike pariškega kluba, da bi dosegla odlog plačila zapadlih dolgov, tako rekoč že vnaprej obsojeno na žalosten konec). To pa bo s seboj prineslo večje »neprijetnosti« gospodarstvu in politiki, navajenima kolikor toliko udobnega življenja. Sem seveda sodi omejevanje skupne in splošne porabe, ostro nadzorovanje kreditno monetarne politike, realno pozitivna obrestna mera, realen nivo tečaja dinarja, večja finančna disciplina itd.
Zdaj, ko se je po politični oceni menda neuspešno končal že drugi krog pogajanj z denarnim skladom, so lahko v strogo zaupne materiale o pogajanjih (ki morajo biti takšni, kot pravijo poznavalci, zaradi statuta mednarodnega sklada) poškilili tudi delegati republik in pokrajin, ki pa bodo nazadnje vendarle mo-
PALESTINSKI GORDIJSKI VOZEL
4.	Arabski zavojevalci Palestine
Krščanstvo se je pričelo v severni judovski pokrajini Galileji, ne pa v takratnem židovskem verskem središču Jeruzalemu. V rimskem cesarstvu so krščanstvo preganjali kar tri stoletja. Rimski cesar Teodozij je ob koncu 3. stoletja dopustil krščanstvo kot religijo imperija. Cesar Konstantin pa je krščanstvu dal prednost. V prepričanju, da bo skupna vera v cesarstvu učinkovala kot močna povezovalna sila, seje tudi sam leta 312 spreobrnil v krščanstvo in podpiral tesno povezavo krščanske cerkve v državo v smislu gesla: en bog — en cesar. Krščanstvo je v Palestini dosegli največi razmah okoli leta 600, dokler ga niso zavrli Arabci..
Ogromna prostranstva Arabskega polotoka so bila v starem veku takratnim civiliziranim narodom skoraj neznana. Tam so v težko prehodnih puščavah živela pastirska plemena v nenehnih mesebojnih sporih. Rimljani so se onstran judejske puščave jugovzhodno od Mrtvega morja z Arabci sicer srečevali, vendar teh oddaljenih območij jugovzhodne Arabije okoli Medine in Meke niso zasedli. Predislamski arabski svet se je nemoteno razvijal in krepil, kar je bilo za kasnejši razvoj dogodkov odločilnega pomena. Razmere v tem delu sveta so se začele hitro in temeljito spreminjati, ko je Mohamed (570—632, baje nepismen) ustanovil islamsko vero in se postavil za voditelja ter preroka, nato pa zlepa ali s silo združil več sprtih arabskih plemen. Tako je ustvaril državo v imenu verskega nauka, združil je pripadnike plemen in vernike in jih pozval, naj začnejo vojno z neverniki. S tem je dal razlog za osvajalne vojne, katerih višek je nastanek velikanskega arabskega imperija. Mohamed je svojim pristašem oznanjal božjo besedo, imenovano koran. Dokončno besedilo korana po Mohamedu so pisarji v arabščini zapisali kakih 20 let po Mohamedovi smrti za časa kalifa (prerokovega naslednika in božjega namestnika) Othmana. Mohamedova vera: islam je monote-
rali tudi sprejeti spremenjene pogoje gospodarjenja.
Pogajanja v resnici omejujeta-dva okvira, mednarodni in domači. Prvi je, kot kaže, sedaj relativno ugoden. Reševanje dolžniške krize se je nekako pripeljalo v mirnejše vode. Upnice in dolžnice bolj sodelujejo med seboj in »konstruktivno« iščejo izhod (vprašanje je sicer, kaj bodo storile, če bo prišlo do padanja gospodarske rasti). Države in banke upnice so spoznale, da togo vztrajanje zgolj pri odplačevanju dolgov, ki povzroča velik neto odliv kapitala (po lanskih podatkih so države v razvoju dolgovale 1.190 milijard dolarjev, neto pretok njihovih finančnih sredstev v razvite države pa je znašal 29 milijard dolarjev), ne da bi hkrati poskrbele tudi za dodatna finančna sredstva'za strukturna prilagajanja gospodarstev in razvoj dolžnic, ne vodi nikamor. Do podobnega spoznanja pa sta prišli tudi obe najpomembnejši mednarodni finančni ustanovi. Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka na svoji letni konferenci oktobra lani.
Mnogo bolj zapleten in manj ugoden pa je položaj v domači hiši. Hkrati pa tudi mnogo pomembnejši. Ce pustimo tukaj ob strani politične prepire, so že samo težave, v katerih je gospodarstvo, dovolj hude in iz dneva v dan slabše. Po nedavno navedenih statističnih podatkih upada proizvodnja (februarja v državi za pol odstotka, v republiki pa kar za 5 odstotkov v primerjavi z lani), že dve leti nimamo jasne slike o izvozno uvoznih gibanjih, vse bolj manjka deviz za normalno reprodukcijo. Krešejo se prizadevanja tistih, ki bi radi svobodnejše, manj normativno in administrativno regulirano tržno gospodarstvo, s tistimi, ki bi raje ohranili zdaj uveljavljen način uravnavanja gospodarskih tokov in ki za zdaj v glavnem zmagujejo, tudi za ceno prej naštetih zagat, v katere vse globlje drsi go-, spodarstvo. Razmere so, kot kaže, zrele za drugačno muziko.
(po GV)
istična religija (vera v enega boga Alaha in njegovega preroka Mohameda), muslimani pa verniki, ki so se podredili temu bogu. Ta vera Arabcev je bila sprva precej po vzorcu židovske vere, pozneje je precej po krščanskem vzorcu (nebesa, pekel, bližajoča se poslednja sodba za nevernike ipd). Ta vera zahteva molitev petkrat dnevno, popoln post v času ramadana (9. mesec v letu) ter vsaj enkrat v življenju romanje v Meko. V koranu Mojzes in Kristus nastopata kot preroka Židov oziroma kristjanov. Arabski konjeniki so po pet let po smrti preroka Mohameda preplavili Sirijo in Palestino, kasneje pa zavzeli še celotno Severno Afriko. S tem so zrušili rimsko— bizantinsko oblast in kulturo. V 8. stoletju so prestolnico preselili iz Medine v Damask, ki je bil do takrat središče rimske province. Ob osvajanjih so islamizirali tudi množice nearabčev in na zapuščini grško-rimske fizolofije in kulture začeli graditi arabsko.
Jeruzalem se je Arabcem predal leta 638. Kalif Omar je-v Jeruzalemu obiskal tamkajšnje krščanske cerkve. Žide je poskusil pridobiti za novo islamsko vero, sicer pa je bil do njih strpen. Kalif Abd al Malik pa je 50 let po Mohamedovi smrti na mestu, kjer je nekoč stal jeruzalemski tempelj, v neposredni bližini tako imenovanega »zidu objoko-vannja« dal zgraditi ogromno islamsko -svetišče, ki ga napačno imenujejo Omarjeva mošeja (pravilno je: svetišče Na skali ali Al Aksa). Ogromna zgradba priča o težnji islama, uveljaviti novi islamski monoteizem in izpodriniti tako židovstvo kot krščanstvo, ne pa z njima živeti v sožitju. V prvi polovici 8. stoletja, to je v času največje moči, je arabska država segala od Inda do Pi-renejev in je bila teritorialno večja od rimskega imperija. Arabci so trikrat oblegali tudi Carigrad, vendar mu niso bili kos. Toda nekaj stoletij so Arabci prevladovali ob južnem Sredozemlju, tako vojaško kot v kulturi. Medtem ko so bili v fevdalni Evropi celo nekateri vladarji napismeni, je v arabski državi tako rekoč vsak trgovec znal brati in pisati.
globus
RIM — Poglavar rimskokatoliške cerkve papež Janez Pavel II. se ne bo udeležil 12-dnevnih slovesnosti, ki jih bodo v začetku junija pripravili ob 1000. obletnici sprejema krščanstva v SZ, pač pa bo papež v prvi polovici junija odpotoval v skandinavske države.
MOSKVA — Tu se je pred dnevi končal kongres kolhozni-kov. Zadnji, tretji po vrsti, je bil pred 19 leti. M. Gorbačov se je na kongresu zavzel za krepitev kooperacije na podeželju.
ANTENE - Grška vlada zavrača poskus ZDA, da bi povezovali usodo ameriških oporišč z višino vojaške pomoči, ki jo ZDA dajejo Grčiji. Grška vlada je zahtevala premestitev nekega letalskega oporišča, kar je v Washing-tonu vzbudilo ogorčenje.
WASHINGTON - Ameriški predsednik Reagan bo od 29. maja do 2. junija na obisku v Moskvi.
BRUSELJ — V zahodnoevropski dvanajsterici so se odločili, da bodo s 1. aprilom zamrznili cene za kmetijske pridelke, pšenico in najbrž tudi sladkor pa naj bi celo pocenili.
STOCKHOLM — Švedska mornarica je ponovno zaznala zvočne signale podmornic, ki menda kršijo švedske ozemeljske vode. Prvič so podobne signale posneli leta 1984.
BONN — Z novo davčno reformo, ki naj bi jo uveljavili leta 1990, naj bi se davki v ZR Nemčiji zmanjšali za okoli 40 milijard mark na leto.
BRUSELJ — Verjetno zaradi eksplozije plina sta se v središču Antwerpna zrušili dve stolpnici. Več oseb je bilo težko poškodovanih.
MOSKVA — Nekateri najbolj ugledni sovjetski znanstveniki za virusologijo in imunologijo sodijo, da virus, ki povzroča aids, ni umetnega izvoRa. S tem so zanikali nekatere teorije in govorice, po katerih so virus aidsa ustvarili v laboratorijih.
Sele v drugi polovici 11. stoletja je moč arabskega imperija zaradi notranjih razprtij začela postopno usihati.
Pojav islama je za nekaj stoletij umiril židovsko preganjanje. Arabci so bili do Židov dokaj tolerantni. V koranu se Židje omenjajo kot »ljudje knjige in znanja«. Od Židov so prevzemali tudi številne življenske navade, kot tudi pri verskih obredih. Toda židovsko izseljevanje iz Palestine se je še nadaljevalo, zlasti tistih, ki so iskali poslovno uspešnost. Največ Židov je takrat že v Evropi, pričenja se tako imenovano evropsko obdobje židovske zgodovine. Jeruzalem pa je kljub vsem zgodovinskim porazom ostal sveto mesto za Žide, ki so se stoletja in se še danes zbirajo ob tako imenovanem »zidu objokovanja« (ostanek jeruzalemskega templja), da se razjočejo nad lastno usodo in poklonijo spominu vseh Židov, ki so se v zgodovini žrtvovali, braneč tempelj in Jeruzalem. Toda Jeruzalem je v prvem stoletju naše ere postal sveto mesto tudi za kristjane, od 7. stoletja pa še za arabske muslimane (kot tretje sveto mesto za Meko in Medino). Jeruzalem je postal tako -sveto mesto kar treh monoteističnih religij.
Od 7. stoletja naše ere poseljujejo Palestino tudi Arabci, ki so živeli v mestih, največ v Jeruzalemu, pa tudi na deželi kot poljedelci in nomadi. Leta 1300 je bila Palestina že pretežno muslimanska, imela je le slabotno manjšino Židov. Tako je v Jeruzalemu takrat bivalo okrog 4000 družin, od teh pa le okrog 70 revnih židovskih družin.
Palestino je v njeni zgodovini pregazilo kar 35 osvajalcev. V času od 1072. do 1099. so tu gospodarili turški Seldžuki, te so v osmih križarskih vojnah izganjali evropski križarji, ki so leta 1099 zavzeli Jeruzalem. Prodobi-tve križarskih vojn so bile kratkotrajne, vizija združenega krščanstva je propadla. Do leta 1917 so se v Palestini vrstili islamski zavojevalci, od teh Turki kar 400 let.
Ivo Orešnik
STRAN 2
VESTNIK, 31. MARCA 1988
od tedna
MURSKA SOBOTA — Teze za konferenco Zveze komunistov Slovenije, ki bo 22. aprila, so obravnavali tudi na seji predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov. Ocenili so, da so teze dokaj dobre, saj načenjajo vso aktualno problematiko današnjega trenutka, kjer je zelo pomembna navzočnost komunistov. V razpravi so načeli vrsto vprašanj, ki tarejo tudi soboško občino. Ob ugodni oceni gradiva pa so pripomnili, da so v omenjenem dokumentu premalo nakazane rešitve za izhod iz sedanje krize gospodarskih in družbenih odnosov.
GORNJA RADGONA — Na skupščini samoupravne skupnosti za ceste Gornja Radgona, ki je bila v torek, 22. marca, je bilo veliko pripomb na poročilo o vzdrževanju in varstvu cest v letu 1987. Tako so občani nezadovoljni s talno signalizacijo, drevjem ob cestah, ki ovira promet, obcestnimi jarki in odplakami, nepravilno narejenimi cestami in drugim.
LJUTOMER — O gospodarjenju v letu 1987 so spregovorili tudi člani občinskega sveta Zveze sindikatov. Ugotovili so, da bi v ozdih morali poiskati vzroke za nazadovanje rasti industrijske proizvodnje. Zaposlovati bi morali več strokovnjakov, tako bi zmanjšali tudi število brezposelnih z zahtevnejšo stopnjo izobrazbe. Globalno doseženi indeksi so v glavnem rezultat višjih cen in inflacije. Prav zaradi teh ugotovitev bi morali več pozornosti nameniti odpravi vzrokov za takšno stanje, kot je.
GORNJA RADGONA — V ponedeljek, 21. marca 1988, so se zbrali delegati skupščine samoupravne komunalne skupnosti. Med drugim so razpravljali o javni snagi v mestu Gornja Radgona, pokopališču ter problemu desetletnih najemnin ter gradnje skupnega obdukcijskega prostora, o količinah gramoza iz gramoznice v Konjišču, o načrtovani ureditvi pešpoti od Elrada na Meleh do železniških tirov ter o reorganizaciji sisov materialnih dejavnosti.
MURSKA SOBOTA — Ob zastarelosti železniških prog obstaja resna bojazen, da se bodo transportni tokovi blaga in potnikov dokončno preusmerili z železnice na cesto in ne obratno, za kar si v družbi prizadevamo. To velja tudi za položaj železnice v temeljni skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Murska Sobota. Zato je posodobitev prog na prvem mestu, toda železniška transportna organizacija je v tako katastrofalnem gospodarskem položaju, da ne more spraviti skupaj niti lastne udeležbe za najem posojila. Železničarji vidijo izhod v tem, da bi ta sredstva dobili od t. i. bencinskega dinarja.
LJUTOMER — Izvršni svet SO Ljutomer je na zadnji seji obravnaval tudi težave v tozdu Vitrana. Ne gre toliko za težave z gospodarjenjem, kot za težave v odnosih z matično delovno organizacijo. Le-ta bi želela z reorganizacijo celotne delovne organizacije ljutomerski tozd enostavno spremeniti v obrat, s čimer pa se v Ljutomeru ne strinjajo, saj menijo, da sedanja organiziranost ne bi ovirala obstoja temeljne organizacije v Ljutomeru, če bi matična delovna organizacija bolj pomagala pri prodaji in razvoju. S tem se je strinjal tudi izvršni svet in podprl napore tozda, da ohrani svoj status.
ODRANCI — V Odrancih so se dobro pripravili na nedeljski referendum o krajevnem samoprispevku, zato je glasovanje ne le uspelo, ampak so zabeležili rekorden odstotek: kar 92,12 odstotka glasovalcev je bilo za referendumski program in s tem za 5-letno plačevanje samoprispevka. Očitno je, da se obdobje krajevnih referendumov še ni izteklo, seveda pa je treba narediti ustrezno propagando in zanimiv program naložb,
GORNJA RADGONA — Dosedanja razprava o ustavnim spremembah v Pomurju ne daje podpore vsem predlaganim spremembam. Na predsedstvu medobčinskega sveta scialistične zveze v Gornji Radgoni — v razpravi je sodeloval tudi podpredsednik republiške konference Geza Bačič — so razpravljal-ci iz vseh štirih pomurskih občin iz javne razprave povzeli, da je naša ustava preobsežna. Pomurci so proti določanju zemljiškega maksimuma. V predlaganih spremembah vidijo preveč centralističnih rešitev, ki ne morejo prispevati k nadaljnji demokratizaciji in uveljavljanju tržnega gospodarstva. V dosedanjih razpravah, v katerih je sodelovalo okrog 1.400 ljudi, ni dobil podpore predlog o zajemanju izrednega dohodka ozdov. Izraženi so bili dvomi o upravičenosti zveznega fonda za manj razvite.
Na terenu je bilo veliko vprašanj, kakšna bo sploh usoda slovenskih stališč in kako bo s sprejemanjem ustave. Geza Bačič je ocenil, da del Jugoslavije res vidi rešitev v močni državi in da s predlogi, ki izhod iz krize gradijo na boljšem delu, iniciativi in znanju, ne bo enostavno prodreti. Sedanja ustava pa jamči, da bo ustavo mogoče spremeniti le, če bodo s tem soglašale vse republiške skupščine.
OBČINSKA KONFERENCA ZK MURSKA SOBOTA
ZK bo uspešna le z močjo
argumentov
Ker se sklepi in stališča partijskih kongresov v praksi prepočasi uresničujejo, članstvo pa je v mnogih okoljih premalo usposobljeno za dvogovor in korenitejše spremembe, ni nič čudnega, če je mlade v današnjih zaostrenih razmerah težje pritegniti k delovanju Zveze komunistov. Vznemirljiv je že podatek, da sta med več kot dva tisoč soboškimi srednješolci le dva v Zvezi komunistov, občinski komite in njegovo predsedstvo pa se ves čas ubadata s problemom nesklepčnosti. Zato je treba zaostriti odgovornost na vseh ravneh, v osnovnih organizacijah ZK pa morajo v prihodnje nameniti precej več pozornosti sprejemanju članstva.
To je eno poglavitnih sporočil z občinske konference Zveze komunistov v Murski Soboti, ki se je je udeležil tudi izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Silvo Komar. Ta se je med drugim vprašal, ali delujemo kot organizacija na takšen način, da bi dobili široko podporo med ljudmi, hkrati pa tudi to, ali so komunisti dejansko pripravljeni delovati z močjo argumentov v Socialistični zvezi. Kot je dejal, je vizija prihodnjega razvoja jasno zapisana v resolucijah 10. kongresa ZKS in 13. kongresa ZKJ, zato je iz njih treba črpati navdihe za nadaljevanje procesa demokratizacije v naši družbi. Izzivalna tema, ki so si jo za občinsko konferenco ZK izbrali v Murski Soboti — to je ocena enoletnega dela v povezavi s trenutnimi gospodarskimi in družbenimi razmerami — je seveda preobsežna, da bi jo bilo mogoče povsem razčleniti, je pa spodbudila široko razpravo delegatov. Prijavilo seje namreč kar 21 raz-pravljalcev, pohvalijo pa se lahko tudi z dokaj visoko udeležbo delegatov, in sicer 123 iz 136 osnovnih partijskih organizacij v soboški občini. Toda drugo vprašanje je vsebina izrečenega, kajti tudi tokrat se niso mogli izogniti splošnosti, ki je slabila ost izrečenih besed.
Na celo vrsto problemov je opozoril že uvodničar, predsednik OK ZKS Ferdo Pihlar, ki je dejal, da se mora tudi Zveza komunistov odločneje upreti normativizmu, zaradi katerega so marsikatere odločitve delavcev postavljene ob rob. Tudi v družbenih dejavnostih jim moti, da je vse manj dogovarjanja in vse preveč državne regulative. Po njegovem mnenju nekaterih zadev ni mogoče več rutinsko opravljati, ampak je nujno preiti v novo kakovost, kar naj bo tudi odsev prenove ZK. Načel je tudi vprašanje prepočasnega razvoja kmetijstva in drobnega gospodarstva, posebno pa še kadrovsko problematiko, saj s 16
do tedna
odstotki manj kadrovskih štipendij kot leto poprej ne morejo biti zadovoljni.
Temu mnenju so se pridružili številni razpravljalci. Znanje je velika rezerva, ki jo kaže čim prej izkoristiti, kar je v prizadevanjih za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj izrednega pomena. Morda se res premalo ukvarjamo s pravimi problemi, kot je opozoril Janez Štotl, nimamo pa moči in smelosti, da uresničimo poglavitne usmeritve dobrih gospodarskih načrtov. Zato je nujna kritičnost do tistih organizacij in okolij, ki niso ničesar prispevali k izdelavi razvojnih programov. Prav tako kot v ustavnih razpravah je tudi na tem področju pričakovati aktivnejšo udeležbo komunistov, da bi se dokopali do potrebnih sprememb. To pa je v bistvu prenova ZK, s pomočjo katere bi lahko na učinkovitejši način soustvarjali družbene in materialne možnosti za razvoj samoupravljanja.
V sedanjih zaostrenih razmerah prihaja v poštev le odprto, javno delovanje ZK, s prepričljivim in argumentiranim nastopanjem. Nujna je njena večja navzočnost v delegatskem sistemu in Socialistični zvezi — so poudarili številni delegati. Na konferenci pa so tudi odločno obsodili in zavrnili napade na JLA in se zavzeli za konstruktivno kritiko ter spopad mnenj prav v ZK. .
MILAN JERŠE
--ZASEDANJE LJUTOMERSKE OBČINSKE SKUPŠČINE
Z VEC ZNANJA V RAZVOJ
Zadnje zasedanje vseh treh zborov ljutomerske občinske skupščine pravzaprav — trezno in realno gledano — ni prineslo kakšnih bistvenih sprememb v gledanju in razmišljanju na gospodarstvo in predvsem rezultate gospodarjenja v občini Ljutomer v minulem letu. Ugotavljanje vzrokov post festum je že kar nekako navada, ki ne prinaša nobenih korenitih sprememb.
V uvod je Ozvald Tučič, predsednik izvršnega sveta SO Ljutomer, delegatom predočil rezultate gospodarjenja v minulem letu. Kot je že navada. naj bi bili ti rezultati posledica vedno bolj zaostrenih pogojev gospodarjenja, interventnih zakonov in drugih zunanjih vplivov. Odkrito pa. je priznal, da so ti slabi rezultati posledica notranjih slabosti.
Glede na našteto je predsednik opozoril na sklepe in stališča izvršnega sveta, ki naj bi jih delegati dopol-
Otroci zdomcev in družinsko ognjišče
Idile za krušno pečjo zbrane družine treh generacij so redke.
Običajno manjka tista vmes, srednja, in v Pomurju je veliko družin, ki imajo svojce v tujini. Zlata leta zdomstva so sicer mimo, toda še vedno je veliko otrok, ki odraščajo pri starih starših ali v rejniških družinah, ker njihovi očetje ali matere, ali pa kar oba roditelja, služijo kruh in cenjene devize na tujem. Marke in šilingi res imajo svojo ceno, doma je vse težje dobiti zaposlitev, toda poleg ekonomskega je pomemben tudi socialno-psiho-loški vidik. Otrok, ki ob sebi nima staršev, ko jih najbolj potrebuje, in to je gotovo med odraščanjem, je prikrajšan za marsikaj, četudi je materialno oskrbljen. Generacija otrok, ki s svojimi starši odrašča na tujem, pa se običajno tako vraste v novo okolje in sprejme za svoj tudi jezik dežele, v kateri živi, da se stežka vrne v domovino svojih staršev. Posebno, če njihovo delo na tujem ni več začasno. Od obljub na prednovoletnih in drugih prazničnih razgovorov se gotovo ne da živeti, tega se zdomci dobro zavedajo, organizatorji pa tudi, in tako jih ni več. So pa podatki, iz katerih je razbrati, da je bilo v času najintenzivnejšega zaposlovanja na tujem v soboški občini ob vseh — 7474 — šoloobveznih otrok kar 1730 takih, ki imajo enega ali oba roditelja zaposlena v tujini. Starši so odhajali v tujino v glavnem zato, da bi si izboljšali življenjske razmere. Ker so običajno dosegli le nizko
Po obisku žalske županije
Ce bi beseda meso postala
Da je slovenska vladna delegacija s predsednikom izvršnega sveta Dušanom Šinigojem obiskala madžarsko žalsko županijo, smo že poročali. Prav tako je bilo ugotovljeno, da dobre volje z obeh strani ne manjka, da pa vseeno škriplje prav tam, kjer so tako za Madžare kot Slovence možne največje materialne koristi: pri gospodarskem sodelovanju.
Lanska blagovna menjava med državama je znašala 485 mi-Jijonov dolarjev, kar je skoraj za desetino manj kot leto prej in kar za 30 odstotkov pod načrtovanim. Če je bila ta soseda še predlani naš deveti partner, je lani padla na dvanajsto mesto. Podatki za Slovenijo so nekoliko ugodnejši, čeprav je dovolj rezerv. Med vzroki, ki omejujejo več sodelovanja, so predvsem: premajhna spodbuda madžarskih podjetij, prepočasno izdajanje dovoljenj in preozek izbor kakovostnega blaga, ki ga Madžari namenjajo menjavi z Jugoslavijo. To so dejstva, na katera z naše strani ne morejo vplivati. Povsem drugače pa je z naloga-
Sandor Upari, predsednik županij-skega sveta Zale: »Sodelovanje poteka na številnih področjih, najprej pa se je začelo športno in kulturno. Potem sta tu turizem in trgovina. Najprej postavljam v ospredje vlogo maloobmejnega prometa, pri katerem so še rezerve in moramo načrtovati njegovo razširitev. Tretje področje je gospodarsko sodelovanje. Tu smo že dosegli prve rezultate in izmenično prirejamo razstave in sejme. Na radgonskem sejmu sodelujejo podjetja iz Žalske županije, na sejmu v Zalaegerszegu pa slovenska. To bi morali razširiti — tako razmišljamo o lem, da bi razstavljene izdelke začeli prodajati. Raziskujemo tudi možnosti za ustanovitev mešanih podjetij. Končno pa mislim, da je za obisk v Žalski županiji minil v želji, da ocenimo dosedanje stike in najdemo možnosti, s katerimi bi bili ti še uspešnejši.«
nih in potrdili. Predvsem dve nalogi bi morali v občini Ljutomer čim prej izvesti: kljub sklepu skupščine, da naj bi vsi ozdi v občini podpisali samoupravni sporazum o združevanju denarja za odpiranje novih proizvodnih delovnih mest, pa jih je še vedno precej, ki tega do danes niso storili, zato bi delegati morali vplivati, da se ta sporazum podpiše, in drugič, da naj strokovne službe in ustrezni organi čim prej,ustanovijo neke vrste razvojno skupino, ki bi bila sestavljena iz strokovnjakov in ki naj bi skrbela za nove proizvodne programe za ljutomerske ozde in ki naj bi bili osnova razvoja ljutomerskega gospodarstva.
Delegati tokrat niso bili tiho, saj je bila razprava konkretna in dokaj pestra.
Stanko Novak, delegat tozda Mizarstvo, je vprašal, zakaj Ljutomerčanov tozd Prevozništvo ne vozi tudi za njihov ozd,' čeprav naj bi dnevno potre-
šolsko kvalifikacijo, tudi niso bili zainteresirani, da bi otroke spodbujali k velikim izobrazbenim naporom, ker sami vrednosti izobrazbe v svojem življenju nikoli niso aktivno doživeli. Seveda je napak posploševati, sklepati pa je, da je to tudi eden od razlogov, zakaj niso razmišljali o tem, kako razdvojeno družinsko življenje vpliva na otroke. Dobro gotovo ne, odvisno pa je od tega, kolikšen je ohranjeni stik, kako pogosto starši obiskujejo svoje šolarje, s katerimi se priletni stari starši stežka ukvarjajo in jim ne morejo dajati potrebne pomoči pri zahtevnem procesu izobraže-
Na osnovni šoli Grad je od 340 učencev 77 takih, ki imajo enega roditelja na začasnem delu v tujini, 22 pa jih ima na tujem zaposlena oba starša.
Na osnovni šoli Cankova pa je od 302 učencev na začasnem delu v 19 primerih samo oče, mati v 2 in oba roditelja v desetih primerih, kar pomeni, da imajo 31 otrok zdomcev.
vanja. Po drugi strani pa morajo otroci prav zaradi njihove ostare-losti in izčrpanosti priskočiti na pomoč in opravljati različna kmečka in druga dela, manj pa posegati po knjigah ter izpolnjevati šolske obveznosti tudi doma. Njihov učni uspeh je zato izjemoma nadpovprečen, pogosteje pa so tudi vključeni v skupine problematičnih otrok: zaprtih vase in osamljenih, nedružabnih ali pretirano razposajenih ter celo prestopnikov. Seveda je odvisno od razmer v neposrednem okolju, v katerem živijo. Pri tem ni zanemarljiva skrb šol, tako za
mi pomurske gospodarske zbornice, za katero na splošno velja, da je po kadrovskih menjavah njeno delo zavzeto in zelo dobro — žal pa je slabše prav na področju, o katerem pišemo. Predsednik Dušan Šinigoj in njegov kolega z madžarske strani, Sandor Ujvari, sta namreč družno ugotovila, da komisije za pospeševanje sodelovanja ne izvajajo vseh nalog, predvsem pa je ne-zavzeta nomurska MGZ — obljuba Šinigoja, da bo stvari uredil, je verjetno zadostna obveza, da na omenjeni inštituciji stikom z Madžari namenijo več pozornosti.
Sicer pa nekaj višjih oblik sodelovanja (kjer ne gre zgolj za trgovinsko menjavo) vseeno obstaja: to velja za mariborski Konstruktor, ki želi s podjetjem ZA-EV iz Zalaegerszega ustanoviti mešano podjetje. Podobno ambiciozne načrte imajo Lek, Lip Bled, Gorenje, Aero in Iskra. Kmetijsko sodelovanje je določeno predvsem s pridelovanjem sladkorne pese za ormoško tovarno sladkorja, ki jo Madžari gojijo na 1.500 hektarjih. Petletna pogodba se letos sicer izteka, vendar pa je tudi po vladnih pogovorih pričakovati, da jo bodo podaljšali.
V naslovu izraženo željo podkrepljujemo še z nekaj predlogi, ki jih je bilo slišati na dvodnevnem srečanju: Žalska županija naj bi skupaj z Železno in županijo Gyor-Soprony pristopila k delovni skupnosti Alpe-Adria, pri čemer naj bi okrepili predvsem turistično izmenjavo. Madžari naj bi pregledali možnosti za okrepitev RTV signala, ki je zdaj prešibak. Prav tako je premalo sporeda v madžarščini — tu mislimo na slovenske javne medije. Dušan Šinigoj je med drugim predlagal tudi dan odprte meje (morda ob prazniku dela), kar naj bi pokazalo in dokazalo
bovali kar 6 velikih kamionov. To bi temu ljutomerskemu zgubarju verjetno pomagalo iz težavnega položaja. Seveda ne gre samo za ta tozd, temveč za vse druge v Ljutomeru. Istočasno s tem razmišljujočim vprašanjem pa je podal v isti sapi tudi odgovor: tozd Prevozništvo je dražji od drugih prevoznikov. Če bi se torej s ceno znal in hotel prilagoditi tržišču, bi imel verjetno v domači občini več dela.
Zdenko Sakeišck, delegat DO Ljutomerčan, je pojasnil, da so v delovni organizaciji že začeli analizirati stanje v tozdu Prevozništvo in istočasno naštel nekaj razlogov za razmere, ki so. V nadaljevanju svoje razprave pa je skušal pojasniti tudi težaven položaj v kmetijstvu nasploh:
»Dejstvo je, da je stanje v kmetijstvu takšno, kot je odnos družbe do te gospodarske panoge. Zaradi tega so tudi rezultati gospodarjenja temu pri-
učni uspeh učencev kot prehrano in njihovo vzgojno varstvo, tudi podaljšano, ki se mu zaradi pomanjkanja sredstev v izobraževanju odpovedujemo.
Nikakor pa se otroci zdomcev, ki ne živijo s svojimi starši, ne odpovedujejo želji po njihovi vrnitvi, da bi jim pomagali pri učenju, jih razbremenili čezmernega fizičnega dela ter bili skupaj. »Družina je najvažnejši činitelj, ki vpliva na razvoj otrokove osebnosti. Ena izmed najvažnejših osebnih potreb, eden izmed najvažnejših osebnih motivov, od čigar zadovoljitve je odvisen poznejši pravilen razvoj otrokove oseb
nosti; je otrokova potreba po nežnosti, njegova potreba po ljubezni. Iz zadovoljitve te potrebe se razvije pozneje tisto, kar imenujemo občutek gotovosti, varnosti, občutek, da te je družba sprejela, občutek, da pripadaš družbi,« smo prepisali misli Borislava Stefanoviča iz pedagoške psihologije. Pripišimo pa še to; da je prav zaradi omenjene pripadnosti družba soodgovorna za okrnjena družinska ognjišča in se mora zato zares, ne le besedno, potruditi, da Pomurcem ne bo treba več s trebuhom za kruhom.
Brigita Bavčar.
Dušan Šinigoj, predsednik slovenskega IS: »Obisk, ki smo ga zaradi razmer pri nas nekoliko odlagali, je bil predvsem obračun sodelovanja zadnjih dveh let. Poudarek dajemo predvsem gospodarskemu sodelovanju in mislim, da smo zdaj na prehodu od čistega trgovskega posta k skupnim vlaganjem. Zame je pomembno, da je Konstruktor iz Maribora že pripravil vse potrebno za sklenitev pogodbe o ustanovitvi mešanega podjetja, podobno je na področju elektronike. Za nas je pomembna tudi obnovitev pogodbe za pridelavo sladkorne pese v Žalski županiji. Gre za 60 tisoč ton, ki jih predelujemo v ormoški tovarni sladkorja in brez katerih bi bil rentabilnostni račun zelo vprašljiv. Jasno je, da razgovori s tovariši z Madžarske niso možni na nobeni ravni, ne da bi govorili o odpravi obvezne menjave dinarjev ob prehodu madžarske meje, vsaj za obmejno prebivalstvo. Že samo to bi veliko pomenilo in po mojem smo na dobri poti, da do tega pride, tudi po naših intervencijah v Budimpešti.«
pristnost stikov med državama. Za nas je pomemben tudi sklep o preučitvi možnosti za posodobitev prometnih tokov (ceste, železnice), za kar sta predsednika zadolžila komisijo za industrijsko sodelovanje. Nasploh je bil Sandor Ujvari dovolj konkreten, saj je člane komisije (seveda velja zadolžitev le za madžarsko stran) pooblastil, da v dveh tednih izdelajo konkretne predloge za izboljšave gospodarskega sodelovanja, ki jih bodo sporočili na jugoslovansko stran.
Ob koncu pisanja pa pripomba, ki jo je bilo čutiti na vsakem koraku obiska: madžarski administrativni ukrep o obvezni menjavi dinarjev na meji postaja — vsaj za Jugoslovane — iz dneva v dan manj razumljiv. Kot kaže, se vendarle bliža ukinitev ukrepa. Za začetek vsaj za lastnike maloobmejnih prepustnic.
Bojan Peček
merni. Vprašanje je, če bi bili v občini Ljutomer, kjer imamo kmetijstvo razdrobljeno, z drugačno organiziranostjo rezultati drugačni.
V preteklosti smo se o tem že večkrat pogovarjali in določenih stvari enostavno nismo mogli premakniti. Do neke mere je takšna organiziranost pozitivna, dandanes pa, ko je kapital drag, ko je težnja za čim cenejšo proizvodnjo, ko naj bi fizični obseg proizvodnje čim bolj rasel, lahko ugotavljamo, da v občini ne sprejemamo vseh odločitev, ki bi vodile k tem rezultatom. Tačas je tako v družbenem sektorju in je položaj tega dela kmetijstva bistveno slabši od tistega v zasebnem kmetijstvu.«. Delegati so na koncu potrdili vsa stališča in sklepe, ki so jih predlagali DPO, predsedstvo SO in IS SO Ljutomer.
Dušan Lopafnik
OBCINSKA KONFERENCA ZKS V LENDAVI
ZAUPATI V LASTNE SILE
Delegati občinske konference ZKS v Lendavi so v razpravi natresli množico misli. Oglasilo se jih je več kot 25, kar je dokaz, da se člani te družbenopolitične organizacije ne predajajo malodušju.
In o čem so govorili? Predsednik občinske organizacije ZKS Anton Horvat je k obširnemu poročilu o aktivnosti ZKS v uvodni razpravi med drugim opozoril na nezainteresiranost mladih za vstop v članstvo, povedal pa je še, da ne manjka tudi izstopov. Ugodno je ocenil aktivnosti osnovnih organizacij, ki se ne ukvarjajo same s seboj, ampak so vpete v reševanje vseh porajajočih se problemov. Poudaril je, da moramo bolj zaupati v lastne sposobnosti. Pohvalno se je izrazil tudi o sodelovanju občanov in organizacij lendavske občine z obmejnimi enotami JLA. Aleksander Samu je ocenil uspehe dvojezičnega srednjega šolstva in posebej opozoril na tehnično usmeritev, vendar je premalo štipendij za peto stopnjo, s tem pa tudi manj možnosti, da bi organizacije združenega dela dobile dovolj tehničnih strokovnih kadrov. Več delegatov je govorilo o težkem stanju v družbenih službah. O tem so diskutirali Majda Frančič, Blanka Gerič, Gojko Lukič, Štefan Zver in še nekateri. Stanje je res hudo, še zlasti v zdravstvu, kjer je še velika nepokrita izguba iz lanskega leta; v šolstvu pa je težko gmotno stanje zato, ker je treba programe širiti zaradi posodabljanja učnega procesa, dotok finančnih sredstev pa je omejen. Nekdo se je zavzel, da bi morali vsi slovenski učitelji imeti za enako delo enake osebne dohodke oziroma enake gmotne razmere za delo. Seveda pa je taka poraba odvisna od ekonomičnosti poslovanja proizvodnih organizacij združenega dela. Te pa so v nezavidljivem položaju. Stanje v posameznih delovnih okoljih so zelo nazorno orisali Štefan Šoš, Jože Vidič, • Jože Muršič in Štefka Komloš. Slednja je dejala, da imamo pri nas administrativno birokratsko ekonomijo in zato ni prave dohodkovne motivacije. Škripa pa tudi v kmetijstvu, zlasti zasebnem, o čemer je govoril Martin Lebar. Dejal je, da število tržno usmerjenih kmetij usiha, vse manj pa je tudi zaščitenih kmetij, saj ni pravih naslednikov. Ne preseneča potemtakem, da kmečki zavarovanci pokrijejo s svojimi prispevki komaj tretjino stroškov svojega zdravljenja in tako vplivajo na izgube v občinski zdravstveni skupnosti. Jože Kuro-nja je govoril o nujnosti skladnejšega regionalnega razvoja Slovenije, sicer bodo nerazvite regije še naprej zaostajale. V lendavski občini je posebno hudo, saj se število nezaposlenih nenehno povečuje. Nove naložbe, kot je načrtovana gradnja obrata Ilirije Vedrog, so nujne, drugače bodo imeli že prihodnje leto 700 nezaposlenih. Stanko Ta-dina je opozoril na pogoste kršitve statuta ZKS, Mirko Hajdinjak je dejal, da borce presenečajo česti napadi na sistem, Rudi Leiner se je zavzel za dosledno uresničevanje delegatskih odnosov. Štefan Ftičar je predlagal »uradno« vezavo več članov ZK v osnovnih organizacijah v krajevnih skupnostih, Danilo Krpan je ugotavljal, da imamo sovražnike tudi v ZK (tehno-kratizem, oportunizem itd.), Leon Alt pa je opozoril na nujnost vlaganj v ljudi (izobraževanje), kajti to je najboljša naložba. O prenovi v ZK na različnih področjih pa se je razgovoril Marjan Žer-din.
Na konferenci ZKS v Lendavi torej veliko koristnih pobud, žal pa šo delegati opozarjali, da so področja, kjer ne morejo veliko narediti, čeprav bi to hoteli.
Š. Sobočan
VESTNIK, 31. MARCA 1988
STRAN 3
KOMENTAR
Vodnjak želja ali vrelec
upanja inovaciiE
Morda se še kdo spomni, da smo konec lanskega junija pod tem naslovom objavili v našem tedniku seznam raziskovalnih na-log, ki so zbrane in arhivirane v soboški pokrajinski in študijski knjižnici. Kar 36 jih je, zadevajo pa zelo različna področja. Tokrat moremo opozoriti na nekatere novejše in najnovejše naloge, ki so še na občinski raziskovalni skupnosti in jih prav tako nameravajo predati knjižnici.
Vnovčevanje domače pameti
Pomembno je, da so naloge na voljo slehernemu. Med njimi sta najprej omembe vredni dve: Aklimatizacija rastlin iz rodu vre-sovk, razmnoženih v sterilnih pogojih in Razvoj hranilnih podlog in tehnologije razmnoževanja vrtnic v sterilnih pogojih. Izvajalec ie bil Sobotin tozd Vrtnarstvo oz. njegov direktor dr. Aleksander Šiftar, ki je hkrati znanstvenik, raziskovalec in predavatelj, predvsem pa vodja aplikativnega laboratorija, ki je resda majhen, a v tolikšni meri in tako opremljen, da služi svojemu namenu. (O tem več v Vestniku, štev. 1/88 od 14. januarja letos.) Rezultati nalog so uporabni v praksi in že dajejo komercialne učinke; skratka, gre za neposredno vnovčevanje domače pameti. Zanimiva je tudi raziskava tovarne mlečnega prahu Mikrobiološka in fizikalno-kemi-čna kakovost mleka na odkupnem območju mlekarne Murska Sobota. Podobno velja za študijo Zavoda za ekonomiko in urbani
Fotopogied v aplikativni laboratorij Sobotinega tozda Vrtnarstvo, kjer dr. Aleksander Šiftar snuje izvirne dosežke, ki sodijo na konico t. i. zelene znanosti (biotehnologije).
zem o možnostih izkoriščanja geotermalne energije iz vrtine Lipa 1 za potrebe krajevne skupnosti Beltinci. V ta namen so krajani že zbrali precej denarja, kar je še en argument, ki govori v prid uporabnosti in koristnosti navedene študije. Tu je največji spodbujevalec mag. Andrej Janc, sicer zaposlen na medobčinski gospodarski zbornici v Murski Soboti. Praktično vrednost ima raziskovalna naloga rogašovskega Liva Izkopalnik za koreninske grude. V opombi je zapisano, da je pri izdelavi in praktičnem preskusu sodeloval dr. Aleksander Šiftar in da je bila naprava na mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu nagrajena z zlato medaljo za inovacijo. Tudi občinska raziskovalna skupnost je primaknila nekaj sredstev. Najbrž je znano, da raziskovalna skupnost Sofinancira naloge, sicer pa mora biti financer katera od organizacij ali delovnih skupnosti. Hkrati je znano, da je v njeni blagajni bolj malo denarja, kar pomeni, da so primorani biti pri razdeljevanju izredno selektivni.
Diplomska dela in alternative
Letos se je na seznamu soboške raziskovalne skupnosti znašlo rekordno število študij, raziskav oz. raziskovalnih nalog; kar 30. Največ so jih prijavili Zavod za ekonomikb in urbanizem (7), Živinorejsko-veterinarski zavod (6) in Radenska (4). Gre bolj za želje kot stvarne možnosti in — kot je bilo rečeno na zasedanju skupščine raziskovalne skupnosti 9. marca — so merila za sofinanciranje naravnana na usmeritve iz občinske resolucije, ki predvidevajo preustroj lokalnega gospodarstva. Kot zanimivost naj omenimo, daje znaten del raziskovalnih nalog s področij energetike in ekologije. »Prednosti so deležne tri naloge: Razmnoževanje slivove podlage St. Julien v sterilnih pogojih (tozd Vrtnarstvo, dr. Aleksander Šiftar), Raziskovalna infrastruktura kemijskega laboratorija (Živinorejsko-veterinarski zavod, inž. Adolf Pen) in Ekološka sanacija farme Nemščak (Projektivni biro),« pojasnjuje strokovna sodelavka v občinskih sisih Erika Hriberšek. Kar zadeva raziskovalno infrastrukturo kemijskega laboratorija na ŽVZ, ga bomo pobliže predstavili v eni naših prihodnjih številk, kar pa se tiče ekološke sanacije farme Nemščak je vrednost astronomska: kar 45 milijonov dinarjev, od tega naj bi razsikovalna skupnost prispevala nič manj in nič več kot 27 milijonov dinarjev. »Za zdaj smo skušali zagotoviti tako imenovana akontacijska sredstva, med letom pa bomo verjetno še kaj dodali,« pravi Hriberšekova.
Irena Kozar in Štefan Režonja, štipendista tovarne močnih krmil, zdaj že diplomirana inženirja agronomije, sta na Biotehniški fakulteti, tozd za živinorejo, pripravila zelo uporabno diplomsko delo Vključevanje suhih pesnih rezancev v obrok za prašiče pitance. Raziskovalna skupnost je prispevala 50 tisočakov, iz recenzije mentorice pa je razbrati ugodno mnenje. To je eden redkih primerov, da lahko neposredno preverimo uspešnost pomurskih študentov, ki se po končanem študiju in diplomi najraje zaposlujejo zunaj domače pokrajine. Možnosti uporabe geotermalne energije v prehrambeni industriji Murske Sobote (Zavod za ekonomiko in urbanizem, inž. Stanko Juršič) in Predinvesticijska dokumentacija za gradnjo testne postaje za proizvodnjo bioplina na ŽVZ za Pomurje — sta raziskovalni nalogi, ki pričata o vse večjem in resnejšem iskanju (in izkoriščanju) t. i. alternativnih energetst-kih virov, kot so topla voda, biomasa in podobni. Kot kažejo zadnje raziskave, je tovrstnih naravnih danosti v Pomurju veliko in hvalevredno je, če jih je tudi raziskovalna skupnost s finančnimi deleži uvrstila med prednostna področja.
Sejmi in krožkarstvo
»V našem programu se osredotočamo na tri osnovna področja. Prvo in najpomembnejše je sofinanciranje raziskovalnih nalog, sledi vključevanje v spodbujanje množične inventivne dejavnosti ter krožkarstvo po osnovnih šolah in šolah srednjega usmerjenega izobraževanja, lani pa smo naše delovanje razširili na sofinanciranje ogledov sejmov in udeležb na strokovnih srečanjih,« pove Erika Hriberšek. Tako si je lani kakih 40 strokovnjakov iz soboškega združenega dela ogledalo sejem tehnoloških inovacij Technova v Gradcu, trije so se udeležili sejma IFAT v Munchnu, en strokovnjak je aktivno sodeloval na simpiziju v Geisenheimu (ZR Nemčija), kjer so razpravljali o okrasnih rastlinah. O povečanem zanimanju za oglede sejmov doma in na tujem govori čez deset prijav, ki so že prišle na občinsko raziskovalno skupnost. »Na osnovi presoje naših organov se bomo odločili za sofinanciranje tistih, ki naj bi dali največ koristi,« zvemo od Hriberškove. Dodaja, da se po šolah lepo razvija krožkarska dejavnost in da je vnovič zelo ambiciozno poprijela za delo soboška zveza organizacij za telesno kujturo.	Branko Žunec
Poklicno usmerjanje ni lahko
Poleg staršev mladim pomagajo pri poklicnih odločitvah tudi šolski svetovalni delavci. Na najštevilnejši pomurski osemletki Dane Šumenjak v Murski Soboti, ki jo obiskuje okrog tisoč učencev, je ta naloga zaupana Otiliji Kreft. Kako jo uresničuje in kaj ugotavlja?
»Poklicno usmerjanje v osnovni šoli se začne že v 1. razredu, ko se učenci pri posameznih predmetih seznanjajo z opravili posameznih poklicev. Organizarano pa izvajamo usmerjanje in svetovanje od 5. do 8. razreda. Najučinkovitejša oblika dela v 8. razredu je usmerjevalni pogovor, na katerem se učenci podrobno seznanijo o usmeritvah srednjih šol ter o vrstah in zahtevnosti posameznih poklicev, kakor tudi o vsem drugem, kar jih zanima.
Lahko rečem, da taka oblika dela ni lahka glede na normativ v naši regiji, kjer je na 800 otrok sistemizirana strokovna služba za svetovalno področje, drugje pa so ta normativ zniža-
li, zato se lahko več ukvarjajo z učenci.«
— Za nami je že razpis za vpis v L letnik srednjih šol, pa tudi kadrovske štipendije so razpisane. Prav gotovo ste se pri svetovanju učencem ozirali tudi na to? Kakšen je vaš >komentar< o možnostih poklicnega izobraževanja v Pomurju?
»Ugotovila sem, da je ostalo število oddelkov srednjega usmerjenega izobraževanja, kakor tudi programov, v primerjavi z lanskim letom skoraj nespremenjeno. In postavlja se mi vprašanje, ali ne bi kazalo na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu uvesti tudi živilske usmeritve za izobraževanje živilskega delavca (II.), mesarja (IIL), predelovalca živil rastlinskega izvora (IV), živilskega tehnika (V), mlekarja (IV) in mlekarskega tehnika (V). Vemo, da so živilske šole v Kamniku, Mariboru, Kranju in Novi Gorici, v Pomurju, ki je najbolj kmetijsko območje, pa je ni. Učenci se bodo namreč vse težje odlo-
čali za šolanje v oddaljenih mestih. Zato bomo težko dobili te vrste strokovnjakov, ki jih po mojem pomursko kmetijstvo zelo potrebuje za nadaljnji razvoj živinoreje.
Tudi kadrovskih štipendij je v Pomurju očitno premalo, predvsem še za V. stopnjo srednjega usmerjenega izobraževanja. Za farmacevtskega tehnika ni razpisana niti ena «
— In kaj svetujete učencem in staršem, na kaj naj se predvsem ozirajo, preden bodo oddali prijavo za vpis na to ali ono srednjo šolo?
»Na prvem mestu je vsekakor interes, motivacija za poklic, upoštevati pa je seveda treba tudi sposobnost, to je uspešnost učenca (učni uspeh), možnost za zaposlitev po končanem šolanju, osebnostni značaj mladostnika, navezanost na družinsko okolje in prilagodljivost drugemu okolju ter načinu življenja.«
Jože Graj
Kaj bo z delavnico za prizadeto mladino?
Nekaj več kot dve leti sta ža nami, odkar so v Lendavi zelo slovesno odprli delavnico za zmerno duševno prizadete. Govorniki so poudarili, da bo družba zagotovila denar za delavnico, da bo lahko nemoteno delala in da bo poskrbela za mlade ljudi, ki jim narava ni bila naklonjena. Pobudnik za ustanovitev delavnic s prilagojenim programom je bilo društvo za pomoč duševno prizadetim, realizator te pobude pa osnovna šola s prilagojenim učnim programom Jože Kramar-Juš v Lendavi. Obiskali smo to majhno ustanovo, ki domuje v zasilno urejenih nekdanjih lendavskih zaporih, da bi se pobližje spoznali z njihovim delom in težavami, ki so v zadnjem času hude. Liljana Novak, delovna terapevtka, nam je postregla z naslednjimi podatki: »V delavnici imamo 12 varovancev, to so mladi ljudje, zmerno duševno prizadeti, večina jih je končala oddelek za delovno usposabljanje na osnovni šoli Jože Kramar-Juš v Lendavi. V občini je Sicer še več takšnih občanov, ki bi bili potrebni posebnega varstva, a za vse ni denarja, tudi za teh dvanajst ne vedno. Program ki ga imajo, je deljen na dva dela, iz lastnega programa ter kooperacije z delovnimi organizacijami. Varovanci delajo od vsega začetka za obrat Leka, lepijo škatlice, nalepke in izdelujejo razno drobno galanterijo. Z drugimi delovnimi organizacijami nimajo sreče, oziroma le-te niso pokazale potrebe po njihovih izdelkih, čeprav verjamemo, da bi se našla kakšna dela tudi za to humano ustanovo.
Lani so v delavnici sešili preko 2000 različnih igračk za društvo prijateljev mladine. Tovarna pletenin v Prosenjakovcih jih je za-
ložila z materjalom, za kar so ji posebej hvaležni. Tudi tovarna dežnikov in pletenin jim pomaga, tako da jim ni potrebno posebej kupovati materiala. Omeniti je potrebno tudi pomoč Deloze iz V. Polane in Planike iz Turnišča. Varovanci dobijo za svoje delo mesečne nagrade do 44 tisoč dinarjev, to sicer ni veliko, je pa veliko za razbremenitev staršev,
manj pomembnimi tudi delavnice za duševno prizadete. Osnovna šola Jože Kramar-Juš v Lendavi, ki je soustanovitelj delavnic, doslej finančno pomaga, a tega bremena dolgo ne bo zmogla. Ali torej delavnicam preti ukinitev?
Upamo, da bodo v lendavski občini vsi odgovorni sprevideli,
Problemi delavnic pod posebnimi pogoji v Lendavi so veliki. Težko se zagotavljajo sredstva za njihovo delovanje, čeprav je to obvezo prevzelo socialno skrbstvo občine Lendava. Sedaj delavnice v glavnem financira osnovna šola Jože Kramar-Juš, toda ta tega dolgo ne bo zmogla. Ali bodo v lendavski občini znali in hoteli najti sredstva za nemoteno delo te humane ustanove? Jani D.
ki se lahko posvetijo svojemu delu, saj so otroci na varnem.
V lanskem letu so se začele velike težave s financiranjem delavnice. To naj bi imelo na skrbi občinsko socialno skrbstvo. Ker je za socialno skrbstvo čedalje manj denarja, seje to najprej pokazalo pri vseh tistih programih, ki so za nekatere manj pomembni. Dvomimo, da so med temi
da je obstoj te delavnice odsev odnosa do ljudi, ki so najbolj potrebni človeške topline, in da bodo poskrbeli, da se najdejo sredstva za delovanje. Tudi druge delovne organizacije bi morale priskočiti na pomoč, zakaj gotovo imajo za svojimi ograjami kaj del, ki bi jih lahko prepustili varovancem te humane ustanove.
Jani D.
TRAFIKE IN KIOSKI SE RAVNAJO PO SVOJE
Čeprav je za trgovine na drobno, mesnice, kioske in trafike ter družbene in zasebne obrtne delavnice s samoupravnim sporazumom iz leta 1981 določen najkrajši delovni čas, za gostinske obrate družbenega in zasebnega sektorja pa najdaljši poslovni čas, so v soboški občini še vedno nekatera odstopanja. Trafike in kioski namreč dogovorjenega poslovnega časa ne upoštevajo v celoti, saj ob sobotah ni kioska, ki bi bil odprt do 18. ure, v nedeljo pa od 8. do 12. ure. Dogovorjenega delovnega časa žal ne upoštevajo tudi bifeji, za katere je ob nedeljah določen odpiralni čas od 8. do 11. ure, ker večinoma poslujejo ves dan. Poleg tega pa družbene in zasebne avtoservisne, vodoinštalaterske in elektroinštalaterske delavnice in delavnice za popravilo gospodinjskih strojev ob sobotah nimajo organiziranega dežurstva. Čeprav so s sporazumom obvezne organizirati le-to od 7. do 15. ure. Po drugi strani pa v družbenih dejavnostih ni težav z uveljavljanjem dogovorjenega poslovnega časa.
In kakšne so ugotovitve Splošnega združenja trgovine Slovenije o najbolj racionalnem odpiralnem času trgovin? Menijo, da je treba to urediti v skladu s svojimi pristojnostmi in krajevnimi razmerami. Ugotavljajo, da bi se odpiralni in tudi delovni čas trgovin lahko skrajšal glede na gostoto nakupov v blagovnicah z 12 na 9 ur, v oskrbnih centrih z 12 na 10 ur, v specializiranih trgovinah pa z 12 na 7 ur. Trgovine naj bi odpirali med 8. in 9. uro dopoldne in zapirali med 17. in 18. uro. Odpiralni čas bi bil neprekinjen. Trgovine, ki delajo samo dopoldan, pa bi morale biti odprte do 16. ure. Tako bi omogočili reden nakup vsem kupcem tudi tistim, ki delajo v izmenah. Gostota nakupov namreč kaže, da se od 9. do 18. ure proda skoraj vse blago, pred 9. in 18. uro pa je v trgovinah zelo malo kupcev. Tako naj bi bile ob sobotah trgovine odprte od 9. do 13. ure. Krajši odpiralni čas naj bi bil v korist kupcev, saj bodo hitreje in bolje postreženi v konicah, ko bo delalo več prodajalcev. To naj bi bilo tudi v korist prodajalcev, ker bi prihranek delovnega časa izkoristili za izboljšanje osebnih dohodkov prodajalcev. Raziskava Splošnega združenja trgovine Slovenije je tudi pokazala, da bo potrebno spremeniti delovni čas tudi v bankah, kjer se zaradi pomanjkanja kadrov srečujejo z vrstami čakajočih občanov pred bančnimi okenci.
Milan Jerše
Na račun igrač
Morda se tistim, ki nimajo majhnih otrok, zdi odveč razmišljati o tem, kaj pomeni igrača v otrokovem življenju in kak vzgojni pripomoček je v ustvarjalnosti, na stopnji, ko je najbolj dojemljiv. Morda so tiste, ki odločajo, potomci že prerasli in je zato v politiki tako, da sodi tudi otroško varstvo med limitirano družbeno porabo, nesvobodna (ker je v glavnem določena) menjava dela pa povzroča, da se namenska sredstva za igrače uporabljajo tudi za nakup hrane, kurilnega olja, oziroma vsega tistega, za kar je zmanjkalo sredstev, pa mora biti
Če bi pripeljali svojega otroka iz vrtca prezeblega, bi starši gotovo ukrepati, tudi ne bi bili zadovoljni, če bi opazili, da plane po hrani kot lačen volk, čeprav večina otrok v krogu družine pospravi tudi drugo kosilo. O tem, ali je igrača, s katero si krajšajo čas varstva, ki je tudi vzgojni, primerna ali ne in ali je teh igrač dovolj, pa starši ne vedo. Zato pa vzgojiteljice vse glasneje opozarjajo, da v zadnjem času polomljeni vzgojni pripomočki in igrače nimajo enakovrednih nadomestil, ampak rešujejo pomanjkanje, kakor pač nanese. Tudi s pomočjo spretnih šivilj med mamicami in tako kot same najbolje vedo.
Vzgojno-varstvena organizacija Murska Sobota je v preteklem letu za igrače in igrala porabila 17 milijonov dinarjev, kar ni malo, podatek pa dokazuje, da so igrače zelo drage, če upoštevamo dejstvo, da jih za posamezne oddelke ni bilo dovolj. Poleg tega pa je za vzgojno-varstveno delo potreben še potrošni material, kot so barvice, papir, svinčniki in drugo, kar ni všteto v navedeni znesek. V ilustracijo dejanskega stanja je tudi podatek, da je bilo iztrošenih 'igrač lani za 55.512 dinarjev.
Po drugi strani pa je veliko sredstev namenjenih za igrače velikih otrok, ki niti malo niso vzgojne, ampak prav nasprotno — zelo nevarne so, rožljanje z orožjem pa dokaz nepravilne vzgoje v najnežnejših letih. Če bomo tudi zdaj reševali nastalo gospodarsko situacijo in krizo, (ki jo vsevprek analiziramo, premalo pa govorimo o izhodu z nj^) na račun igrač, vzgoje, izobraževanja, kulture in navsezadnje celo zdravstva, potem nam upravičeno očitajo, da kot družba nismo dorasli in država s takim sistemom nima prihodnosti.
Brigita Bavčar
rB	KOM MMM HMM MBH . MM MHM
GORNJA RADGONA
 Ugodnejše najemanje | posojil — za koga?
Še niso minila tri leta od sprejema sprememb pravilnika, s katerimi B B so opredelili ugodnejše pogoje za najemanje stanovanjskih posojil iz B sredstev vzajemnosti tistim, ki zidajo v okviru zadružne gradnje, ko so
I ugotovili, da imajo tisti, ki zidajo v okviru stanovanjskih zadrug, že dru- m ge ugodnosti (nakup gradbenega materiala brez prometnega davka), za- B to ni potrebno, da bi imeli prednosti tudi pri posojilih. Takšna ureditev  tudi ni v skladu z Družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagota- B vljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na
I področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, so še ugotovili, n V zadnjem odstavku predlaganih sprememb in dopolnitev Pravilni-  ka o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vzajennosti, B I združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja Rad-  gona, pa je zapisano: »Dejstvo, da živijo občani, ki gradijo v okviru sta- B novanjske zadruge, predvsem v družbenih stanovanjih in da bodo le-ta  sprostili, se lahko in tudi je ustrezno rešeno v dosedanjem besedilu pravil- B nika z dodatnimi točkami. Zapleti in nesporazumi pri reševanju predvsem
I komunalne opremljenosti zemljišča sedanjih graditeljev v okviru zadruge m Vrelec in organizacijske težave same zadruge ne bi smele biti razlog za B ugodnejše kreditiranje iz sredstev vzajemnosti pri Samoupravni stanovanj-  ski skupnosti.«
Ali to pomeni, da so stanovanjsko zadrugo Vrelec v stanovanjski  skupnosti dokončno odpisali? Tega odgovora se vsi izogibajo. K tem m spremembam in dopolnitvam naj bi vključili še stališče, da bo obrestna B mera za tovrstna posojila znašala 50 odstotkov obrestne mere slano- B vanjskih posojil, ki jih dajejo banke. Delegatom se je ta obrestna mera B
zdela previsoka.
STRAN 4
VESTNIK, 31. MARCA 1988
NEKOČ LE VINA, ZDAJ ŠE GLASNI MLADI PRLEKI
V zadnjih nekaj mesecih smo Pomurci, pa tudi vsi Slovenci, zaznali fenomen, imenovan Ljutomer. To prleško mestece z nekaj tisoč prebivalci že lep čas ni bilo tako močno v središču medijske pozornosti. Zadnjič so se javna občila tako zavzeto ukvarjala z Ljutomerom pred dvema desetletjema, vendar takrat zaradi zgodovine. Vsi so pisali o proslavi 100-letnice prvega slovenskega tabora v ljutomerskem parku. Zdaj je beseda Ljutomer sinonim za nekakšno gibanje, za skupino mladih ljudi, ki niso zadovoljni s tem, kar so v povojnih letih z občino in mestom dosegli njihovi starši. Zavzemajo se za novo obliko demokracije, za sploh drugačno vrednotenje odnosov med ljudmi, za splošno prevrednotenje življenja.
Ti mladi, pogojno jih imenujmo alternativci, ničesar ne počnejo na skrivaj. Nasprotno! Vsako svojo idejo, stališče, zahtevo ali nasprotovanje povedo na ves glas, povsem javno, najpogosteje ob pomoči množičnih medijev.
Njihov jezik je drugačen od tistega, ki ga uporabljajo odrasli politiki. Drugačen tudi od jezika mladinskih politikov, ki starejše kolege posnemajo. Slabemu delu, govoričenju in frazarjenju pravijo drek. Zato se seveda dvigne prah zgražanja in mnogi se potem ukvarjajo le s štiričrkno besedico, ne pa z vsebino kritike. Tudi sicer želijo govoriti v ljudskem jeziku, ker bi radi dobili čimveč somišljenikov. Niso prvi mladi alternativci v Pomurju. Že prej so se v Murski Soboti, pa v posamičnih primerih tudi v drugih občinah, pojavljali mladi izobraženci, ki so se zavzemali za okolje, za drugačno kulturno politiko . .. Toda so prvi, ki želijo prakso spreminjati sredi razmer in prakse same — torej tžim, kjer se te reči uradno krojijo: znotraj
Roman Plohl, začasni poklicni sekretar OK ZSMS: »Zakaj dobivam osebni dohodek? Ker menim, da bi bilo škoda, če bi ta ostal funkcionarjem — če ga ne bi vzel jaz, bi ga oni. Zdaj, ko sem v začasnem vodstvu, sem ugotovil, da je kup stvari, ki jih je treba pripraviti — od osnovnega akta konference do pravil o organiziranosti in delovanju. Pomembno se mi zdi tudi, da so program naše skupine sprejeli, vendhr nas niso izvolili — zato osebno ne čutim obveze, da bi program morali izpeljati v 6 mesecih, če je bil pisan za dve leti — in tudi predložili smo ga kot skupina enajstih in ne le štirih.
Delamo v okviru zakonov in celo najvišje organe te države
sprašujemo, če mogoče kakšna posameznost ni v skladu z zakonom. Kolikor pa poznam predpise, doslej nismo naredili še ničesar, kar je prepovedano in tudi v prihodnje ne bomo. Javnosti bi določene stvari zgolj radi pokazali. Opažamo namreč, da so ljudje neverjetno prestrašeni, posebej v Ljutomeru. Vendarle se že kažejo prvi sadovi našega dela — med javnostjo imamo veliko podpore in zanimivo je, da nas ljudje dnevno srečujejo na ulicah, nam čestitajo za pogum in želijo, naj vztrajamo. Je pa res, da ti isti ljudje tega ne upajo povedati na nobenem javnem forumu. Ampak tudi to bo.
V Ljutomeru se je pokazalo, da obstajata najmanj dve skupini politikov, ki so med seboj sprti. Na zadnji seji predsedstva OK SZDL je na primer prišlo do ostrega spora med sedanjim županom in predsednikom OK SZDL glede nadaljnje kandidature za predsednika občine, kar je sedanji župan želel, pa mu niso pustile družbenopolitične organizacije.
Za očitke, da ljutomerska mladina ne misli tako kot mi, bi rekel, da nikjer nismo napisali, kako misli mladina. Tega ne more napisati nihče, ker večji del mladine sploh ni vključen v mladinsko organizacijo. Smo pa napisali OK ZSMS, ker smo ta čas tudi legalno predstavniki občinske konference.«
družbenopolitičnih organizacij. Začeli so v mladinski, ker jim je ta generacijsko najbližje. Prek nje pa imajo vsaj formalno možnost vplivati na druge DPO, na skupščinski sistem, torej tudi na oblast.
Če iščemo začetek njihovega delovanja, je to vsaj na uradni ravni kandidatura za predsedstvo OK ZSMS Ljutomer (čeprav so gotovo razmišljali in delali že prej). Kritično so ovrednotili delo tedanjih mladinskih voditeljev in zahtevali njihovo zamenjavo. H kandidatom za novo vodstvo so priložili svoj paketek imen, seveda z atraktivnim, napadalnim in izrazito akcijskim programom. Baza (sicer je to beseda, ki je alternativci ne želijo uporabljati, pa je v našem političnem jeziku velikokrat uporabljena) v mladinski organizaciji je bila nepripravljena in zmedena. Nikoli doslej ni brala nobenih programov, nikoli seji ni bilo treba odločati med različnimi kandidati, zdaj pa naenkrat toliko demokracije na kupu! Vajeni kvečjemu kvizov in veselic, pa le obrobno kreativnosti in razmišljanja o naši stvarnosti, so večji strah videli v tistih, ki so stopili korak k demokratizaciji, kot v onih, ki so branili ustaljeno obnašanje, stare, že sto let enake programe. Toda tudi teh so bili že rahlo siti in ob koncu volilne farse v treh dejanjih ni bil izvoljen ne prvi ne drugi kandidatski
Miro Steržaj, direktor Mleko-prometa in kandidat za župana: »<5d alternativne skupine zahtevamo javno opravičilo za besede o našem kolektivu, ki so jih izrekli na občinski kandidacijski konferenci. Zato smo tudi poslali protestifo pismo občinskima organizacijama ZK in SZDL. Če bom izvoljen, bom funkcijo prevzel nepoklicno in čudim se, da na konferenci mladinci tega niso omenili in me pohvalili, če so že imeli druge pripombe. Iz političnih krogov sem tudi zvedel, da so me žalili, vendar se mi to ne zdi nič posebnega. Nasploh pa o mladincih težko govorim, ker se
še z nobenim iz skupine nisem pogovarjal. Verjetno pa bo prihodnje vodstvo občinske mladinske konference moralo biti tako, da se bo dalo pogovarjati — v skupinah za koordinacijo bo namreč nujno soglasje, sicer bo težko delati. Vseh nastopov skupine ne gre zavračati, seveda če niso abstraktni in oportunistični. Zelo pa me moti, da ne podajajo konkretnih smeri reševanja. Vsekakor pa se je z novimi idejami politično življenje v Ljutomeru bolj razgibalo. Če bom izvoljen za predsednika skupščine občine, bom predvsem reševal vprašanja kadrov — ker brez znanja ni razvoja _ in gospodarske probleme. Ostale zadeve pa bom prepustil podpredsedniku — še enkrat pa poudarjam, da bom to delo opravljal neprofesionalno.«
paket. V finišu maratonske pro-gramsko-volilne konference so prišli do salomonske rešitve: izvolili so začasno vodstvo, in da bi bilo bolj zanimivo, temu organu predseduje alternativec Goran Šoster, plačani začasni sekre-
Goran Šoster, začasni predsednik OK ZSMS: »Po mojem je različnost temelj za kakovost — kakor hitro si prizadevamo za poenotenje interesov, mnenj, celo vrednot, se to po določenem času pokaže v najslabših posledicah. Ravnotežja ne moremo dosegati umetno, da bi tako hitreje šli skozi razvoj, ampak se to ravnotežje vzpostavlja prav na principu delovanja drugačnih sil. Ta različnost je pripomogla, da smo v Ljutomeru dosegli precejšnjo kakovost v poskusu formiranja nekega gibanja — čas pa bo pokazal, ali je dobro ali slabo, da se je delo skupine sprevrglo v glavnem v politično. Meni osebno to ni všeč. Tako sva tudi z Roma-
nom (Plohlom — op. p.) navzven različna, v življenjskih nazorih, notranjih opredelitvah in vrednotah pa še nisem srečal človeka, s katerim bi si bila tako blizu.
Kar zadeva razmerje oče:sin — ker je bil tudi moj oče tak, da se je zavzemal za lepšo podobo te družbe: tu gre v neki meri za generacijski konflikt, in to zato, ker on na stvari še vedno gleda z očmi svojega časa. Metode dela, ki so bile uveljavljene takrat (in večinoma še veljajo), so zdaj že neučinkovite.
Občinska politika zdaj že javno izpostavlja konflikt z našo skupino. Obsojajo naše javno delo, kot bi bili zgolj pisuni, kriti-zerji. Mi pa se sprašujemo, kaj je bliže temu narodu: forumsko, zaprto delo (v smislu, da določene probleme rešuješ na sestankih v imenu demokracije in baze), ali pa se bolj približaš tej grdi besedi baza s pisanjem, okrog katerega se oblikuje javno mnenje. Na ta način ljudi gotovo bolj aktiviraš, kot pa da se na sestanku nekaj dogovoriš, napišeš sklepe in jih vložiš v arhiv svojega foruma. Mi smo, po mojem, v metodah, kako se približati narodu, povozili prav vse: od ljutomerske občine do Pomurja, republike in zveze. Mislim tudi, da bi se somišljeniki vsega Pomurja nujno morali združiti, za kar je nujen neki medij. Zadnja priložnost je na primer kulturološka revija, ki je zdaj v ustanavljanju.«
tar pa je njegov somišljenik Roman Plohl, ki nasploh velja za najbolj radikalnega in glasnega v skupini. Prvi diplomirani ekonomist in drugi diplomirani politolog sta pokazala, da o novih prijemih nista zgolj govorila zaradi pridobivanja volilcev, ampak tudi zdaj, ko sta na oblasti formalno, nadaljujeta z opozarjanjem na pomanjkljivosti v lokalni politiki, na kadrovske napake in probleme od občine do federacije-
Vsaj približno naj spomnimo, za kaj se ti mladi ljudje zavzemajo: za pravico do štrajkov, pri čemer so se najbolj izpostavili v znanem dogajanju okrog Tehno-stroja; za pravico o razpravi o konceptu SLO in DS; za ustanovitev kmečkih sindikatov — žalsko pobudo za ustanovitev zveze kmečke mladine Slovenije so podprli med prvimi; aktivni so
Geza Horvat, predsednik občinske SZDL: »Posebej o mladini v Ljutomeru še nismo razpravljali. To načrtujemo takrat, ko bo že znano redno vodstvo občinske konference mladine. Sicer pa so krajani po naših krajevnih skupnostih izrazili nezadovoljstvo nad delom mladinskih organizacij na vasi, ki jih več sploh ni čutiti. Moti pa me način dialoga, jezik, ki ga uporabljajo. V njem je vse preveč žalitev. Ne strinjam se s tem, da vse funkcionarje zbašejo v isto vrečo in nato opletajo z njo! Če so že razprave o
tem, naj bodo kulturne in konkretne. Po drugi strani pa je skrajni čas, da pride do izraza odgovornost družbenopolitičnih delavcev in za opravljeno delo bo nekoč treba položiti račune. Sam konfliktov z alternativno skupino nisem imel in po moje so o SZDL pisali korektno. Želim si tudi več neposrednih pogovorov in ne zgolj komuniciranja prek javnih občil. Veliko bolje bi bilo, če bi najprej stvari razčistili med sabo in šele nato vse skupaj objavili v javnih medijih. Tako pa se nam žal dogaja, da vrsto stvari zvemo posredno, nekje od zunaj, in to je neprijetno. SZDL je taka organizacija, kjer je možen in zaželen pogovor iz oči v oči in tudi občani nas že opozarjajo na to, da naj se med seboj več pogovarjamo.«
bili v volilnih postopkih in predlagali svojega kandidata za člana predsedstva Slovenije (uspeli) ter odrekli podporo kandidatu za ljutomerskega župana (neuspešno); zdaj se resno trudijo za ustanavljanje mladinskega servisa, odpreti želijo možnosti za oživitev malih produkcijskih enot, poživiti hočejo kulturno življenje v občini.
Splošno velja, da so uradni krogi v Ljutomeru reagirali (morda je beseda malo preostra) panično. In nervozno, kar je morda primernejši izraz za to, kar se je dogajalo. Zlasti borci so zapazili veliko skupnega s slovensko »pošastjo«, časnikom Mladina.
Stane Šoster, upokojenec in javni delavec: »Ko se je pojavila skupina s svojimi idejami, če nisem vedel, kaj hočejo. Zato so me odbijali. Potem sem uvidel, da so njihova gledanja na demokracijo zelo podobna mojim. Zaradi radikalnosti njihovega nastopanja sem se začel bati za sina, ki je bil ves čas v nekakšnem vrhu skupine. Končal je študij in bal sem se, da bo vse skupaj negativno vplivalo na njegovo zaposlitev in napredovanje.
V sedanji ljutomerski politiki se srečujemo z dvema vrstama vodilnih: eni, ki so bili vedno vodstveni kadri, in drugi, ki to niso bili nikoli. Prvi se krčevito držijo svojih funkcij, nanje puščajo samo tiste, ki so jim simpatični, ali pa z njimi v sorodstvu.
Za Ljutomer je ustanavljanje tozdov pomenilo ohranitev nekaterih strokovnjakov. Zdaj tozde ukinjajo in bojim se, da nam bodo izobraženci pobegnili tja, kjer bodo našli svojemu znanu primerno zaposlitev. Brez pameti pa ni razvoja.
In še nekaj naj rečem: če bi se taki ljudje, kot je zdaj moj sin in ta skupina, pri nas pojavili pred desetimi, petnajstimi leti, če bi jim znali prisluhniti in pravilno razumeti njihove ideje, sem prepričan, da ne bi prišlo do tako globoke krize, v kakršni sigo danes.«
Bojan Peček Marjan Dora
Socialistični zvezi, oziroma njenim voditeljem, pri mladinskih volitvah ni bilo prav, da so mladi zahtevali tolikšno neodvisnost, da ' niso poslušali dobrohotnih nasvetov t. i. »kadrovske koordinacije«. V Zvezi komunistov so hitro ocenili, da se mladi iz skupine podpisujejo v imenu mladih občine, kar je narobe, saj so le začasno vodstvo. Toda tovrstnega opredeljevanja politikom ne gre zameriti, ker enostavno opozicije v vseh teh letih niso bili in niso vajeni. Dodati bi bilo treba še vrsto elementov za analizo, za katero pa v tem kontekstu ni ne časa ne prostora.
Če bodo mladi izobraženci svojo energijo še naprej uporabljali za opozarjanje na površnost in nedoslednost, če bodo s svojim znanjem in zavzemanjem pomagali k razkrinkanju napak v odločitvah, so lahko (in to drži splošno, ne le za ljutomersko skupino) oblikovalci rehabilitacije delegatskega sistema. Take alternativce, ki imajo znanje in pogum, ki hočejo nekaj narediti in spremeniti, take bi morali podpreti vsi, ki želijo tej družbi dobro. Doseči je le treba nekakšno skupno valovno dolžino, kompromis, ki bo omogočil dialog med mladinci in legalno politično sestavo. Navsezadnje lahko označimo pojav nemirnih alternativcev kot veliko priložnost Ljutomera, ki bi duhovni potencial moral znati izkoristiti. In iz izjav, ki smo jih dobili od nekaterih znanih ljutomerskih javnih delavcev, je razbrati, da spori vendarle niso tako veliki in da jih večinoma moti zgolj oblika, ne pa tudi vsebina: v prvi vrsti se namreč ne strinjajo z ravnijo alternativnega besedovanja in nastopanja, medtem ko so jim mnoge ideje blizu . ..
Ozvald Tučič, predsednik IS občine Ljutomer:
»Mladina je vseeno rezultat dogajanj v tej družbi. Tako tudi ta mladinska skupina — glasnejša in napadalnejša pa, ker njeni akterji že prihajajo iz drugih okolij, kjer se je delalo drugače, pa tudi sami so bili drugačni. Goran Šoster, denimo, prihaja z univerzitetnega komiteja ZK v Ljubljani, Roman Plohl je delal na republiških sindikatih, notri imajo še akademskega slikarja Zlatka Gnezdo, pa nekaj danes študirajočih, ki so ravno tako vključeni v razna ekološka ali mirovna gibanja. Sem lahko štejemo še Iva Žajdelo in še nekatere.
Če smo Ljutomerčani znani po prvem slovenskem taboru, ki je
bil pred 120 leti revolucionaren dogodek, pa po dobrih prleških vinih, ni nič narobe, če smo danes znani po mladih pametnih Prlekih. Mene ne motijo, rad bi samo, da bi s svojim znanjem dejansko sodelovali pri razreševanju gospodarskih in političnih problemov v občini, ki jih imamo na pretek. Svojo vlogo naj uresničujejo v mladinski organizaciji, v delegatskem sistemu, vendar naj samo ne opozarjajo, ampak tudi predlagajo rešitve. Takih, ki so sitnarili, opozarjali na napake, smo imeli dovolj tudi do danes.«
VESTNIK, 31. MARCA 1988
STRAN 5
Podobe umiranja
Ob smrti »kantorovoga Zvonkoja«
Človek se večkrat sprašuje, če se s priobčitvijo osmrtnice ali krajše tožbe in memoriam ne načenja intimnost in neponovljivost žalovanja, če se žalosti s tem ne daje prilastek javnega dogodka in zmanjšuje svetost smrti. Vsekakor pa je. tudi če je tako, objavljanje smrti eno redkih pričevanj o nenehnem umiranju v tem minevajočem času, ki je tako rad potla-čeval mišljenje na smrt.
Po drugi strani pa imajo javna občila navado, da objavljajo predvsem zapise v spomin tistih ljudi, ki so opravljali kakšno politično delo in ti zapisi so polni naštevanja dobrih del. Smrtnikom, ki so bili ljudje kulturnega dela življenja, pisateljem in njim podobnim, se posvečajo nekako bolj človeški spomini, opisujemo jih po njihovih radostih, upanjih in razočaranjih. Za ljudi, za veliko večino tistih, ki za življenja niso bili ne med prvimi in ne med drugimi, je namenjena stran z osmrtnicami. — Potemtakem imamo tri vrste spominskih pisanj in se s tem pisanjem pregrešu-jem zoper neko civilizacijsko normo, ker je bil »kantorov Zvonko« navaden človek.
Toda tega memento mori ne zapisujem zato, ker bi želel ravnati v nasprotju s to navado. Nekaj drugega je, kar človeka zavezuje k temu.
Čeprav sta pust in pepelnica sosednja dneva, urednik tega časopisa v takratni izdaji časopisa ni pisal o pustnih saturnalijah, marveč je izboren uvodnik namenil pepelnični sredi.
V tem nagibu, ki je nekako samoumevno ustregel našim pričakovanjem, sem videl še eno potrdilo za splošno tožnjo, ki kliče k obračanju vase. Da. na poti k duhovnosti se tokrat lahko ravnamo po redko prisotnem občutju sveta, čeprav je svetna narava venomer usmerjena k nestalnim stvarem. Kljub temu se v tem času povsod zaznava silna želja po globini, tako rekoč po prostorih duha.
Govoriti o smrti, pisati o pepelnični sredi, vse to razumem kot izraz ljudskega iskanja po prostorih duha. Ljudstvo, ki zasluti potrebo po duhovnosti, ne piše filozofskih traktatov, ampak se sprašuje o koncu življenja. Čeprav bi lahko z različnih stališč to različno ocenjevali, saj bi družboslovci morda raje rekli, da je to ponotranjenje izraz družbene krize; modroslovci pa, da je to slehernikovo osebno občutje.
Vsekakor pa ostaja dejstvo, da se nam območje tega mišljenja posebej odpre, če nas obhajajo smrti bližnjih in znanih, kakor se z materinim odhodom dogaja meni, ki mi je bila mama duhovni vodnik, najbolj notranji guru mojega življenja. Dogaja se mi, da kljub vsem prizadevanjem ne morem celovito misliti njene smrti, čeprav po drugi strani vem, da je vsaka smrt odrešilno dejanje. Do te smrti pa se ne morem vzpostaviti kot do naravnega dogodka, marveč jo spet in spet doživljam kot izginjanje smisla.
Kakor mnogim so tudi iz mojega življenja v tem zadnjem času odšli tudi drugi učitelji in mladostni vodniki, od tistih uradnih, kot je profesorica slovenskega jezika in poznejša kolegica, do Peterkovega strica in »Poredošovoga Okoja« — teh neinstitucionalnih učiteljev, kakršne ima vsak, ki premore kaj žive vednosti o lovu, ribolovu, značajih in življenjskih poteh.
Nedolgo tega se je ubil, pozneje je zaradi iste nesreče umrla tudi njegova hči. Cipotov Zvonko, ki smo mu po očetu kantorju rekli »kantorov Zvonko«, »velki dečko« mojega otroštva.
Tudi »velke dečke« ima vsak v svojem življenju, tiste odraščajoče fante iz časov otroštva, ki so, čeprav starejši, še voljni, da se pogovarjajo z mlajšimi od sebe in tako za tega mlajšega postanejo stalne podobe njihovega naslednjega življenjskega obdobja. Tako kakor ima vsak svoje strice, ki mu povejo.
Z Zvonkom sem se v poznejšem življenju srečeval izredno malo in včasih me prešine, da tudi tistih srečanj, ko je ta moja podoba o njem nastajala, ni bilo veliko.
Prav gotovo pa mi je podaril majhno leseno ladjico, zeleno pobarvano, zaradi, katere sem padel v potok Črnec v rojstni vasi in me je nekdo »velik« potegnil iz vode, česar se ne spominjam živo, marveč bolj po pripovedovanju. Spominjam pa se premočene hoje proti domu, po prašni cesti ob nekom odraslem — za mano pa ostaja v Črncu zelena Zvonkova ladjica, po katero bi se rad vrnil. Na neljubi in omahljivipotimi je še vedno tako, kot da bi bila tam od koder prihajam, Zvonkova ladjica . ..
Zvonko je tudi pospešil moje zanimanje za spekulativno in mogoče je to v največji meri povzročilo, da sem ga dojčmal kot velikega fanta. Fanta, ki se razume na nekaj drugačnega. Bil je kinooperater v beltinskem kinu, kar je zame takrat pomenilo, da skozi tisto odprtino tam zadaj in visoko pošilja v temo curek svetlobe, brez katerega ostaja platno kakor tabula rasa (spominjam se, da je imelo platno v beltinskem kinu večjo liso pepelnate barve, mogoče zaradi plesni). Nekajkrat mi je dal tudi koščke črnega filmskega traku, ki so mu ostali, ko je zlepljal strgan film in mi pripovedoval, kako se naredi preprosta projekcijska naprava za film. Potem sem v kartonske škatle izrezal nič koliko štirikotnih odprtin. ustreznih velikosti filmske sličice, nastavljal povečevalna stekla, svetil z baterijsko svetilko v temni kleti skozi črne filme, ki sem jih prej porisal z buciko in računal na to, kako bova z Zvonkom enkrat naredila vse tako, da bo prav. Z Zvonkovo podobo so povezani vsi tisti prihodi iz temnega prostora v bleščeči dan, iz strmenja v žarek na umazani steni na dvorišče, kjer hodi mati — kakor v Platonovi prispodobi o podzemeljski jami.
Nekoč sem potem šel po cementnih stopnicah, nekega popoldneva, gor k Zvonku, lahko bi celo povedal, kakšne barve je bil njegov suknjič, ko je previjal filme za večerno predstavo, med tistimi črnimi štirinožnimi napravami za prikazovanje filmov. Svetišče in svečenik bi bili morebiti pravšnji izrazi, malo posredovani sicer, za tisto, kar sem takrat doživljal. Nakar je vzel košček filma, ga vstavil pred leče, prižgat bleščečo obločnico in mi velel, naj pogledam skozi stransko lino, ob tisti, skozi katero so projicirali filme. Rekel je, da gledam Garyja Cooperja, kako hodi okrog indijanskega šotora, še danes slišim to pripovedovanje.
Kakor takrat, in še nekaj časa po tistem, nisem razlikoval med igralcem in pravim kavbojem, tako sem tistikrat v neko elementarno predstavo privzel tudi Zvonka.
V poznejših letih pa sem v njegovi rahlo ukrivljeni hoji spoznavat, da se je najbrž tudi sam tako istovetil. Kdo bi to vedet. Pa tudi vseeno je. saj tako ali tako nisem prepričan, če ni rumeni suknjič iz kož, ki ga v spominih iz otroštva vedno vidim na Zvonku, suknjič, kakršnega je imel na sebi Gary Cooper, ko je hodil okrog indijanskega šotora, iz prizora v temni in prazni dvorani.
Stefan Smej
Odbor za organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko pri Občinskem svetu ZSS Gornja Radgona razpisuje dela in naloge
Tehnične sekretarke
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidatke izpolnjevati še naslednje pogoje oziroma imeti:
—	dokončano štiriletno srednjo šolo ustrezne smeri (upravno-administrativno, ekonomsko)
—	3 leta delovnih izkušenj
—	družbenopolitične in moralne vrline.
Za objavljena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim casqjn.
Vloge z dokazili pošljite na naslov: Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Gornja Radgona, Odbor za organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko. Vloge bomo sprejemali 8 dni po objavi. S kandidatkami bo opravljen razgovor, o izbiri pa bodo obveščene v 30 dneh od poteka roka za prijavo.
MURSKA SOBOTA
S PRESKRBO NI
VEČJIH TEŽAV
V soboški občini ugotavljajo, da je preskrba z osnovnimi živili na začetku letošnjega leta zadovoljiva. Po ugotovitvah komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj zagotavljajo zaloge živil in možnosti njihovega dopolnjevanja nemoteno preskrbo vse do konca prve polovice letošnjega leta. Na preskrbo z mesom, mlekom in mlečnimi izdelki precej vplivajo administrativni ukrepi, posebno pa lansko jesen sprejeti interventni ukrepi, ki so se pokazali v cenovni politiki. Kljub temu pa posledic teh ukrepov v soboški občini niso izraziteje občutili, kot je bilo to v nekaterih drugih krajih Slovenije. Vedeti je treba, da je na preskrbo z mlekom in mlečnimi izdelki ugodno vplivala uveljavitev novih zaščitnih in drobnoprodaj-nih cen mleka v januarju, saj so odpravljena osnovna cenovna neskladja.
Po drugi strani pa je za preskrbo s svežim mesom značilna neenaka ponudba, saj je dražjih kategorij mesa dovolj, cenejših vrst mesa pa v prodajalnah skorajda ni možno dobiti. Zaradi cenovnih ukrepov pa se je poslabšala oskrba s kavo. Menijo, da se bo z uveljavljanjem možnosti oblikovanja cen glede na gibanje tečaja dinarja oskrba s tem napitkom v prihodnje izboljšala. Ob vse bolj zaostrenih možnostih plačevanja za potreben uvoz surovin je občasno motena preskrba z drugimi izdelki. To velja za občasno pomanjkanje pralnih praškov, vendar seje z intervencijami iz republiških blagovnih rezerv stanje nekoliko popravilo. Zadovoljiva je tudi preskrba s kozmetiko in higiensko-sanitetnim materialom, kar drži še za zdravila in medicinski material. Enaka ugotovitev je zapisana tudi za preskrbo s premogom, plinom, električno energijo, naftnimi derivati in drvmi.
Najbolj problematična pa je preskrba z raznimi rezervnimi deli za avtomobile, kmetijsko mehanizacijo, izdelki iz tehni-čno-železninske stroke in reprodukcijskim materialom za potrebe kmetijstva, kot so umetna gnojila, zaščitna sredstva itd. Takšno je torej stanje na začetku letošnjega leta, upajmo le, da bo približno tako tudi v prihodnje in da v soboški občini ne bo večjih težav pri preskrbi prebivalstva z osnovnimi živili in dru-
gimi izdelki.
Milan Jerše
Bernarda Peček
bep UUflUNNSKI DNEVNIK
marles je marles
marles
„^0^	R.
cNje^ „	'
acA0'

Referendumska
sredstva po programu
Odbor za spremljanje in izvajanje občinskega samoprispevka v občini Gornja Radgona je na nedavnem sestanku ugotovil, da se sredstva iz občinskega samoprispevka zbirajo in trošijo po programu. Skupno je bilo v letih 1987 in 1988 zbranih čez 332 milijonov dinarjev, od tega za šolstvo in izobraževanje čez 117 milijonov, za kulturo, telesno kulturo in zdravstvo skoraj 58 milijonov ter za komunalo čez 157 milijonov dinarjev. Največ sredstev je bilo torej namenjenih za komunalno ureditev občine. Tako so že v letu 1986 posodobili krajevno cesto Police—Hercegovš-čak (polovica sredstev — 12 milijonov — je bila zbrana z občinskim samoprispevkom), cesto na Stari Gori (12 odstotkov sredstev je šlo iz blagajne občinske ga samoprispevka, kar je skoraj dva milijona), cesto Negova—Ihova, ki je bila v celoti financirana s sredstvi občinskega samoprispevka (skoraj 22 milijonov dinarjev), cesta Spodnja Ščavnica—Lešane, kjer je skoraj 22 milijonov prispevala krajevna skupnost, dva milijona pa so dobili občinskih sredstev, ter cesto v dolžini 2,7 kilometra, za katero je šlo 52 milijonov referendumskih sredstev.
V letu 1987 so se začeli uresničevati načrti novih komunikacijskih povezav v industrijski coni na Meleh, tako daje bilo 75 milijonov sredstev, zbranih z občinskim samoprispevkom, vloženih v gradnjo ceste Elrad—Moda in pločnik Avtoradgona—Gornja
Radgona. Letos naj bi z referendumskimi sredstvi pomagali dokončati pločnik do bencinske črpalke, pločnik ob Mariborski cesti, pešpot od Elrada na Meleh do magistralne ceste, obnoviti magistralno cesto, odstavni pas za obrtno cono in Avtoradgono ter lokalno cesto Dragotinci — Biserjane.
V kulturi je bilo največ vloženega v obnovo kulturnega doma v Gornji Radgoni ter v nakup opreme (17,3 odstotka ali 30,4 milijona dinarjev). Občinska kulturna skupnost za letos nima načrtovanih naložb, ki bi se financirale s sredstvi referendumskega programa. Lani je bilo za obnovo vile Hold nakazanih 27,7 milijona dinarjev referendumskega denarja.
Za šolski program so bila nakazana sredstva občinskega samoprispevka za gradnjo II. etape osnovne šole 12. talcev v Vidmu ob Ščavnici ( 108 milijonov zbranih sredstev samoprispevka, 49,9 milijona sredstev menic in 38,8 milijona dinarjev obresti od sredstev sisov v letu 1986).
Za leto 1988 načrtujejo dokončanje videmske osnovne šole (dela morajo biti končana do 1. septembra 1988) ter obnovo osnovne šole Marija Rožman Stogov-ci (50 odstotkov potrebnih sredstev bo referendumskih).



STRAN 6
VESTNIK, 31. MARCA 1988
kmetijska panorama
Le pri dobrih pridelkih
tudi dober dohodek
Sladkorna pesa je pri nas razmeroma nova poljščina, saj si je šele pred desetimi leti začela utirati pot tudi v pomurski njivski kolobar. V začetku so jo pridelovalci sprejemali s precejšnjim nezaupanjem, vendar so rezultati kmalu pokazali, da daje sladkorna pesa ob doslednem upoštevanju vseh agrotehničnih ukrepov primeren dohodek in tako se je število tistih, ki so se odločili za njeno pridelovanje, iz leta v leto povečevalo. Res je, da zahteva sladkorna pesa nekoliko več ročnega dela kot, denimo, pšenica ali koruza, vendar daje ob dobrih pridelkih tudi boljši dohodek. Tudi letos smo se v Pomurju na setev sladkorne pese dobro pripravili in čez kakšen teden se bo tudi začela. Sicer pa prepustimo besedo nekaterim pridelovalcem.
ŠTEFAN ŠČANČAR, Rakičan: Živina ne redimo, zato smo našo kmetijo usmerili v poljedelsko pridelavo in vse pridelke prodajamo. Sejemo v glavnem pšenico, koruzo in sladkorno peso, pač tako, kot zahteva njivski kolobar. S sladkorno peso imamo že bogate izkušnje, saj jo sejemo. od leta 1980 in reči moram, da smo z rezultati še kar zadovoljni. Enkrat je nekoliko boljše, drugič spet slabše, vendar se mora človek s tem sprijazniti. Drži pa,
da daje sladkorna pesa boljši dohodek kot pšenica ali koruza in zato jo sejemo vsako leto. Lani smo jo pridelovali na 1,40 hektarja, letos pa jo bomo na pol hektarja, saj tako narekuje njivski kolobar. Sicer pa se sam s peso veliko ukvarjam, saj opravljam storitve ob setvi in spravilu tudi za druge kooperante na našem območju.
VIKTOR ČELAK, Lemerje: Delam kot pospeševalec v temeljni zadružni organizaciji Murska Sobota in tako skušam znanje uporabljati tudi pri svoji pridelavi. Oba z ženo sva zaposlena, zato smo našo kmetijo bolj preusmerili v poljedelstvo, saj imamo v hlevu le deset plemenskih telic. Za prehrano teh pridelujemo koruzo, medtem ko pšenico in sladkorno peso prodajamo. Lansko leto smo peso pridelovali na 1,10 hektarja in s te povr-
šine pobrali 77 ton čiste pese. Vloženo delo in sredstva so se tako poplačala, saj 180 starih milijonov čistega dohodka na tej površini ne bi dala skoraj nobena druga poljščina. Če je dobra zaščita tudi ročnega dela ni veliko, poskrbeti je potrebno le za redčenje. Sladkorno peso bomo sejali tudi letos, namenili pa ji bomo 1,20 hek-
tarja.
Združuje jih življenje in delo na kmetiji
V Veroni v Italiji so 20. marca zaprli" enega najvecjih kmetijskih sejmov, 90. mednarodni kmetijski sejem, na katerem so se tudi letos predstavili izdelovalci kmetijskih strojev in opreme za kmetijstvo, manjkalo pa ni tudi drugih eksponatov, ki sodijo na tovrstne sejme. Največji poudarek na tem sejmu je dan prav kmetijski mehanizaciji, saj smo na njem lahko videli vse, od najmanjših strojev in priključkov za vrtičkarje do največjih in najsodobnejših, ki so rezultat najnovejših dognanj na področju znanosti in tehnologije.
Na kmetijskem sejmu v Veroni so se tudi letos predstavili pomurski kmetijci, združeni v sozdu ABC Pomurka, ob razstavi izdelkov živilsko-predelovalne industrije pa je bilo največ zanimanja med obiskovalci za razstavljene plemenske telice. Pomurski rejci so jih letos razstavili 15 in jih tudi vse prodali italijanskemu kupcu, prav na italijanskem tržišču pa se ponujajo tudi največje možnosti za izvoz kakovostnih plemenskih te
lic iz Pomurja.
V okviru letošnjega kmetijskega sejma je od 17. do 19. marca potekal tudi 3. mednarodni miting dežel Alpe-Jadran, katerega organizator je bila dežela Veneto, letošnjemu srečanju pa so dali delovni naslov Gospodarska, družbena in kulturna politika za kmečko družino na območju Alpe-Jadran. V treh dneh se je zvrstilo več referatov, v katerih so priznani strokovnjaki in poznavalci agrarne politike prikazali zgodovinski razvoj kmečkih gospodarstev v posameznih deželah in nakazali nekatere možnosti nadaljnjega razvoja, v razpravi pa so sodelovali tudi mnogi mladi kmetje, ki so se udeležili tega srečanja. Iz Slovenije se je letošnjega srečanja udeležilo 8 mladih kmečkih družin, med njimi tudi zakonca Fašalek iz La-stomerec v radgonski občini.
Čeprav so prišli mladi na to srečanje iz različnih držav in okolij, jih združuje nekaj, kar je skupno vsem, to pa je življenje in
delo na kmetiji. Različnost jezikov ni bila ovira, da mladi ne bi spregovorili o svojem življenju, težavah in načrtih. Mladi v deželah, ki so združene v skupnosti Alpe-Jadran, imajo veliko skupnih in podobnih problemov in tudi tovrstna srečanja lahko prispevajo k njihovemu hitrejšemu reševanju. Domala za vsa območja v skupnosti Alpe-Jadran je značilno, da se je v preteklosti, močno zmanjševal delež kmečkega prebivalstva in s tem tudi delež čistih kmetij, kar je bila predvsem posledica hitre industrializacije in tudi neustrezne politike do kmetijstva.
Zanimive so ugotovitve prof. Lina Sagrestija, italijanskega predstavnika v raziskovalni komisiji za družinsko politiko v EGS, ki je v svojem referatu nanizal’vrsto podatkov, ob katerih bi se kazalo zamisliti in jih upoštevati pri načrtovanju prihodnje kmetijske politike. Kako se je zmanjševal delež kmečkega pre-
FRANCKA KOROŠA, Veržej: Na-
ša kmetija je usmerjena v živinorejo, saj redimo 20 glav goveda, 100 beko-nov in 10 plemenskih svinj. Vzrejamo plemenske svinje in merjasce za Živi-norejsko-veterinarski zavod v Murski Soboti, del krme za živino pa pridelujemo doma. Predvsem za govedo, saj prašiče krmimo s krmili. Sladkorno peso sejemo pri nas že kakšnih pet ali šest let, saj daje boljši dohodek kot pšenica, vendar pa z njeno ceno še
vedno nismo povsem zadovoljni. Splača se jo pridelovati le, če je dober pridelek, saj se sicer vloženi stroški ne povrnejo. Lansko leto smo imeli peso posejano na nekaj več kot enem hektarju in oddali smo 74 ton čiste pese, sejali pa jo bomo tudi letos, saj imamo zanjo pripravljen približno hektar površin.
FRANC SINIC, Vanča vas: Na enem hektarju smo lani pridelali 75 ton sladkorne pese, čeprav smo jo sejali že osem let, pa za letos nimamo sklenjene pogodbe o pridelovanju. Res je sicer, da se pri sladkorni pesi vložena sresdtva dokaj hitro vrnejo, vendar se v zadnjem času tudi pri pridelovanju sladkorne pese pogoji poslabšujejo in odločil sem se, daje letos ne bomo sejali. Cena, ki je sedaj določena, ni spodbudna in bi morala
biti vsaj za 30 do 40 odstotkov višja. Tako bomo letos sejali nekoliko več koruze, saj imamo v hlevu 30 glav goveda in čim več krme je potrebno pridelati doma. Sicer pa je še vedno tako, da pri nobeni proizvodnji kmet nima dolgoročne stabilnosti, nesorazmerja med cenami pa so včasih več kot očitna. A je prav, da mora kmet zdaj dati skoraj 500-kilogramskega bika za dve teleti?
JOŽE HARI, Sodišinci: Sladkorna pesa daje boljši dohodek kot druge poljščine, vendar pod pogojem, če je dober pridelek. Mi smo imeli lani sladkorno peso na nekaj več kot enem hektarju in dosegli pridelek okrog 75 ton na hektar. Peso sejemo že več let, vendar tako dobrega pridelka še nismo imeli, žal pa je bila lani zelo nizka sladkorna stopnja, komaj 15,10 odstotka, Vseeno pa moram reči, da cena ni ravno najbolj spodbudna, in če so
pridelki nekoliko slabši, se je ne splača pridelovati. Letos bomo sladkorno peso sejali na enem hektarju, saj redimo tudi 30 glav goveda in moramo zato sejati precej koruze. Tudi v živinoreji je namreč tako, da je treba čim več krme zanjo pridelati doma, saj sicer računica na koncu slabo pokaže.
Ludvik Kovač
Fotografije:
Nataša Juhnov
bivalstva v zadnjih štirih desetletjih, kažejo naslednji podatki. Na območju skupnosti Alpe-Jadran je bilo leta 1951 še 56 odstotkov kmečkega prebivalstva, v letu 1961 se je njihov delež zmanjšal na 25 odstotkov, v letu 1971 na 15 odstotkov, v letu 1981 na 10 in v letu 1986 že na 9 odstotkov. V tem času se je za 30
predvsem za manjše kmetije, saj se je delež tistih, ki imajo v posesti do 5 hektarjev zemlje, zmanjšal s 50 na 45 odstotkov, spodbudno pa je, da se povečuje delež večjih kmetij. V sestavi kmečkih gospodarstev se je tako delež tistih, ki imajo v posesti od 5 do 20 haktarjev, povečal s 30 na 34 odstotkov, tistih z 20 do 50 hek-
Članice skupnosti Alpe-Jadran so se na veronskem sejmu predstavile v skupnem razstavnem paviljonu.
odstotkov zmanjšalo tudi število kmečkih gospodarstev, prav tako pa se je zmanjšalo tudi število tako imenovanih čistih kmetij, katerim predstavlja kmetijstvo glavno dejavnost, povečuje pa se delež kmetij, ki iščejo vir dohodka tudi zunaj kmetijstva. Opuščanje kmetovanja je značilno
tarji z 12 na 15 odstotkov in delež tistih, ki imajo v lasti več kot 50 hektarjev zemlje, s 4 na 6 odstotkov. Seveda so ta gibanja v posameznih deželah različna, v največji meri pa so odvisna od kmetijske politike in zakonodaje. (Več o tem v prihodnji številki.)
Ludvik Kovač
PRIZNANJA IN NAGRADE PRIDELOVALCEM
V Tovarni sladkorja v Ormožu že nekaj let podeljujejo priznanja in nagrade najboljšim pridelovalcem sladkorne pese. Z njimi se skušajo le-tem vsaj delno oddolžiti za trud pri doseganju dobrih rezultatov, hkrati pa spodbuditi tudi ostale pridelovalce k doseganju še boljših pridelkov. Na priložnostni slovesnosti, ki so jo konec minulega tedna pripravili v prostorih tovarne, se je zbralo okrog 150 pridelovalcev
na uvršča med najboljše v državi, po porabljeni energiji na enoto proizvoda pa zaseda celo prvo mesto.
Po pridelkih je bilo lansko leto sicer za pridelovalce uspešno, saj je znašal povprečni pridelek okrog 47 ton čiste pese na hektar, nekoliko manj pa so zadovoljni z vsebnostjo sladkorja, ki je bila le 14,6-odstotna. Za dosežene rezultate so tokrat podelili 66 priznanj in nagrad posamez-.
in pospeševalcev, po kulturnem programu, v katerem je nastopil mešani pevski zbor tovarne, pa je zbranim spregovoril mag. Vinko Štefančič, direktor ormoške tovarne sladkorja. Ta tovarna je v minuli sezoni prvič v svoji zgodovini delala s polnimi zmogljivostmi, v 85 dneh pa so v njej predelali 337 tisoč ton sladkorne pese ter izdelali 41.800 ton sladkorja, 14 tisoč ton suhih pesnih rezancev, 12 tisoč ton svežih pesnih rezancev in 12 tisoč ton melase. Pa tudi sicer se po proizvodnih rezultatih ormoška tovar-
nikom, tri priznanja družbenim posestvom in tri priznanja temeljnim zadružnim organizacijam. Pomurski pridelovalci so se tudi tokrat dobro odrezali, saj so prejeli skoraj polovico vseh priznanj, Štefan Ščančer iz Rakičana pa je med vsemi pridelovalci osvojil drugo mesto. Med zadružnimi organizacijami je bil TZO Kmetovalec Kmetijske zdruge Ljutomer-Križevci drugi, med družbenimi gospodarstvi pa je KG Rakičan prav tako osvojil drugo mesto.
L. Kovač
0 PRIPRAVI TAL
Srednja kmetijska šola v Rakičanu ob izobraževanju mladine posebno skrb namenja tudi izobraževanju odraslih. Ker zavzema priprava tal za setev pomembno mesto v tehnologiji pridelave, so se v kmetijski šoli odločili, da pred začetkom spomladanske setve organizirajo prikaz priprave strojev za površinsko pripravo tal za setev jarin (koruza, sladkorna pesa). Prikaz bo v sredo, 6. aprila ob 9. uri, pri srednji kmetijski šoli v Rakičanu. Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi predavanje o zaščiti rastlin.
-ik-
BOLJE, CENEJE, HITREJE...
- POPUST
10% za gotovinska plačila
-	OBROČNO ODPLAČEVANJE
na 6 mesecev z 20% obrestmi
-	DRUGE PREDNOSTI NAKUPA STAVBNEGA POHIŠTVA IN LESENIH OBLOG
Pričakujemo vas v:
Škofji Loki, Kidričeva 58, tel. 61361
Murski Soboti, Cankarjeva 25, tel. 22921
Novi Gorici, Vojkova ulica 8, tel. 23660
vsak dan od 7.-15. ure
v soboto od 7.-12. ure
JELOVICA
lesna industrija ŠKOFJA LOKA
VESTNIK, 31. MARCA 1988
STRAN 7
50 izolirka
industrija izolacijskih materialov
industrija izolacijskih materialov, n. sol. o. 61110 LJUBLJANA, Ob železnici 18 tel. (061) 443 069, 442 402, tlx. 31585 yu izo
Priporočamo vam nakup vezanih in enojnih oken, balkonskih in panoramskih vrat, vhodnih vrat, oken po naročilu in plastičnih rolet.
Program IZOLIRKE za gradbeništvo: Izdelki za hidroizolacije:
bitumenske strešne lepenke, pergamin, izoval, bitumenski varilni trakovi IZOTEKT, bitumenska skodla, ibitol, bitumenske mase
Izdelki za termo-akustične izolacije:
plošče stiropor, plošče kombi, plošče kombi-S, plošče novolit, plošče akuterm, feno-term — mineralna volna, termoizolacijska in protipožarna vrata
KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE 61370 LOGATEC TOZD STAVBNO POHIŠTVO TELEFON: (061)741-711 TEL. INT.: +38 61 741-711 TELEX: 31656 YU KLI ŽIRO RAČUN: 50110-601-29338
Izdelki za gradnjo cest in elektroizolacije
Izdelki za avtomobilsko industrijo in proti rjavenju
Izolirkine izdelke lahko kupite v industrijski prodajalni v Ljubljani, Ob železnici 18, in v vseh trgovinah z gradbenim materialom.
izolirka
Prodaja poslovalnica LIP BLED, Murska Sobota.
Cvetkova ulica tel. (069) 22 941
industrija izolacijskih materialov, n. sol. o.
Za dodatne informacije pokličite našo informativno službo — tel. (061) 443 096, int. 36 ali 59.
61110 ljubljana, ob železnici 18
tel.: (061) 443-096, 442-402, tlx: 31585 yuizo
emona commerce
tozd globus - SEKTOR ZASTOPSTEV
61001 Ljubljana.šmartinska 130,Slovenija, Jugoslavija
VAM NUDI IZ SVOJEGA BOGATEGA ZASTOPNIŠKEGA PROGRAMA:
(O)
HITACHI
NORDMENDE
vtis®
Hi-CAM SUPER-MOS VM-C30E
HITACHI
Hamburg, ZRN
—	tv sprejemniki
-	hi-fi
—	video oprema s priborom
—	prenosni stereo radiokasetofoni
—	mikrovalovne pečice
—	slušalke, mikrofoni, audio kasete
ODSLEJ KONSIGNACIJSKA PRODAJA TUDI PRI LESNINI V
HOČAH PRI MARIBORU. Tel.: (062) 304 697
Konsignacijska prodaja: Titova 21, Ljubljana, tel. (061) 324 786 in 326 677
NORDMENDE
Bremen, ZRN
—	tv sprejemniki — hi-fi
—	video oprema s priborom
—	prenosni stereo radiokasetofoni
— walkmani
ODSLEJ KONSIGNACIJSKA PRODAJA TUDI PRI
LESNINI V HOČAH PRI MARIBORU. Tel.: (062) 304 607
Konsignacijska prodaja: Trg revolucije 1, podhod Maximar-keta, tel. (061) 219 107, Ljubljana
STRAN 8
VESTNIK, 31. MARCA 1988
kulturna obzorja
Pred kratkim je izšla pri Pomurski založbi knjiga pomurskega domačina Jusa Makovca s simboličnim naslovom Korenine — priimki na Murskem	polju
1669—1900.	Popolnoma
razumljivo je, da je bila knjiga zaradi svoje vsebine in prostora, ki ga obravnava, vključena v zbirko Pa-nonika.
Avtor je delo razdelil v osem poglavij ter jim dodal kratek uvod in povzetek v nemškem jeziku.
V uvodu nas avtor s čutno nostalgijo popelje na Mursko polje, kjer »zemlja že od pamtiveka vpliva na značaj človeka, ki živi z njo ali včasih celo proti njej«. Uvodno besedilo je dodala še tudi dr. Alenka Šivic-Dular, docentka na slavistiki Filozofske fakultete v Ljubljani.
V I. poglavju (Kratka zgodovinska skica) avtor predstavlja obravnavani prostor — Mursko polje — geografsko, zgodovinsko, arheološko, manj pa tudi sociološko in etnološko. Besedilo je pisano dovolj zgoščeno, polno je faktografskih dejstev, ki bi jih lahko vsaj nekaj brez škode tudi izpustil. Avtor je za razumevanje naslednjih poglavij primerno vlekel rdečo nit skozi tekst, čeprav motijo nekatere, strokovno ne dovolj podprte trditve ali domneve (»najbrž«, »verjetno«, »domnevamo«) ali lapsusi (D. Lendava je že kar dolgo samo Lendava).
V II. poglajvu (O čem pripovedujejo rojstne matične knjige) se avtor približuje osrednjemu namenu naloge, ko podaja vsebine matične knjige župnije Sv. Križ pri Ljutomeru (Križevci), prikaže zunanje spreminjanje imena za posamezne kraje na Murskem polju, a pri nekaterih (npr. Lukavci) ne omenja verjetnejših oblik (npr. Lokavci). Ob koncu poglavja je dodana tabela z izračuni, ki pa nas objektivno puščajo brez odgovorov. Primerno bi bilo v tabelo še vključiti podatke za štetje iz let med 1880—1910, saj nam podatki za leto 1981 ne povedo nič bistvenega za razumevanje in ilustracijo zadnjih let prejšnjega stoletja.
III.	poglavje (O priimkih), ki je zasnovano zgodovinsko ter istočanso pisano zelo poljudno, nas prepriča s številnimi možnostmi nastanka priimkov in deloma tudi imen.
IV.	poglavje (Kolonizacija v luči priimkovnih primerjav) je polno priimkov iz križevske (od 1669) in turniške (od 1677) rojstne matične knjige do 1740. Avtor išče primerjave in pogostnost priimkov z enakimi v Hrvaškem Zagorju, Medjimurju in Podravini. Posebej obravnava priimke
JAMSTVO
ZA PRODOR
Kulturnonmetniško društvo Štefan Kovač v Murski Sobott ima novo predsednico. To je Brigita Prhavec, ki se je potrdila tako na gledališkem odru kot organizacijsko. Novost pa je tudi Odbor za gledališka gostovanja, ki so ga potrdili prisotni na četrtkovem občnem zboru in bo odslej skrbel za gostovanjsko politiko. Izkazal pa se it žc s prvo predstavo — Zločinom na Kozjem otoku ki je pre-jetnik nagrade Alpe-Jadran, črno-beli (tudi likovno zanimiv) prikaz pa je zares vreden vse pozornosti.	,
Sicer pa je bil četrtkov, po udeležbi skromen zbor priložnost za pregled poročil o delu sekcij, med katerimi izstopata gledališka in likovna, česti pa so tudi nastopi plesnega orkestra Ernesta Lukača. Gledališka skupina je bila v zadnji sezoni odmevna s svojo Sumljivo osebo, še prej pa s tremi predstavami, ki so imele svojo publiko doma Totovi pa tudi v Porabju in drugod, kjer so gos ovali. Dejavni oder, kot različica gledališke skupine, v katero se vključuje, je tud! deloval, vendar, po odzivu sodeč, manj uspešno kar pa ne pomeni da naj bi svojstvenost zavrla njegovo delovanje, in tako lahko v kratkem pričakujemo uprizoritev Himne, ki je modni krik na Madžarskem, v Vargovem prevodu in priredbi pa naj bi drama postala komedija pod "“’viSiMWfe finančni program dela
štva za teto 1988 je v celoti pester, ce	mCf-
lo realizirati vse zastavljeno, bo to uspeh. °*u ’’ -	. beltinski
ski Soboti imeli svojo folklorno skupino, pa teže^mocni tradiciji temeljito pretehtati, saj ^*P5**^*h kler so nak dejavnost teh ne kaže drobiti, ampak zdruzi t dejavnosti fkot gM«.» ghd.IlL)
prepričan s KiKovosijo. o m j j	. novno 0Z|Ve| pn
vedajo tudi	& Dvajset od načrtovanih
“ 1’_* ‘ -
čanji pa nadaljevali jeseni.
KORENINE - priimki na • murskem polju (1669 1900)
JUŠ MAKOVEC
posameznih vasi obeh župnij s končnicami na -ič in -čič, kjer je velika večina le-teh na -ič. Avtor s temi dejstvi dokazuje močno kolonizacijo z juga, pa tudi iz sosednjih dežel (Krajnc iz Kranjske, Korošec iz Koroške, Horvat iz Hrvaške (!)).
V. poglavje (O pomenu priimkov) sistematizira pomenski odnos priimkov v 8 skupin. V tem poglavju avtor namenoma vzbuja sum in dvom ter poziva jezikoslovce, da se »spopadejo« s predloženim gradivom.
VI. poglavje je avtor brez potrebe posebej izločil, ko je imel v mislih madžarski vpliv na nastajanje redkejših priimkov (npr. Korošak in Žabota), saj so ti priimki na Murskem polju prej redkost kot pa množičnost.
VIL poglavje (O hišnih imenih) je od vseh najbolj doživeto, čeprav ni dokumentirano z opombami oz. virom, a jih je avtor knjige verjetno zbral na živem terenu injih osebno tudi pozna. Poglavje konča nostalgično in pesimistično, saj napoveduje »da bodo hišna imena na Murskem polju kmalu izginila«.
VIII. poglavje (Seznam priimkov iz matičnih knjig 1669—1900) predstavlja abecedni seznam krajev (18) na Murskem polju po letih s priimki, kar predstavlja večinski del knjige (kar 80 strani od skupno 145).
Knjiga Juša Makovca je zelo dragocen prispevek k boljšemu poznavanju problematike izvora priimkov na sicer manjšem ozemlju, hkrati pa tudi poziv in izziv preostalim predelom Slovenije za podobne podvige. Avtor je' opravil težaško arhivsko delo, izpisal in obdelal okoli 20.000 priimkov, delo opravil tudi iz svojevrstne ljubitelske radovednosti in zavezanosti rodnemu Murskemu polju. Ob skromni nakladi (500 izvodov) pa ji je le mesto na sleherni polici Prleka in odprta ji je pot tudi v širši slovenski prostor.
Želeti je samo, da bi Korenine našle burnejšo rast še pri drugih raziskovalcih našega pomurskega prostora.
Ivan Rihtarič
Brigita Bavčar
STANOVANJE
GLEDALIŠČA MI
kulturni koledar
Krstna uprizoritev v soboto in sredini ponovitvi gledališke predstave Stanovanje Gorana Gluviča so prav gotovo osrednji kulturni dogodki v Murski Soboti. Uprizorili so jih mladi soboški gledališčniki kar v Klubu mladih in tako naredili avtentično prizorišče človeške in prostorske stiske ter strahov, ki se porajajo v ljudeh.
Izhodiščen je problem obstoja, izstopajoča pa fobija pred izgubo tako pomembnega prostora, kot je v človekovem življenju stanovanje. Slabe izkušnje, nerazumevanje okolice, nemoč, ki se kaže v agresiji, pa tudi nesporazumi ter naključja stopnjujejo dramo. Njen razplet je katastrofa. Tako nestvarna in nasilna Cirila (Karmen Erjavec), ki je nosilka dogajanja, kot bolj življenjska in umirjena Lena (Brigita Novak) sta na koncu mrtvi, žal pa je konec bled zaradi neprepričljivega nastopa sosede (Barbara Šušek), ki, tako kot hinik (Matjaž Bonča), ni kos dramskemu dogajanju. V njega je vpleten lezbijški odnos, s katerim režiser (in scenarist) Milivoj-Miki Roš uspešno nadgrajuje Bluvičevo besedilo, po katerem bi namesto dveh žensk moral nastopiti starejši par: mož in žena. Med mladimi gledališčniki bi težko našel ustrezna interpreta in tako je njegova odločitev pravilna, nakazani erotični odnos med dekletoma pa poslastek. Zaradi neuravnoteženosti in bolezni soseda (Dušana Radiča) pride do zapleta, njegova (celo svetlobno potencirana) pojava, v sicer domiselni in primerno temni sceni, je nekak vrhunec morbidnosti, uigranost
PARADA POSTAJA NEKAJ VEČ
Neštetokrat izrečene besede, da je Breda Žnidarič duša in srce Glasbene parade v Radencih, ni samo vljudnostna fraza, ki jo iz leta v leto ponavljajo vsi udeleženci tega, v Evropi in na svetu enkratnega srečanja plesnih orkestrov vseh jugoslovanskih radiotelevizijskih hiš. To je resničnost, ki se je potrdila že štiri-najstkrat in ki se bo prihodnje leto potrdila tudi petnajstič — ob jubilejni paradi.
Parada je torej mimo, misli urejene, kakšni so vtisi?
»Pri vsaki paradi ugotavljamo, da smo in nismo zadovoljni. No, verjemitč mi, da bi parada ostajala takšna, kot je, tudi brez mene, saj je v Radenski toliko ljudi, ki bi lahko enakovredno opravili to delo. Moram pa reči, da bi lahko naredili več. To bomo poskušali dokazati prihodnje, jubilejno leto. Menim, da lahko parado pripravimo ne samo za goste, ki so v Radencih, temveč za celotno okolico.«
Radenska se je šele letos začela (zavestno) zavedati vsega, kar bi lahko naredili iz parade?
»No, to je bilo prisotno že lansko leto, letos pa imam občutek, da je tudi vodstvo Radenske doumelo, kaj pomeni taka prireditev v Radencih. Dušan Velkavrh mi je rekel, da ima občutek, da se Radenska verjetno zaveda, da tako velike prireditve nima ne Jugoslavija ne Evropa. In to potrjuje to, kar sem rekla. Tudi vodstvo Radenske se je v letošnjem letu zavzelo, da parada ostane v Radencih, seveda pa to pomeni, da jo je potrebno še bolj izkoristiti v turistične in propagandne namene.«
Kako ocenjujete spremembe v programu letošnjega srečanja?
»Združitev dveh večerov v enega in širitev z večerom zimzelenih melodij velikih orkestrov ni kompromis. Sami dobro veste, da skušamo vsako leto dodajati kaj novega, da bi bila parada pestrejša in vabljivejša. Tudi združitev dveh večerov v enega ni posebna krnitev. Menim, da bi se morali bolj znebiti obveznih tem. Že od začetka smo namreč rekli, da to srečanje naj ne bi bilo tekmovanje, ampak resnično srečanje, na katerem naj bi glasbeniki pokazali to, kar so v enem letu ustvarili.«
Prihodnje leto bo jubilejno. Boste v JRT in Radenski zmogli najti dovolj denarja za gostovanje tujega orkestra, ki ob tej obletnici nikakor ne bi smel manjkati?
»Pravzaprav je to naša obveza.
obeh nosilk naslovnih vlog, kljub njuni neizkušenosti na odrskih deskah, pa prednost predstave.
Ta je kot celota gotovo po-
Karmen Erjavec (Cirila) in Brigita Novak (Lena), protagonistki Stanovanja, v eni od redkih liričnih scen.	Foto: Silva E6ry
Obenem pa moram povedati, da je bila pri tem mogoče krivda tudi nekoliko na naši strani. Nečesa pomembnega se mi ne zavedamo: vsak tuji ansambel bi moral najmanj eno, če ne dve leti vnaprej vedeti, da ga vabimo k nam,
da si uredi obveznosti, hkrati pa bi morali poskrbeti za več koncertov tega tujega ansambla pri nas, da bi lahko vsaj delno pokrili stroške gostovanja, ki niso majhni.«
Sami ste že od začetka pri glasbeni paradi. Kakšen je vaš osebni odnos, osebni pogled nanjo?
»Glasbena parada je v teh štirinajstih letih že dobila svojo podobo. Moram priznati, da mi je delo z Glasbeno parado nekako
USTANOVNA SKUPŠČINA
V tretje gre rado in po dveh napovedanih je bila tretja skupščina Glasbene mladine Murska Sobota minulo sredo ustanovna. Za prvo predsednico je bila na njej izvoljena Alenka Brulc, glasbena pedagoginja z osnovne šole Gornji Petrovci. Ustanovljeni sta bili tudi dve komisiji: za organiziranje gostovanj in glasbeno izobraževanje. Kot nakazuje naziv, bo prva skrbela za organizirano gostovanjsko politiko in druga za izobraževanje po šolah v občini, vodita ju Vojči Celec in Ladislav Vdroš.
Skupščina je potrdila tudi program dela in se zavzela za sočasno izvajanje (ko bo to možno) izobraževalnih koncertov po šolah in večernih, ki ne bi bili samo v občinskem središču, ampak tudi v drugih krajevnih središčih. Že v začetku aprila bo Glasbena mladina Murska Sobota organizirala glasbeno delavnico z Ladom Jakšo, konec maja pa dva koncerta ljudske glasbe s skupinama Istranova in Muzikas iz Budimpešte. Slednja bosta tudi v Dobrovniku in Prosenjakovcih na narodnostno mešanem ozemlju, bb
TROJNI KONCERT
Mešani pevski zbor Angel Besednjak iz Maribora, moški pevski zbor Rogaške in sindikalni mešani pevski zbor Stefan Kovač iz Murske Sobote se pripravljajo na Našo pesem 88, ki bo 17. aprila v Mariboru tudi tako, da nastopajo v trojni zasedbi. Prvi koncert so imeli minuli petek v Unionski dvorani v Mariboru, drugega bodo imeli v ponedeljek, 4. aprila, v Rogaški Slatini, in tretjega 8. aprila v Murski Soboti, ko bodo zapeli v galeriji. Poleg koncertov pa označujejo čas pred odločilnim zborovskim srečanjem tudi intenzivne vaje, bb
mlad Gledališča Mi — po nekajmesečnem premoru in prostorski stiski ob zaprtju grajske dvorane.
Brigita Bavčar
hobi, in to zelo prijeten hobi.. Delo z organizatorji in udeleženci je izjemno dobro. So seveda stvari, ki bi jih danes lahko spremenili, seveda pa bi morala biti tudi organizacija drugačna.«
Številni glasbeniki so vam v teh štirinajstih letih posvetili tudi svoje skladbe. Jih poslušate, jih imate spravljene doma?
»Velikokrat, saj so mi izredno pri srcu.«
To je njihovo priznanje' za vašo priljubljenost.
»Moram povedati, da smo resnično dobri prijatelji. Ne samo ko je glasbena parada, tudi sicer. Pokličemo se, pomenimo, potožimo, če pa sem v Beogradu, Skopju ali kje drugje, jih tudi obiščem in zelo so me veseli. To je občutek, ki ga je težko opisati.«
Skratka — parada postaja odrasla, postaja zrela.
»Glasbena parada bo živela, ker menim, da se vse misli v Radenski razvijajo v to smer. Morda bo ta organizacija v prihodnje tudi nekoliko drugačnejša. O tem bom lahko kaj kmalu spregovorila. Če pa bo to vodila Breda Žnidarič, je vprašanje. Jaz pravim: Mladi ljudje so za nami in prav oni morajo prevzemati take stvari. Seveda ne mislim samo mladih po letih, ampak tudi mlade po izkušnjah. Sodelovala pa bom verjetno še dolgo.«
Dušan Loparnik
PETEK. I. APRILA
GORNJA RADGONA - Ob 9.30 bo v osnovni šoli Jože Kerenčič slavnostna prireditev ob dnevu šole in 30-letnici šolskega športnega društva Mejnik.
RADENCI - Ob 20.00 bo v kongresni dvorani hotela Radin gostoval moški obrtniški pevski zbor iz Kranja.
NEDELJA, 3. APRILA
RADENCI — V kongresni dvorani hotela Radin se bo ob 20.00 začel PRLEŠKI VEČER v izvedbi filklome skupine iz Križevec pri Ljutomeru.
ražstave
MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bo do 3. aprila na ogled 15. razstava mednarodne likovne kolonije z Lendave, na kateri so poleti sodelovali in se zdaj s svojimi deli predstavljajo: Sandi Červek, Istvan Kotnjek, Magdolna in Ferenc Kalmar, Erich Novozsel in Alenka Sottler.
V Pokrajinskem muzeju v soboškem gradu je razstavljena zanimiva razstave Maske, ki jo posreduje Pokrajinski muzej Ptuj.
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak je na ogled razstava Štajerska v krajinskih motivih. Upodobili sojo: Remigij Bratuž, Franjo Golob, Elza Kazimir-Oeltjen, Ivan Kos, Janez Mežan, Jan Oeltjen, Jože Polanjko, Marjan Remec, Janez Šibila, Ante Trstenjak in Otto TrubeL
LENDAVA — V galeriji Lendava so razstavljena najnovejša dela akademskega slikarja Vlada Potočnika z Ljutomera. Na ogled pa so tudi stalna likovna in muzejska zbirka ter spominska soba kiparja Gyorga Zale.
GORNJA RADGONA - V avli doma kulture so razstavljeni kipi študenta (prejemnika Prešernove nagrade za kiparstvo 1987) Mirka Bratuša od Negove.
MIRKO BRATUŠA: V svojem kiparskem delu skušam doseči spoj med dvojnostjo oziroma različnostjo, med realnim in imaginarnim, med materialom in praznim prostorom. Spoj med materijo in nadčutnostjo misli.
Med procesom dela se mi zastavlja pra-vprašanje: »Kaj naj kip ponazarja?« Za sam kip je temeljen njegov osnovni obstoj in v tem smislu tudi uporabljam materiale, kot les, železo, vosek itd.
Od neobdelanega debla luščim materijo, ki v novi združitvi s kovinsko konstrukcijo ustvari povezavo med fizi-čnostjo materije in abstraktnostjo misli. Ta združitev ponazarja nadomestek za izgubljeno figuro; ne nazadnje poskušam vrniti to »izgubljeno« figuro kiparstva 20. stoletja na nov način in ji dati nov pomen.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so še vedno razstavljena dela slikarja in uporabnega grafika Leopolda Strnada.
Knjige
USPEN1CE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Ivan Tavčar — V ZALI (Mladinska knjiga), Ivan Tavčar — VISOŠKA KRONIKA (Mladinska knjiga) in Juš Makovec — KORENINE (Pomurska založba).
Likovna šola
Likovna sekcija LIKOS, ki deluje pri KUD Štefan Kovač na pomlad nadaljuje s svojo likovno šolo. Ta je vsak ponedeljek ob 18.00 v učilnici številka 3 L, ali pa na terenu, tako kot v ponedeljek, 4. aprila, ko bo gotovo zanimiva izkušnja delovno srečanje pri filovskem lončarju Bojnecu. Sicer pa se bo v aprilu zvrstil še prikaz izraznih in tehničnih prijemov grafičnih tehnik, postopka jedkanice in predavanje o likovnem jeziku iz likovne teorije. V maju bo izčrpno predavanje o kompoziciji, Lojze Veberič bo predstavil ameriško retušo, v nadaljevanju bo beseda o globinskih ključih (plan, ekran) ter obisk mentorjevega ateljeja v rakičanskem gradu.
V juniju bo poudarek na vsebini, motivu in drugem kar vpliva na zgradbo likovnega dela, praktično delo bo slikanje v parku, uporabni napotki za delo v likovnih kolonijah, interna likovna kolonija pa bo od 25.-27. junija v Tuhinjski dolini.
Mentor likovnih ljubiteljev je akademski slikar Ignac Meden, za informacije pa odgovoren predsednik likovne sekcije Adolf Pen. bb
VESTNIK. 31. MARCA 1988
STRAN 9
Tozd
Avtotrgovina
servis
Zastopnik izdelkov IMT Beograd
DOKAZE
NEIZOLIRANO PODSTREŠJE brez TERVOLA Poraba kurilnega olja 25.71/m2 v kurilni sezoni
DOBRO IZOLIRANO PODSTREŠJE z 10 cm TERVOLA Poraba kurilnega olja 2.61/m2 v kurilni sezoni
TERVOL je toplotna, zvočna in ognjevzdržna izolacija v gradbeništvu. Kot tak varčuje z energijo in je oproščen prometnega davka.
Tehnično informativna služba 061 315-477
Prodajna služba 061 323-167
ODLIČNO IZOLIRANO PODSTREŠJE z 20 cm TERVOLA Poraba kurilnega olja 1.61/m2 v kurilni sezoni
Informacije: AVTORADGONA, tozd AVTOTRGOVINA-SERVIS (069) 74 511, 74 691
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJt mmn GORNJA RADGONA
MEDEXOV DAN!
Ob strokovnih nasvetih o apiterapiji kot zaščiti zdravja s čebeljimi pridelki želimo potrditi starodavno prepričanje o koristnosti delovanja naravnih izdelkov.
4. 4. 1988 vas pričakujemo v blagovnici na Titovi 16 v Murski Soboti.
hGOD*0^
IMT-565 De luxe
Nudi:
— traktorji: IMT 539, 542, 549, 560, 565, 577, 5106
— traktorski priključki, plugi, brane, sejalnice (koruza, žito), okopalni-ki, kosilnice, predsetveniki, prikolice, čistilniki snega, motokultiva-torji
— odlična ponudba rezervnih delov za traktorje in motorje IMR
— zagotovljena servisna služba
— tehnični pregledi
TOPU MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVIMI SAMOTNIMI CEVMI, ODPORNIMI PROTI KISLINAM IN OGNJU
Kakšne probleme rešuje TO-MO-DI:
Uporablja se za vse vrste kurjenja. To je najnovejša konstrukcija dimnika s termičnim učinkom ogrevanja zgornjega dela dimnika z zagretimi stenami in zrakom.
Pri tem je kondenzacija vodnih par dimnih plinov pri izhodu iz dimnika zmanjšana na minimum.
Odpornost šamotnih cevi proti kislinam in ognju zagotavlja, da bo ob pojavu žveplene ali žveplaste kisline dimnik ostal nepoškodovan. Minimalna vleka je popolnoma zagotovljena s tem, ker je dimnik dodatno zagret po vsej svoji višini z lastnimi plini.
Konstrukcijsko so cevi povezane med seboj po vsej višini, s čimer je doseženo, da zaradi kakršnih koli dinamičnih ali termičnih udarov ne more priti do negativnega vpliva sekundarnega zraka.
Dimnik TO-MO-DI se lahko uporablja kot zbirni dimnik z do 12 priključki na en dimovod. Mineralne vrvi na robovih rebrastih cevi omogočajo, da se cev dimnika termično giblje vodoravno in navpično.
Enostavna montaža omogoča, da dimnik TO-MO-DI gradijo tudi amaterji.
PRODAJA:
LESNINA Murska Sobota, Maribor, SLOVENIJALES Hoče, ABC Pomurka -oskrbni center Ljutomer, Klas Razkrižje, Klas Križevci pri Ljutomeru.
Informacije in nasveti: Montažno industrijsko podjetje, Opekarska 13, Ljubljana tel.: 061/212-011,218-347 telex: 31 42OYIJKIP
Pričakujemo vas
Ob ugodni prodaji in nasvetih o uporabi dietetičnih in kozmetičnih izdelkov ter različnih vrst medu bo vaša odločitev lažja. Pestra ponudba bo do konca aprila.
na Medexovem dnevu!
Termika

IIIVUV/l po. živilska industrija ljubljana, Jugoslavija
in Potrošnik, tozd Izbira
DOBER JE LE
TISTI, KI TO
VEDNO LAHKO
STRAN 10
VESTNIK, 31. MARCA 1988
Vestnikovo omizje o energetiki in zemljiških posegih
KRAS JE JASNA SLIKA, KAJ ČAKA PREKMURJE!?
PROSTO PO MLADINI: KO SO NA OBLASTI TISTI, KI VSE VEDO, NI PROSTORA ZA TISTE, KI NEKAJ VEDO.
•	Vztrajanje Elektrogospodarstva pri akumulacijskih vodnih elektrarnah na reki Muri vodi v ekološko katastrofo in v tem smislu se narave sploh ne da zavarovati.
•	Pomurskim gozdovom, zlasti na lendavskem območju, bije zadnja ura; ne zavoljo onesnaženega ozračja, marveč hidromelioracijskih posegov in vodnogospodarskih ureditev in s tem upadanja podtalnice.
Nanizana sta le dva »ocvirka«, izpovedana za nedavnim omizjem v našem uredništvu, za katerim so bili nekateri ustvarjalci pravkar izšle publikacije pomurskega društva za varstvo okolja Zeleni list: dr. Štefan Gruškovnjak, Geza Temlin, Stanka Dešnik, Ladislav Ne-
požrejo vsa razpoložljiva in ne-razpoložljiva sredstva, nam bodo v isti sapi zaman prepevali pesmico o prestrukturiranju in oživljanju gospodarstva ... Zahajamo celo v drugo skrajnost: objekte (določene) projektiramo in gradimo tako, kot to narekujejo politične opredelitve.« Nato po
dilo, da kot monopolist trmasto vztraja pri svojem: za vsako ceno izkoristiti energetske zmogljivosti pomurske reke.
Dr. Gruškovnjak je skušal biti zelo natančen: »Noben pisec v Zelenem listu ni proti hidroelektrarnam na Muri, ampak gre slehernemu za to, kako s kar najmanjšimi posegi v okolje najbolj pametno izkoristiti Murino vodno energijo.« Ob tem zanimiv podatek: ena soboška toplovodna vrtina daje ob stalnem izkoriščanju za šest megavatov električne energije, ena Murina elektrarna bi jih dajala 16 do 20; seveda je razlika v kakovosti energije, a vseeno. Najbrž bi v Zeleni list res sodili novi, alternativni
KAR ENA GENERACIJA UNIČI, OBČUTITA VSAJ ŠE DVE
O tem, kaj se tačas dogaja na ozemlju lendavske občine, predvsem okrog Turnišča in Dobrovnika, bomo gotovo še poročali. Ladislav Nemesszeghy je bil za okroglo mizo zelo obširen in prepričljiv. Nekaj njegovih ugotovitev: »Dolinski gozdovi so izreden vir za čisto podtalnico oz. pitno vodo za lendavsko območje. Njihov delež v družbenem gozdnem gospodarstvu znaša 17 odstotkov, dajo okrog 32 odstotkov vse letne sečnje oz. kar 54 odstotkov vse hlodovine v okviru našega gozdnega gospodarstva; torej so ekonomsko pomembni. Žal se mlade kulture, zavoljo
sta njegovi ključni misli: »Prekmurje je premajhen prostor za ogromno kmetijsko pridelavo. Ta ne gre skupaj z lepimi gozdovi in lepo pokrajino. Smo za manjše, lokalne melioracije in za dialog na enakopravni ravni. Pri kmetijstvu je lažje, če ga nekaj polomiš; pač v naslednjem letu ali dveh zamenjaš kulturo. V gozdarstvu, kjer govorimo v desetletjih in stoletjih, je takole: kar ena generacija uniči, občutita vsaj še dve generaciji. »Tudi hrastovi gozdovi na dobrovniškem območju se sušijo; krivo je kajpak upadanje podtalnice. Najlepša hrastova drevesa so primorani sekati, podobno velja za jelšo.
gova struga regulirana. »Vprašajmo se, zakaj Ledava nima čiste vode, pa je ravno tako regulirana. Zdi se mi, da je Črnec ohranil samočistilno sposobnost samo zato, ker je obrasel in naseljen z živalmi, česar pri Ledavi ni, pa še prehiter tok ima. Hočemo, da se Črnec razglasi za naravni spomenik Slovenije. Tako je tudi zapisano v planu občine Lendava,« je pojasnjevala Deš-nikova in dodala nekaj krepkih na rovaš zasvinjanih gozdov oz. zasmetenih potokov in rokavov.
Oglasil se je Juršič, rekoč: »Igramo se z naravo kot največji začetniki. Vzemimo samo, kako blatno sladkorno peso vozimo v Ormož; z njo gre torej še polovi-
Od leve proti desni: dr. Štefani Gruškovnjak, Stanko Juršič, Marija Močan-Rošker, Irena Šavel, Ladislav Namesszeghy, Stanka Dešnik, Geza Temlin.
messzeghy, Irena Savel in Marija Močan-Rošker ter (v imenu medobčinske gospodarske zbornice) Stanko Juršič, vsi strokovnjaki za svoje področje. Osredotočili smo se na energetsko problematiko, predvsem v zvezi z nameravano gradnjo murske vod-noelektrarniške verige ter na vse obsežnejše zemljiške posege (hidromelioracije in vodnogospodarske ureditve z regulacijami potokov) v pomurskem prostoru. Izključno zavoljo prostorske stiske le povzemamo nekatere bolj ali manj zaokrožene (neavtorizirane) misli sodelujočih.
OB TRMASTEM VZTRAJANJU MONOPOLISTA
»Najbolj čista je tista elektrarna, ki je sploh ne zgradimo, ampak energijo, ki bi jo proizvajala, pridobimo s pametno porabo, preustrojem gospodarstva, ukinjanjem pretirano požrešnih tehnologij,« je menil Temlin, ki sicer v Zelenem listu — na osnovi dveh najbolj problematičnih energetskih sistemov: jeklarne II na Jesenicah in elektrolize C v Kidričevem — razčlenjuje energetske razmere v Sloveniji, pri čemer brez dlake na jeziku poudarja: »Dokler bodo najvišji funkcionarji s ploskanjem odobravali zgrešene megalomanske načrte izgubarjev, ki nam sproti
V skladu z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 3/81) in.na podlagi 6. in 9. člena Pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri zasebnih obrtnikih, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljutomer razpisuje
Vlil, natečaj
ZA DODELITEV POSOJIL ZA GRADNJO ALI NAKUP IN OBNOVO STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ, KI SO V LASTI DELAVCEV V DELOVNEM RAZMERJU PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH
Natečajna vsota znaša 40,000.000 din.
Znesek posojila, ki ga lahko prejme upravičenec, ne more biti nižji od 500 000 din, odplačilna doba je do 10 let, odvisno od višine odobrenega posojila in kreditne sposobnosti upravičenca, obrestna mera je 8 % in se po petih letih poveča za neodplačani del kredita za 12,5%.
Upravičencem, ki so dobili posojilo po prejšnjih natečajih, se le-to revalorizira na današnjo vrednost.
Upravičenci za pridobitev posojila na podlagi natečaja so delavci, zaposleni pri samostojnih obrtnikih, katerih sedež obratovalnice je v občini Ljutomer, in ki združujejo sredstva za stanovanjsko gradnjo pri SSS občine Ljutomer, če izpolnjujejo naslednje posebne pogoje:
— da imajo zgrajeno stanovanjsko hišo do IH-faze,	nriolasitvi
— da imajo veljavno gradbeno dovoljenje °z. p	P 9
gradnje, če obnavljajo stanovanje ah stanovanjsko hišo.
Vloge za sodelovanje na tem natečaju bo ^^jemala Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljutomer, Or
V vlogi je potrebno navesti višino zaprošenega posojila fazo gradnje, opisati namen izrabe sredstev ter priložiti J	P
sek in gradbeno oz. adaptacijsko dovoljenje.
Podatke o socialno-materialnih razmerah prosilca je potrebno potrditi na obrazcu DZS 8,40 — SPN — 1-
Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave v tedniku Vestnik.
Vloge, prispele po razpisnem roku, in nepopolne vloge ne bodo
upoštevane.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LJUTOMER
jasni dva konkretna zgleda nesmotrne rabe električne energije zaradi zgrešenega projektiranja v naši pokrajini in sklene razpravo takole: »Ob resnici, da je škoda, če reka Mura kar tako reče mimo nas, ne da bi nam oddajala del energije, ne smemo pozabiti, da bi po zgraditvi načrtovane verige elektrarn na njej imelo elektrogospodarstvo tolikšne proizvodne in vzdrževalne stroške, da bi to prinašalo celotni družbi nove obveznosti za pokrivanje izgub.« Za okroglo mizo je Temlin vnovič spomnil na osnovno načelo: v državi nobene subvencije, v nasprotnem o tržnem gospodarstvu ne more biti govora.
Tudi Stanko Juršič je proti akumulacijsko pretočnim murskim elektrarnam, kar je podrobneje obrazložil in pripomnil: »Hvala bogu, da nimamo denarja za hkratno gradnjo elektrarn na Savi in Muri. Slednja bi morala dobiti glede na čistočo vsaj drugo kategorijo in šele nato se moremo pogovarjati o hidroelektrarnah.« Oba, Temlin in Juršič, sta se zelo kritično opredelila do odnosa Elektrogospodarstva, ki tudi z zadnjo primerjalno študijo obeh elektrarniških tipov (akumulacijske in akumulacijsko pretočne oz. pretočne) ni ponudilo nič novega, kvečjemu samo potr-
energetski viri — Juršič, ki je dal to pobudo, je imel v mislih zlasti toplo vodo in biomaso — ki v Pomurju in širšem slovenskem prostoru dobivajo vse večjo veljavo. Podrobnosti bodo znane, ko bo izdelana pokrajinska ekološka ocena in nared raziskovalna naloga o pomurskih energetskih danostih, tako konvencionalnih, klasičnih kot nekonvencionalnih, obnovljivih, ekološko najmanj spornih.
Iz razmišljanj Marije Močan-Rošker o pravnem varstvu voda pred onesnaževanjem pa tole: »Varstvo pred sodiščem lahko uveljavlja posameznik v imenu skupine ljudi, ki je prizadeta. Gre za t. i. >Actio popularis< — ljudsko tožbo, ki bi jo bilo mogoče uporabiti tudi zoper onesnaževalce voda, po načelu, da lahko vsakdo zahteva, da se odstrani vir nevarnosti, ki grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb.« Ali ne bi moglo priti do te t. i. ljudske tožbe na lendavskem območju, kjer očitno tamkajšnjim gozdovom bije zadnja ura?
LIKO Vrhnika
NIKAR Z GLAVO SKOZI ZID RAJE ELEGANTNO ' SKOZI VRATA LIKO
Pri LIKU na Vrhniki boste našli vrata, ki se bodo lepo prilegla k vsakemu zidu. Iz bogate serijske ponudbe lahko izbirate med vsemi vrstami vrat za suho ali mokro montažo. Kadar pa imate v mislih kaj posebnega, izdelamo vrata tudi po naročilu. Zlasti, kadar jih izdelujemo v velikih serijah, lahko prilagodimo dimenzije in obliko vsakršnim potrebam. Vrata lahko kupite surova, ravno obdelana ali furnirana. Podboje montiramo neposredno na zid s skritimi vijaki ali z lepilom iz poliuretanske pene. Podboji so izdelani iz plošč, tako da jih lahko vgradimo v vse debeline zidu, od 80 do 280 mm. Standardne debeline so 100, 150, 230 in 280 mm, po naročilu pa izdelamo tudi vse vmesne dimenzije do 300 mm. Furniramo jih z različnimi furnirji — od običajnega hrasta do mahagonija. Če ^potrebujete dobra vrata, stopite do Vrhnike, na Tržaški cesti 90 boste našli našo trgovino. Lahko pa nas tudi pokličete po telefonu (061) 752311.
padca podtalnice — temu pa so krive obsežne zemljiške operacije — sušijo. Nižinski gozdovi so listnati gozdovi in voda (podtalnica) je za njihov obstoj življenjskega pomena. Predvsem jelša — gre za gozdno združbo na območju polanskega loga, ki sodi med naravno in kulturno dediščino evropskega kova — zahteva visoko podtalnico, od 30 do 50 centimetrov. Čim podtalnica pade, začne določena gozdna združba propadati. Napadejo jo razne bolezni, gozdni škodljivci, začne se sušiti in ekološka katastrofa je tu. Vir življenja tukajšnjih gozdov je torej podtalnica.« Sogovornik, ki se z gozdarstvom ukvarja že tri desetletja, je nato slikovito, na zgledu popotovanja vodne kapljice z Goričkega na Ravensko — nekoč je potovala dneve in dneve, danes le nekaj ur — prikazal siromašenje podtalnice in to še dodatno argumentiral s podatkom, da pade letno na kvadratni meter na našem, pomurskem območju vsega 800 milimetrov padavin. Sledili
Da pomurskim gozdovom in bujni vegetaciji z enkratno floro in favno bije zadnja ura, je s svojega strokovnega zornega kota opozorila tudi Stanka Dešnik. »Pripravljam ureditveni načrt za to območje, ki se razprostira na 6300 hektarjih; od tega nameravajo za kmetijsko pridelavo intenzivirati približno 2100 hektarjev kmetijskih površin. Že na osnovi prostorskih sestavin družbenega plana občine Lendava je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora izločil nekatera območja kot naravni rezervat oz. krajinski park. To sta naravna rezervata Trnje in Krčovje in krajinski park Velika Polana. Tu je največ živih mej in zasebnih gozdov ter zelo močvirna zemljišča najslabše kakovosti. Stepančič v svoji študiji talnih tipov za to območje iz leta 1959 ugotavlja, da je zelo vprašljivo vlaganje sredstev v melioriranje teh zemljišč.« Slišali smo nekaj zanimivih dejstev o potoku Črncu, za katerega pravijo, da ima kakovostno vodo, čeprav je nje-
ca toliko ton humusa. Mislim, da je posredi še nujši poseg v okolje, kot je nameravana gradnja vodnih elektrarn na Muri; niti ni primerjave.« Padla je zelo provokativna pomisel: »Kras je jasna slika, kaj nas čaka.« Ob koncu dveurnega Vestnikovega omizja se je oglasila tudi Irena Šavel, ki je v publikaciji Zeleni list razpravljala o melioracijah in kulturni dediščini. V tej zvezi bi morale biti namere kmetijcev, da v celoti meliorirajo območje Bukovnice, resno opozorilo, kako nujno je prostorsko usklajevanje vseh interesov — brez precenjevanja ali podcenjevanja. Zgolj misel iz njene razprave: »Arheološki terenski spomenik je v svoji izpovednosti, ki se kaže v vsej njegovi kompleksnosti, temeljna prvina časa in prostora, iz katerega izhaja in v katerem se nahaja. Zato poškodba ali izničenje spomenika pomeni kršenje pravnih načel in načel mednarodnih konvencij, pa tudi opustošenje prostora in njegovih bistvenih kvalitet«	Branko ŽUNEC
H
"VESTNIK; 31 . MARCA 1988' -
STRAN H
Potujčevanje naših strokovnjakov — nekoč in danes
BREZ ASIMILIRANJA NI NAPREDOVANJA
Več srečanj s člani t. i. tretje slovenske univerze (na kratko: zdomski in izseljenski strokovnjaki slovenskega rodu) in nekaterimi najboljšimi poznavalci/proučevalci te problematike nas utrjuje v prepričanju, ki ga je kleno in udarpo pribil v svoji razpravi K psihologiji narodnostne asimilacije (glej publikacijo SAZU Pri slovenski manjšini v Avstriji in Italiji!) naš imenitni rojak, prof. dr. Anton Trstenjak: »Politična in miselna razcepljenost manjšinskega naroda je smrt za manjšino. Tega se Slovenci na celi črti, doma in onkraj meje, premalo zavedamo. Ločitev duhov je za majhen narod, kakršen je slovenski, narodni genocid, propad.« Ali ne pomeni vztrajno odhajanje/izseljevanje najvidnejših — seveda tudi bolj ali manj rutinskih, ne zgolj ustvarjalnih — slovenskih razumnikov na tuje takega ločevanja. Še huje. Prof. dr. Vid Pečjak meni, da gre kar za ogrožanje/načenjanje genetskih potenc naroda. Tem prej, ker se jih bolj malo vrne v domovino.
Zgodba o Nobelovem nagrajencu Fricu (Frideriku) Preglu
Spoštovanje zgodovinskega spomina nJm daje pooblastilo, da se ustavimo pri januarskem briljantnem predavanju dr. Trstenjaka v Gornji Radgoni, kjer je med drugim govoril o znamenitih možeh iz naše pretekle in polpretekle zgodovine. Poglejmo nekaj pomenljivejših odlomkov!
»Resda nam Avstrijci priznavajo, da smo Slovenci kulturni narod, pravijo pa tudi, da kaj posebej velikega nismo ustvarili. Nekaj podobnega mi je nekoč očital kolega z graške pravne fakultete, sicer moj dober prijatelj. Na to pa sem imel skoraj ustvarjalni navdih in mu odvrnil: Ne bom rekel, da smo res ne vem kaj, a povem ti naslednje. Tudi vaša graška univerza ima doslej samo enega Nobelovega nagrajenca, pa še ta je Slovenec. To je znani Fric/Friderik Pregl, rojen Ljubljančan. Njegovi sorodniki še zdaj živijo v Ljubljani in njegovo ime je v krstni knjigi vpisa
no kot Friderik, ne Friedrich. V stari Avstriji je pač moral biti kot profesor na medicinski fakulteti Nemec, če je hotel dobiti Nobelovo nagrado. Takih primerov je bilo pod cesarjem zelo veliko in tega je še zdaj mnogo več na avstrijskem Koroškem. Kdor se ne potujči, se ne skuša asimilirati z nemštvom, ne more napredovati. Je pač v slovenskem getu, kar je neprijetno in tu je jedro problematike slovenstva na avstrijskem Koroškem. Nemci so v tem pogledu vselej močnejši in Slovenec se čuti manj vrednega; prisiljen je, da se asimilira. V stari Avstriji se je to dogajalo vsem našim tedanjim velmožem, da so namreč izginjali v nemškem morju, čeprav so bili Slovenci,« je razmišljal dr. Trstenjak.
Mnenji Kerčmarja in Titana
Februarja je ljubljanski inštitut za socilogijo organiziral razpravo o vlogi inteligence in slovenskem narodu, pri čemer je bilo slišati presojo, da živijo slo
venski izobraženci dve vrsti tujstva: najprej so tujci doma, ker so v dobršni meri odrinjeni od odločanja, in drugič so tujci, če/ ko živijo v zdomstvu oz. izseljenstvu. Kako na problem gledata dva zdomska/izseljenska strokovnjak, mag. Karl Kerčmar iz Sebeborec pri Murski Soboti in Stanko Titan iz Murske Sobote, prvi zaposlen v ZDA, drugi v Kanadi?
Kerčmar: »Čutim se prizadet, da sem v skupini ljudi, ki ste jih izgubili in seveda ne morejo pomagati domovini, kot bi lahko. Domnevam, da sta dva razloga, zakaj izobraženi ljudje odhajajo v tujino. Prepričani so, da bodo našli bolj zanimiva, ustvarjalna dela v raziskovalnih ustanovah, na univerzah ali v velikih gospodarskih mednarodnih združbah in združenjih, s tem pa napredovali v stroki, ki so jo študirali.
Drugi razlog je gmotne, denarne narave, saj mislijo, da bodo lahko s svojo izobrazbo v tujini več zaslužili. Taka vsaj je bila resnica pred 20 leti, ko sem živel v Jugoslaviji. Sodim, da 95 odstotkov ljudi ne želi doseči v življenju več, kot kupiti hišo ali stanovanje, imeti avtomobil, obleko, hrano in letno dva tedna dopusta.
Zveni zelo enostavno in sprašujem se, če je vse to res tako težko doseči. Seveda je, pa ne samo v Jugoslaviji, ampak povsod po svetu. Razmere postajajo dobesedno izziv za posameznika.« Titan: »Vsak izseljenec razmišlja o tem, zlasti ko pride domov in se
je treba vrniti. Za tiste, ki smo tam poročeni, imamo družino z malo bolj odraslimi otroki, je ta odločitev skoraj nemogoča. Otroci ne poznajo tako dobro je, zika, da bi se lahko takoj vključili v naše življenje, pa tudi sam bi imel težave pri vključevanju v naš način proizvodnje. Za to bi morala pasti odločitev takoj po izhodu iz Jugoslavije ali v petih do desetih letih.« Tako torej dva iz pomurske razumniške elite. Verjetno komentar ni potreben.
Kako je Janez Puh postal Johann Puch?
Vrnimo se k Trstenjakovemu predavanju! »Pridete čez most v avstrijsko Radgono in najdete na eni od hiš napis: v tej hiši se je učil mehaniške obrti Johann
DUNAJSKA SREČANJA
Obiski delavcev v njihovem drugem domu, torej tam, kjer tre-rutno delajo, so za novinarja včasih neizčrpen vir informacij in zanimivosti. Koliko različnih ljudi srečaš? In ob pogovoru, daleč od domovine, se jim odpre srce in beseda nekako laže gre iz ust. Tudi moje zadnje potovanje na Dunaj je bilo pestro in izkušnja, ki sem jo pridobil, je zelo bogata in poučna. Na prvega sogovornika so me opozorili kar člani ljutomerske delegacije. »Malo se pogovori z Jožetom Mesaričem. Je iz Pomurja in že dolgo let živi v Avstriji, na Dunaju. Je član odbora slovenskega društva, a zanj žrtvuje več kot bi bilo potrebno. Na lastne stroške skuša vzdrževati stike z domovino in nikoli mu ni žal nobene poti, ki bi jo moral opraviti za koordinacijo dela med nami (OK SZDL Ljutomer) in društvom.« Dovolj tehten razlog, še posebno, če mu Ljutomerčani za dolgoletno delo pred vsemi člani društva izročijo tudi darilce s skromnim: »Hvala!« ki pa pomeni več, kot kup zlata in knjige besed.
Puch. V resnici pa je bil Janez Puh doma iz Juršinec, želarski sin, pravi Prlek in je prvi v takratni Avstriji izdeloval motorje in avtomobile. Bil je zelo ustvarjalna osebnost in seje iz navadnega mehanika povzpel do pravega izumitelja. Vse življenje pa je v sebi ohranil to, kar je bil, namreč pravi kmečki sin. V Zagrebu na konjskih dirkah ga je zadela kap. Ni se torej mogel ločiti od konjev, čeprav je izdeloval motorje in bi pričakovali, da se bo ponesrečil z motorjem oz. avtomobilom. Skratka, mi bi morali Puha na naši strani veliko bolj poveličevati kot Avstrijci na oni strani.« Podobne zgodbe držijo za profesorja slavistike na graški univerzi, Matla iz Apač, Wein-handla, graškega profesorja filozofije, in Franca Holca, inženirja
agronomije, ki je bil prvi štajerski deželni šef za kmetijstvo v Gradcu. Dr. Trstenjak: »Sam profesor Weinhandl mi je povedal, da je po očetu doma od svete Ane na Krembergu, torej iz Zgornje Ščavnice. In je dodal: Veste, saj moj priimek Weinhandl nima nič opraviti z vinsko trgovino. To je le nemški izraz za to, čemur vi pravite, že čriček prepeva. Prav po slovensko mi je to povedal.«
Naj k vsemu kot ne ravno obrobno zanimivost dodamo, da smo Slovenci dali dunajski univerzi — od njene ustanovitve leta 1365 — kar 35 rektorjev in na tisoče profesorjev; ki pa se seveda niso mogli/smeli opredeljevati kot Slovenci. Tudi k temu najbrž komentar ni potreben.
Branko Žunec
Kaj vas vleče v SKD Ivan Cankar?
»Pravzaprav sta dv.e stvari: prvič je to slovenska kultura, drugi razlog pa je' družinske narave.«
Kaj je takega pri slovenski kulturi, kar vas privlači?
»Gre za kulturo, ki je zelo tesno povezana z avstrijsko, še posebno na območju Koroške in Štajerske, na območju dvojezičnosti.«
MURSKA SOBOTA
Zemljišča za obrtnike
Na skupščini obrtnega združenja soboške občine, ki je bila v soboto, so povedali, da je ta čas v občini Murska Sobota 697 obratovalnic, v katerih je zaposlenih (poleg obrtnikov) 866 delavcev. Delegati skupščine so zelo ugodno ocenili predlagane spremembe davčne zakonodaje in obrtnega zakona ter menili, da družba v tem uresničuje pobude, ki so jih dajali obrtniki. Kar zadeva obrtno združenje v Murski Soboti, ugotavljamo, da je dokaj delavno. Med drugim so se lani popisali dejavnost in zmožnosti 140 obratovalnic in podatke vnesli v računalniški sistem drobnega gospodarstva Slovenije. Obrtno združenje si je (resda več let) prizadevalo tudi za ustanovitev obrtne cone v Murski Soboti na Markišavski cesti. Dokumentacija za to zemljišče, veliko 6,20 hektarja, je prav v teh dneh pripravljena, tako da zainteresirani obrtniki in tisti, ki bi to radi postali (na primer zdomci), lahko zemljišča že kupijo. V soboškem obrtnem združenju, kjer je možno dobiti vse potrebne informacije, pravijo, da parcele, namenjene izključno za obratovalnice, ne bodo drage. V obrtni coni naj bi delovale predvsem proizvodne dejavnosti, oziroma take, ki drugje niso primerne zaradi povzročanja hrupa.
Na skupščini obrtnega združenja so sprejeli obširen program dela za letošnje leto in podelili priznanja za delo. Priznanje zveze obrtnih združenj Slovenije sta prejela Kernel Pustai in Štefan Maučec.
Če bi začeli pred 20 in več leti...
Kadar je v Porabju kakšna prireditev, otroci uspešno nastopajo tudi v slovenskem jeziku — recitirajo, pojejo... (posnetek je nastal v otroškem vrtcu v Slovenski vesi) — pogovarjati pa se znajo večinoma samo v madžarščini, ker jih tako naučijo starši.
Za Slovence, Hrvate in Srbe, ki živijo v Ljudski republiki Madžarski, skupaj jih je približno sto tisoč, naj bi bilo to leto dokaj živahno. Spet je namreč tu kongresno leto, ko se bodo po petih letih znova zbrali na kongresu Demokratične zveze južnih Slovanov, ocenili minulo obdobje in sprejeli smernice za nadaljnje uresničevanje narodnostne politike. Priprave na ta dogodek so se že začele. Kakšne so prve ugotovitve porabskih Slovencev? O tem in še nekaterih drugih vprašanjih smo se pogovarjali z višjo referentko za slovanska vprašanja pri Demokratični zvezi Ireno Pavlič.
»Na zadnji seji deželnega odbora Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem smo že obravnavali prve pisne materiale za kongres. Porabski Slovenci smo se z njimi strinjali, vendar smo opozorili tudi na nekatere probleme. Tako je Karel
Krajcar menil, da smo zelo pozno začeli z dvojezičnim poukom. Morali bi začeti pred 20 leti ali še prej. A sedaj je stanje takšno: Učenci pridejo v šolo z vedno manjšim znanjem slovenskega jezika. Starši se doma z otroki pogovarjajo v madžarščini, in kjer ni starih staršev, je zelo slabo. Tudi otroški vrtec da malo znanja. Nadalje smo ugotavljali, da ima vsaka porabska osnovna šola sodelovanje s šolo v Sloveniji, vendar za te vezi ni dovolj denarja. Vsako leto ga šole prosijo od županije, toda zaman trkajo na zaprta vrata. Podobne probleme imajo tudi kulturne skupine. Zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo sprejeti in ne pošiljati skupin na različna srečanja in gostovanja. Prav tako ne moremo izkoristiti strokovne pomoči, ki bi nam jo lahko nudili mentorji iz Slovenije.«
— Kaj pa lastni kadri, tisti, ki končajo študij slovenščine na Vi-
soki Učiteljski šoli v Szombathe-lyju ali na Filozofski fakulteti v Ljubljani?
»Dogaja se, da se morajo zaposliti v madžarskem okolju, ker delovnih mest v Porabju ne dobijo. Lastni kadri nam torej manjkajo. Pogrešamo slovenske kulturne delavce po vaseh, ki bi organizirali različne prireditve, nastope, vadili s kulturnimi skupinami, sprejeli slovenske strokovnjake ipd. V Porabju bi potrebovali tudi enega poročevalca, dopisnika za Ljudski list, morali bi imeti svojega predstavnika tudi pri uredništvu Naš ekran na pe-čujski televiziji, na državni založbi učbenikov in na Deželnem pedagoškem inštitutu.«
— Kaj pa se bo letos razen priprav na kongres še dogajalo pomembnejšega za porabske Slovence?
»Po slovenskem balu pripravljamo lutkovni oziroma gledališki otroški festival, poleti pa otroški pevski festival, kjer bodo sodelovali otroci slovenske, hrvaške in srbske narodnosti. Dogovorjeno je tudi gostovanje gor-njeseniškega pevskega zbora v Šentvidu pri Stični in nastop otroškega pevskega zbora OS Monošter v Zagorju. Jeseni, v času predkongresnih zborovanj, pa bo v Porabju gostovanje gledališke in folklorne skupine iz Slovenije. Prav tako je že dogovorjeno, da bo slovenski bralni tabor za porabske šolarje tudi letos v Sloveniji, in sicer konec julija ali v avgustu na Bledu. Seveda bo pomembna prireditev tudi tradicionalni Narodnostni dan, ki ga vsako leto organiziramo v Železni županiji.«
Jože Graj
Težko sem ga dobil v tisti gneči, kajti bil je povsod. Vsi so radi poklepetali z njim in za vsakega je našel prijazno besedo. Ko sva končno našla najinih pet minut, sva se usedla v miren kotiček in ni bilo več razlogov, ki bi preprečevali
Tako veselo, zabavno in živahno je bilo tisto soboto na Dunaju, ko je Slovensko kulturno društvo Ivan Cankar slavilo 15-letnico obstoja in delovanja. Za zabavo je poskrbel ansambel Komet, ki ga sestavljajo otroci delavcev, članov društva.
sproščen pogovor. Začel je kar Jože:
»Doma sem iz Ižakovec pri Beltincih. V Avstriji delam kot elektrikar že 23 let. Mislim, da bom ostal v Avstriji kar do upokojitve. In niti dneva več.
Prvi dan po upokojitvi bom pospravil stvari in odšel v domovino — Slovenijo, Pomurje, v moje Ižakovce.«
Danes so vam izročili skromno darilo. Zakaj pravzaprav delate vse to?
»Edini razlog in odgovor na vprašanje zakaj je: rad bi povezal med sabo vse Slovence. Res nas je nekaj v društvu, ampak še več jih je, ki se nikoli ne udeležujejo naših sestankov.
Rad bi, da bi bili in ostali trdno povezani. Da bi slovenska beseda ne bila nikoli in nikjer pozabljena. Zavedati se moramo, da smo v tujini, prepuščeni sami sebi. In tukaj nikoli ne bomo doma «
Kaj pravzaprav delate na Dunaju kot elektrikar?
»Delam vse, kar je potrebno in kadar me pokličejo.«
in kakšen je odnos Avstrijcev?
Različen. Kakor pač kje. V glavnem pa dober. Sem pa
opazil, da med delavskim razredom nismo najbolj priljubljeni. Pri tistih bolj pametnh pa imamo svojo ceno in spoštovanje, ki smo si ga priborili s trdim delom in vestnostjo.« Zakaj pa še vedno vztrajate v Avstriji?
»To bi bila sedaj zame težka odločitev. Star sem 47 let in le malo mi še manjka do upokojitve. To obdobje bom skušal vzdržati tukaj, nato pa se bom preselil domov. Samo ta delovna leta me še držijo tukaj. To pa pomeni — še osem let. Sicer pa pridem domov vsak mesec najmanj dvakrat.«
Še sva klepetala s tem možič-kom, ki mu je pogled nenehno švigal sem ter tja, skozi debele leče očal, a že s tem, kar je povedal, je zadel bistvo vsega svojega življenja in dela in razkril, za kar gaje bilo vredno in-tervjuvati.
Tudi drugega sogovornika ni bilo potrebno posebno skrbno iskati in izbirati: Peter Waldmann, Avstrijec, Dunajčan po srcu in rodu. A nekaj več. Ves večer ie nenehno švigal sem ter tja, držeč na rokah krožnike, pribor in vse, kar sodi k družabnemu srečanju. Vesel nasmeh, žareče oči in prepoteno telo od nenehnega tekanja in plesanja, saj ga ni bilo plesa, ki bi ga odklonil. A tudi gostje, ki so bili na jubilejni proslavi, so imeli vedno vse na mizi, kar so potrebovali. In razlog za pogovor: Peter je sicer Dunajčan, a poročen s Slovenko in prav zaradi tega se je naučil slovenščine in je sedaj eden od najbolj zvestih članov SKD Ivan Cankar. Utemeljen razlog za dvogovor.
Govorite tudi dobro slovensko.
»No, če je dobro ali ne, morate presoditi sami. Naučil pa sem se po rojstvu hčerke. Takrat sva se s soprogo pogovarjala, kateri jezik naj bi hčerka govorila. Odločila sva se, da bo njen materin jezik slovenski, Shj se bo nemščine tako ali tako naučila pozneje. In ker sem se moral tudi jaz s hčerko pogovarjati v slovenščini, sem se je začel učiti. Jezika, ki se ga namreč naučiš najprej, nikoli ne pozabiš.«
Kakšno pa je življenje v takšnem mešanem zakonu?
»Življenje v mešanem zakonu je čisto normalno in poteka brez težav. Edina težava je da imaš prijatelje, ki govore dva jezika. Z enimi se lahko pogovarjaš samo v nemščini, z drugimi pa samo v slovenščini. Prijateljev, ki bi govorili oba jezika, pa je bolj malo.«
Aktivni ste tudi v društvu?
»Ja, to je pa tako: pred približno osmimi leti so v društvu pripravljali neko proslavo. Na tej naj bi nastopila tudi folklora, ki pa ni imela harmonikarja. Ker sem nekaj malega igral tudi klavir, so rekli, da bo dovolj dobro tudi za harmoniko, in tako sem začel aktivno delati v društvu. Sedaj pa delam vse, kar pride pod roke. Delo s folklorno skupino pa mi je ostalo še sedaj.«
Kako se počutite v društvu?
»Problemov ni. Kako pa se počutim — to je težko vprašanje. To vprašanje je lahko tudi drugačno: Kako se počuti človek, ko se z nekom poroči? To . v klubu je namreč isto.«
Kako pa gledajo na vas vaši znanci, Avstrijci? Poročeni ste s Slovenko, govorite slovensko. V nekaterih okoljih je to lahko občutljivo vprašanje?
»Problem ni v tem. To je čisto navaden človeški problem. Če obvladaš samo en jezik, lahko komuniciraš samo z njim. Če pa govoriš več jezikov, se ti odpirajo široka obzorja. Na stvari gledaš čisto drugače.«
Po tem pogovoru je sledila še vrsta drugih — a ta dva sogovornika sta se mi posebej vtisnila v spomin. Prav tako kot proslava 15-letnice slovenskega kulturnega društva na Dunaju.
Dušan Loparnik
STRAN 12
VESTNIK, 31. MARCA 1988
Štefan Jerebic iz Odranec
V tujino, da bi postal avtoprevoznik
Naši ljudje so šli v svet v glavnem zato, da bi zaslužili za novo hišo. Štefan Jerebic iz Odranec pa jo je mahnil na tuje z željo po večjem tovornem avtu. Zaslužil je za avto in hišo. Zdaj je največji avtoprevoznik v lendavski občini, kar dokazuje tudi ime »firme« — Jerebic trans.
Da ne bo nesporazuma, moram povedati, da je vse to, kar je pri Jerebičevih, rezultat dela dveh: Štefana in njegove žene Kristine. V tujini je bila namreč tudi ona — celo štiri leta več kot on. Tja — v manjši kraj blizu Dunaja (Ort am der Dunau) — je odšla 1970. leta, Štefan pa je prišel za njo 1974. leta. Dobrih šest let sta delala v gostišču. Saj ne, da zaslužek ne bi bil dober, ampak nekaj drugega je, kar je Štefana zvabilo na drugo delovno mesto v Munchen v Nemčijo — želja po vožnji težkega tovornega vozila. Doma se je izučil za avtomehanika, naredil je izpit za poklicnega voznika, zato je povsem logično, da je hotel znanje ustrezno vnovčiti. In ga tudi je! Delodajalec mu je kmalu zaupal težek vlačilec in ga poslal na dolgo in nevarno pot v Bagdad v Irak. Doživel, bolje rečeno preživel je bombardiranje in tudi vožnjo- skozi Turčijo, ki je znana kot zelo nevarna zaradi napridipravov, ki ustavljajo vozila, je srečno prestal. Po dveh letih voženj na relaciji Munchen—Bagdad— Munchen se je vrnil domov. Tudi žena Kristina je dala slovo tujini. Domov sta prišla zaradi otroka, ki je šel v prvi razred osnovne šole.
»1982. leta sem v Nemčiji kupil 24-tonski vlačilec MAN. Računal sem, da mi bodo jugoslovanski predpisi dovoljevali opravljanje prevozov v tujini. Še naprej bi namreč rad vozil, tokrat kot zasebnik, za nemško firmo, kjer sem bil prej zaposlen, vendar se mi ta želja ni uresničila. Tako sem se povezal z domačimi avtoprevozniškimi zadrugami, kot so Avtoprevoz Maribor, Prevoz Ljubljana, sodelujem s Špedtransom in Av-toradgono. Prevažam različne tovore: opeko, pivo, kremenčev pesek, sanitarne kabine . . . Le-

Štefan Jerebic, zasebni avtoprevoznik, ki bi s svojim tovornjakom rad na tuje.
ta 1985 sbm kupil še cisterno in nekaj časa prevažal nafto in naftne derivate, vendar je bilo teh prevozov malo, zato sem jo prodal.«
V pogovor se je vključila tudi Kristina, saj je pred časom kuhalnico zamenjala za volan. 1986. leta je namreč naredila izpite za poklicno voznico tovornih avtov s priklopniki (kategorija C in E), in dobila obrtno dovoljenje. Jerebičeva sta kupila še en tovornjak, spet znamke MAN. Kristina se velikokrat poda na pot s tovornjakom-vlačil-cem in seveda zbuja veliko pozornost, zlasti na jugu Jugoslavije.
»Po pravici moram povedati, da sem v zadnjem času nekoliko manj na poti, saj sem zaposlila poklicnega šoferja Janka Vrbančiča s Plitvičkega Vrha,« je med drugim povedala obrtni-ca-šoferka Kristina. Dodala je, da vožnja težkega tovornjaka ni naporna, saj ima hidravlični volan, pa tudi notranjost kabine je opremljena tako, da človek lahko vzdrži za volanom daljši čas.
Prevozniška družina Jerebic povsem upravičeno nosi podjetniški naziv Jerebic trans, saj gre dejansko za prevoze na daljših razdaljah. Po vsej Jugo-
slaviji! Želja, da bi se Štefan podal s tovornjaki na tuje, pa seveda ostaja še naprej. Pa ne samo želja, morda tudi uresničitev, saj si še vedno prizadeva, da bi se kot zasebni, doma registrirani prevoznik, vključil v mednarodno prevozništvo.
Sogovornika (oba) sem povprašal, če je bilo kaj težav v postopku za izdajo obrtnih dovoljenj. Dejala sta, da ne, saj sta predložila vse papirje. Kar zadeva davkarijo, se tudi nista pritoževala, čeprav je res, da davki in prispevki poberejo veliko denarja. Izredno visoki pa so tudi materialni stroški, ki so seveda odbitna postavka od celotnega prihodka. Zgled: vsak tovornjak ima po 12 gum, vsaka stane milijon dinarjev, kar pomeni, da je treba letno izdati po 12 milijo-
vse to ni tisto pravo, kar sem si želel in si želim — z lastnim tovornjakom, registriranim pri nas, voziti tovore za domače in tuje organizacije združenega dela. Trdno upam, da se bodo predpisi spremenili in da bomo tudi zasebniki smeli zapeljati čez mejo. S tovornjakom bi rad zaslužil tudi devize, saj imam nenehno devizne izdatke, na primer za rezervne dele, sčasoma pa bo treba kupiti tudi novo (tuje) prevozno sredstvo.«
Tako je torej v prevozniški družini Jerebic. Medtem ko je Štefan še vedno poln načrtov, kar je tudi prav, saj je star komaj 35 let, pa se je žena Kristina, ki je sicer zelo živahna ženska, poslovno umirila. Veliko ji pomeni družina (imata 12-letne-ga sina in 10-letno hčer), sicer
Jerebičeva (Štefan in Kristina) imata dva težka tovornjaka.
nov, novih seveda, samo za gume. In ker sta pri hiši dva tovornjaka je treba ta znesek pomnožiti z dva.
Štefan je odkrit:
»Ne pritožujem sem, vendar
pa je tudi pri hiši vedno veliko dela. V tujino je več ne mika, saj je tam preživela 13 mladostnih let. Odšla je namreč, ko še ni
bila polnoletna.
Š. Sobočan
Drobno gospodarstvo
DAVKI BODO NIŽJI
Med razpravljanjem o poslovanju organizacij združenega dela, ugotavljamo, da so imele nekatere izgubo, druge so poslovale na robu rentabilnosti... V razpravah se večkrat pojavi (dobro — ali zlonamerno) pripomba, vprašanje . . ., češ, zakaj pa nimajo izgub zasebne obratovalnice? Obrtnikom naj bi šlo veliko bolje kot združenemu delu, komentirajo nekateri nepoučeni.
IZGUBE NE SME BITI
Poznavalci razmer menijo drugače; obrtniki v tem kriznem obdobju niso ne v boljšem ne v slabšem položaju kot združeno delo. Povsod primanjkuje naročil, saj so naložbe zaradi pomanjkanja denarja (praznih skladov) zelo zmanjšane, realno nižji promet pa je tudi v raznih storitvenih dejavnostih — pač kot posledica zmanjšane kupne moči prebivalstva. In zakaj zasebni sektor drobnega (malega) gospodarstva nima izgub? Zato, ker sijih ne sme oziroma ne more dovoliti! Zasebnik namreč ne čaka na konec leta, ampak ukrepa sproti. In kako? Išče dodatna dela, še bolje izkoristi svoje stroje, ponudi nove izdelke ... v skrajnem primeru pa zmanjša število zaposlenih, kar je sicer krut poseg, vendar ga ustrezna zakonodaja dovoljuje. Obrtnik pa zgube nima tudi zato, ker pazi na vsak dinar tako pri materialnih stroških kot pri tekočem vzdrževanju osnovnih sredstev, saj (odvisno od stroke) marsikaj popravi sam oziroma v tako imenovani lastni režiji. Nazadnje pa je treba tudi povedati, da zasebna obratovalnica sicer lahko prikaže, da ni ustvarila čistega dohodka, vendar bo uprava za družbene dohodke v takem primeru ukrepala po zakonskem določilu, da je vsak dolžan prispevati za zadovoljevanje družbenih potreb in poslala položnice za določen znesek. Izjeme, resda v izrednih primerih, so možne.
PLAČE PO IZBIRI
Vsi obrtniki torej plačujejo davek od tako imenovane davčne osnove, ki se ugotovi tako, da se od vseh prihodkov obratovalnice odštejejo: obračunan prometni davek, materialni stroški, zakonske in pogodbene obveznosti, osebni dohodki delavcev, denar za skupno porabo ... in osebni dohodek obrtnika, ki (kot odbitna postavka) znaša vsako leto le 70 odstotkov letnega povprečja osebnega dohodka delavcev v Sloveniji. Čez tako razporejanje so obrtniki upravičeno negodovali. V republiški upravi za družbene prihodke so pripravili predlog zakona o spremembah zakona o davkih občanov. Po novem pa naj bi bil osebni dohodek (in s tem odbitna postavka) neto znesek zavarovalne osnove, od katere se za leto, v katerem se bo davek odmerjal, obračuna prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po novem bodo torej obrtniki sami odločali, kakšne bodo njihove plače. Če bo osebni dohodek višji, bo davek manjši, višji pa bodo prispevki. V zadnjih letih so »plačilne razrede« določale uprave za družbene prihodke, s tem da sb obrtnike uvrščale v ustrezne zavarovalne razrede glede na višino davčne osnove. To je bilo krivično za vse obrtnike, še zlasti pa za starejše obrtnike, ki niso ustvarjali večjih davčnih osnov, zato so bili v najnižjem zavarovalnem razredu, kar seje maščevalo ob odhodu v pokojnino, saj je bila ta zato nizka.
URESNIČIL SEMLE POLOVICO SVOJIH ŽELJA
Fran Hozjan je z ženo Marijo 15 let delal v Nemčiji in ves svoj zaslužek vložil v gostilno. Danes je gostilna Marof na poti med Lendavo in M. Središčem čedalje bolj znana, zakaj v njej postrežejo z dobro« kapljico in prigrizkom. Franc pa je najbolj vesel, ko dela v vinogradu. Jani D.
DENAR BODO LOČILI
Po dosedanjih predpisih je podvržen davku ves ostanek čistega dohodka, saj ga ima zakonodajalec za osebno porabo obrtnika, čeprav ni tako: obrtnik tega denarja ne porabi zase, ampak ga sproti ali pa po določenem času (potrebi) vlaga v tekoče poslovanje (obratna sredstva), ali pa v razširjeno reprodukcijo (nakup novih strojev, naprav, nove poslovne stavbe). Še več: so obrtniki, ki celo svoj družbeno priznani osebni dohodek namenjajo za boljše likvidnostno stanje ali celo za naložbe. Če kdo, potem obrtnik (razen redkih izjem, ki uvidijo, da so nesposobni za vodenje obratovalnice) ve, da ne sme zastati. Nova zakonodaja bo, kot razberemo iz predloga spremenjenega davčnega zakona, dopuščala obrtnikom oblikovanje lastnih poslovnih skladov. Torej bodo zasebne obratovalnice izenačene z organizacijami združenega dela. To pomeni, da bodo obrtniki lahko delili »svoj« denar na tisti del, s katerim bodo delali v gospodarstvu, in na tistega, s katerim bodo zadovoljevali svoje potrebe.
»Že kot mladenič sem imel veliko opravka z vinom in vinogradništvom, saj smo imeli v Centibi svoj vinograd,« mi je pripovedoval Franc Hozjan, lastnik gostilne Marof, ki je med Lendavo in Murskim Središčem. Gospodarja Franca sem po dolgem iskanju našel, kje neki, če ne spet v vinogradu pri obrezovanju vinske trte. »Ta mladeniška spoznanja o vinu in ljudeh, ki ga pijejo, so dozorela v intimen sklep, da bom nekoč, če bo prilika, zgradil gostilno in v njej gostil ljudi, tako kot znamo le mi Goričani v svojih kleteh, ko postrežemo z najboljšo kapljico in prigrizkom.«
Gostilna Marof stoji na samem, na kraju, ki je v zgodovino Lendave zapisan kot »Ivankoc marof«, kjer so živeli ljudje, ki so obdelovali zemljo graščaka Esterhazija. »Že pred odhodom na delo v Nemčijo sva z ženo večkrat gledala to zemljišče in sklenil sem, pravi Franc, »da ga bom za vsako ceno dobil in prav tu zgradil gostilno. Nekaj let po vojni sem delal v nekdanji Mehaniki v Lendavi pa pri Nafti, v sedemdesetih letih pa sva odšla z ženo s trebuhom za kruhom na pot uresničevanja najine skupne želje.« 15 let je Franc garal v tekstilni in kovinski industriji, na srečo pa je žena Marija delala v
gostinstvu in si nabirala dragocene izkušnje, ki jih potrebuje danes pri vsakodnevnem delu. Vse, kar sta zaslužila, sta sproti vlagala v svoj bodoči dom. Kadar sta prišla na dopust, je to pomenilo delo na gradbišču in tekanje po pisarnah za papirji, ki si jih je birokracija nenehno izmišljevala. Še preden se je začela zidava, so bila potrebna tri leta, da so mlinski kamni birokracije zmleli vse papirje, kar jih je bilo potrebno za gradnjo. 1983. leta sva gostilno le odprla, želja se je torej po petnajstih letih uresničila, vendar delo s tem še ni bilo končano.
V gostilni je prostora za 150 gostov, odprta je vsak dan od jutra do večera, obiskujejo pa jo v glavnem prehodni gosti, ki prihajajo v Lendavo poslovno, ali pa turisti, ki jih pot vodi na morje. Kuhinjo vodi žena Marija, ki je vešča pri pripravi dobrih jedi in po tem je gostilna tudi znana.
Fran Hozjan pa ni zadovoljen. Pravi, da še vedno niso uresničene vse njegove želje. Urediti želi otroško igrišče ob gostilni, zasadil je že nekaj desetin dreves, da bi postala okolica gostilne lepša, v mislih ima majhen zagrajen prostor za divje živali pa še večji parkirni prostor za avtomobilske cisterne, saj je v bližini rafinerija, iz katere nenehno odvažajo naftne derivate.
Gostilna bi potrebovala tudi telefon, a je s tem veliko težje, saj bi moral vod napeljati prav iz Lendave, to pa je prevelik izdatek. Franc bo skušal ta problem rešiti v dogovoru z Ino Nafto.
Načrtov ima gospodar Franc še več, ker pa je vedno bil, kot sam pravi, dovolj previden, se zaletaval' ne bo, uresničeval jih bo tako, kot bo finančno zmogel. Leta namreč hitro tečejo in pri-
praviti bo potrebno mlade, da bodo nadaljevali z gostinstvom. Na vso srečo kaže mlajša hčerka veselje do tega poklica, njo bo potrebno izobraziti za poklic, to pa tudi stane. »Tudi v kadre je potrebno vložiti,« pravi Franc, »da bo prihodnost gostilne zagotovljena. Največja želja gostilničarja Franca pa je, da bi gostilna postala turistična točka, ki bo privlačna za vse.
Jani D.
VEČ MATERIALNIH STROŠKOV
Doslej je bil (pravzaprav je še) absurd, da davčna zakonodaja zasebnim obratovalnicam ni priznavala nekaterih materialnih stroškov medtem ko jih v organizacijah združenega dela pridno knjižijo na ustrezen konto odhodkov. Gre zlasti za reprezentanco. Seveda'pa ti izdatki morajo biti v realnih mejah oziroma odvisni od ustvarjenega prihodka oziroma dohodka. Med zakonskimi in pogodbenimi obveznostmi, ki so tudi neobdavčene in se odštevajo od celotnega prihodka, so tudi prispevki v sklade za pospeševanje razvoja (zasebnega ali družbenega) drobnega gospodarstva. Tak sklad prav zdaj ustanavljajo v lendavski občini in najbrž bi kazalo tudi obrtnike spodbuditi, da bi kaj primaknili, zlasti tisti, ki imajo »premalo« stroškov. Da, tudi to se dogaja, kar je posledica varčevanja pri materialnih stroških, pa tudi pri delovni sili. Po novem bodo tudi plačane obresti od posojil za obratna sredstva vključene v stroškovno postavko zakonske in pogodbene obveznosti.
Pomurski zdravstveni center, tozd Splošna bolnišnica M. Sobota objavlja prosta dela in naloge
vodenje kuhinje
za nedoločen čas.
Pogoji: V. stopnja VIP — gostinske usmeritve: kuharski tehnik, 1 leto delovnih izkušenj, tečaj za varstvo pri delu in 3-me-sečno poskusno delo.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: PZC, tozd Splošna bolnišnica M. Sobota.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku objave.
NOVE DAVČNE OLAJŠAVE
Obrtniki so imeli že zdaj možnost uveljavitve določenih davčnih olajšav, in sicer ustrezen odstotek od davčne osnove, vendar, kot ugotavljajo mnogi, sam davek ni visok; hudo breme so prispevki za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, pa prispevki drugim sisom, nazadnje tudi raznim združenjem (gospodarski zbornici na primer), od katerih ne dobe nič. V nekaterih občinah so skušali vplivati na samoupravne interesne skupnosti, da bi tudi one dale obrtnikom začetnikom olajšave, s tem da bi na primer za določen čas imeli za polovico nižjo prispevno stopnjo, vendar ni slišati, da bi pobudo uresničili. Za zdaj miruje tudi v Lendavi. Po predlogu spremenjenega zakona o davkih občanov naj bi se davčnim zavezancem zniževala davčna osnova ne samo za vlaganje denarja v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev (objekti in stroji), ampak tudi za oblikovanje virov za obratna sredstva in združevanje v zadrugo, organizacijo kooperantov in druge oblike združevanja za skupno nabavo, racionalno uporabo delovnih in poslovnih sredstev, skupno graditev in uporabo gradbenih objektov. Davkoplačevalec naj bi sam odločil, za katere z zakonom določene namene bo uporabil denar od znižane davčne osnove. Po zakonu bo obrtnik lahko za te namene znižal siceršnjo davčno osnovo, ki je. seveda odvisna od gospodarnosti poslovanja, za 35 odstotkov, občine pa bodo k temu (pač v skladu s svojimi hotenji po razvoju drobnega gospodarstva) še pridale kak odstotek.
Pravijo, da gre v tretje rado. Omenjeni predlogi so nastali v tretjem predlogu sprememb zakona, zato jih bo republiška skupščina najbrž sprejela.
Pripravil: Š. Sobočan
VESTNIK, 31. MARCA 1988
STRAN 13
križem po naših šolah
STRAH IMA VELIKE OCl
Kaj pomeni strah? sem se večkrat spraševala, ko sem bila še majhna. To besedo sem večkrat slišala, ampak nisem vedela, kaj to pomeni. Zdaj, ko sem večja, občutim strah že sama.
Spominjam se, ko sem pričakovala dedka Mraza. Bila sem vesela. Ves čas sem nestrpno pogledovala, kaj mi bo dedek Mraz prinesel. Toda dedka Mraza ni in ni bilo. Odšla sem spat, toda od radovednosti in velikega pričakovanja nisem mogla zaspati.. Naenkrat nekaj zaropota. Prestrašila sem se in začela klicati mamo. Ko sem vprašala, kaj je zaropotalo, mi je stari ata rekel, da je dedek Mraz prevrnil koš. Od tistega časa me je bilo zvečer strah zaspati, čeprav mi je mamica rekla, da je zaropotal stari ata, ne pa dedek Mraz.
Nina Meško, 4. b
Bilo je na pustni torek, ko sem šel v klet po krompir za večerjo. Ko sem prišel v klet, sem zaslišal škrbljanje, sopihanje in čudne korake. Od strahu so se mi naježili lasje, začel sem trepetati, zbirati pogum, da bi hitro prišel iz kleti. Hodil sem počasi in tiho, na kar sem spet slišal čudne korake. Stekel sem po sekiro, vzel krompir in stekel gor. Krompir sem odložil v kuhinji in šel s sekiro v klet. Ko sem prišel v klet, sem videl ježa, ki je lovil miš. Rekel sem si, kakšen bedak sem, da sem se ustrašil ježa. Od tistega dne se ne bojim več nikogar.
Milan Farkaš 4. b
Strah me je bilo pred letom dni pri moji babici v Murski Soboti. Na video rekorderju sem gledal film pod naslovom Muha. Strah me je bilo, ko se je človek spreminjal v muho in razpadal. Ranil je človeka s kislino, ki jo je bljuval iz ust. Moji občutki so bili grozni, strah me je bilo, roke so mi trepetale. Čez kakšnih 60 min. gledanja je postajal film vse bolj grozen. Oči so se mi napele. Na koncu filma sem spoznal, da to ne more biti res in da so vse to storili le zato, da bi bil film vse bolj grozen. Ko sem prišel domov, sem šel spat, vendar nisem takoj zaspal, ker sem še vedno premišljeval o filmu.
Sašo Karas, 4. b (vsi učenci) OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota
Prvi april
Prvi april je dan norčij. Ljudje se šalijo, nekateri pa mislijo, da je res. Lani sem se tudi jaz malo pošalila. Šla sem v šolo. Med potjo sem srečala sošolko in ji rekla, da je pozabila vzeti s seboj telovadno opremo. Takoj je zbežala domov in potem ugotovila, da je imela opremo v torbi. Ko je prišla v šolo, sem ji rekla, da je bila to prvoaprilska šala.
Lidija Borovič, 4. a OŠ Odranci
April je ves zabaven in nasmejan,, toda nič ti ne verjamemo, le ob tebi se zabavamo.
Vse na glavo postavljamo, iz ljudi norce delamo, lažne novice trosimo, ves dan se šalimo.
Lidija Kavaš. 4. b OŠ Odranci
Spomladanski sprehod
Letos je bila zima mila. Le nekaj snega je zapadlo, toda tudi ta se je hitro raztopil. Nekega lepega sončnega popoldneva sem se napotila proti bližnjemu gozdu.
Med potjo sem opazovala naravo. Sonce mi je sijalo naravnost v obraz in mi je segrevalo topla lička. Na robu gozda sem opazila, da seje od jeseni masikaj spremenilo. Grmovje in drevje je spremenilo barvo. Na drevesih so se prikazali prvi zeleni listki. Vsa narava se je prebudila. Po gozdu je odmevalo petje ptic. Šla sem ob potoku Ginja. Pri velikem košatem drevesu sem se ustavila. Opazovala sem.
Pomladansko sonce je sijalo, pred mano pa je žuborel bister potoček. Obrnila sem se proti notranjemu delu gozda in nadaljevala pot. Pred mano se je pojavila velika skupina belih zvončkov. Najprej sem utrgala samo enega. Šla sem naprej. Pred mano se je raztezal travnik, poln belih zvončkov. Nabrala sem le majhen šopek, saj sem slišala, da je roža najlepša tam, kjer raste. Med potjo sem ovohavala bele zvončke. Imeli so nežen, prijeten vonj. Ko sem prišla domov, mi je mama dejala:
»Kje pa si hodila, da imaš zapacan nos?!« »Zvončke sem nabrala,« sem ji odgovorila.
Šele tedaj sem se spomnila, da sem ovohavala zvončke in da se je s prašnikov vsul rumeni prah na moj »smrček«.
Renata Szomi, 6. raz.
OŠ Genterovci
PREKMURJE ] NAŠE
Dobrodošli v naših krajih, po vsej Sloveniji že znanih! Prekmurje vas srčno pozdravlja, z njim vsak, ki tu živi, ustvarja.
Dežela naša ni velika, pa vendar vsakega zamika, da obišče naše kraje, vidi v njih značilnosti, navade.
Bogastvo naše je gotovo žito, klasje rženo, valovito, to je morje zrnja, zrelo, rumeno ... prav vsemu svetu ponujeno.
Folklora v našem ravnem svetu že pol stoletja je v razcvetu.
Izvirne plese prikazuje, navade babic, dedkov ohranjuje.
Potoki, trate, listnati gozdovi življenja našega domovi.
Prekmurci radi jih imamo, za nič na svetu jih ne damo.
Lepo je tukaj dom imeti, še lepše v goste vas sprejeti. Prijaznost vselej tu dobite, zato še večkrat se vrnite!
Romana Geld, 8. c _____________OŠ 17. OKTOBER, BELTINCIJ
Električni grelci za radiatorje aklimat
ŽIVLJENJE NA MARSU
aklimat
Nekega dne sem vzel svoje kolo in odletel kot ptica v vesolje. Moj cilj je bil planet Mars. Na poti sem videl mnogo planetov. Zavil sem v levo in pristal na Marsu.
Najprej sem srečal majhna bitja, visoka pol metra, usta kot pe-resnica, telo oblikovano kot vrata. Takoj mi je bilo jasno. To so torej tisti Marsovčki!
Marsovci so stanovali v čebeljih panjih. Okrog panjev so rasle dva metra visoke rože mavričnih barv. Odložil sem svoje »vesoljsko« kolo in šel raziskovat.
Kmalu sem se vrnil.
Oje j, kaj sem zagledal!? Osemnajst Marsovčkov, ki so žrli moje kolo. Od njega je ostal le še košček železa. Bil sem zelo obupan. Hočeš nočeš sem ostal pri njih. Poslušal sem jih, kako so žlobudrali v svojem nerazumljivem jeziku. Premišljeval sem, kako bi si
zgradil hišico, kje bom spal, kaj bom jedel.
Marsovčki so stikali glave med sabo in se nekaj pomenkovali. Kar stopi njihov vodja vstran, pobere košček železa, ki je ostal od mojega kolesa, vgrizne vanj in ga vrže na tla. Kaj se zgodi? Naenkrat nastane lepa hišica in kosilo na mizi ob pravem času.
Nato sem z Marsovčki dan za dnem, leto za letom igral nogomet, odbojko, košarko ...
Na Marsu sem živel celih 11.000 let in iskal košček železa, s katerim bi hišico spremenil v vesoljsko raketo in poletel nazaj na zemljo pogledat, kako se je spremenila v teh letih. Upal sem, da bom našel vsaj še eno živo bitje.
Robert Horvat, 5. raz.
OŠ Janko Ribič, Cezanjevci
OBISKALI SMO PRIJATELJSKO
ŠOLO V MONOŠTRU
Učenci in učitelji Osnovne šole Draga Lugariča iz Lendave smo bili v petek, 4. 3. 1988, povabljeni na svečano prireditev ob poimenovanju pobratene osnovne šole v Monoštru na Madžarskem. Solo so z velikimi častmi poimenovali po velikem madžarskem pesniku Arani-yu Janosu. Na prireditev je šla delegacija desetih mladincev in petih učiteljev. Z Osnovno šolo Arany Janos v Monoštru se že vrsto let obiskujemo in sodelujemo. Tudi sedaj so nas lepo sprejeli. Po svečani prireditvi so pred šolo odkrili kip priznanega mojstra. Nato je vsak udeleženec dobil spremljevalca. Ogledali smo si mesto in spoznali veliko novih prijateljev. In še njihov pozdrav: »Učenci in učenke Osnovne šole Arany Janos iz Monoštra prisrčno pozdravljamo vse pionirje in mladince Slovenije. Szia!« Andrijana Trojak, 8. a
OŠ Drago Lugarič, Lendava
KOT BI POSIJALO SONCE...
Včasih se ti zdi, da nimaš pravih prijateljev, ampak to vselej ne drži. Zgodilo seje, da sem za nekaj časa ostala v bolnišnici. Bilo mi je dolgočasno, čeprav sem tam imela nekaj prijateljic. Pogrešala sem svoje okolje in tiste ljudi, katerih sem bila vajena. Včasih sem tudi na skrivaj, tako da me nihče ni videl, jokala. Po kosilu smo imeli obiske. Mislila sem, da me nihče ne bo obiskal. Bila sem vsa obupana. Naenkrat zagledam mamo, ki je stala pri vratih. Zdelo se mi je, kot bi posijalo sonce. Tedaj sem spoznala, kako dobrega srca je, kako je prijazna.
Ko si osamljen, najbolj občutiš, kaj pomeni dobro mamino srce. Če bo mama bolna, ji bom z veseljem stregla in ji pomagala lajšati bolečine, kot jih je ona meni.	Simona Kaučič, 6. b
OŠ Bakovci
KOZJA ULICA
To je veliko mesto z mnogimi ulicami, pločniki in cestami. Ena cesta je zeleno asfaltirana in po tej prideš v Kozjo ulico.
V njej živi šest prebivalcev. To so: Dolgorog, Kratkonoga, Bibka in Bi-bek ter njuna mladiča Boni in Tigrinka. Imajo zelo pester jedilnik. Na dan lahko zaužijejo tri kilograme goseničje solate, ki je zelo redilna, tri žlice krvi za kosti, eno ptičje jajce zaradi beljakovin in pet dekagramov pasjega mesa, ki ostri zobe. Za priboljšek pa zaužijejo še pečenega metulja s smetano in črno kavo.
V Kozji ulici je veliko jezero, kjer si lahko koze gasijo žejo.
Nekoč je Tigrinka pojedla več, kot bi smela, zato jo je razneslo. Vsem je bilo zelo žal za njo in so jo slovesno pokopali. Ostalih pet prebivalcev je složno živelo dalje. Spali so na drevesih, od koder je bil lep ražgled na njihovo imetje. V prostem času so brali poučne knjige, gledali risanke in se igrali za miške in mačke. Tako so živeli nasploh imenitno. Poleti so imeli zimske pčitnice in se hodili kopat v Kranjsko goro. Kozji mladiči so redno obiskovali kozjo šolo. Tam so se naučili brati in pisati. Nekega dne so imeli učenci kozje šole športni dan. Igrali so se razne igrice in tudi tekli. Med tekom se je Boni izgubil in pritekel mimo naše hiše, zato sem ga ujela. Povedal mi je vse o sebi in proti večeru sem ga pospremila domov. Vsi domači so mi bili zelo hvaležni, da sem ga pripeljala domov.
Od takrat sem vedno zelo dobrodošla v Kozji ulici in jih pogosto obi-skuJem'	MARIJA ZRIM, 6. r.
OŠ Kuzma.
V jesenskih in spomladanskih mesecih se skoraj vedno srečujemo z neugodnimi temperaturnimi spremembami. Večkrat smo v dilemi ah' je potrebno vključiti centralno ogrevanje, saj zunanje temperature še niso tako nizke. Aluminijski radiator z vgrajenim električnim grelcem omogoča izredno hitro, učinkovito in poceni ogrevanje. S takšnim električnim radiatorjem vam ni potrebno vključevati celotne centralne kurjave,ampak ogrevate samo tiste prostore v katerih se največ zadržujete.
MARIBORSKA LIVARNA
62000 Maribor. Oreško nabrežje 9
STRAN 14
VESTNIK, 3T. MARCA 1988
dopisniki so zabeležili
126 prosilcev stanovanj
Natečaj za pridobitev solidarnostnih stanovanj v Gornji Radgoni je bil objavljen 24. septembra 1987, dodatek pa 1. oktobra. Pogoje, ki jih predpisuje Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti, in stanovanj, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost, je izpolnjevalo 92 prosilcev. Od tega jih želi 29 dobiti dvoinpol- ali trisobno stanovanje, 44 enoinpol- ali dvosobno stanovanje, deset bi jih bilo zadovoljnih z enosobnim stanovanjem, osem pa z garsonjerami. Kar 26 vlog je bilo neutemeljenih, osem pa jih niso obravnavali, ker so bile vložene prepozno. bp
Potem ko so primerno uredili vinsko cesto na Jeruzalem, so pri odcepu z ljutomerske strani pod Železnimi Dvermi in z druge strani pri Ivanjkovcih ob cesti Ljutomer—Ormož postavili velika soda in nanju napisali, kaj vidite na sliki. Dobro zamisel je uresničil Branko Fifnja, vodja Slovinovega gostinskega obrata na Jeruzalemu.
Foto: Jože Žerdin
Biserno poroko sta pred kratkim proslavila Ana in Štefan Gerič iz Male Polane. Slavljenca sta v življenju mnogo žrtvovala, okusila pa sta tudi grozote druge svetovne vojne. Sedaj na jesen življenja pravita, da sta precej zadovoljna, le zdravje jima včasih ponagaja.	Foto: Jože Žerdin
NEGOVA
Kdaj nova mrtvašnica?
V krajevni skupnosti Negova si že več let prizadevajo, da bi ob pokopališču postavili novo mrtvašnico. Zemljišče bo odstopila Justa Slana, v zameno ji bodo dali enakovredno zemljišče na drugem mestu.
Za ureditev pokopališča skrbi posebni odbor. Kdaj se bodo lotili gradnje, še ni določeno, upajo pa, da se bo -to zgodilo v kratkem.	L. K.
PROSTOR, VARSTVO IN IGRAČE
V vzgojno-varstveno organizacijo Murska Sobota je vključenih 1463 otrok. Zanje je organizirano vastvo v enajstih krajih, v katerih deluje oseminštirideset oddelkov. V mestu so vanje vključeni otroc iod enega leta do vstopa v šolo, v primestnih krajih pa v glavnem le predšolski otroci. Njim sta namenjena tudi priprava na šolo ter 80-urni vzgojni program za petletne otroke. Prostorska stiska je ponekod velika, saj je kar 37 oddelkov takih, v katere je vpisanih več otrok, kot dovoljujejo normativi, manj jih je v 21 oddelkih, le deset pa je takih, kjer je število vpisanih otrok v skladu s prostorskimi zahtevami. Poleg prostorskega je občuten problem pomanjkanja varuhinj ter drugih zaposlenih, za malčke pa je premalo igrač, ker so te iz leta v leto dražje, tako kot druga igrala, ki so v vzgojnem procesu nujna.	bb
PRLEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB V LJUBLJANI
PRIREJA 2. APRILA
AKADEMSKI PLES Z BRUCOVA-
NJEM
Hotel Jeruzalem Ljutomer ob 20.00, sobota, 2. april 1988
Igra ansambel Generacija.
Vabljeni!
Požarna varnost zadovoljiva
Letos se izteka deset let od ustanovitve Industrijskega gasilskega društva v delovni organizaciji Gorenje-Varstroj. Čeprav je gasilcev malo, je delo potekalo dokaj zadovoljivo. Na občnem zboru društva so gasilci naglasili, da precej delavcev, ki so zaposleni v posameznih tozdih, deluje tudi po krajevnih skupnostih, v delovni organizaciji pa ne kažejo pravega zanimanja.
Pri varovanju družbene imovi-ne znotraj delovne organizacije je potrebno veliko več preventivnega dela, zato bodo v letošnjem letu posebno skrb namenili izobraževanju gasilcev. V maju bo društvo praznovalo 10-letnico ustanovitve.	J. Žerdin
Komisija za pregled obcestnih jarkov
»Če inšpektor reče le, da odplake, ki tečejo v obcestnih jarkih, niso življenjsko nevarne, ne vemo več, kako bi preprečili takšne malomarnosti,« je dejal eden od delegatov na minuli seji skupščine sisa za ceste Gornja Radgona.
V marsikateri vasi (pa tudi v posameznih delih večjih krajev) lahko opazite ob cestah odplake neprijetnega vonja, ki pritekajo ponekod naravnost iz greznic. Kako torej to preprečiti, če pozivi inšpektorjev ne zaležejo — res pa je tudi, da ne zaležejo niti njihove minimalne kazni.
Zato se delegati skupščine sisa za ceste imenovali posebno komisijo, ki bo v prihodnjih tednih pregledala vse najkritičnejše obcestne jarke v občini. Sestavljali jo bodo predstavniki skupščine cestne skupnosti, strokovnih služb, inšpektorjev ter občinske skupnosti. Na osnovi prikaza dejanskega stanja bodo pripravili predlog odpravljanja tega problema, ki ne more biti v ponos omejni občini, da ne govorimo o ekološkem kriminalu ter izničenju prizadevanj turističnih društev.
bp
----GORNJI LAKOŠ------------
ZDRUŽENA PROSLAVA
OO ZSMS Gornji Lakoš je v sodelovanju s kulturnim društvom priredila proslavo ob madžarskem kulturnem prazniku in minulem dnevu žena. Pohvale vredno je, da je likovna sekcija Komuna XXI spet pripravila posebne voščilnice, katere je ob vhodu v dvorano podarila udeleženkam.
Program je bil razdeljen na dva de-la. V prvem so počastili madžarski kulturni praznik, nastopili so otroci in mladinci z recitacijami, prekmurska folklorna skupina iz Črenšovec, domača mlajša in starejša folklorna skupina ter ljudske pevke. V drugem delu programa pa so nastopili dramska in ritmična skupina iz Kopce, otroci z recitacijami ter domača mlajša in starejša ritmična skupina. Ob koncu programa je bila pogostitev, voditelj pa je povabil na naslednjo mladinsko prireditev.
I. Pavšič
SREČANJE V VUČJI GOMILI — Pravijo, da mladi ne ostajajo na kmetijah, da bežijo v mesta, se zaposlujejo zunaj domačih krajev. Pravijo, da kmečki fantje silno težko dobijo nevesto na kmetijo, da se pravzaprav nikomur ne da pretirano naprezati na posestvu. Pravi-j° • -^Kar vidite zgoraj, opogumlja. Ob prvem mraku smo jih srečali v Vučji Gomili pri zbiralnici mleka in zdelo se nam je vredno, da napravimo posnetek. B. Ž.
VELIKA POLANA
Skrb za naraščaj
Prostovoljno gasilsko društvo v Veliki Polani sije za letos zadalo precej nalog. Pripravljajo se na etapno gradnjo novega gasilskega doma, Pavel Henauer iz Avstrije namerava društvu podariti vozilo, gasilci pa bodo letos izkopali nekaj vodnjakov za gašenje, na novo bodo sestavili desetine in začeli z vajami. V program so tudi zapisali, da bodo, če bodo dobili brizgalno, pripravili tudi slovesen prevzem in proslavo 65-letnice društva.
V društvu delujejo štiri desetine, ki so na tekmovanjih dosegle zadovoljive uspehe, lansko jesen pa so v osnovni šoli Miško Kranjec v Veliki Polani ustanovili tudi društvo Mladi gasilec. Imeli so tudi predavanje iz požarne varnosti, organizirano predstavitev reševanja ljudi iz visokih stavb s pomočjo zračne blazine, v okviru meseca požarne varnosti pa je mlado gasilsko društvo v osnovni šoli Miško Kranjec pripravilo tekmovanje mladih gasilcev iz Črenšovec, Odranec, Lendave in Velike Polane. Na šoli sedaj urejajo kotiček za mlade gasilce, ki jih mentorsko vodi Milan Prša.	j0^e žerdin
----LENDAVA:---------------—-------------------
Nova kompresorska postaja
V lendavskem Elektrokontak-tu, tozd Elektromaterial, se je z razvojem proizvodnje povečevala tudi poraba komprimiranega zraka. To se je v zadnjih letih opažalo tudi v proizvodnji, predvsem v oddelku montaže. V vod-
stvu so se zato odločili za obnovitev omrežja komprimiranega zraka ter povečali zmogljivost kompresorja in rezervoarja. Kompresor je postavljen v postaji, rezervoar komprimiranega zraka pa je na prostem. —jž—
plama££ex
HIDRO
Industrija za izdelavo in predelavo plastičnih mas PLAMA iz Podgrada je začela izdelovati izolacijo za cevovode iz penjenega polietilena. V prvi etapi izdelujejo tanko-stensko cevno izolacijo PLAMAFLEX hidro, ki se uporablja za izolacijo cevovodov s hladno vodo. Penjeni polietilen se odlikuje kot izredno odporen material proti tizikal-no-kemičnim vplivom gradbenih materialov, je odličen toplotni in zvočni izolator. Montaža cevne izolacije je hitra in enostavna, kar omogoča visoka stopnja elastičnosti penjenega polietilena. Cevi lahko izoliramo ob montaži cevovoda, za kar uporabljamo cele cevne plašče, ali pozneje — v tem primeru moramo cevni plašč prerezati po dolžini. Sestava materiala je zaprtocelična, kar pomeni dobro odpornost proti difuziji vodenih par in vlaga. Zaradi teh lastnosti deluje cevna izolacija kot protikorozijska zaščita za izolirane cevi. Domači trg je pokazal za izolacije ,iz penjenega polietilena veliko zanimanja, veliko pa si PLAMA obeta tudi od izvoza na zahodno tržišče, kjer se ta material uporablja v količinah, ki so glede na naše razmere neprimerno večje. Prve količine cevi plamaflex-hidro so že prodali v Italijo, obstajajo pa tudi možnosti izvoza v Francijo, ZRN in Avstrijo. Tehnologija izdelave omenjene izolacije temelji na procesu ekstru-diranja polietilena, v katerem je uporabljeno nad 85 odstotkov domačih surovin.
zvočna izolacija
izdeluje
Piama, n. sol. o. tozd Izoterm 66244 PODGRAD telefon: 067/85 010
Ag MEBLO
industrija pohištva in opreme 65001 nova gorica tel.: 065/22-611
telex: 343 16 MEBLO YU
plama
prodaja
Sozd Astra
DO Veletrgovina, Ljubljana tehnična trgovina Astra, St. Rozmana 13, Murska Sobota telefon: 22 003
za opremo vseh bivalnih prostorov sestavljivo pohištvo formo, spalnice program oxi forma, 88, laminirano sedežno pohištvo, oblazinjeno pohištvo, vzmetnice jogi in postelje jogi, svetilke, vrtne in balkonske garniture
Vse izdelke lahko kupite v salonih Meblo — Maribor, Heroja Bračiča 1, tel. 062 24 490 — Celje, Vrunčeva 2 a, tel. 063 22 352
— Nova Gorica, Leninova 4, tel. 065 22 545 in v vseh večjih trgovinah s pohištvom
VESTNIK, 31. MARCA 1988
STRAN 15
emona ipko P.o. kamnik pod krimom
61352 Preserje, Kamnik pod Krimom 142, Slovenija, Jugoslavija
KOTLI
BOKS
ZA OBREZOVANJE PARKLJEV
Boks je namenjen za obrezovanje parkljev pri goveji živini.
Razvili smo ga zaradi potreb po hitrem in varnem obrezovanju, saj je to pravzaprav nemogoče narediti brez vkleščenja živine.
Tehnični podatki:
-	dolžina........................... 2350	mm
-	širina......................... 1020 mm
-	višina . ...................... 1800 mm
Boks lahko prevažamo s hidravliko pri traktorju ali z avtomobilsko prikolico.
Za vsa pojasnila in informacije se obrnite na: EMONA IPKO p. p. KAMNIK POD KRIMOM 31352 PRESERJE, KAMNIK POD KRIMOM 142, SLOVENIJA, JUGOSLAVIJA
Obveščamo vas, da izdelujemo LITOŽELEZNE KOTLE za kuhanje hrane za živino.
Prostornina: 90 litrov, 120 litrov in 150 litrov.
Dobava takoj po vplačilu.
Vse informacije lahko dobite:
TELEFONI:
HIŠNA CENTRALA (062) 611221
telefon: 061/766-111, 766-092

atmos
PRODAJA 611355, NABAVA 611354
62311 HOČE (PRI MARIBORU), JUGOSLAVIJA SLIVNIŠKA C. 6
VSE ZA VAS PRIJETEN DOM...
TEMELJEV DO STREHE
—	pomivalni stroji
—	pralni in sušilni stroji
—	mikrovalovne in vgradne pečice
—	hladilniki in zamrzovalniki
V novih prodajnih prostorih vam dajemo vse informacije ter svetujemo najboljše ali najcenejše možnosti pri gradnji. Ponujamo vam opečne, betonske in druge izdelke za gradnjo
PFAFF ZR Nemčija
—	gospodinjski šivalni stroji
-	OVERLOCK stroji
—	obrtniški šivalni stroji
-	pletilni stroji
BLANCO ZR Nemčija
—	nasadna, vgradna pomivalna korita
—	steklokeramične plošče
—	vgradne kombinirane
kuhalne plošče
—	mešalne baterije
— likalni stroji
Synteko Švedska — lak za parket
PRODAJA IZ KONSIGNACUE:
JL Zastopstvo tujih firm
ty tehnounion
Ljubljana, Vošnjakova 2, tel. (061) 320-855
Prodajni in informacijski salon:
Ljubljana. Vošnjakova 5, tel. (061) 318-497
DOS

IB k £
montažne preklade

Odbor za organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko pri OS ZSS Gornja Radgona razpisuje dela in naloge
TEHNIČNE SEKRETARKE
Poteg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidatke izpolnjevati še naslednje pogoje oz. imeti:
— dokončano 4-letno srednjo šolo ustrezne smeri (upravno-administra-tivno, ekonomsko),
—	3 leta delovnih izkušenj,
—	družbenopolitične in moralne vrline
Za objavljena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Vloge z dokazili pošljite na naslov: Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Gornja Radgona, Odbor za organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko. Sprejemali jih bomo 8 dni po objavi. S kandidatkami bo opravljen razgovor, o izbiri pa bodo obveščene v 30 dneh od poteka roka za prijavo.
betonski izdelki
montažna mednadstropna konstrukcija
opekarnazptui
opekannozptuj
62250 PTUJ, Žabjak 1, telefon: 062/775-111 Prodajno skladišče Gornja Radgona, telefon 069/74-396
opečni izdelki
STRAN 16
VESTNIK, 31. MARCA 1988
šport
| STRELSTVO - REPUBLIŠKO TEKMOVANJE
	Zlata puščica Dragu Pertociju	
	V Kamniku je bilo 34. republiško finale za zlato puščico, I
na katerem je sodelovalo 109 strelcev, med njimi 15 iz Pomur-
Ija. Odličen je bil Drago Pertoci, član SD Koloman Flisar Tiši- * na, in s 567 krogi zasedel prvo mesto in osvojil republiško zla- H to puščico. Enaindvajsetletni Drago Pertoci, doma iz Tropovec I in zaposlen v Gorenju Elrad v Gornji Radgoni, je letos osvojil " Itudi občinsko zlato puščico, na regijskem tekmovanju pa je bil drugi. Sicer pa se že ponaša z republiškim naslovom. Leta I 1985 je namreč postal rpeubliški mladinski prvak v streljanju z  zračno puško. Osvojitev republiške zlate puščice pa je njegov  doslej največji uspeh. Od ostalih pomurskih strelcev velja
I omeniti Rajka Robnika iz Ljutomera, ki je s 561 krogi zasedel  šesto mesto, in Aleša Števaneca s Tišine, ki je bil s 558 krogi I deseti.
I Markoja republiški prvak ŠŠD 
V Kamniku je bilo republiško prvenstvo šolskih športnih I društev. Sodelovalo je 60 najboljših pionirjev in 40 najboljših B pionirk iz vse Slovenije, med njimi 9 pionirjev in 3 pionirke iz
I Pomurja. Najbolje se je odrezal Robi Markoja (OŠSD Lenda-  va) in s 181 krogi zasedel prvo mesto ter postal republiški pr-  vak. Boris Škedelj (OŠ D. Sumenjak MS) pa je s 174 krogi za- ] sedel osmo mesto. Ekipno je OS Daneta Šumenjaka Murska
I Sobota s 515 krogi zasedla drugo mesto,^)ŠŠD Lendava je bi- _ lo s 494 krogi sedmo, OŠŠD Murska Sowota s 463 krogi enaj- I sto. Pri pionirkah je ekipa OŠŠD Murska Sobota s 466 krogi I zasedla sedmo mesto.
| Regijsko tekmovanje srednjih šol i
V Murski Soboti je bilo regijsko tekmovanje v streljanju z “ zračno puško za učence srednjega usmerjenega izobraževanja.
I Sodelovalo je 29 tekmovalcev in tekmovalk. Pri mladincih je B  ekipno zmagalo ŠŠD Enotnost II (MS) s 1086 krogi pred Enot- I  nostjo I, 1083, in ŠŠD SDEŠ (MS), 1052 krogov, med posa- | mezniki pa je bil najboljši Števanec s 367 krogi pred Behkom,
1 366, in Balažičem, 363 krogov. Pri mladinkah je zmagala ekipa n ŠŠD SDEŠ (MS) s 1040 krogi pred SŠDU Ljutomer, 842, in I SŠCTPU (MS), 663 krogov. Med posameznicami je zmagala B Balekova (SDEŠ) s 366 krogi pred Verbaievo (SDEŠ), 343, in "
_ Grčarjevo (SŠCTPU), 338 krogov.	p Matko
I Gančani in ABC Pomurka prva I
Končano je bilo tekmovanje v občinski članski in pionir-
I ski ligi Murska Sobota. V članski je zmagala ekipa Gančanov  B pred Grafičarjem, ABC Pomurko in Tromejnikom, vsi imajo  B po 18 točk. Sledijo: Bakovci 12, Sebeborci, Boris Kidrič, Grafi- B čar in Šalovci po 10, Goričko in Gederovci po 4 točke. Med
I posamezniki je bil najboljši Hari (Tr.) s 3973 krogi pred Hor-  vatom (Nor.), 3941, in Uvaničem (Nor.), 3932 krogov. V občin- B ski pionirski ligi je zmagala ekipa ABC MI s 116 točkami pred B Noršinci, 112, in ABC MI, druga ekipa, 86 točk. Pri posamez- — rnikih je bil najboljši Markoja (Nor.) s 1914 krogi pred Šked-  Ijem (ABC), 1847, in Trplanom (ABC), 1823 krogov.
Namizni tenis
UNGER ZMAGOVALEC
Tradicionalni, že 16. Kajuhov memorial v Ljubljani je, z izjemo Urha, zbral vse najboljše slovenske igralce in veliko dobrih igralcev s Hrvaške. Sobočani so imeli največ uspeha v mladinski konkurenci, kjer je osvojil prvo mesto Unger med posamezniki ter drugo mesto ekipa, v članski konkurenci pa nekoliko manj, kot so pričakovali.
Pri mladincih je ekipno prva ekipa Sobočanov (Unger, Rihtarič) v polfinalu premagala drugo ekipo Olimpije s 3:0 in v finalu izgubila z republiškimi prvaki, prvo ekipo Olimpije z 0:3; druga ekipa Sobočanov (Smodiš, Gerendaj, Županek) seje uvrstila med osmerico. Med posamezniki je Unger izkoristil odsotnost najboljšega jugoslovanskega mladinca Smrekarja in zmagal, ko je v polfinalu premagal Lasana (Olimpija) z 2:1 ter v finalu Škafarja (Olimpija), prav tako z 2:1. Med osmerico sta se uvrstila še Smodiš in Rihtarič, med 16 pa Gerendaj. V ekipni konkurenci članov se je prva ekipa Sobote (Kuzma, Benko) uvrstila med osmerico in potem izgubila s prvoligašem Lokomotivo (Vinkovci) z 1:3 — ob dobri igri Kuzme. Druga ekipa (Benkovič, Unger) je premagala Pulo s 3:1 in za vstop v četrtfinale izgubila z Industrogradnjo (Zagreb) z 2:3, v obeh dvobojih pa je dobro igral Benkovič. Med posamezniki pomeni lep uspeh uvrstitev Kuzme med osmerico, potem pa je izgubil z nepričakovanim zmagovalcem turnirja Šešeljo (Pula) z 1:2. Benko se je uvrstil med 16 ter potem izgubil po slabi igri s finalistom Grantvergerjem (Bjelovar) z 1:2. Sicer pa je turnir pokazal, da Sobočani, delno z izjemo Kuzme, še niso v pravi formi pred bližajočim, se nadaljevanjem tekmovanja v drugi zvezni ligi in da bo treba z dobrim delom formo še popraviti, če se želijo potegovati za visoko uvrstitev. M. U.
SREČANJE ŠPORTNIH PEDAGOGOV
Priznanji Lubijevi in Babiču
V Murski Soboti je bilo srečanje Športnih pedagogov Slovenije. Zbrali so se na letni programski skupščini in na odbojkarskem turnirju. Na skupščini, kjer so ocenili svoje delo in sprejeli programske usmeritve, so zaslužnim pedagogom podelili priznanja Zveze telesnokuL turnih pedagogov Jugoslavije. Zlato značko pedagoga sta prejela tudi Žalika Lubi iz Ljutomera in Davorin Babič iz Murske Sobote.
Na prvem poletnem športnem srečanju so se pomerili v odbojki. Lep uspeh so dosegli športni pedagogi Pomurja, saj so zasedli prvo mesto. V finalu so presenetljivo (z 2:1) premagali Koroško. Udeležence srečanja-je pozdravil tudi predsednik skupščine občine Murska Sobota, Andrej Gerenčer.
KARATE
Gorjan regijski prvak
V Mariboru je bilo regijsko prvenstvo kadetov in kadetinj v karateju. Sodelovali so tudi predstavniki štirih pomurskih klubov ter dosegli lep uspeh. Pri kadetih se je v borbah najbolje izkazal Gorjan (Beltinci), ki je v srednji kategoriji zasedel prvo mesto. V poltežkiie bil Baranja (MS) drugi, v superlahki Lukašev (MS) tretji, v lahki Skrget (Ljutomer) tretji, Horvat (MS) pa peti. V katah je Gorjan zasedel tretje, Baranja četrto in Poredoš šesto mesto. Ekipno je bila Murska Sobota druga, Lendava pa tretja. Pri kadetinjah je Turkova zasedla četrto, Gazdakova (obe Lendava) peto in Baumgartnerjeva (MS) £esto mešto. Kadetinje Lendave so v katah zasedle drugo mesto. B. Sušeč
NOGOMET
Mura premagala Steklarja
V drugem spomladanskem kolu slovenske nogometne lige je Mura v Murski Soboti pred okrog 700 gledalci premagala Steklarja iz Rogaške Slatine s 3:1. Sobočani so imeli več od igre, tako da je njihova zmaga povsem zaslužena. Gole za Muro so dosegli: Gabor, Slavic in Savič. Mura je igrala v postavi: Šiftar, Kardoš, Kalamar (Cifer), Kosi, Jančar, Mertiik, Kreslin, Slavic, Savič (Abakumov), Baranja, Gabor (Gruškovnjak). Mura je s 15 točkami na sedmem mestu lestvice. V naslednjem kolu gostuje Mura v Izoli.
KEGLJANJE
V
Se en poraz Radenske
Tudi v zadnjem kolu prve republiške moške kegljaške lige je Radenska izgubila. Premagal jo je Donit s 4961:4944 podrtimi keglji. Posamezniki so podrli naslednje število kegljev: Brits 863, Kučan 790, Drvarič 835, Mund-jar 790, Steržaj 886 in Kovačič 780 kegljev.
Slovan	14 12 0 2 24
Brest	14 8 0 6 16
SCT	14 8 0 6 16
Donit	14 8 0 6 16
Hidro	14 5 0 9 10
Fužinar	14 5 0 9 10
Proletarec	14 5 0 9 10
Radenska	14 5 0 9 10
KOŠARKA
Pomurje drugo
V Ljubljani je bil polfinalni košarkarski turnir Slovenije za st. pionirke. Sodelovala je tudi ekipa KK Pomurje, premagala Rogaško s 55:42 in izgubila z Be-žigradom-Ježico z 61:75 ter zasedla drugo mesto. Najboljše strelke: Broder 23, Friškič in Malačič po 20, Forstnarič 21, Brezič 14, Cbr 9.
V Domžalah pa je bil polfinalni turnir za st. pionirje. Ekipa Pomurja je izgubila z Mariborom s 35:69 in z Domžalami 44:84. Strelci: Žunec 26, Bačvič 25, Ropoša 13 točk.
ODBOJKA
Poraz Ljutomerčanov
V devetnajstem kolu prve republiške moške odbojkarske lige je Granit v Slovenski Bistrici premagal Agroplod Ljutomer s 3:1. Ljutomerčani so prvi niz dobili, v nadaljevanju pa igrali slabše, delali napake v bloku, pri serviranju in podajah. V naslednjem kolu igra Ljutomer v soboto v Križevcih s Kočevjem.
Sobočani zopet prvaki
V Ilirski Bistrici je bilo republiško tekmovanje slepih in slabovidnih v igri z zvenečo žogico. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa Murske Sobote in v postavi: Korošak, Potočnik, Maučec in Prosen, zasedla prvo mesto in postala republiški prvak, kar je lep uspeh.
Pokalne
nogometne tekme
Dokležovje:Šalovci	7:1
Veržej :Tiši na	5:6
Beltinka: Rakičan	2:1
Nedelica: Renko vci	5:6
Dobrovnik:Nafta	1:3
Razpored tekem PNL pomlad 1988
12.	kolo, 3. 4. 1988 Tišina :Bakovci Odranci :Beltinka M ladost :Črenšo vci Dobrovnik :Hotiza Turnišče :Renkovci Veržej :Dokležovje
13.	kolo, 10. 4. 1988 Veržej :Tišina Dokležovje :Turnišče Renkovci :Dobrovnik Hotiza :Mladost Črenšovci :Odranci Beltinka:Bakovci
14.	kolo, 17. 4. 1988 Tišina :Beltinka Bakovci :Črenšovci Odranci :Hotiza Mladost :Renkovci Dobrovnik :Dokležovje Turnišče :Veržej
15.	kolo, 24. 4. 1988 Turnišče :Tišina Veržej: Dobrovnik Dokležovje :Mladost Renkovci :Odranci Hotiza :Bakovci Črenšovci :,Beltinka
16.	kolo, 8. 5. 1988 Tišina:Črenšovci
Beltinka;Hotiza Bakovci: Renkovci Odranci :Dokležovje Mladost :Veržej Dobrovnik :Turnišče
17.	kolo, 15. 5. 1988 Dobrovnik :Tišina Turnišče:Mladost
Veržej :Odranci Dokležovje:Bakovci Renkovci :Beltinka Hotiza :Črenšovci
18.	kolo 22. 5. 1988 Tišina:Hotiza Črenšovci :Renkovci Beltinka :Dokležovje Bakovci :Veržej Odranci :Turnišče Mladost :Dobrovnik
19.	kolo, 29. 5. 1988 Mladost:Tišina Dobrovnik :Odranci Turnišče :Bakovci Veržej :Beltinka Dokležovje :Črenšovci Renkovci: Hotiza
20.	kolo, 5. 6. 1988 Tišina'.Renkovci Hotiza :Dokležovje Črenšovci: Veržej Beltinka :Turnišče Bakovci :Dobrbvnik Odranci :Mladost
21.	kolo, 12. 6. 1988 Odranci :Tišina
Mladost:Bakovci Dobrovnik :Beltinka Turnišče :Črenšovci Veržej: Hotiza Dokležovje :Renkovci
22.	kolo, 19. 6. 1988 Tišina :Dokležovje Renkovci :Veržej Hotiza :Turnišče Črenšovci :Dobrovnik Beltinka: Mladost Bakovci :Odranci
JUDO
Fajhtinger republiški prvak
V Celju je bilo republiško prvenstvo članov v judu. Med 98 tekmovalci iz 18 klubov so sodelovali tudi člani soboškega Judo Partizana in dosegli lep uspeh. Še posebno Franc Fajhtinger, ki je zmagal v kategoriji do 60 kg in postal republiški prvak. To je že tretjič, da je Fajhtinger osvojil naslov republiškega članskega prvaka, s tem pa si tudi zagotovil nastop na državnem prvenstvu, ki bo od 15. do 17. aprila v Beogradu. Drugi pomurski tekmovalci so se uvrstili takole: Danijel Kisilak je bil v kategoriji do 71 kg peti, Teodor Šooš pa šesti. Branko Meničanin pa je v kategoriji do 78 kg zasedel sedmo mesto.
T. K.
ROKOMET
Tesna poraza Rakovec in Polane
V tretjem kolu spomladanskega dela tekmovanja v prvi republiški moški in ženski rokometni ligi sta pomurska ligaša ostala brez točke. Oba sa tesno izgubila. Rokometaši Inlesa so v Ribnici premagali Bakovce z 29:28. Strelci: Katona 10, Antolin 6, Horvat 5, Smodiš 4 in Kozel 3. Rokometašice ljubljanske Olimpije pa so v Murski Soboti premagale Polano s 27:26. Strelke: Sl. Hozjan 12, Bačvič 7, M. Hozjan 4, Kovaš, Vugrinec in Laslo po enega. V naslednjem kolu igrajo Bakovci v Ljubljani s Prulami, Polana pa v Novem mestu.
HOKEJ NA TRAVI
Priprave Sobočanov
Po zadnjem turnirju v dvoranskem hokeju — bil je predzadnjo nedeljo v Mariboru, ABC Pomurka iz Murske Sobote pa je zasedla četrto mesto — so se hokejisti preselili na zunanja igrišča. V pripravah na novo sezono je ABC Pomurka v nedeljo v Murski Soboti premagala PIC Maribor s 3:2. Strelci za ABC Pomurko: Čerpnjak, Fujs in Zelko. Spomladanski del tekmovanja se bo začel 10. aprila 1988.
Iz KOLESARSTVO
Za pomurske naslove
Športno društvo Tišina je pripravilo odprto prvenstvo Pomurja v ciklokrosu. Sodelovalo je 46 kolesarjev iz Maribora, Ptuja, Lenarta in Pomurja. Pri ml. pionirjih je zmagal Tbrner, pri st. pionirjih je bil prvi Šooš, Horvat pa peti, pri mladincih je zmagal Ferčak, Hajdinjak pa je bil tretji (vsi Pomurje). Pri rekreativcih do 30 let je zmagal Jauk (Branik), Berden (Tišina) je bil tretji, nad 30 let pa je bil prvi Polanec (Ptuj). Naslove pomurskih prvakov v ciklokrosu so osvojili: Torner in Šooš pri pionirjih, Ferčak pri mladincih in Berden pri rekreativcih.
KOŠARKA
Tokrat popoln uspeh
V nadaljevanju prvenstva v prvi in drugi republiški košarkarski ligi so pomurske ekipe dosegle popoln uspeh. Košarkarice Metalservisa Pomurja so v prvi slovenski ligi v Murski Soboti premagale Cerknico z 81:69. Strelke: Drožinova 27, Korenova 26, Borčeva 15 Kolarjeva 9 in Kardoševa 4. V zadnjem kolu igrajo Sobočanke na Jesenicah’ V drugi republiški moški košarkarski ligi je Radgona doma premagala Zlatorog iz Laškega s-85:82 Strelci' Rai-bar 21, Sakovič 18, Stihec 13, Merklin 12, Horvat 9, Kumer in Roškar po 6. Pomurje iz Murske Sobote pa je zmagalo v Slovenj Gradcu s 95:88. Strelci: Tušar 21, Banič 20, Klemar 16 Marinič 12, Cigut 11, Klemar 10, Tinev 4 in Andrjek 2. V zadnjem kolu igra Pomurje doma s Preboldom, Radgona pa gostuje v Litiji.
NAMIZNI TENIS
Cven pokalni prvak
ZTKO Ljutomer je organizirala pokalno tekmovanje v namiznem tenisu. Zmagovalec je postala prva ekipa Cvena, ki je premagala Kamenščak s 5:1 in Partizan s 5:3. Partizan pa je premagal drugo ekipo Cvena s 5:0.
Na sklepnem namiznoteniškem turnirju sezone občine Ljutomer je med osmimi igralci zmagal Vargazon (Cven) pred Novakom (Partizan) in M. Fickom (Kamenščak).
S. Žunič
Jože Šeruga-Bajs
Na soboškem pokopališču se je pretekli teden množica prijateljev in znancev od blizu in daleč zadnjič poslovila od Jožeta Šeru-ge-Bajsa, prizadevnega in priljubljenega športnega delavca. Nenadoma, komaj v 39. letu, se je poslovil od prijateljev, športnikov in športnic, ki so mu veliko pomenili in med katerimi je preživel večji del svojega življenja. Kot mladenič se je preskusil v nogometu in hokeju na travi, naposled pa se v celoti posvetil igri pod koši. Najprej je stopil med
košarkarske delavce pri občinskem klubu v Murski Soboti, kasneje pa v KK Sobota oz. Pomurje, kjer je ostal do svoje smrti. Bil je tudi republiški košarkarski sodnik. Sicer pa je dosegel največje uspehe na strokovnem področju.. Uveljavil se je pri vadbi — od najmlajših do članic. Pod njegovim vodstvom so košarkarice iz Murske Sobote leta 1970 postale republiške mladinske prvakinje, z mladinkami pa se je tudi uvrstil v finale državnega prvenstva. Lepe uspehe je dosegel tudi z ekipo članic, ki so postale republiške prvakinje in se uvrstile v drugo zvezno košarkarsko ligo. Med drugim je bil član predsedstva Košarkarske zveze Slovenije in pomočnik zveznega kapetana za kadetinje.
Za svoje uspešno organizacijsko in strokovno delo v košarki je prejel tudi številna priznanja. Z njegovo smrtjo je nastala v pomurski košarki velika vrzel.
F. M.
ljubljanska banka
Pravi naslov	Pomurska banka Murska Sobota
za denarne zadeve	_
HITREJE DO CILJA!
ZDOMCI - DOBRODOŠLI DOMA!
VESTNIK, 31. MARCA 1988
STRAN 17
Traktorski vrtalnik VT-500
lopatar TL-1700/25
Z vrtalnikom pripravljamo luknje za sajenje cepljenk v vinogradu, pogozdovanje, sajenje sadnih sadik itd.
Enako lahko uporabljamo vrtalnik v gradbeništvu (za postavljanje ograj na gradbiščih), v komunali za sajenje okrasnih rastlin itd. Vrtalnik lahko uporabljamo tudi na strmih legah.
TEHNIČNI PODATKI:
traktorski pogon nad 15 kW
dimenzije vrtalnih osti 200—600
globina vrtanja do 1 m
lastna teža 240 kg
širina 750 mm
dolžina 2150 mm
višina 830 mm
pogon prek kardanske gredi z varnostno sklopko, nastavljeno na 700—750 Nm
Največja dolžina kardanske gredi je 1400 mm
INFORMACIJE
tok podtalnice in atmosferskih voda. Tudi rastlinske korenine lažje prodirajo v globino, kjer iščejo vlago in hranila.
Lopatar je traktorski priključek, s katerim obdelujemo zemljo v vinogradih, sadovnjakih, hmeljiščih (na hribovitih območjih, kjer zaradi nagiba ni možno oranje), v rastlinjakih, na poljih itd. Z lopatarjem opravimo osnovno in dopolnilno (jesensko ali spomladansko) obdelavo zemlje.
Lopatar ima prednost pred klasično obdelavo zemlje, ker ne ustvarja plazine,
kar omogoča nemoten pre-
Lopatar je takšne Izvedbe, da ni potrebno nobeno vzdrževanje. Vsi gibljivi deli so trajno mazani In zaščiteni.
SCT, tozd PKM, Milavčeva 4, BREŽICE, telefon 068/61 092, 61
402 SCT, tozd Strojni inženiring, Kavčičeva 66, LJUBLJANA, telefon: 061/444 704,	.
Prodajalne
AGROTEHNIKE GRUDE
STRAN 18
VESTNIK, 31. MARCA 1988
Več znanja, manj raka
Vedeti moramo, da so v zadnjih desetletjih mnoge antropološke in sociološke raziskave pokazale, da človekovo so-ciokulturno okolje pomembno vpliva tako na zdravje kot na bolezen posameznika.
Rakasto obolenje ni nekaj, kar bi potekalo neodvisno od bolnika in neodvisno od njegovih mehanizmov, od duševnih lastnosti, reakcij, želja in potreb. Pomembna je človekova celotna dedna zasnova, vse kar je preživljal do časa bolezni ter njegov telesni in psihosocialni odziv na bolezen. Bolezen ima pri različnih ljudeh različen potek, čeprav je začetni stadij enak in je enaka začetna klinična slika in je enako zdravljenje. Vemo, da ima tisti bolnik, ki se je pripravljen boriti z boleznijo, ki upa in zaupa, boljšo prognozo kot tisti, ki se vda in obupuje.
Bolnikovo subjektivno doživljanje in kakovost njegovih odnosov z okoljem so važen diagnostični podatek, poleg telesnega opredeljevanja bolezenskega je potrebno enakovredno upoštevati psihosocialne faktorje. Vedeti moramo, kaj človeku z njegovimi osebnostnimi značilnostmi bolezen pomeni, s kakšnimi mislimi in čustvi je povezano, kako človek nanjo reagira in kakšno čustvo in kakšne težnje ustvarjajo klimo, v kateri bolezenska stanja lahko vzniknejo. Bolezen nastaja v spletu z drugimi vzročnimi faktorji kot posledica psihosocialnih stresov.
V značilnostih osebnostne strukture posameznika in psihosocialnih stresih iščejo dodatne vzroke za nastanek raka. Znano je namreč, da mnoga čustvena doživljanja preko nevrovegetativnega sistema pripeljejo do sprememb v funkciji nekaterih organov, kar se kaže v spremenjenem imunskem stanju. Izoblikuje se imunopsiholo-ška pomanjkljivost, ki se kaže v nesposobnosti za ustrezno premagovanje stresa, in bolezni je pot olajšana.
In da je možna pot v obratni smeri, je potrebno bolnikovo aktivno sodelovanje. Bolniku moramo pomagati, da premaga strah, obup, da vzpostavi pozitiven pogled na življenje. Tako se veča imunska obramba Organizma in veča se možnost regresije malignoma.
In psihoonkologija raziskuje predvsem psihične dejavnike v okvirih mnogovzro-čnega razumevanja raka. Upoštevati jih moramo v terapiji, da zagotovimo večjo uspešnost zdravljenja.
V okviru Pomurskega zdravstvenega centra smo uvedli skupinsko srečanje žensk po operaciji raka na dojki.
Ob strokovni skupini se ženske zberejo vsak prvi četrtek v mesecu, sedaj že dobro leto. Nekatere prihajajo občasno, nekatere redno. Nekatere iz skupine so že nekaj let po operaciji in predstavljajo energetsko bazo našega dela. Marsikatera izpove svoj strah, dvom in obup, ob skupnem srečanju pa je poslušanje podobnega, že preživetega in prebolelega kot dobrodelni balzam.
Nekaj žensk ne prihaja več. V svojem domu, delu in življenjskem mestu, kjer jih po operaciji često čaka povsem enaka odgovornost, so morda našle zadovoljivo delovno in duhovno ravnotežje. Po srečanju z boleznijo, po operativnem posegu in v življenju z boleznijo so prepojene z novo življenjsko izkušnjo.
Vemo, da je za prvo srečanje bolnika z njegovo boleznijo na prvem mestu »njegov« zdravnik, ta ga seznani z vsem hudim, a hkrati mu nakaže pot rehabilitacije. In ženske so hvaležne vsem zdravnikom, ki so pogumno govorili o sumu, sum potrdili, ki so jih operirali in jih vodijo po operaciji.
Veliko razmišljajo, kako bi po; magale bolnicam v trenutkih, ki so jih same doživljale kot najstrašnejše — tedaj v obdobju, ko so zvedele, da morajo na operacijo. Želijo delati kot prostovoljke in zdravnik, ki ženski razloži, za kaj gre in kaj jo čaka, ji bo ponudil. še srečanje s prostovoljko.
V skupini so ženske spoznale, da je podlaga te bolezni v vsaki izmed njih vendarle drugačna in v tej drugačnosti so zasledile tudi svojo moč in možnost za sodelovanje pri zdravljenju v boju z boleznijo.
Dr. Nikica Stegmiiller-Tribnik specialist-nevropsihiater
Lendava: Kaj naj bi bila služba za “varnost?
Že na dveh sejah zbora združenega dela občinske skupščine Lendava je delegacija Primata postavila vprašanje o možnostih za ustanovitev službe za varnost v občini. Za kaj gre? Delegacija je predlagala, naj se ugotovi, ali obstajajo možnosti za ustanovitev skupne službe nočnih čuvajev oziroma portirjev. V nekaterih občinah v Sloveniji menda takšne službe imajo in so se obnesle. Kaj bi s tem pridobili? Po mnenju delegatov, ki so predlagali ustanovitev takšne službe, bi bila varnost še boljša, saj bi se čuvaji v delovnih organizacijah menjavali, bili bi vedno drugi, tako bi odpadlo poznanstvo med zaposlenimi in čuvaji, bilo bi manj izhodov in večja delovna
Komite za SLO in DS dobro dela
Komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v Centibi je ugotovil, da se krajani te krajevne skupnosti zavestno in odgovorno vključujejo v vse akcije. Posebno aktivna je civilna zaščita. V komiteju so se potrudili pri urejevanju vseh dokumentov, ki zadevajo varnost v krajevni skupnosti. Med najbolj aktivne sodi tudi gasilsko društvo, ki je te dni ocenilo svoje delo na občnem zboru. Gasilci so v lanskem letu ob pomoči občinske gasilske zveze kupili gasilsko cisterno in s tem zagotovili še večjo požarno vafnost. V vasi so pregledali tudi vse dimne naprave in svetovali, kako naj se napake odpravijo. Preventivno delovanje bo tudi vnaprej njihova osnovna naloga, saj se je pokazalo, da je to najboljša zaščita pred požari. Usklajevalec vseh akcij je krajevna konferenca SZDL, ki skrbi, da se v sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite vključujejo vsa društva in organizacije ter občani. Skrbijo tudi za dvig varnostne kulture, zato pripravljajo predavanja za občane in jih tako seznanjajo z novimi spoznanji, opremo in načini, kako se varujemo pred požari, naravnimi in drugimi nesrečami. Tudi v letošnjem letu bodo izobraževanju namenili večjo pozornost.
Jani. D.
Z uprave za notranje zadeve v Murski Soboti
JOŽEFOVO JE MARSIKOGA ZANESLO
Podatki o prometni varnosti kažejo, da je moralo biti letošnje praznovanje Jožefa hudo, marsikaterega voznika osebnega avtomobila je zanašalo še v ponedeljek. Popraznični ponedeljek je bil tudi glede prometne varnosti črn, saj se je na ta dan zgodilo kar šest prometnih nesreč.
Zaletel se je v telefonski drog
21.	marca se je zgodila prometna nezgoda na kolesarski stezi v Kolodvorski ulici v Lendavi. Na stezi ob pločniku se je z neprimerno hitrostjo in domnevno vinjen peljal s kolesom z motorjem Jože Oros iz Lendave. Med vožnjo je dohitel pešca Franja Beloviča, ki je hodil v isti smeri, in se zaletel vanj. Pešec je padel in se hudo poškodoval, Oros pa je zapeljal v telefonski drog in se pri padcu laže poškodoval.
Izsilil prednost
21.	marca se je zgodila prometna nezgoda pri Lipovcih, Iz Beltinec proti M. Soboti seje peljal z osebnim avtomobilom Jože Pintarič iz Beltinec. S parkirnega prostora gostilne Rajbar je nenadoma pripeljal na cesto z osebnim avtomobilom Janez Gelt iz Lipovec. Izsilil je prednost in pri trčenju je nastalo za 4,5 milijona dinarjev škode.
Sekal ovinek
21. marca se je zgodila prometna -goda na magistralni cesti v Beltincih. Iz Odranec proti Beltincem se je peljal z osebnim avtomobilom Stanko Dominko iz Odranec. V dvojnem ovinku je hotel voziti po najkrajši poti, zato se je zaletel v nasproti vozečega voznika kolesa z motorjem, Stefana Mariča iz Odranec. Pri trčenju se je Marič hudo poškodoval.
Zaletel se je v ograjo
22.	marca se je zgodila prometna nezgoda v Centibi. Voznik osebnega avtomobila Pavel Časar iz Petišovec se je peljal skozi
disciplina. Kaj pa menijo o tem delovne organizacije? Slišati je, da so proti takšni »uniformirani« službi, saj ta sama po sebi ne bi izboljšala varnostnih razmer in discipline. Lendavska občina je premajhna in združeno delo prešibko, da bi lahko nepremišljeno ustanavljalo nekaj novega, za kar se že vnaprej ve, da ne bo koristno. Vsekakor pa bi bilo potrebno spregovoriti o organizaciji čuvajske službe in o njeni učinkovitosti v nekaterih delovnih or-
Obvestilo Splošne bolnišnice Murska Sobota
4. aprila 1988 bomo preselili soboški del bolnišnice v prostore novega kirurškega bloka v Rakičanu, zato prosimo paciente bolnišničnih in specialističnih ambulant kirurške, okulistične in otorinolaringološke dejavnosti, da z razumevanjem upoštevajo naslednja napotila:
1. Odložen sprejem vseh bolnikov, ki so bili naročeni na hospitalizacijo od 28. marca do vključno 6. aprila 1988. Po tem datumu bodo sprejemi po ustaljenem postopku na oddelkih v novem kirurškem bloku v Rakičanu.
'2. Vse paciente, ki potrebujejo nujno in neodložljivo medicinsko pomoč, bomo še naprej sprejemali na zdravljenje vsak dan, in to od 4. aprila 1988 do 7.00 zjutraj na oddelke v Murski Soboti in od 7. ure naprej na oddelke v novem kirurškem bloku v Rakičanu.
3. 4. aprila 1988 bodo le nujni ambulantni specialistični pregledi in posegi od 7.00 naprej v urgentnem traktu v novem kirurškem bloku v Rakičanu. Kontrol ta dan ne bo, četudi so pacienti naročeni. Naslednji dan, to je 5. aprila 1988, bodo vse ambulante normalno delale.
Za razumevanje se zahvaljujemo
SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA
Prispevki za boj proti raku
29.950.— din KG Rakičan, tozd Prašičereja, namesto venca na grob pok. očeta sodelavca Marjana CVETKA iz Ižakovec, 25.500.— din Dispanzer za TBC In RTG ambulanta M. Sobota namesto venca na grob pok. očeta dr. L BROZOVIČA iz M. Sobote, 40.000,- din KS B. Kidrič namesto venca na grob pok. Franja ŠKARABOTA iz M. Sobote, 15.000.— din Minka in Franc ZUPANČIČ, M. Sobota, namesto venca na grob pok. Geze BRGLEŠA iz Šalamenec, 5.000.— din Vilma MOREČ iz Gorice namesto venca na grob pok. Marije PREININGER iz Gorice, 10.000.- din Peter JUTRŠNIK, M. Sobota, namesto cvetja na grob pok. kolege Jožeta ŠERUGE iz M. Sobote, 10.000.— din Štefan SREŠ, M. Sobota, namesto cvetja na grob pok. Štefana ŠIFTARJA iz M. Sobote, Cankarjeva u. 1, 20.000.— din Anica, Janez, Vili in Marjan SREŠ, Bratonci, namesto cvetja na grob pok. bratranca Miške BALAŽIČA iz Bratonec, 10.000.— din Štefan SREŠ, M. Sobota, namesto cvetja na grob pok. Miške BALAŽIČA iz Bratonec.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Prispevke nakazujte: 51900-678-48545, Pomursko društvo za boi proti raku.	POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ
PROTI RAKU
naselje. Zaradi neprimerne hitrosti ga je zaneslo v jarek in leseno ograjo. Pri tem se je hudo poškodoval. Škode je za 800 tisoč dinarjev.
Padel s traktorja
24.	marca se je zgodila prometna nezgoda v Brodarski ulici v Krogu. Po Trubarjevi ulici je peljal traktor s prikolico Jože Borovič iz Kroga. Med vožnjo je na desni strani priklopnika sedel sopotnik Janez Borovič iz Kroga. Pri zavijanju v Brodarsko ulico je Janes Borovič padel s priklopnika in se poškodoval. Voznik nezgode ni prijavil.
/MURK
TOVARNA OBLAČIL IN PERILA
MURSKA SOBOTA
69000 MURSKA SOBOTA IVE LOLE RIBARA 2
Komisija za delovna razmerja pri Delovni skupnosti skupnih služb objavlja
proste delovne naloge:
•	VODJA RAČUNOVODSTVA v finančno-računovodski službi
Pogoja: višja izobraza ekonomske smeri in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
•	VODJA FINANČNE SLUŽBE v finančno-računovodski službi
Pogoja: višja izobrazba ekonomske smeri in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
• GOSPODAR
Pogoja: srednješolska izobrazba ekonomske ali kmetijske smeri in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj
Kandidati morajo imeti poleg navedenih pogojev še organizacijske sposobnosti za vodenje službe in razvijanje dobrih medsebojnih odnosov.
Pisne prijave z dokazili pošljite kadrovski službi DO Mura v 8 dneh po objavi razpisa.
ganizacijah. Velikokrat nočni čuvaji svojega dela ne opravljajo dobro, toda o tem zvedo vodilni ljudje kvečjemu takrat, ko drugi opravijo kontrolo varovanja družbene lastnine. Zatorej bi veljalo najprej analizirati lastno varnostno službo in šele nato gledati na druge.
<A
C
N
O
Ul
E w
AGROSERVIS, p. o., Kroška cesta 58 69000 MURSKA SOBOTA, tel. (069) 21 -630
O E
Si o k
<0
taščita
LASTNIKI TRAKTORJEV TOMO VINKOVIČ Zaradi povpraševanja po servisiranju in večjega števila traktorjev TOMO VINKOVIČ na našem območju, bi lahko našo dejavnost razširili. Da bi bila naša ponudba še boljša, prosimo vse lastnike traktorjev, da nam pri odločitvi pomagajo s svojimi odgovori:
— servis v ABC POMURKA — AGROSER-VISU Murska Sobota da ali ne
— največ težav imam z vzdrževanjem da ali ne
— z nakupom rezervnih delov da ali ne Prosimo, da nam odgovore pošljete do 7. aprila 1988 na naslov: ABC POMURKA — AGROSERVIS, Murska Sobota.
Izžrebali bomo 3 lastnike traktorjev TOMO VINKOVIČ in jih nagradili.
Jani D.
iMIl - NAFTA LENDAVA
Razpisna komisija delavskega sveta delovne organizacije
RAZPISUJE
v skladu s statutom ter drugimi splošnimi samoupravnimi akti in sprejetimi sklepi prosta dela in delovne naloge Kolegijskega poslovodnega organa — poslovodnega odbora
1.	predsednika in
2.	dveh podpredsednikov
Kandidati za člane poslovodnega organa morajo, poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje: — da imajo ustrezno visoko- ali višješolsko strokovno izobrazbo tehniške, ekonomske ali družbene smeri, da imajo najmanj pet let delovnih izkušenj v organizacijah združenega dela, zbornicah ali pri gospodarskih delih in nalogah v organih družbenopolitičnih skupnosti in organizacijah,
— da imajo dokazane organizacijske in vodilne sposobnosti in — da imajo pravilen odnos do socialističnega samoupravljanja. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Pisne ponudbe s potrebnimi dokazili sprejema kadrovska služba Ine Nafte Lendava, Rudarska 1, z oznako »za razpisno komisijo«, 15 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
anthexplol
zaščita	|
Si /S vodnogospodarsko tozd f\W/l POdjetje	vodnogospodarska enota
	 mariDOr	mura, murska sobota b.o.
VGP Maribor, tozd Vodnogospodarstvo Mura Murska Sobota objavlja
javno dražbo
za prodajo naslednjih osebnih sredstev:
1.	Tovornjak TAM 5500, leto izdelave 1977, vozen
2.	Bager E 304, skreper.
Dražba bo v ponedeljek, 4. 4. 1988, ob 15. uri na dvorišču tozda
v Murski Soboti, Ciril-Metodova 34.
Zgorelo gospodarsko poslopje
28.	marca je iz do sedaj neznanega vzroka zagorelo na gospodarskem poslopju Marjana Fajdige v Lutvercih. Zgorelo je ostrešje gospodarskega poslopja, osem ton sena, 3 tone slame, voz in drugi traktorski priključki. V svinjaku se je zadušilo 7 svinj. Gasilci iz Lutverec in G. Radgone so rešili govejo živino in traktor.
Požar zaradi starega dimnika
24.	marca se je vnelo gospodarsko poslopje Mihaela Kereca v Otovcih. Zgorelo je ostrešje in več slame. Strokovnjaki so ugotovili, da je požar povzročila iskra, ki je zanetila slamo ob zastarelem dimniku na ostrešju. Škoda znaša 3 milijone dinarjev.
J. D.
Osnovna šola Štefan Kuhar-Bojan Puconci
obvešča starše,
da bo
— vpis otrok v 1. razred za šolsko leto 1989/90 — za otroke rojene leta 1982 in pogojno za otroke rojene do 31. 8. 1983,
— vpis otrok v vrtec za šolsko leto 1988/89 za enoti Puconci in Mačkovci, vpisovali bomo otroke, stare nad 3 leta.
Vpisovali bomo na centralni šoli v Puconcih od 4. do 8. aprila od 8. do 15. ure.
Pri vpisu predložite otrokov izpisek iz rojstne matične knjige.
Zdravilišče Radenska Radenci s tremi srci, n. sol. o. TOZD MORAVSKE TOPLICE, Moravske Toplice
objavlja
po sklepu komisije za delovna razmerja tozda Moravske toplice prosta dela in naloge
VODENJE VZDRŽEVANJA INŠTALACIJ IN OPREME
1 izvrševalec
Pogoji: SŠ/VKV tehniške smeri, 3 leta delovnih izkušenj, VD po programu B
Vloge z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev bomo sprejemali 8 dni po objavi na naslov Radenska, tozd Moravske toplice, 69221 Martjanci — kadrovska služba.
O rezultatih izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sklepu pristojnega organa.
VESTNIK, 31. MARCA 1988
STRAN 19
Radijski in televizijski spored od 1. do 7. aprila
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Lepo je v naši domovini biti mlad, mladinska oddaja, 17.30 — Glasba—reklame—biasba, 18.00 — 21 232 propagand-no-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.45—13.20
15.20—0.15 Teletekst Ljubljana, Mozaik, Tednik, 11.00 Osmi oddaja iz kulture,
in RTV 10.00 dan, 11.40
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 - Aktualno, 16.55 -Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža, 17.20 — Strokovnjak odgovarja, 17.40 — Glasba-reklame, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00-16.00 (telefon: 21 232)
TV LJUBLJANA
10.00 — Nejlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku. 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (Aktualni prispevek, kmetijska, humor), 14.30 — Nejlepše želje s čestitkami in pozdravi. 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00—13.00 (Telefon: 21 232)
16.00 — Najlepe želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Športna oddaja, 17.30 — Reklame — glasba, Priporočajo vam, 18.00 — Iskanje—znanje— ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Nalepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Vi živo.. . 17.30 — Glasba—reklame, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 — Najleše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glas-ba —reklame— glasba, 18.00 — Vprašanja—odgovori, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Oddaja o kulturi, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Povejmo javno, 18.10 — Glasbena oddaja, 18.30 — Nejlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
7.35-14.55
in
TVUUBLJANA
TV LJUBLJANA
9.45-12.00
in
9.45-H.25
in
TV LJUBLJANA
Svet na zaslonu, 12,20 L Bergman: Fanny in Alexander, ponovitev 4. dela švedske nadaljevanke (do 13.20), 15.35 Video strani, 15,50 Mozaik, ponovitev tednika, 16,50 Osmi dan, oddaja o kulturi, 17.30 V znamenju dvojčkov: Čigava je hišica, 17.50 Grizli Adams, 9. del ameriške nanizanke, 18.15 Jamsko slikarstvo, izobraževalna oddaja Tv Sarajevo, 18.45 Risanka, 18.55 Video strani, 19.00 Vreme, 19.01 Obzornik, 19.13 Tv okno, 19.18 Zrno, 19.22 Propagandna oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.59 Zrcalo tedna, 20.14 Propagandna oddaja, 20.20 H. Dieti — P. Siiskind: Kir Royal, 3. del nemške nadaljevanke, 21,20 Propagandna oddaja, 21,25 Zmagoslavje zahodne civilizacije, 10. oddaja, 22,15 tv dnevnik, 22.30 Trije za odstrel, francoski film, 0.05 Video strani.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Domači ansambli: ansambel Jožeta Burnika. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 G. Verdi: Falstaff, opera.
16.25—01.10 Teletekst RTV Ljubljana. 8.00 Otroški program. 8.20 V znamenju dvojčkov, 5. del. 8.40 Zbis: Srečni metulj: Očala tete Bajavaje. 9.00 Makedonske narodne, I. oddaja. 9.30 F. Bevk: Pastirci pri plesu in kresu. 10.05 Moč ljubezni. 10.35 EX libris M&M, ponovitev 3. oddaje. 13.15 Jubilejna teveteka, ponovitev 9. oddaje. 14.40 Video strani. 16.55 Jessy Owens, L del ameriškega filma. 18.25 Da ne bi bolelo. 19-30 Tv dnevnik. 19.59 Naš utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.30 M. Laurence: Vrnitev v paradiž, 23. del avstralske na-daljevanke.21.20 Križ kraž. 22.45 Tv dnevnik. 23.00 Navadni ljudje, ameriški film.
Oddajniki II. TV mreže:
14.35 Jugoslavija, dober dan. 15.05 Mladinski film. 16.35 Kapelski kresovi, Tv nadaljevanka. 17.45 Rokomet Metaloplastika:CSKA, prenos, (slov. kom.). 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Glasbeni večer. 21.45 Poročila. 21.50 Oddaja iz kulture. 22.20 Športna sobota.
TV ZAGREB
8.55—13.15
in
15.50-22.45 Teletekst RTV Ljubljana. 9.10 Video strani. 9.20 Živ žav. 10.15 Grizli Adams, ponovitev 9. dela ameriške nanizanke. 10.40 M. Laurence: Vrnitev v paradiž, ponovitev 23. dela avstralske nadaljevanke. 11.30 Video meh. 12.00 Kmetijska oddaja TV Zagreb. 13.00 Video strani. 16.20 J. Dieti: Sinovi in hčere steklarja Jakoba, 1. del češkoslovaške nadaljevanke. 17.15 Ovčar, ameriški film. 19.00 Vreme. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Bogdan Pop Čorčev: Trst via Skopje, 3. del nadaljevanke TV Skopje. 21.00 Zdravo.
Oddajniki II. TV mreže:
8.05 Poročila. 8.55 Danes za jutri in igrani film. 11.55 Športno-zabavno popoldne. 12.00 Minsk: Rokomet SKA:Medveščak, prenos, (slov. kom.). 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Čas negotovosti, poljudnoznanstveni film. 20.45 Včeraj, danes, jutri.
16.35-23.20 Teletekst RTV Ljubljana. 10.00 Naš utrip. 10.15 Zrcalo tedna. 10.30 Bratovščina, ameriški film. 17.05 Naš utrip. 17.20 Zrcalo tedna. 17.35 Radovedni taček: Luna. 17.50 Makedonske . narodne pravljice. 18.20 Boj za obstanek: Vrnite kanjo. 20.05 A. Cullen: Intimni stik, 3. del angleške nadaljevanke. 21.05 Omizje. 23.05 Video strani.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Pozabljene bajke, otroška oddaja. 17.45 Najlepše antične pripovedke, otroška oddaja. 18.00 Beograjski tv program. 19.00 Indirekt, oddaja o športu. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Umetniški večer: Greta Garbo, švedsko ameriški dokumentarni film in Grand hotel, ameriški film (čb)
16.00-21.55 Teletekst RTV Ljubljana. 10.00 Šolska Tv: Kemija: Segrevanje in ohlajevanje. Fizika: Od Newto-nove do Einsteinove meha-nike-Einsteinova kinematika. 11.00 Tuji jeziki: Angleščina, 36. lekcija. 16.30 Mozaik — šolska tv, ponovitev. 17.30 Pamet je boljša kot žamet. 17.45 Tedenski zabavnik, 2. oddaja TV Sarajevo. 20.05 Z. Ogresta — M. Selimovič: Nevihtna noč, drama TV Zagreb. 20.50 Osmi dan, oddaja o kulturi. 21.30 Tv dnevnik.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Tuji jeziki: Angleščina, 36. lekcija. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Glasbena parada Radenci 88-plesni orkester Rtv Zagreb. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Po sledovih
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
9.45-11.20
in
15.55 — 23.00 Teletekst RTV Ljubljana. 10.00 Z. Ogresta — M. Selimovič: Nevihtna noč, ponovitev drame TV Zagreb. 10.40 Osmi dan, oddaja o kulturi. 16.15 Mozaik, ponovitev. 16.25 Osmi dan, oddaja o kulturi. 17.05 Angleščina, 36. lekcija.
17.30 E. Peroci: Muca copatarica. 17.45 D. Zajc: Abecedarja, predstava Slovenskega mladinskega gledališča. 18.15 Pokaži mi kako: Če bi se prej razšla, 8. oddaja TV Beograd. 20.05 Zadnji val, avstralski film. 21.45 Plesni nokturno: Ljubezenski duet. 21.55 Tv dnevnik. 22.10 Mednarodna obzorja.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Indijanske legende, otroška oddaja. 18.00 Izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in
19.30 Tv dnev-
črke, kviz.
nik. 20.00 Športna sreda.
Jugoslavi-
Nogomet — —o--------------
ja:Italija — mladi. 22.20 Tv
dnevnik (do 22.40).
TV ZAGREB
Prvi program 10.20 Poročila,
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Reška kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Lovec (nadaljevanka), 20.55 Kviz, 22.00 Dnevnik, 22.20 Kultura, 23.50 Nočni spored.
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 12.20 Barbar in lepotica (film), 15.10 Ohridska srečanja, 15.45 Tv koledar, 15.55 Nogomet: Rad— Dinamo, 17.45 Sedem tv dni, 18.30 Prisrčno vaši, 19.30 Dnevnik, 20.00 Concertino, 20.15 Boljše življenje, 21.05 Bela orhideja (film), 22.45 Dnevnik, 23.00 Nočni program.
TV AVSTRIJA
10.30
Otroški in mladinski spored, 12.;00 Kmetijska oddaja, 13.00 Izobraževalna od-' daja, 14.00 Skrivni dnevnik Adriana Moleja (nadaljevanka), 14.50 Resna glasba, 15.35 Dokumentarno popoldne, 17.10 Male žene (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Trst via Skopje (drama), 20.55 Pokvarjeni izlet (film), 22.30 Dnevnik, 22.50 Nočni program.
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Bjelovarska in varaždinska kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Ne (tv drama), 21.20 Spoznanja, 22.05 Dnevnik, 22.25 Mali koncert, 22.45 Nočni program.
Slovencev v svetu: Dežela neskončnih možnosti III. 20.40 Žrebanje lota.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Osiješka kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Quennie (film), 21.10 Kontaktna oddaja, 22.40 Dnevnik, 23.00 Nočni program
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Karlovška, šiška in gospiška kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Športna sreda, 21.30 Dnevnik, 21.50 Potopis, 22.20 Nočni program.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitev, 14.35 Otroški in mladinski spored, 18.30 Svet živali, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Štetje ovac (tv film), 21.30 Velikonočni pasion: Planctus Ma-riae, 22.10 Šport, 22.40 Gledališče na tv.
Drugi program
12.05 Prstan Nibelungov:
Siegfried (opera),
16.00
Spored po željah, 16.45 Glasba s Koroške, 17.30 Svet živali, lg.00 Dogodki in osebnosti, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Vse krasote na zemlji (film), 22.00 Čas v sliki, 22.22 Slonji človek (film), 0.25 Tri ure do uboja (film).
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitev, 13.45 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Nogomet, 19.00 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stanja kot v starem Rimu (zabavnoglasbena oddaja), 22.10 Da, minister, 22.35 Šport.
Drugi program
12.45 Prstan Nibelungov: Somrak bogov (opera), 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Filmske novitete, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Kralj kraljev (film), 22.55 Boter iz Greenwich villagea (film).
TV MADŽARSKA
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Velikonočna maša, 10.00 Usmeritev, 10.30 Prenos velikonočne maše iz Rima, 12.00 Papežev nagovor, 12.30 Credo (dok. oddaja), 13.20 Otroški in mladinski spored, 17.55 Šport, 20.15 Stavimo, da . . ., 22.05 Ob 80. letnici Herberta von Ka-rajana, 23.35 Kain (tv drama).
Drugi program
9.00 Poročila, 9.05 Otroški in mladinski spored, 11.00 Don Giovanni (opera), 15.30 Športno popoldne, 17.15 Klub seniorjev, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 19.50 Pasion v letsu (dok. film), 20.15 Rya-nova hčerka (film),
Prvi program
11.00 O osebi..., 13.50 Kitajec išče svojega morilca (film), 15.40 Otroški in mladinski spored, 18.50 Vodič po operi, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Cosi fan Tutte (opera), 23.10 Apokalipsa — gluhi pripovedujejo s pan-tonimo.
Drugi program
9.00 Poročila, 9.05 Otroški in mladinski spored, 11.00 Pomlad na Dunaju (glasbena oddaja), 16.40 Vaša glasbena želja, 17.20 Tv kukalo, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Mesto zločina, 22.00 Na posvečeni zemlji (film), 23.35 Šport, 0.00 Columbo (nadaljevanka).
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Otroški in mladinski spored, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spo-
TV LJUBLJANA
9.45—12.55
in
16.05—23.15 Teletekst RTV Ljubljana. 10.00 Glasbena vzgoja — zapisi za mlade: Marko Pirnik. 10.35 Kulturna dediščina: Od Ohrida do Herakleje. 11.05 Leta nevarnega življenja, avstralski film. 16.35 Mozaik — šolska tv, ponovitev. 17.55 List iz zgodovine: o opereti z Radovanom Gobcem. 18.15 Naša pesem, 16. oddaja. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Tednik. 21.10 T. Mann: Izpovedi pustolovca Feliksa Krulla, L del nemške nadaljevanke. 22.10 Tv dnevnik. 22.25 Jubilejna teveteka, 13. oddaja
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Hajduški časi, otroška oddaja. 18.00 Izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zabavnoglasbena oddaja. 20.25 Gent: Košarka finale PEP, prenos. 22.05 Gibljive slike. 22.40 Operacija oči, 1. del dokumentarne oddaje.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Splitska kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 21.00 Zabavno glasbena oddaja, 21.45 Dnevnik, 22.05 Nočni spored.
TV AVSTRIJA
TV MADŽARSKA
9.05 Zvedave žene, TV igra. 10.35 Delta, pon. 11.00 Telovadba za invalide. 17.10 Spored za 3 dni. 17.15 Letni kolobarji, za upokojence. 17.45 Teka, napotki. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Filmski program. 21.50 Panorama, svetovno-politični magazin. 22.35 »Bedenje«, Rahmaninov: Vesperas, odlomki, 23.00 TV dnevnik.
8.30 Naš ekran. 9.05 Spored za otroke. 11.40 Plava tura, pon. 15.00 Video. 15.15 Narek, francoska serija. 16.10 Moda ’88. 17.00 Dnevnik. 17.15 Afrika, dokumentarna serija. 18.15 Način življenja, madžarska serija. 18.50 Tom in Jerry. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Melodija RT, skupni program madžarske in avstrijske TV. 21.25 Donosna noč, ameriški film. 22.55 TV dnevnik.
TV MADŽARSKA
9.00 Miki in Donald. 9.25 Za otroke. 11.55 Virtuozi na kolesu. 12.20 Avtomobilski šport. 16.00 Oglejmo si sku-
paj. 16.35 Kviz, umetnost, glasba. Klasične burleske.
tema: 17.30 17.50
TV KOPER
Delta. 18.25 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže.
20.10 Mlin na potočku, TV igra. 21.10 Telešport. 21.55 Mali pastirček, plesna igra. 23.15 Poročila.
TV KOPER
13.30 Tv novice. 13.40 Športne novice. 14.00 Šport. 18.50 Tv novice. 19.30 TVD stičišče. 20.00 Oddaja o ženskem športu. 20.30 Šport. 22.30 TVD vsedanes. 22.40 Športne novice. 23.00 Juke box. 23.30 Oddaja o ženskem športu. 24.00 Športni dogodek
13.30 Tv novice. 13.40 Športne novice. 14.00 Šport. 16.00 Tv novice. 16.10 Športni dogodek. 18.50 Tv novice. 19.00 Športne novice. 19.30 TVD stičišče. 20.00 Sedemdni — tedenski zunanje politični pregled. 20.30 Šport. 22.30 TVD vsedanes. 22.40 Športne novice. 23.00 Juke Box. 23.30 Oddaja o ženskem športu. 24.00 Športni dogodek.
TV KOPER
9.30 Juke box. 10.00 Oddaja o ženskem športu. 10.30 Najzanimivejši športni dogodki. 13.30 Tv novice. 17.00 Šport. 19.00 Športni dogodek. 19.30 Juke box. 20.00 Oddaja o ženskem športu. 20.30 Šport. 22.30 TVD vsedanes. 22.40 Juke box. 23.10 Oddaja o ženskem športu. 23.40 Športni dogodek
TV MADŽARSK
9.15 Nisem bil jaz, nizozemski film. 11.00 Matineja, nedeljski magazin. 14.50 Ansambel Vizontb. 15.20 Karčijeve dogodivščine, TV igra. 16.30 Zborno petje. 17.25 Skrivnostni tujec, ameriški film. 18.50 Običaj v kraju Kekkut. 19.15 Praznično voščilo, ob dnevu osvoboditve. 19.30 TV dnevnik. 20.00 90 minut s Kos-suthovimi nagrajenci. 21.30 Privrženost ljubezni, TV igra.
TV KOPER
13.30 Tv novice. 14.00 Šport.
16.10 Športni dogodek. 18.50 Tv novice. 19.30 TVD stičišče. 20.00 Dokumentarec. 20.30 Šport. 22.30 TVD vsedanes. 22.40 Športne novice. 23.00 Juke Box. 23.30 Oddaja o ženskem športu. 24.00 Športni dogodek.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Ponovitve, 13.40 Počitniški otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Naše vesolje (dok. oddaja), 21.05 Dediščina Guldenburgov, 21.55 Super fliper, 22.22 Kaj se je v resnici zgodilo z Baby Jane? (film), 0.35 Velika dolina
red, 18.00 Družinski magazin, 19.30 Čas v sliki, 20.15 -------------------Ob 9h
Labod (film), 22.00 bo zemlja uničena 23.35 Petrocelli
Drugi program 16.00 Spored po
(film),
željah,
17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Magazin Alpe — Jadran, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Maraton upanja (film), 22.00 Čas v sliki, 22.22 Šport.
Drugi program
16.00 Spored po željah, 17.00 Svet živali, 17.30 Usmeritev, 18.00 Alf, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Avstrijski kviz, 21.05 Zunanje politična oddaja, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Klub 2
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.20 Šolska TV. 10.05 Počitniška matineja, filmi za otroke. 11.05 Telovadba za invalide. 17.00 Za najstnike. 17.40 Spored za 3 dni. 17.45 Jezikovne uganke. 18.40 Nils Holgersson, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Izginil od doma, angleška serija. 20.55 Studio ’88, kulturni TV tednik. 21.40 Kardiologija, zdravstvena serija. 21.55 Ponujam gospodarstvu. 22.45 TV dnevnik.
9.00 Počitniška matineja, filmi za otroke. 17.25 Z roko v roki, varstvo umno prizadetih. 17.35 Sotrpini, rehabilitacijski magazin. 17.55 Hallo, hallo, angleška serija. 18.25 Za boljši jezik. 18.50 Literarne uganke za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Toplota gnezda, TV igra. 21.15 Umetnina tedna. 21.20 Krajina, magazin na temo varstva okolja. 22.05 TV dnevnik.
TV KOPER
13.30 TV novice. 16.10 Športni dogodek. 18.50 Tv novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 20.00 Šport. 23.00 Juke box. 23.30 Oddaja o ženskem športu. 24.00 Športni dogodek.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Tri Berlinske zgodbe, 21.00 Ka-. baret, 21.50 Teta Mame (film), 23.40 Uporniki Liang Šan Poja.
Drugi program
16.00 Spored po željah, 17.15 Indonezija, 18.00 Šport, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Notranje politična oddaja, 21.05 Dinastija, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Šport.
TV MADŽARSKA
9.00 TV doktor. 9.10 Čao, mami. 9.40 Počitniška matineja, filmi za otroke. 16.55 Poročila. 17.00 Domače ogledalo, vmes ob 17.50 Telešport. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sosedje, 25. del TV romana. 20.45 Imate 5 minut časa? Resna glasba. 20.50 Ozadje, vesti, pogledi in mnenja o javnih zadevah. 21.25 Če je moški, odloži! Angleški film. 22.55 TV dnevnik.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
TV KOPER
TV KOPER
13.30 Tv novice. 13.40 Športne novice. 14.00 Šport. 16.00 Tv novice. 16.10 Športni dogodek. 18.50 TV novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 20.00 Oddaja o ženskem športu. 20.30 Šport. 22.30 TVD vsedanes. 23.30 Oddaja o ženskem športu. 24.00 Športni dogodek.
13.30 Tv novice. 16.10 Športni dogodek. 18.50 Tv novice. 19.30 TVD stičišče. 20.00 Oddaja o ženskem športu. 20.30 Šport. 22.30 TVD vsedanes. 22.40 Športne novice. 23.00 Juke box. 23.30 Oddaja o ženskem športu. 24.00 Športni dogodek.
STRAN 20
VESTNIK, 31. MARCA 1988
Prodam
PODSTREŠJE z dokumentacijo za nadgradnjo in prizidek prodam. Zelo ugodno. Naslov v upravi lista ali telefon: (069) 24 349. M-3421
RENAULT 4, potreben popravila, letnik 1978, prodam. Bakovci, Ob potoku 19. M-3422
ŠKODO 110 in 100, vozno, prodam. Korovci 55, p. Cankova. M-3423 126 P prodam. Puconci 78. M-3426 MOPED s tremi prestavami (brez izpita), prodam. Volf, Murska Sobota, Stara 3. MM-3427
ZEMLJIŠČE, 11,5ara, tik ob morju pri Pulju, prodam za 12 milijonov. Telefon 22 418. M-3428
RENAULT 18, prevoženih 45.000 km, prodam. Gvorfi, M. Sobota, telefon: 21 495. M-OP
PRODAM AMI 8, vozen (tudi po delih), prodam. Telefon popoldne 24 968. M-3443
DVOKOLO TANDEM in kolo ugodno prodam. Telefon po 16. uri: 23 668. M-TK
ŠKODO, letnik 1971, vozno, prodam. Franc Marinič, Banovci 3 a. M-3429 KRAVO, staro šest let, brejo osem mesecev, prodam. Velika Polana 85. M-3430
FRIZERJI! FRIZERSKO H AVBO IN STOL, uvožen, prodam. Frizerski salon, HOTEL Radin, Madenci. M-3431
LADO 1600, letnik 1979, registrirano do februarja 1989, prodam. Šeruga, Z. Velnatja 31, telefon: 22 588. M-3441
MINI KUHINJO MARLES in kole maraton prodam. Telefon popoldne: 24 968 M-3443
OPEL KADET I, 3 LS, letnik 1985, prevoženih 19.000 km, in 2 platišči za golf prodam. Telefon 26114, kličite od 7. do 13. ure. M-3432 PRODAJAMO SEMENA PRIDELKOV — VELIKANK: BUČK (seme 40 din), PODOLGOVATIH BUČK (50 din), paradižnika^ paprike (20 din), STROČJEGA FIŽOLA in DINJ 30 din). Pošljemo za najmanj 4000 din semena z navodili. Selena Radičevič, Sl. Ridinci, 36210 Vrnjačka Banja. M-OP
ZEMLJO, 4200 m!, primerno za poč. hišico in vinograd, v bližini Zg. Ščavnice, prodam. Ljudmila Kamenar, Backova 32, Benedikt v Slov. Goricah. M-3468
MALE PUJSKE PRODAM. Borejci 30. M-3469
STANOVANJSKO HIŠO z gospo darskim poslopjem na 17 arski parceli, v Radencih, pri zdravilišču, primerno tudi za obrt, prodam. Telefon: (069) 74 137. M-3471
MALE PUJSKE PRODAM. Tropov-ci 4. M-3472
PARCELO (15 do 20 arov), v okolici Kapele, primerno za vinograd, gradnjo stanovanjske hiše ali poč. hišice, ob asfaltni cesti (ob parceli elektrika, voda in kmalu telefon), ugodno prodam. Ogled vsako popoldne. Marija Štrakl, Kapelski vrh 48. M-3433
BOČNO KOSILNICO DUBRAVA za traktor IMT 539, prodam. Frane Kurbus, Radenski vrh 43. M-3434 TRAKTOR STEYR, 18 KS, s koso, dobro ohranjeno, prodam. Nemeš, Motvarjevci 31. M-3436
OSEBNI AVTO LADA 1500, prevoženih 55.000 km in belo poročno obleko iz butika Iris, št. 40, ugodno naprodaj. Kozel, Bakovci, Poljska 14. M-3437
BMW 318, letnik 1984, z veliko dodatne opreme, ugodno prodam. Telefon: 71 021. M-3438
AUDI 100, letnik 1973, prodam. Ska-kovci 12. M-3444
BMW 728 prodam. Telefon zvečer 23 029. M-3445
Moped tomos 14 TLS prodam. Lemer-je 12. M-3446
KRAVE PO IZBIRI prodam. Makari, Andrejci 54, telefon 48 015. M-3448 DIANA 6, letnik 1978, naprodaj. Murska Sobota, Miklošičeva 20. M-3451
MOPED APN 6, letnik 1986, generalno obnovljen, z dodatno opremo, prodam. Kruplivnik 9. M-3452
DIANO, letnik 1980, prodam. Šavel, Dolina 21. M-3453
SENO prodam. Marija Kerec, Radenci, Finžgarjeva 1. M-3454
KRAVO s teletom, stara 8 let, prodam. Pečarovci 87. M-3457
ZASTAVO 101, starejši letnik, kleparska dela generalno obnovljena, prodam. Franc Litrop, Žižki 90. M-3458
ZASTAVO KOMBI 850 (za dele) kupim. Ivan Kramberger, Lendavska 59.
ZAHVALA
Po daljši in hudi bolezni nas je v 64. letu starosti zapustil dragi mož, oče, brat in dedek
POGON ZA KOSO ZA TRAKTOR STEYR 430 ali 188 kupim. Vanča vas 22, p. Tišina. M-3376
TARAP za rezanje koruze na njivi kupim. Rankovci 7, telefon: 46-024. M-3231
SVET KS RAKIČAN RAZPISUJE JAVNO PRODAJO RABLJENIH SREDSTEV
— peč za centralno ogrevanje, 60.000 cca
— lok za traktor DEUTZ
JAVNA PRODAJA BO 2. APRILA 1988 ob 12. uri pri gasilskem domu v RAKIČANU
KAKRŠEN KOLI TIP AVTOMOBILA, od letnika 1979 naprej, kupim. Franc Pečovnik, Sp. Porčič 13, p. Lenart. M-OP
ENO- do ENOINPOLSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI kupim. Naslov v upravi lista pod »GOTOVINA«. M-MM
Sobe
STANOVANJE ALI SOBO V GOR-NI RADGONI ali okolici vzamem v najem. Marija Njivar, Kraljevci 3, p. Videm ob Ščavnici. M-3301
STANOVANJE V BLOKU ali stan, hiši v Murski Soboti išče mamica z otrokom. Telefon: 70-194. M-3327
Zaposlitve
>4
ŽENSKO ZA POMOČ k starejši osebi iščem. Telefon po 19. uri: 74-413. GM-19612
VARSTVO ZA ENAJSTMESEČNE-GA OTROKA V MURSKI SOBOTI (od 10. aprila do I. julija) iščem. Telefon: 23-839. M-JS
VARUŠKO ZA ENOLETNEGA OTROKA NA DOMU, ki bi pomagala v gospodinjstvu, iščem. Plačilo po dogovoru. Oglasite se po telefonu: 75-881 ali Lendava, Riharjevo naselje 34. LE-13370
KV ALI PK NATAKARJA ali natakarico z delnim znanjem nemškega jezi-' ka zaposli GOSTILNA HORVAT -Lovenjak, Polana 40, p. Puconci. M-MM
Razno
SERVIS IZOLACIJ SE VAM PRIPOROČA! Zamrzovalno skrinjo pre-sušimo in obnovimo izolacijo. Vaše zadovoljstvo je naš uspeh! Delo in material sta pod garancijo. B. Figelj, telefon: 062 301-893. M-2665
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 6672-0, izdane pri H KS KZ Panonka M. Sobota. Jože Horvat, Gančani 128. M-3263
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost končnega spričevala za šolsko leto 1982/83, izdanega pri Gostinskem šolskem centru Radenci. Dušan Šiftar, Strukovci 15, p. Bodonci. M-3294
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 148, izdane pri H KS Ljutomer—Križevci. Marija Ivančič, Rado-slavci 2, p. Bučkovci. IN-18204
VRTE IN GARAŽO DAM V NAJEM — Murska Sobota, Čopova 10. M-3412
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dobrega moža, očeta in prijatelja
Milana Komesa
se najiskreneje zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste dragega Milana tako številno pospremili na njegovi poslednji poti in mu darovali cvetje.
Posebna hvala vsem uniformiranim članom Zveze šofetjev in avtomehanikov ter Trgovskemu podjetju Vesna Ljutomer. Hvala vsem govornikom, pevkam društva upokojencev, godbenikom in g. kaplanu za opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena in sin Milan
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi, leta tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
Jožef Žižek
iz Nedelice 102
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje ter nam stali bb strani, darovali vence in šopke, za sv. maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala osebju Zdravstvenega doma Turnišče, g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, tozdu Gozdarstvo Murska Sobota, tozdu Elektro-Kon-takt Lendava in NK Nedelica.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: žena Marija, hčerki Marija in Anica z družino, sin Jože z družino, sin Slavko ter sestri Rozalija in Marija z družinama
Bernarda Flajšaker roj. Hanzar iz Večeslavec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje.
Posebna hvala Univerzitetnemu kliničnemu centru, osebju zdravstvenega doma Murska Sobota, g. duhovnikoma, pevcem in govorniku krajevne skupnosti. Zahvala velja tudi predstavniku tovarne mlečnega prahu, DO Pomurje in društvu upokojencev.
GLOBOKO ŽALUJOČI: mož Janko, hčerkica Mirjana, mama Emilija, ata Jože, brat Tomaž, sestra Jožica z družino, stari oče ter družine Flajšaker, Maček in Lang
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta, dedka in brata
Emila Fajsa
kolarskega mojstra v pokoju iz Černelavec
Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali vence, cvetje in izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se g. duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS Čemelavci za poslovilne besede, gasilcem in sovaščanom, ki so nam pomagali.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
Tiho mirno ste zaspali, v hipu smo ostali sami, le spomin na vas bo z nami, hvala vam za vse, kar ste nam dali.
ZAHVALA
Nepričakovano in brez slovesa je v ' 52. letu starosti za vedno zatisnil svoje trudne oči naš dragi mož, oče, stari oče in brat
Alojz Čeh
iz Gomilice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, botrini, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Prisrčna hvala g. kaplanu za ganljiv pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, GD Gomilica za vsestransko pomoč in govorniku KS, tov. Tkalcu, za poslovilne besede.
Iskrena hvala tudi kolektivu samopostrežnice Shoping in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Gomilica, 20. 3. 1988
Žalujoči: žena Rozalija, hčerka Marija z družino, bratje in sestre z družinami in drugo sorodstvo
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, babica in prababica
Julijana Kranjec
iz Sela 73
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, ali kakorkoli pomagali ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za opravljeni obred, pevcem za odpete žalostinke in tov. Rajnarju, govorniku KS ter gasilskemu društvu.
Žalujoči: hčerka z možem in vnukinja z družino
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, tasta, strica in svaka
Karla Majca
iz Doliča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nas tolažili, izrekli sožalje, darovali vence ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g-župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Rozalija, sin Franc in hčerka Marija z družinama ter drugo sorodstvo
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
V 74. letu starosti me je za vedno zapustil moj dragi mož
W	w
Stefan Zakoc
iz Trnja 80
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki šte mi v težkih trenutkih stali ob strani, mi izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala sosedom, sorodnikom, znancem, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku Andreju Mlinariču za tolažilne besede. Hvala tudi vsem, ki so ga obiskovali med boleznijo, posebej družinama Vaupotič in Mlinarič, sestri Kristini, dr. Zadravcu in osebju Zdravstvene postaje Čren-šovci, ki so mu lajšali bolečine.
Prav vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sestre Mica, Roza, in Marta ter nečakinja Ančka z družinami
Še nosim v sebi tvoje lepo lice, tvoj vroči smeh mi v vetru trepeta, dotika se me ko peruti ptice, v višinah zopet v soncu se igra. In vendar to je le privid resnice, ki se nad tvojim grobom lesketa.
(Vida Taufer)
ZAHVALA
V 22. letu starosti nas je zapustila naša ljuba žena, mamica, hčerka, sestra in teta
VESTNIK, 31. MARCA 1988
STRAN 21
Kino
SPORED FILMOV V KINU »PARK« M. SOBOTA od L do 7. aprila 1988
1.	aprila ob 17. uri amer, komedija NORA ZABAVA V EVROPI. Režija: Amy Heckerling, igrajo: Chevy Chase, B. de Angelo, Dana Hill idr. FILM ZABAVA OB DOŽIVETJIH IN »PRESENEČENJIH« POVPREČNE AMERIŠKE DRUŽINE MED BIVANJEM NA STARI CELINI!
1.	aprila ob 19. uri amer.-kanadski triler AVTOSTOPAR Režija: Robert Harmon, igrajo Rutger Hauer, Jennifer Jason Leigh idr.
3.	aprila ob 15. uri amer, komedija NORA ZABAVA V EVROPI
3.	apr. ob 17. in 19. uri amer.-kanadski triler AVTOSTOPAR. FILM NI PRIMEREN ZA OTROKE!
4.	aprila ob 17. in 19. uri amer, drama VOJAKOVA ZGODBA. PRAVA FILMSKA KLASIKA NA TEMO odnosa »belci—Črnci« ter SEGREGACIJE MED ČRNCI. FILM Z NESPORNIMI UMETNIŠKIMI KVALITETAMI!
5.	aprila ob 17. uri hongkongški akcijski film BOŽJI OKLEP
5.	aprila ob 19. uri amer, drama VOJAKOVA ZGODBA
6.	aprila ob 17. in 19. uri hongkongški akcijski film BOŽJI OKLEP
7.	aprila ob 17. uri amer, komedija DIRKA KANONBALL II. del. DINAMIČNA KOMEDIJA Z NADALJEVANJEM ZAPLETOV IZ NEVERJETNO ZABAVNEGA PRVEGA DELA. VRHUNSKA IGRALSKA ZASEDBA!
7.	aprila ob 19. uri amer. erot. film PRAVE STRASTI. Mladini do 18. leta ne dovolimo ogleda filma!
Prodam
MOPED AVTOMAT1K 3 ML, 500 km, prodam. Telefon: 22 363. M-MM NOVEJŠO STANOVANJSKO HIŠO V RADENCIH, z opremo ali brez, prodam. Informacije po telefonu: 73 396. M-3004
VINOGRAD V ČENTIBI, 700 trso\ na novo nasajenih, s počitniško hišico, kompletno z inventarjem, prodam. Informacije od 8. do 15. ure po telefonu 069 75 078. LM-13348
HIŠO S SADOVNJAKOM V TEŠA-NOVC1H prodam. Informacije: Teša-novci 12. M-3088
ZASTAVO 101 in vodovodni rezervoar s črpalko prodam. Murska Sobota, Trstenjakova 11, popolne. M-3088 PARCELO V MORAVSKIH TOPLICAH, 30 arov (lahko 2x15 arov), prodam ali zamenjam za dvosobno stanovanje v Ljubljani. Informacije: kozmetični salon v Moravskih Toplica, pri avtobusni postaji. M-3144 TRAVNIK V ČRENSOVCIH pro dam. Hajdinjak, Žižki 63. M-3180 ZASTAVO 101, letnik 1976, karam-bolirano, po delih, prodam. Pečarovci 82. M-3182
MOPED TOMOS 14 M, nov, prodam. Prša, Lutverci 31. GR-19609 SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam. Telefon po 19. uri: 74 413. GR-19612
OBRAČALNIK PAJEK, 2 vreteni, malo rabljen, nujno prodam. Jože Tomažič, Zagajski Vrh 16. GR-19614
MESNICE, MLADE JANČIČE PASME HISEX, rjave, stare 12 in 15 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice. prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk, dobi še eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije FANIKA STADLER, gostilna BAKOVCI, Soboška 4, telefon: 069 76-121.
DVE OKNI Z ROLETO (! 80 x I40), malo rabljeni, innovo okno (140 x 120) poceni prodam. Stanetin-ci 23. GR-19616
TELEVIZOR GORENJE, črno beli, star 4 leta, prodam. Cvetka Zorec, Gomja Radgona, Mladinska 1, GR-19618
MOTORNO NAHRBTNO ŠKROPILNICO prodam ali menjam za manjši obračalnik ali dvoredni sadil-nik za koruzo. Janez Bezjak, Grabo-noški Vrh 20, Cerkvenjak. GR-19617 ZASTAVO 750, letnik 1973, prodam (tudi za rezervne dele). A. Kovač, Ivanjševski Vrh 66, Gornja Radgona. M-3244
DOMAČE VINO in kmečki voz prodam. Trnje 80. M-3245
WARTBURG KARAVAN, letnik 79, registriran do 31. 10. 1988, prodam za 150 M. Bratonci 145. M-3246 TRAKTOR STEYR 190, 36 KS, v dobrem stanju, s koso, plugom in brano, prodam. Nuskova 14 a, p. Rogašoci. M-3247
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jer-še, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Bojan Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Majda Horvat, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 21 393; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085, in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
MALE PUJSKE prodam. Tropovci 29. M-324
JERMENICO za traktor štore prodam. Štefan Balažič, Renkovci 128, p. Turnišče. M-3250
LESENE HLEVE in svinjsko mast prodam. Domajinci 41. M-3252 CIMOSOVO ROTACIJSKO BRANO prodam. Borejci 23. M-3253
POROČNO OBLEKO št. 38-40 (uvoz) prodam. Telefon 21 840. M-3254
BARVNI TELEVIZOR GORENJE, daljinsko upravljanje, prodam. Murska Sobota, telefon: 26 212. M-3255 ZASTAVO 101 LS, letnik 1978, in cirkularko prodam. Murska Sobota, Partizanska 35. M-3256
OPEL REKORD 1700, vozen, prodam. Lenarčič, Čepinci 95. M-3257 UTO (15 x 8 m) prodam. Ernest Nemčič, Ivanjševci 21, p. Prosenjakovci. M-3258
FORD TAUNUS 1,3 prodam. Sodi-šinci 26. M-3259
ADAPTER ZA KORUZO. 3-vrstni, nov, prodam. Dokležovje 59. M-3260 ZASTAVO 101, starejši letnik, registrirano do 29. I. 1989, prodam. Per-toča 51. M-3262
ŠIV ALNI STROJ BAGAT in italijansko nerjavečo posodo, kompletno, prodam. Dietner, Murska Sobota, Lendavska 25 b. M-3264
STANOVANJSKO HIŠO z nekaj zemlje v Skakovcih prodam. Gumilar, Cankova 53 f. M-3265
STANOVANJSKO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM takoj vseljivo, s sadovnjakom, in 50 arov zemlje v središču Dobrovnika, ugodno prodam. Informacije po 15. uri, po telefonu: 76 222 ali 75 529. M-3266 RENAULT 4, letnik 1976, prodam. Odranci 298. M-3267
JESENOVE PLOHE, 8 cm, prodam.
Telefon popoldne: 46 170. M-3268
GRADBENO PARCELO V LENDAVI (vodovod) in vinograd, 28 arov, prodam. Možnost plačila na obroke. Viljem Svetanič, Lendava Župančičeva 6. M-3269
SEJALNICO ZA KORUZO, 4-vrstno, prodam. Alojz Gaberc, Stara Nova vas 27, telefon: 87 502.-M-3270 KOSILNICO BCS komplet z obračalnikom na gorivo petrolin, in plug, 12-colni, visok, klinasti, prodam. Telefon 069 78 275. M-3272
POLONEZ 1500, letnik 1980, prodam. Cigut, Arh. Novaka 19. Mu-rska Sobota. M-3274
CENTRAL 23, nov, in štedilnik na trda goriva, malo rabljen, prodam. Selo št. 144. M-3275
OSEBNI AVTO RENAULT 18 TU prodam. Informacije: 21 215. M-3277 LADO, letnik 1985, prevoženih 20.000 km. prodam. Črenšovci 204. M -3278
TRI KORITA ZA PRANJE GLAVE in dve sušilni havbi prodam. Telefon: 48 210, interna 351. M-3280 JEKLENKI, novi, prodam. Kuran, Lendavska 17 c, I. nadstropje, telefon 24 657. M-3281
ŠKODO 110 NUJNO PRODAM Te lefon: 068 77 183. M-3282
NOVO IN STARO HIŠO NA PARCELI. 2700 m2, 10 km iz Murske Sobote, ob asfaltni cesti, prodamo. Informacije po telefonu zvečer: 062 29 716. M-3283
KOSO ZA TRAKTOR ŠTORE IN URSUS (Dubrava), novo, dvobrazd-ne pluge, 10 in 12-colne, prodam. Petanjci 91. M-3284
RENAULT 4, letnik 1977, prodam. Milan Železen, Vadarci 46. M-3286 STROJ SANDRETO, 50 g, tri orodja in ves pripadajoči material ter pribor, v zelo dobrem stanju, sklopko, lamelo in novo cirkularko prodam.Telefon zvečer: 71 235. M-3289
SLANINO ALI SVINJSKO MAST prodam. Krog, Rožna 4, telefon: 26 038. M-3290
MOPE BT 50 prodam.Telefon: 74 816. M-3291
BARVNI TELEVIZOR GORENJE, rabljen, prodam. Štefan Benko, Murska Sobota, Štefana Kovača 18. M-3292
KOTNO SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam. Liilik, Murska Sobota, St. Rozmana 4, telefon: 26 350. M-3293
SEDEŽNO GARNITURO poceni prodam. Telefon: 24 259. M-3293 MOPED TOMOS TLS 14, dobro ohranjen, prodam. Karel Kerec, Andrejci 10. M-3297
HIŠO S STANOVANJEM, GOSTINSKIM LOKALOM in gospodarskim poslopjem v Zenkovcih 63 prodamo. Telefon: 062 25 495. M-3298
MOTOR JAWA 350 s prikolico, letnik 1983, in PANONIJA 250, letnik 1957, vozna, prodam. Predanovci 50. M-3300
HLEVSKI GNOJ prodam. Dragica Žagar, Kapca 14. IN-13367
NEDOKONČANO MONTAŽNO HIŠO v strogem središču Bohinjske Bistrice, primerno za poč. hišico, bife ali obrt, prodam. Informacije: telefon 061 578 844. LE-13369
SEJALNIK ZA KORUZO PANONIJA, dvovrstni, nov,'prodam zaradi preusmeritve. Dena 650.000,— din. Franc Sitar, Ljutomer, Stari trg 13, telefon: (069) 81 067. IN-18203'
HARMONIKO BAILL, 120-basno, skoraj novo, in enoosno prikolico, novo, nosilnost 3000 kg, prodam. Jože Kutnjak, Ljutomer, Ormoška II, telefon 81 717. IN-18202
PARCELO ZA VINOGRAD v okolici Štrigove prodam. Mirko Štiberc. Štrigova 7, IN-l8201
JAWO 360, letnik 1983, odlično ohranjeno, prodam. Telefon od 14. do 15. ure: 069 81 850. IN-18198
PRALNI STROJ GORENJE, nov. prodam. Informacije v večernih urah telefon (069) 81 742. In-18197 VISOKOPRI1 LIČNO HIŠO v tretji gradbeni fazi, v Ljutomeru, Kidričevo naselje — Jurševka, prodam. Informacije Štefan Kramar, Ljutomer, Me-kotnjak 3. IN-18196
MANJŠO KMETIJO s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem prodam. Alojz Krajnc, Kokoriči 13, Kri-ževci/Ljutomer. IN-18195
TOVORNI AVTO 6500, prekucnik, letnik 1974. registriran do februarja 1989. prodam. Telefon (069) 87 531. In-I8194
NOVO DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Desnjak 50, p. Ljutomer. IN-18190
TRAKTOR IMT 542, letnik 1984, prodam. Markovič, Boreči 25, Križev-ci/Ljutomer. IN-18191
ZASTAVO 101, vozno, in motorno žago tomos, novo, ugodno prodam. Banovci 7, Veržej. I N-18192
KOSO ZA TRAKTOR FIAT 402 in
OLTOV PLUG, 12-colni, VK, prodam. Telefon popoldne: (069) 87-242. IN-I8193
KARAMBOLIRANO TOYOTO CAROLA, v voznem stanju, registrirano, prodam za rezervne dele. Poštrak* Ce-zanjevci 40 a, telefon dopoldne: 81-250. IN-18188
NESNICE, MLADE JARČI-CE PASME HISEx, rjave, stare 12 in 15 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice. prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: ANICA LACKOVIČ, BELTINCI, RAVENSKA 40, tele fon: 069 71-434.
GOLF JGL, letnik september 1981, prodam. Informacije po 15. uri. Telefon: 87-346. IN-18189
PLUGE OLT, 12-colni, ugodno prodam. Telefon: 87-288. IN-18185
MOTORNO KOLO TOMOS COLI-BR1 V 14 prodam. Stanko Prelog, Grabe 6, Križevci pri Ljutomeru. IN-18184
MOTORNO KOLO TOMOS 14 M, po ugodni ceni, nujno prodam. Franc Magdič, Bučečovci 2 c, Križevci/Lju-tomer. IN-18181
TRAKTOR IMT 35, dobro ohranjen, prodam. Franc Polak, Veličane 41, p. Ivanjkovci. IN-18180
ZASTAVO 101, prodam. Magdič, Mekotnjak 3 a, p. Ljutomer. IN-18179
izdelava stopniščne in balkonske ograje drobnih lesenih predmetov in celotna montaža stopnišča
RENAULT 4 TL, star deset let, dobro ohranjen, prodam. Simonič, Vogri-čevci 8 a, Ljutomer. IN-18178
LADO SL, 1400 m2, varilni aparat, 145 amperov in voz z gumijastimi kolesi, prodam. Drago Šeruga, Žerovinci 49. IN-18177
KORUZO NA STORŽIH prodam. Frančka Širol, Stara Nova vas 44 a, telefon: 87-526. 1N-18174

GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak,
Gornji Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
Cenjene stranke obveščamo, da smo končali z rekonstrukcijo mlina. Mlev-ske izdelke zamenjujemo in prodajamo vsak dan od 7. do 17. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
Zamenjujemo po želji strank.
Še naprej se priporočamo s kakovostnimi mlevskimi izdelki.
MLIN, MILAN VERBAJNŠAK, Veržej, Narcisna 12, ali tel.: 87 474 (mlin) ali 87 231 (stanovanje).
PARCELO, 2 ha, primerno za vinograd, v Banfiju, prodam. Informacije Safarsko 22 d, Ljutomer. IN-18173 ŠKODO 110 L, po generalki, prodam. Pocak, Lendavska 37 b. M-3261 ZASTAVO 1300 LUXE, letnik 1978, prevoženih 46.000 km, prodam. Gom-boši, Murska Sobota, Borisa Kraigherja 9 (pri lil. OŠ). M-3302 HIŠO V MURSKI SOBOTI na 9 ar ski parceli prodam. Telefon 24-079. M-NJ
POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Lendavska 25 b, L nadstropje, 62. stanovanje. Ogled vsak dan od 16. do 19. ure. Telefon 26-014. M-3303 KOMFORTNO STANOVANJE NA LENDAVSKI ULICI V MURSKI SOBOTI, 80 nr, prodam. Telefon 23-462. M-3304
LESENO HIŠO za rušenje (streha opečna) prodam. Gomboc, Vučja Gomila HI. M-3305
KOTIČEK ZA JEDILNICO ugodno prodam. Informacije zvečer po telefonu 48-369. M-3306
MIKSER ZA SILIRANJE KORUZE prodam. Vidonci 40. M-3307
MOPED T 12, vozen, in čelado za motor ugodno prodam. Križevci 168 v Prekmurju. M-3309
GOZD, 25 arov, mešani les, primerno za posek, prodam. Stanjevci 24, p. Petrovci. M-311
ZASTAVO 101 CONFORT, letnik 1980 jesen, ohranjeno, prodam. Telefon 21-878, popoldne 21,259. M-3314 KRAVO, vozno, staro devet let, brejo šest mesecev, prodam. Naslov v upravi lista. M-3315
ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) prodam. Telefon: 22-415. M-3316
GOZD V DOLINI, 40 arov, prodam. Telefon (069) 21-271. M-3317 TRAKTOR STEYR 188 prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Šoštarič, Sotina 33, p. Rogaševci. M-3318 NOVO HIŠO prodam. Lipovci 52. M-3320
SYNTHESIZER ROLAND JUNO 60, ALFA I, veliki komplet bobnov PEARL, ojačevalec ROLAND JAZZ CHORDS 120, mikser CANARY 16/2, vse malo rabljeno, prodam. Telefon: 76-266 ali 24-913. M-3319 ZASTAVO 128, karambolirano in av-tomatic, prodam. Murski Črnci 26. M-3322
LADO 1500, letnik 1980, dobro ohranjeno, poceni prodam. Gomboc, Pečarovci 42. M-3323
OTROŠKO POSTELJO z jogijem, spalno vrečo in otroško kolo prodam. Naslov v upravi lista. M-3324 TRAKTOR ŠTORE 402, 600 delov-nih ur, ugodno prodani. Neradnovci 44. M-3325
Jože TITAN
lesostrugarstvo
Krog Murnova 13 69000 Murska Sobota S 069/26 159
ZASTAVO 101, letnik 1982, v odli-enem stanju, registrirano do 28. januarja 1989, prodam. Anton Čolnik, Gomilice 142, telefon 70-309. M-3326 MOTOR ZA VW 1200, primeren za male kombajne, prodam. Brezovci 66, telefon 72-697. M-3328
NOVO ZGRAJENO HIŠO (neome tano) v Kuštanovcih ugodno prodam. Informacije: Ernest Lanšček, Staneta Rozmana 21, ali Karel Šoštarec, Štefana Kuzmiča 20, telefon: (069) 23-866. Hiša je primerna za poč. hišico. M-3329
ZASTAVO 850, letnik 1985, prevoženih 20.000 km, prodam. Telefon: 24-537. M-3330
PARCELO, 1700 m2, v Beznovcih, z njivo in travnikom (3600 m2), prodam. Telefon 061 752-629. M-3331 HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM, primerno za obrt, v bližini Murske Sobote, prodam. Naslov v upravi lista. M-3332
BARVNI TELEVIZOR IN OJAČEVALEC ELKA LESLIE prodam. Telefon 22-605. M-3333
TRAKTOR DEUTZ TORPEDO 55 AX s prednjim pogonom, še v garanciji, ugodno prodam. Telefon: 77-630. M-3335
PODSTREŠNI OKNI EKO,
74 x 112, dvojno steklo, ugodno prodam. Tel. 76-657. M-MM
URSUS 335 C, dobro ohranjen, prodam. Motvarjevci 20. M-3336
SAAB 99 L, letnik 1977, prodam. Informacije: telefon dopoldne 21-873. M-3337
ZK SPECTRUM 48 K, televizor KAPSCH črno-beli, 30 cm, video rekorder philips VCR in moped tomos s tremi prestavami prodam. Novak, Lendavska 59, telefon: 23-994. M-3338
ZASTAVO 101, registrirano do 14. marca 1989, prodam ali menjam za drugi avto. Dolnji Slaveči 80. M-3339 ZAZIDALNO PARCELO V SEBE-BORCIH, 13 arov, prodam. Informacije: Koloman Baler, Sebeborci 80. M-3340
AVTOMATIC A 3 G, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. Beltinci, Cankarjeva 7. M-3341
MILANU PAVŠIČU iz GORNJEGA LAKOŠA, ki služi vojaški rok v Novem Dojranu, iskreno čestitajo ob praznovanju 20. rojstnega dne, po odsluženju pa želijo srečno vrnitev — mama, oče in brat Ivan.
KRAVO s teletom in breji svinji prodam. Žižki 70. M-3342
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in jogi, nov (20 odst, ceneje), 190 x 90, prodam. Zach, Titova 14 (nad Boro-vom). M-3343
ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano, prodam. Odranci 98 a. M-3344 NOVO HIŠO V BLIŽINI LJUTOMERA prodam. Marija Ferjanič, Veržej, Trg Slavka Osterca. M-3345 ANSAMBEL ARIZONA PRODA PEVSKO OZVOČENJE MONTAR-BO, 100 W, z marschalovimi zvočniki, 2 x 175 W, po zelo ugodni ceni ter kitarski ojačevalec HH, 100 W z RCF zvočnikom. Gomboc, Mačkovci 51, telefon: 77-176. M-2346
ZASTAVO 750 SC, letnik 1979, prodam. Telefon: 25-563. M?3347
SENO ugodno prodam. Žitkovci 30, p. Dobrovnik. M-3348
TRAKTOR STEYR 15 s koso, brano in plugi prodam. Petanjci 33. M-3349 ITISON 400 x 390, 320 x 320 in sedežno garnituro za dnevno sobo prodam. Borisa Ziherla 22, telefon: 23-021. M-3350
OBČANI — ZDOMCI!
Kupujete stanovanjsko hišo ali poslovni prostor v mestu ali na podeželju?
Prav to, kar želite, boste našli pri nas!
STORITVENI BIRO Kelemen M. Sobota, Gregorčičeva 46 telefon 23 264
ZASTAVO 101, prodam. Dušan Celec, Puconci 89 e. M-3351
ZASTAVO 101 CONFORT, letnik 1980, prodam. Ropoča 3. M-3352 MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 30. M-3353
NJIVO V LIPOVCIH prodam. Lipovci 232. M-3355
TRAKTOR ZETOR 5011, 700 delovnih ur, prodam. Puževci 27. M-3356 KRAVO po izbiri prodam. Gančani II L M-3358
ŠKODO 110 L, letnik 1974, registrirano do julija 1988, prodam. Partizanska 27 a. M-3360
OTROŠKO SOBO DOMEN, samsko sobo GARANT in štiri fotelje prodam. Informacije: Zelko, Murska Sobota, Prekmurske čete 2. M-3361 DVO- IN TRISED (neraztegljiv) prodam. Telefon 22-636. M-3362
DVE NOVI GUMI (155 R-13-78 S sa-va) prodam. Telefon: 23-619. M-3362 a
NEMŠKEGA OVČARJA IN OVČARKO,stara 11 in 14 mesecev, z rodovnikom, rdeče vino, 300 1, in električni kabel, P- P- 4 x 2,5, 100 m, prodam. Spodnja Ščavnica 16. M-3363 MALE PUJSKE prodam. Krog, Plečnikova 3, telefon: 26-280. M-3364 BRANE, 4-delne, prodam. Satahovci 22. M-3365
ZASTAVO 101, letnik 1976, obnovljeno, prodam. Ošlaj, Filovci 22. M-3366
MALE PUJSKE prodam. Šalamenci 26. M-3368
POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Doljna Bistrica 37 ali popoldne po telefonu: 70 127. M-3369 ZASTAVO 101, starejši letnik, prodam za 150 SM. Fras, Bakovci, Poljska 41. M-3370
PARCELO ZA VINOGRAD, sončna lega, asfalt, elektrika, prodam. Ponudbe po telefonu: 069 25 520 ali naslov na upravi lista pod šifro »21 arov«. M-3371
RENAULT 4, letnik 1978, prodam. Murska Sobota, Prešernova 26, telefon: 22 025. M-3372
OSEBNI AVTO MAZDA 929 ali ZASTAVO 101, moped toro in rezervne dele za zastavo 101 prodam. Vprašati: bife Ložič, Hotiza. M-3373
NEDOGRAJENO STANOVANJSKO HIŠO V SREDIŠČU PUCO-NEC prodam najugodnejšemu ponudniku. Informacije po 15. uri po telefonu: 75 482. M-3374
MUADO KRAVO s teletom prodam. Veščica 61. M-3377
MOTOR SUZUKI, 250 ccm, cros, s carinsko deklaracijo, prodam. Lah. Gerlinci 94. M-3378
420 kosov BELE FASADNE OPEKE (polovične) in televizor Gorenje, črno-beli, star tri leta, prodam. Bokan, Cankova 52. M-3379
1500 KG SENA prodam. Karel Korošak, Jamna 5. M-3379M-3380 PARCELO S SADOVNJAKOM v Moščancih prodam. Telefon 24 418. M-3381
MOPED AVTOMATIK ugodno prodam. Krajna 29 a. M-3382
PEČ EMO CENTRAL 20, za etažno ogrevanje, rabljeno dve sezoni, prodam. Anton Lapoša, Serdica 52. M-3383
KRAVO, staro šest let, prodam. Vin-čec, Trnje 63. M-3384
ZDOMCU HIŠO v bližini Murske Sobote prodam. Naslov v upravi lista. M-3385
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK prodam. Majran Horvat, Murska Sobota. M-3388
SENO, MOPED 14 M in televizor, črno-beli, prodam. Mlajtinci 26. M-3389	.	.
NESNICE, mlade jarči-ce, pasme hisex, rjave, stare 12 in 15 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi še eno zastonj. Naročilo sprejema in daje vse informacije: Štefan Bokan, Grad 1, telefon 77 686.
RENAULT 4, letnik 1974, vozen, ugodno prodam. Čakova 5, p. Videm ob Ščavnici. M-3390
ČEBELJE DRUŽINE, AŽ PANJE, satnice z okvirjem, točilo z elektromotorjem, tehtnico in vse druge potrebščine ugodno prodam. Janez Danč, Prosenjakovci 55. M-3392
BRANE, 3-delne, prodam za 180.000 din. Kouter, Bakovci, Ob potoku 11. M-3393
KOMBI ZASTAVO 430 K in TRAKTOR URSUS C 355 ugodno prodam. Dolina 4. M-3394
KRAVO, kontrola A, visoko brejo, prodam. Mesarič, Bratinci 160, ali telefon: 71 139. M-3395
TOMOS APN 6 (10 odstotkov ceneje) nujno prodam. Darko Letonja, Drakovci 16, p. Bučkovci. M-3396 SAD1LN1K ZA KORUZO OLT, 2 vrstni, prodam. Kobilje 40. M-3397 ZASTAVO 750, letnik 1983, prodam. Grah. Gradišče 62 a. M-3398
LES ZA OSTREŠJE (5 jagnedi) prodam. Kot 1 c. IN-13371
POHIŠTVO ZA KUHINJO, dobro ohranjeno, in štedilnik prodam. Šeruga, Bakovci, Stara 21. M-3399 PODKLETENO HIŠO, 260 m2 stanovanjske površine, v lil. gradbeni fazi, na 3-arski parceli v Murski Soboti, prodam. Telefon 069 21 177. M-3400 MOPED 14 M, na novo registriran, prevoženih 1600 km, ugodno prodam. Rakičan, Cvetkova 60. M-3163 MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 41. M-3401
ZASTAVO 101 GTE, zamrzovalno skrinjo, 310 1, hladilnik in električni štedilnik, vse rabljeno, prodam. Petanjci 106. M-3403
STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje v Pečarov-cih 96 prodam. Telefon: 062 302 701. M-3403
TRAKTOR IMT 558 prodam. Vanča vas 46. M-3404
BT 50, cisterno 3200, beker, panonija sadilec,RAU dvojni, vse novo, balirko ferguson, seno, slamo, koruzo prodam. Kupšinci 62, telefon 23 883. M-3405
VINOGRAD V URBANU pri Štrigo-vi, 48 arov, s kletjo in počitniško hišico, prodam. Naslov v upravi lista. M-3406
TRAKTOR FERGUSON 565, star eno leto, prodam. Skakovci 55. M-3407
POČITNIŠKO HIŠICO v BODON-CIH, z majhnim nasadom in vinogradom prodam ali zamenjam za gradbeno parcelo v Murski Soboti. Telefon: 71 732. M-3408
GRADBENO PARCELO v MURSKI SOBOTI prodam. Todorovič, telefon 22 330. M-3409
TRI ČETRTINE HIŠE V ŠMARJU PRI JELŠAH, kot samostojno stanovanjsko enoto, centralno ogrevano, telefon in velik vrt, prodam. Informacije po telefonu: 066 21 463. M-OP GRADBENO PARCELO V OKOLICI LJUTOMERA z že obstoječim poslopjem, elektrika in voda na parceli, možnost obrti, prodam. Naslov v upravi lista. IN-18205 KOMPLETNI SATELITSKI PROGRAM, parabola, receiver, z daljinskim upravljanjem converter 1,8 db, naša montaža, prodam. Telefon (042) 811 197. IN-18206
GRADBENO PARCELO V PUŽEV-CIH in seno prodam. Telefon: 24 381. IN-I82I0
KARAMBOLIRAN TRABANT prodam. Alojz Videnšek, Mota 55, Ljutomer. IN-18209
ASCONO 1600, letnik 1978, prodam. Telefon 82 060. IN-18208
DVOJNI KASETNIK NORDMENDE DOLBY, 2 x 20 W, in RENAULT 4, letnik 1977, prodam. Telefon: 32 090. JN-18207
STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 52 arov sadovnjaka v vasi Lipa pri Beltincih prodam. Informacije po telefonu 069 481 316 ali Ana Zver, Lipa 136. M-MM VINOGRAD V ŽELEZNI GORI PRI ŠTRIGOVI, 85 arov, zasajenih 2900 trsov (rizling-šipon), in prostor za poč. hišico, ugodno prodam. Nakup možen v celoti ali po zaželjeni količini trsov. Cena po dogovoru. Druge informacije vsak dan popoldne po telefonu: 069 81 839. M.RK VW 1200 J, v dobrem stanju, ugodno prodam. Lukač, Bakovci, Prečna 18. M-3424
GSX 1,2, december 1977, prodam. Telefon: 24 518. M-3425
RENAULT 4 TU, avgust 1984, 30.000 km, prodam. Informacije: telefonu 21 555. M-3410
VINOGRAD, skupaj s počitniško hišico v Sovjaku pri Vidmu ob Ščavnici, prodam. Informacije pri odvetniku Jožetu Ratniku, Murska Sobota, Kidričeva 33 a. M-3411
RADIO DVOKASETNIK prodam. Kličite po telefonu po 15. uri: 25 473. M 3414
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Telefon 22 515. M-3415 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Panonska. 71. M-3416 DVOSOBNO CENTRALNO OGREVANO STANOVANJE v bloku, v Murski Soboti, prodam. Telefon 23 513. M-3417
MEŠANI GOZD v k. o. Ivanjševci prodam. Telefon 23 513. M-3417 a ZIDANO GARAŽO v središču Gornje Radgone prodam. Telefon: 74 624. M-3418
BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. Zelko, Murska Sobota, Prekmurske-čete 2. M-341-9 -
STRAN 22
VESTNIK, 31. MARCA 1988
Lani ta čas smo zrli še v tvoj obraz, a letos nikjer več te ni, zaman te iščejo naše oči, zaman naše te kliče srce.
Srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči.
V SPOMIN
30. marca je minilo žalostno in boleče leto, odkar nas je prezgodaj zapustil naš dragi in skrbni mož, očka in dedek
Damjan Žerjal
iz Šratovec
S tvojim odhodom sta nastali praznina in bolečina, ki se ne moreta nadomestiti, to občutimo vsi, ki smo te imeli radi.
Žalostni smo, ker smo te izgubili, a ponosni, ker smo te imeli.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Nepričakovano in brez slovesa naš je v 57. letu starosti zapustil
Janez Sarkanj
iz Gornjih Petrovec
Iskreno se zahvaljujemo sem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč in kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se medicinskemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice, dr. Kiršnerju, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem, gasilcem in govorniku KS, tov. Kerčmarju.
G. Petrovci, 20. marca 1988
Žalujoči: žena Terezija, hčerka Marjana z zaročencem Janezom, mama Helena, tašča in drugo sorodstvo
Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le dragega moža, očeta in dedka nam nihče ne more več vrniti.
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Franc Ferko
iz D. Slaveč
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom ter znancem, ki ste ga v tako lepem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebno pa najlepša hvala družini Grah-Bunderla in tudi dobrim sosedom za vsestransko pomoč ob težkih trenutkih. Prisrčna hvala g. duhovnikoma za pogrebni obred, kolektivom KZ Panonka in TZO Cankova ter Agrotehnika Ljubljana, pevcem za odpete žalostinke, ter govorniku KS Grad za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
Žalujoči: VSI NJEGOVI, KI SMO GA IMELI NEIZMERNO RADI
Ko je žalost prevelika, se tudi solza posuši, le duša preveč trpi.
Dan, ki nam je zarezal bolečino, kije naredil med nami praznino, ta zimski dan, ko za vedno ostal v našem spominu.
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je po bolezni mnogo prezgodaj zapustila naša draga mama
Rozalija Erjavec
roj. Tratnjek iz Beltinec
S tvojim odhodom sta nastali praznina in bolečina, ki se ju ne da nadomestiti, to občutimo vsi, ki smo te imeli radi. Žalostni smo, ker smo te izgubili, a ponosni, ker smo te imeli. Nikoli ne boš pozabljena, draga mama, in dokler bomo živeli mi, boš v naših srcih živela tudi ti.
Iskreno hvala vsem, ki ste jo s spoštovanjem pospremili do njenega zadnjega doma.
Kako pozabiti to gomilo.  kjer srce tvoje spi, ki nam je vdano bilo, ki je hrepenelo in nas ljubilo do zadnjega dne.
V SPOMIN
7. marca 1988 je minilo osem mesecev žalosti in bolečine, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi oče
Vinko Erjavec
iz Beltinec
Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in hvaležnosti za vse, kar nam je dalo tvoje srce. Cvetje in plameni svečk na tvojem preranem grobu so nema priča naše neizmerne bolečine, hvaležnosti in ljubezni do tebe.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO VAJU IMELI RADI
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka
Jožefa Lukača
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje ali v dobrodelne namene.
Hrastje—Mota, 15. marca 1988
NJEGOVI
V SPOMIN
4. aprila bodo minila štiri leta, odkar nas je tiho zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Ivan Ciglar
iz M. Petrovec
Še vedno je boleče spoznanje, da te ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov grob ter prižigate sveče.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat
Jože Lanjšček
iz Andrejec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Prisrčna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za ganljive besede ob odprtem grobu.
Andrejci, 16. marca 1988
ŽALUJOČI: žena Irena, hčerka Emilija z družino, brat Sandor z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Nepričakovano in brez slovesa nas je zapustil naš dragi brat in stric
Martin Puhan duhovnik v pokoju iz Bogojine 73
Čeprav si tiho, kot si živel, odšel tja, kjer ni več trpljenja, ne bolečin, le mir, večni mir, si še med nami. Ne prikličejo te nazaj ne solze ne bridka bolečina naših src.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje in izrekli sožalje.
Posebna zahvala g. škofu, g. župniku, duhovnikom, govornikom, pevcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Bogojina, 6. marca 1988"
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči. naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi.
(Slovo materi, dr. J. Smej)
ZAHVALA
V 82 letu starosti je tiho in brez slovesa zaspala dobra, draga žena, mama, stara mama, prababica in sestra
Rozalija Ferko
roj. Kranjec iz Doliča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom posebno dobrim sosedom in znancem, ki ste nam v težki vai(n€icni; ® in izrekli sožalje, darovali vence m cvet) < p
magali ter jo spremljali na njeni z J p
_ c ! e, J V. „nravl en obred ter pevcem za Posebna hvala g. župniku za opravljen
odpete žalostinke.
Vsem še enkrat - prisrčna hvala!
- Dolič, 21. marca 1988
i • -	- t -	Mariia, Rozalija, Frida in Mili-
Zalujoci: moz Tomaž, hčerke Mar^, Zlatka, Rose Marie, ka z možmi, vnuki Silva, Manja, rn , MjIjka druž!no Drago, Milica in Darko z družinami, s
in drugo sorodstvo
A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan. težko bilo se je ločiti, a solze vse. ves jok zaman.
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, stari oče in pradedek
Štefan Balaško
iz Rakičana
Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam priskočili na pomoč v najtežjih trenutkih, mu poklonili vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje.
Posebna hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice, učencem ZS, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za poslovilne besede, družinama Jančar in Cipot, kolektivom SGP Pomurje M. Sobota, Agrotehnika — Gruda iz Ljubljane, PE M. Sobota in OVIŽU M. Sobota.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Rakičan, 19. marca 1988
VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi.
(Slovo materi, dr. J. Smej)
ZAHVALA
Nepričakovano in brez slovesa nas .je v 70. letu starosti zapustila dra-ga-mama, tašča in babica
Vera Jelenovec
roj. Križan upokojenka iz Kroga
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Hvala medicinskemu osebju internega oddelka za vso pomoč, DO Mura, tozd Perilo, govornici za ganljive besede, sodelavkam prikrojevalnice II ter sindikalni podružnici in upokojencem, sodelavcem ZGEP Pomurski tisk, tozd kartonaža in govornici KS Krog za ganljive besede slovesa-ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Krog, 20. marca 1988
Žalujoči: sinova Jože in Janez z družinama, hčerka Terezija z , _ družino in drugo sorodstvo
VESTNIK, 31. MARCA 1988
STRAN 23
v besedi in sliki
1. april — dan mladinskih delovnih akcij
Kako dolgo še kramp in lopata?
Kriza na področju mladinskega prostovoljnega dela, ki traja že nekaj let, ne pojenjuje, ampak se vedno bolj poglablja. V Sloveniji smo zato že pred leti, poleg klasičnih mladinskih delovnih akcij, začeli tudi s specializiranimi tabori, na katerih mladi ne kažejo samo moči svojih rok, ampak predvsem moč svojega uma. Zanimanje za klasične akcije pa je vsako leto manjše. Tako bo letos v naši republiki le še 6 takšnih: Suha krajina, Slovenske gorice in Goričko bodo zvezne, Zasavje, Bela krajina in Gorjanci pa republiške.
In kakšen je položaj v Pomurju? Tudi zanimanje mladih Po-murcev za akcije je vsako leto manjše. Pred leti je imela še vsaka občina eno, nekatere pa tudi dve ali več brigad, letos pa bodo vse skupaj organizirale eno brigado, katere organizator je OK ZSMS Murska Sobota. Tako bodo pomurski brigadirji od 3. do 23. julija vihteli krampe in lopate na MDA Bela Krajina.
Tudi na zvezni mladinski delovni akciji Goričko se bodo letos spet zbrali mladi iz različnih krajev Jugoslavije. Julija in avgusta bodo v soboškem dijaškem domu našli svoj začasni dom: v prvi izmeni mladi iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, Vojvodine in Slovenije, v drugi pa iz Makedonije, Srbije, Kosova, JLA ter brigada otrok naših delavcev v tujini.
Pomurje, natančneje Lendava, pa bo prizorišče še ene mladinske delovne akcije. V okviru Srečanja bratstva in prijateljstva, kjer sodelujejo sosednje občine Slovenije in Hrvaške, bo iz vsake sindikalno pobratene občine prišlo po 5 brigadirjev, tako da jih bo skupaj 65. Od 19. junija do 3. julija bodo urejali okolico lendavskega gradu in rekreacijskega središča v Petišovcih; tam bodo tudi prenočevali.
S. E. in Š. S.
TUDI IGRA JE DELO — To je bil moto ponedeljkovega 9. srečanja učencev in učiteljev osnovnih šol v dveh sosednjih republikah — Štrigove v občini Čakovec na Hrvaškem in Jože Hedžet ria Šafarskem v ljutomerski občini; slednja je bila tokrat tudi gostitelj. Učenci so se pomerili v raznih spretnostnih igrah, v šahu in rokometu, prikazali pa so tudi ritmične in glasbene točke. V pogovoru in ob nastopih sta se prepletali slovenščina in hrvaščina in vsi so se dobro razumeli, tako kot je to nujno ob >meji< — za razvijanje bratstva in sožitja dveh narodov. Ko so ob koncu sešteli vse točke, so bili gostitelji nekoliko boljši, vendar ni slabo biti tudi drugi, mar ne? Sicer pa ob takšnih srečanjih niti ni pomembno, kdo je zmagovalec, temveč, da se družijo, bolje spoznavajo, sprijateljijo, bratijo_(Jože Graj)
GORNJA RADGONA
Novi kadri v gasilstvu
Usmeritev v pridobitev novih gasilskih kadrov, ki je bila v lanskem letu osnovna naloga občinske gasilske zveze Gornja Radgona, se je splačala, saj so pridobili 229 izprašanih gasilcev, 64 nižjih gasilskih častnikov in 42 gasilskih častnikov, to pa je že kader, ki bo sposoben voditi gasilska društva in prevzemati najodgovornejše naloge za požarno varstvo. Na občnem zboru občinske gasilske zveze so delegati 36 gasilskih društev ocenili lansko delo in ugotovili, daje bilo uspešno, zlasti v preventivnem delu. Akcija V vsako gospodinjstvo ročni gasilni aparat je uspela, ta čas ima v občini ročne gasilske aparate že 1800 gospodinjstev. S to akcijo bodo nadaljevali tudi letos. Dobro preventivno delo gasilcev se kaže tudi v podatku, da je bilo lani v občini le malo požarov (3) in še ti so bili samo v zasebnem sektorju. Letos bodo za potrebe požarnega varstva namenili okoli 190 milijonov dinarjev, levji delež pa bodo spet namenili izobraževanju gasilcev in občanov. Na občnem zboru so izvolili 15-člansko predsedstvo
GLASILA DELOVNIH ORGANIZACIJ
Informiranje vse bolj potrebno
V lendavski občini vse bolj dozoreva spoznanje, da je informiranje delavcev vsakdanja potreba, zato v nekaterih delovnih organizacijah začenjajo izdajati svoja glasila. V Ini Nafti je informiranje deležno vse podpore delavcev, saj jim pomaga pri samoupravnem odločanju in seznanja z delom v drugih delovnih organizacijah, ki so vključene v sestavljeno organizacij Ina. Glasilo imajo tudi v Gradbeniku, Varstroju, pred nedavnim pa so ga izdali tudi v delovni organizaciji INTEGRAL VIATOR, v temeljni organizaciji Promet in delavnice. Glasilo je dvojezično, v njem pa so objavili rezultate poslovanja v lanskem letu in predstavili razvojni program za letos. V želji, da bi bilo njihovo glasilo čim bolj pestro, so k sodelovanju povabili vse delavce. Ker informiranje podpira tudi vodstvo temeljne organizacije, upajo, da bo glasilo izhajalo enkrat mesečno, dobil pa ga bo sleherni zaposleni.	Jani D.
——BELTINCI---------------
BORCI DOBRO SODELUJEJO
občinske gasilske zveze, za predsednika pa Petra Fridaua. Izvolili so tudi 6 delegatov za kongres Zveze gasilcev Slovenije.
Jani D.
Vse kaže, da pomladi zagotovo ne bomo ušli; z njenim koledarskim začetkom smo že dobili grmenje, muhasto vreme — in štorklje. Čeprav poročajo iz krajev nekaj desetin kilometrov daleč na severu, da so tam videli prvo letošnjo štorkljo že pred dvema tednoma, so se v pomurska gnezda vrnile prve naše nepogrešljive »klepetulje« šele minuli teden. Lado Klar je tegale »štrka« fotografiral v soboto v Šalovcih.
Z MLADINO
Beltinska krajevna organizacija ZB, ki vključuje 109 članov iz Beltinec in okoliških vasi, uspešno opravlja svoje osnovno poslanstvo. To je skrb za ostarele in bolne člane, varovanje in vzdrževanje spomenikov in spominskih znamenj, ohranjanje tradicij in pridobitev NOB, sodelovanje z mladino in drugo. Kljub staranju pa člani KO ZB Beltinci aktivno delajo v raznih organizacijah, društvih in skupnostih. To je bilo mogoče ugotoviti na letni konferenci KO ZB Beltinci že iz skrbno pripravljenega poročila predsednika Staneta Alaufa, kakor tudi same razprave. Posebno je bilo poudarjeno dobro sodelovanje med borci in beltinsko šolo, kar potrjujejo njihova srečanja in skrb za spomenike in spominska znamenja, kurirčkova pošta in proslave. Na območju delovanja KO ZB Beltinci sta dva spomenika in pet spominskih znamenj. Beltinski borci pa organizirajo tudi družabna srečanja in izlete. Izrazili so zaskrbljenost zaradi težav, s katerimi se srečujejo v? naši družbi, hkrati pa zahtevali večjo odgovornost in boljši odnos do dela. Kritizirali so tudi nekorektno pisanje nekaterih časnikov o JLA. Na konferenci so sprejeli usmeritveni program dela za vnaprej. Zanimiveje tudi to, da so se konference poleg predstavnikov občinske borčevske organizacije udeležili tudi predsedniki krajevnih skupnosti in krajevnih organizacij SZDL, kar samo potrjuje dobro sodelovanje.
F. Maučec
ZAKAJ TAKO?
Vprašanje, zakaj tako slab obisk, se ne postavlja le po gostovanju bistriške gledališke skupine v Lendavi, ampak zaradi večine slovenskih predstav, ki v tem mestu ob meji očitno nimajo svoje publike. Ali je slab obisk rezultat slabe organizacije, ali pa preprosto nezanimanja slovensko govorečih Lendavčanov, je vprašanje, na katerega bodo morali odgovoriti pristojni, razumljivo pa razočaranje, ki so ga doživeli nastopajoči v dvorani Nafte. Bilo jih je skoraj toliko kot gledalcev in njihova prizadevanja so razvodenela, posebej po izkušnjah napolnjenih dvoran na podeželju, kjer je kulturno društvo Ferdo Godina s predstavo Kreftova kmetija gostovalo in za svoje ljubiteljstvo poželo aplavz, bb
Vzgojno varstvo v številkah
V radgonski občini je 45 oddelkov vrtcev v Gornji Radgoni in Radencih, v katere je vključenih 895 otrok. Od navedenih je en oddelek razvojni, prav tako pa poleg desetih oddelkov skrajšane priprave na šolo deluje še oddelek celodnevne priprave na šolo v Spodnji Ščavnici. Skupno število otrok je v primerjavi s preteklim letom višje za 62 malčkov (v radgonskem vrtcu) na račun prekoračitve normativov v posameznih oddelkih. Kot ugotavlja v svojem poročilu pedagoška svetovalka Jana Kolarič, opremljenost oddelkov z igračami ter didaktičnim materialom in vzgojili nenehno pada zaradi na-
raščanja cen in se tako povečuje razlika med predpisano opremo ter dejanskim stanjem.
To pa je spodbudnejše pri kadrovskih zasedbi in strokovnem izpopolnjevanju vzgojiteljic, prehrani otrok in realizaciji vzgojnega programa.
Poročilo so delegati zadnje skupščine v torek sprejeli, določili pa tudi ekonomsko ceno vzgojnega varstva, ki za tekoče leto znaša v rednem oddelku poldrugi milijon, v razvojnem je višja za tristo tisoč dinarjev, v oddelku 360-urne priprave na malo šolo pa 2,743.000 dinarjev. Skupnost otroškega varstva v občini bo iz sredstev, zbranih preko sto-
penj, zagotavljala 40-odstotni delež vzgoje pri ekonomski ceni v obliki subvencije starši v poprečju 30 odstotkov, vse pa je odvisno od števila vključenih otrok.
Letos bo v obe vzgojnovarstve-ni organizaciji predvidoma vključenih skoraj 48 odstotkov vseh predšolskih otrok v starosti od enega leta do vstopa v osnovno šolo. V Gornji Radgoni od tega 469, v radenskem vrtcu pa 392 otrok. Ustanavljanje novih oddelkov ni predvideno, je pa širitev programa od 80 na 120 ur za malčke v starosti od treh do petih let, ki niso vključeni v organizirano vzgojo in varstvo.
B. Bavčar
 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU	..—
Mladi o alkoholizmu
Občinski odbor Rdečega križa v Ljutomeru je pripravil kviz na temo Kaj veš o alkoholizmu, ki se ga je udeležilo 6 ekip osnovnih šol iz občine Ljutomer. Kviz so pripravili v Križevcih, mladi osnovnih šol Bučkovci, Cezanjevci, Ljutomer, Šafarsko, Stročja vas in Križevci pa so pokazali izjemno znanje o škodljivosti in posledicah alkoholizma, kot je ugotovil dr. Predrag Kaurin, ki je predsedoval komisiji.
Največ znanja so pokazali učenci s Šafarskega, drugi so bili gostitelji, in tretji Ljutomerčani. Zasluga za tako dobro poznavanje te snovi pa gre vsekakor tudi mentoricam.
Na koncu kviza so mladi iz Križevec pripravili tudi krajši kulturni program, ki je bil sestavljen iz besedil in pesmic na temo o alkoholizmu, ki so jih napisali sami.
D. L.
PO SMRTI NI VEČ SLOVENEC?
Občani iz Sovjaka zbrali denar za cesto
Le redko se zgodi, da bi bili
občani kakega kraja tako enotni in navdušeni nad gradnjo nove ceste, kot je to v Sovjaku. Če bi namreč bilo tako, bi bila danes marsikatera cesta asfaltirana. Res je, da je vse težje dati iz družinske blagajne nekaj desettisočakov, toda marsikje bi to storili lažje kot v Sovjaku, pa niso bili dovolj zagreti za »skupno stvar«.
Čeprav cesta skozi Sovjak ni v
nobenem načrtu za gradnjo do leta 1990, pa so na minuli seji skupščine sisa za ceste sprejeli sklep, da bodo prizadevnim občanom pomagali prispevati manjkajoča sredstva. Sami so namreč že zbrali večino potrebnega denarja — okrog 20 milijonov dinarjev.
Podobno je tudi s cesto Spod-
nja Ščavnica—Police, za katero
KAM S TURISTIČNO TAKSO?
Od turistične takse, e v lendavski občini v prejšnjih letih ni zbralo dosti denarja, saj je bilo gostov in turistov malo. Šele, ko je bil odprt hotel Lipa in ko je v njem zaživel zdravstveni turizem, je bilo mogoče računati na večje zneske od turistične takse. Nekoč so denar od te takse porabili za delovanje turističnega društva danes pa bo ta denar potrebno ponovno vložiti v turizem. Pred nedavnim so v občini sklenili, da bodo turistično takso zvišali in bo za letos znašala 200 dinarjev za domače in 400 dinarjev za tuje goste. Turistični delavci računajo, da bi se letos od turistične takse zbralo kakih 8,5 milijona dinarjev, od tega
pa naj bi jih 90 odstotkov namenili za pospeševanje turizma. Lendavska občina naj bi letos dobila nekaj novih turističnih objektov, letno kopališče pri hotelu in nove počitniške hiše pri termalnem kopališču v Petišovcih. Nekaj denarja bi bilo potrebno nameniti za reklamo, nekaj pa tudi ža širitev muzeja na prostem pri hotelu. Nikakor pa ne bi smeli pozabiti tudi na reklamne panoje, saj so nekateri že zastareli, nekaterih pa ni več. Denar od turistične takse ne bo rešil problema turizma v občini^vendar pa ga je potrebno naložiti tja, kjer bo dal najboljše rezultate.
Jani D.
bodo občani zbrali potreben denar s samoprispevkom, vendar prav tako ni načrtovana za to srednjeročno obdobje. Računajo lahko le na sredstva skupnosti za ceste, ki bodo ostala v letu 1989/90. Zato so delegati skupščine predlagali, da naj se občani povežejo in nastopijo z zahtevami skupno, saj bo potrebno asfaltirati tudi nadaljevanje te ceste do Črešnjevec.
V radgonski občini pa bodo v letu 1988 asfaltirali še naslednje odseke cest: od Podgrada do železniške proge (tudi nadaljevanje pločnika) ter do vpadnice proti Apačam, od križišča v Radencih do petanjskega obrata, po tri kilometre na cestah Trate—G. Radgona in Radenci —Videm, prepust v Rihtarovcih, prav tako bo letos asfaltirana cesta Žihla-va—Gomila, medtem ko cesta Kraljevci (Blaguš)—Cerkvenjak kljub grožnjam občanov še ne pride na vrsto.
Ste dovolj seznanjeni s prometnimi predpisi? Ali veste, kaj pomenita ti dve črti? Pustite knjige, kajti v tem primeru vam ne bodo pomagale. Dve črti na cesti od Gornje Radgone do Melov sta nastali (ali ostali) iz malomarnosti. Ob širitvi cestišča in gradnji pločnika so morali narisati novo sredinsko črto, pri tem pa so žal pozabili na staro. Ker se vsak drži svoje najbližje črte, širitev cestišča ni dosegla namena. Kolesarji so namreč še vedno v nevarnosti. bp, foto nj
Bernarda Peček
Kako naj začnem, ko pa mi misli kar preskakujejo — zdaj se mi vračajo na prvo srečanje z gornjeseniškim župnikom JANOSEM KUHARJEM, ko me je povabil v župno cerkev, mi jo razkazal in se potožil, da najbrž eni komaj čakajo, da bo umrl, ker bo potem iz nje lažje izriniti slovenščino (on je namreč ves čas maševal in tudi druge cerkvene obrede opravlja! v domačem narečju); zdaj se spomnim novice, da je lani 6. septembra prenehalo biti njegovo srce, ki je okrog 40 let tudi bilo za slovensko besedo med porabskimi Slovenci; zdaj v mislih prebiram vse, kar je bilo zapisano ob njegovem pogrebu; zdaj pa me pot vodi na gor-njeseniško pokopališče, kjer sem se pred dnevi ustavil ob njegovem grobu. Kot je bil Janoš skromen, je tudi skromno njegovo zadnje počivališče. In kar ostrmel sem, ko sem opazil, da je na križu napis samo v madžarskem jeziku. Zgodilo se je torej tako, kot je to postala navada za vse, ki jih pokopajo. Sekoč, pred več kot desetimi leti, so na nagrobnike še napisali »Eti pocsivle...« in druge napise v domačem (slovenskem) narečju, zdaj tega več ni. Vsi novi napisi so le v madžarščini.- Mar po smrti Slovenci niso več Slovenci? Vem, da ni prepovedano imeti slovenskih ali dvojezičnih napisov, ne vem pa, zakaj jih nikomur več ne napišejo.
Besedilo in posnetek: Jože Graj
STRAN 24
VESTNIK, 31. MARCA 1988
naši kraji in ljudje
KRIŽEVCI NA GORIČKEM
SREDIŠČE — SZERDAHELY
Nevolje na Ovčkovem bregu
Tako kot Cankarjev hlapec Jernej tudi Koloman Pojbič iz zaselka Ovčkov breg v Križevcih na Goričkem išče pravico na več straneh. Kakšna krivica pa naj bi se mu godila?
Ko je že potrkal na več vrat, se potožil, kaj ga teži, pa se ni še nič zgodilo, se je oglasil še pri nas. Pravzaprav smo na njegovo vabilo mi prišli k njemu. In tam so se oglasili že tudi inšpektorji.
»Leta 1974 smo si v dolinici pod domačijo iz lastnega zajetja napeljali v hišo vodovod. Takrat še nismo slutili, kakšne križe in težave bomo zavoljo tega še imeli. Do danes smo namreč morali zamenjati (previti) že tri vodovodne črpalke, saj nam ob vsakem večjem deževju odpadna vo
Koloman Pojbič nam je pokazal eno izmed mest na poti, kjer se skoraj ne morejo več voziti na njive. Lastnikov je še več, toda nihče ne'stori nič, da bi pot popravili. Koloman je mnenja, da bi morala priskočiti na pomoč krajevna skupnost, predsednik sveta KS, Elemir Hari, pa nam je dejal, da za njivske poti morajo skrbeti lastniki sami. (Foto: J. G.)
da >poplavlja< zajetje, da potem črpalka pregori. To pa se dogaja zato, ker vaška cesta nima urejenih obcestnih jarkov. Poleg tega pa se v studenec zlivajo tudi odpadne vode s sosedovega grunta. Tako ostajamo večkrat brez vode. Takrat smo prisiljeni, da si jo vozimo iz bližnjega potoka. Vse to nas je doslej stalo veliko živcev, pa tudi precej denarja smo porabili za čiščenje in obnovo zajetja,« se nam je potožil Koloman. Sanitarni inšpektor z uprave za inšpekcijske službe pomurskih občin v Murski Soboti Andrej Virag, ki si je stvar ogledal, je naslovil krajevni skupnosti dopis, v katerem navaja, da je sanitarna inšpekcija izdala odločbo
Robland
machines belgium
industriaimport
Belgija
o
obvešča cenjene kupce, da je razširila svoj zastopniški program in vam iz konsignacijskega skladišča nudi hobi program lesnoobdelovalnih strojev
kombinirani mizarski stroj
ROBLAND X 260 širina skobljanja 26 cm, 5 operacij
kombinirani mizarski stroj
ROBLAND K 31
širina skobljanja 31 cm, 5 operacij
DOBAVA TAKOJ
Nadomestni deli in servis zagotovljeni v konsignacijskem skladišču VRHNIKA, Kolodvorska »	i.
Informacije: INDUSTRIAIMPORT, Gosposvetska 13
Ljubljana, telefon (061) 314 7bZ
za ureditev vodnjaka, komunalna inšpekcija pa bo izdala odločbo strankam za ureditev zemljišč. Komunalni inšpektor Nace Žu-nič in vodnogospodarski inšpektor Franc Kegel pa sta po ogledu sestavila zapisnik, v katerem predlagata, da mora lastnik krajevne ceste na Ovčkovem bregu
urediti jarke in prepuste za odvajanje vode ter poskrbeti, da bo cesta redno vzdrževana.
Pa še ena stvar Pojbičeve zelo teži. To je pot, po kateri se morajo voziti na polja. Toda še v sušnem vremenu se tam težko vozijo, ko je dež, pa se ta pot na nekaterih mestih spremeni v veliko mlakužo. Zato imajo pri spravilu poljskih pridelkov velike težave. Koloman nam je potožil, da se krajevna skupnost za vse to ne zmeni.
DRUGA PLAT MEDALJE
Seveda nas je zanimala tudi druga plat medalje in na krajevni skupnosti so nam zatrjevali, da ni vse tako, kot pripoveduje Poj-
bič, češ da se tudi z njegovega dvorišča (gnojišča) steka voda proti vodovodnemu zajetju in da tudi oni spuščajo odpadne vode na sosedov grunt. Kar se tiče vzdrževanja vaške ceste, pa so nam pojasnili, da je ob njej okrog 80 centimetrov globok jarek in da je Pojbičev sosed Edvard Ovček odgovoren, da ob nalivih čisti odtoke. Zaradi tega je celo oproščen drugih vaških del. Pojbičevi pa da se že več let sploh ne odzivajo na delovne akcije v krajevni skupnosti.
O tisti poti, ki vodi Pojbičeve na njive, pa so nam povedali, da je to pač poljska pot in da je krajevna skupnost ni dolžna vzdrževati, temveč lastniki zemljišč sami.
Mišljenja o problemih na Ovčkovem bregu se torej razhajajo. Težko je biti razsodnik. Da se bodo zadeve uredile, pa bo najbrž morala vsaka stran kaj postoriti.
Jože Graj Silva Edry
Med gasilci veliko mladih
V gasilskih vrstah v radgonski občini zaenkrat še ne občutijo pomanjkanja članstva. Tako je v 36 društvih — od tega je pet industrijskih — prek 3.200 članov. Med njimi je nad 200 žensk in prek 250 pionirjev.
Vse kaže, da znajo med pionirji vzbuditi veliko zanimanje za včlanjevanje prek pionirskega gasilskega tabora, ki je v začetku avgusta ob Negovskem jezeru. Tak tabor bodo pripravili tudi letos in pričakujejo, da bo udeležba še večja kot lani,* ko je sodelovalo prek 180 pionirjev.
Nasploh je za gasilska društva v občini zanimivo to, da je v njih veliko mladih.
Franci Klemenčič
Središče je majhna gorička vas ob jugoslovansko-madžarski meji. Okrog trideset hiš ima, je brez trgovine in gostilne, le gasilski dom stoji sredi vasi. Toda tudi tu se ljudje rojevajo, živijo, se veselijo in žalostijo, pa umirajo. Delček tega življenja poskušamo ujeti tudi mi. Obiščemo dve domačiji in izkaže se, da so pri obeh doma Vorbševi.
KMETIJA BREZ ŽENSKE ROKE
Na dvorišču nas pozdravi majhen črn kuža. Kaže, da se ne hu
Gyula starejši in Gyula mlajši za mizo, na kateri so košare, ki so jih spletle očetove roke.
duje na nenapovedane goste, tako da nam dovoli vstopiti v hišo. V kuhinji najdemo dva možakarja, očeta in sina, in obema je ime Gyula. »Sama sva,« pravi 78-le-tni oče, »že dobra tri leta, odkar mi je umrla žena. Imam še dve
— CERKVENJAK-----------
Oživljajo domačo pesem in navade
Kulturnoumetniško društvo Jože Lacko v Cerkvenjaku je tudi za letošnje leto sprejelo obširen program. Načrtujejo organiziranje raznih koncertov, gledaliških predstav amaterskih skupin in organizacijo svojih kulturnih prireditev. Tako bodo člani cerkvenja-škega kulturnega društva oktobra pripravili še tretje Srečanje ansamblov narodnozabavne glasbe Cerkvenjak 88.
Za konec meseca so pripravili tradicionalno kulturno prireditev Po domače z ljudskimi godci in pevci. Z njo ohranjajo lepo domačo pesem in oživljajo običaje in navade, ki so pred leti spremljali delo na kmetijah ter krajšali dolge zimske večere ob predenju, »česanju« perja, luščenju semena in drugih opravilih. Na prireditvi bodo, poleg domačinov, sodelovali še pevci iz Vidma ob Ščavnici in folklorni skupini iz Jurovskega dola in Gradišča v Slovenskih goricah.
Franc Bratkovič
VKLJUČEVANJE MLADIH
Gasilci v Trnju so na občnem zboru izvolili novo vodstvo in sprejeli program dela za letošnje leto. Lotili se bodo gradnje prepotrebnih vodnjakov za gašenje in pripravili dokumentacijo za gradnjo gasilskih garaž ob vaškem domu v Trnju. V svoje vrste želijo vključiti tudi mlade. Za člane društva bodo kupili tudi nove uniforme.
Gasilce v Trnju bo poslej vodil predsednik Jožef Horvat, poveljeval pa jim bo Janez Kovač.	J. Ž.
Izkupiček za šolo v naravi Društvo prijateljev mladine Buč-kovci-Radoslavci je letos že tretjič organiziralo prireditev, katere izkupiček je namenjen za šolo v naravi učencev četrtih razredov osnovne šole.
Letos so se članice DPM odločile, da bodo prireditev posvetile dnevu žena. Za vse udeleženke praznovanja so pripravili večerjo, učenci osnovne šole pa so jih razveselili s kratkim kulturnim programom. Udeležba je bila velika in upamo, da bo tudi izkupiček zadovoljiv.
Za tako lep in pristen odnos se učenci najtopleje zahvaljujejo članicam DPM, saj bo tako staršem prihranjen denar za vožnjo v Ankaran, kjer bodo preživeli prijetnih osem dni.	Nada Tomanič
Življenje ob meji hčerki, ki pa sta poročeni, tako da živi ena sedaj v Domanjšev-cih, druga pa v Večeslavcih. Sicer pa kmetija ni tako velika, da ne bi zmogla vsega dela. Na okrog 8 hektarjih pridelujeva pšenico, koruzo, ječmen, v glav
nem vsega po malem. V hlevu je sedem glav živine, pa tudi dve svinji.« Potarna tudi nad cenami in težkim položajem kmetijstva nasploh.
Kako pa se kaj pozna, da ni ženske roke pri hiši? Na to odgovori 43-letni sin: »Saj ni tako hudo. Sam sem bil pri vojakih kuhar, pa se nekako znajdem med lonci in kuhalnicami. Skuham in spečem vse, kar je potrebno, tudi kruh. Tudi z drugimi gospodinjskimi opravili nimam težav.«
Kalman Vbrbš: »Na desetih hektarjih se ne da gospodariti, samo »ma-njariti«.
POT NA RADGONSKI GRAD 5.
Gornjeradgonski grad si tega gotovo ne zasluži! Zakaj mora biti odtok narejen tako malomarno? Tudi močno grajsko zidovje ni večno, zato bi morali te »slapove in jezera« ob njem odstraniti.
Prostega časa nimata veliko. Sin pravi, da ob večerih rad gleda televizijo, predvsem športne oddaje, tu in tam pa gre tudi v gostilno. Odkrijemo, da je oče mojster v pletenju košar iz suhega sena in plastike. Spletel jih je že čez 150 in uporabljajo jih sosedje, prijatelji in znanci.
DOM ŠTIRIH GENERACIJ
Druga kmetija, ki jo obiščemo je že na videz večja. Novi hlevi, na dvorišču traktor in druga kmetijska mehanizacija, velik silos, vse to je last Kalmana Voro-ša in njegove družine. Le ta pa je precej velika, saj živijo na kmetiji poleg gospodarja Kalmana še njegov sin Albin, njegova žena, vnuk Tibor in njegova mlada družina. Sin in vnuk sta bila med našim obiskom v gozdu, vendar pa nam je 84-letni gospodar vedel povedati marsikaj zanimivega: »Naša kmetija je res kar velika. Imamo 10 hektarjev zemlje, na kateri gojimo predvsem pšenico in koruzo. V hlevu je 17 glav živine, imeli pa smo jo tudi že več. Veliko problemov nam dela divjačina, saj nam je jeseni pojedla vso pšenico. Te težave pa se pojavljajo že dobrih deset let. Smo pač blizu meje, tako da lovci tu ne smejo streljati divjadi in zato je tu toliko več divjačine.«
Pokramljamo še malo o gospodarjenju in o tem, kako je bilo nekoč in kako je danes. »Ta trenutek res ni lahko kmetovati, saj človek ne ve, kaj bi gojil. Politika na tem področju se nenehno spreminja in pri tem smo kmetje nekakšni poskusni zajčki. Poleg tega nas je na naši kmetiji toliko, da bi lahko obdelovali več zemlje, kot je sedanjih 10 hektarjev. Mislim, da se na 10 hektarjih ne da gospodariti, samo »manjari-ti«, je končal naš gostitelj.
Poslovili smo se in prašna makadamska cesta nas je popeljala domov.
Silva Edry
VESTNIK. 31. MARCA 1988
STRAN Lo
KOVINOPLASTIKA J
61386 STARI TRG PRI LOŽU
VARČUJMO!
LETVE ZA DODATNO STEKLO
Miniaturna izvedba letve in pritrdilca je komaj opazen dodatni element.
Z dodatnim steklom bistveno zmanjšamd prehod toplote skozi steklo.
Tako prihranimo 4—8% stroškov ogrevanja.
PREDNOSTI:
•	zmanjšanje transmisijskih izgub (prehod toplote skozi steklo)
•	preprosta montaža po načelu NAREDI SAM
•	dodatna toplotna in zvočna izolacija prostorov
•	manjša možnost rosenja
•	izdatek, ki se v kratkem povrne informacije po tel. (061) 707-422
PRODAJAMO TUDI POSAMEZNE PEČNICE RAZLIČNIH OBLIK IN BARV! PLAČATE LAHKO V 3 MESEČNIH OBROKIH!
kamin keramik rustik
TEHNIČNI PODATKI
	tip 110	tip 90
1.	nazivna moč 2.	velikosti:	11 kW	11 kW
- višina	1335 mm	1335 mm
- širina	1100 mm	900 mm
- globina	450 mm	450 mm
- prečnik dimne cevi	210 ali 120 mm	210 ali 120 mm
- višina od osi dimnika	840 mm	840 mm
3. teža:	250 kg	210 kg
4. prostornina kurišča	18 dm3	18 dm3
5. prostornina posode za pepel	9 dm3	9 dm’
6. zmogljivost ogrevanja	160 m3	150 m3
7. vrsta kurjave-drva. lignit, rjavi
Kamin KERAMIK ' je sobna trajno . žareča peč na trdo gorivo-drva in srednjekalorični premog. Ima zelo visok izkoristek energije. Z njim v prehodnih obdobjih (jesen-pomlad) privarčujemo 30% kurjave.
Kakovosten litoželezni vložek omogoča dolgo življenjsko dobo, dolgotrajno akumulacijo toplote in dolgo oddajanje toplote skozi keramično oblogo.
Na prednji strani kamina je veliko okno, tako da ustvarja gorenje prijetno domačnost in razpoloženje v prostoru. Čiščenje je preprosto, saj ima peč velik predal za pepel.
Pečnice so različnih oblik in barv, so ročno izdelane, so tudi ročno glazirane in se prilegajo vsakemu slogu stanovanjske opreme. Moč ogrevanja se
premog
OD OPEKARNA
SSSŠ PRAGERSKO
62331 PRAGERSKO
PRAGERSKO 106, telefon (062) 817100
uravnava z zračnim regulatorjem in loputo na dimniku. Peč je zelo preprosto postaviti - suha montaža.
Oče ga je rad jemal na planino pod Stolom, mu pripovedoval in ga seznanjal z živalmi; pokazal mu je vsako sled, rožo, vsak grmič in ga naučil gledati lepoto na rave. Zato ga imajo bralci nadvse radi.
JANEZ JALEN (1891—1966), pripovednik in dramatik. Prešernov, Čopov in Finžgarjev rojak iz brezniške fare, po poklicu duhovnik, je že kot deček rad prisluhnil mo -žem iz vasi, ki so se v zimskih večerih zbirali v domači hiši, ka dill tobak in si pripovedovali zgodbe.
Najlepše Jalenove povesti
Janez Jafe«
| Zaposlen(a) pri:_________________________:--------------
I________________________________________________________
| Ta naročilnica zavezuje založbo in naročnika. More-
• bitne spore rešuje pristojno sodišče v Ljubljani.
I
| Datum:	Podpis:
Žlahtne planinske in kmečke povesti Janeza Jalena, izvrstnega ljudskega pripovednika, Slovenci prebiramo že celih sedemdeset let. Ovčar Marko pa je poleg Bobrov njegova najbolj znana povest. Zdaj, ko so vam na voljo v novem natisu, poskrbite, da boste tudi vi uživali ob neizumetničeni. živi besedi, ob njegovih ljubezenskih in furmanskih zgodbah, ki so nepozabno branje za vse starosti. Prepričajte se!
Nihče drug kot Janez Jalen vam danes ne more več tako živo pričarati neokrnjenih lepot prelepe Gorenjske izpred približno dvesto let, njenih ljudi in običajev. Njegovi junaki so kot gorske rože, vzcvetele med skalami in na zelenih planinskih tratah. Iz mesa in krvi so. radi delajo, še rajši ljubijo.
V planinski pokrajini okoli Bohinjskega jezera se odvijata tudi povesti Cvek kova Cilka in Trop brez zvoncev. Pisatelj je v Cvetkovi Cilki s svojim neugnanim iskanjem najintimnejših zvez med
NAJLEPŠE JALENOVE POVESTI lahko naročite oziroma kupite v knjigarnah, pri naših založniških poverjenikih ali z izpolnjeno naročilnico, ki jo pošljite na naslov:
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA. Titova 3. 61000 Ljubljana.
Prodaja po pošti.
NAROČILNICA
0102 2340
0176865
Priimek:
želim prejeti NAJLEPŠE JALENOVE POVESTI (v 3 knjigah) Cena 69.000 din
□ v 5 zaporednih mesečnih obrokih
0176843 0176854
Plačal(a) bom: □ po povzetju ob prevzemu knjig;
I , J I b , 0 j । 0 , o b 0 0 2 0 3
j Ime:
I Ulica (ali vas), št.
Pošta:
Poštna št.:
Leto rojstva:
Št. os. izkaznice:
človekom in naravnim okoljem, ki soodloča pri njegovem ravnanju, prikazal usodo Cvetkove domačije na Koprivniku.
Trop brez zvoncev, naša najlepša lov-sko-planšarska povest, kot jo je ocenila kritika, pa odkriva lepote bohinjskega kota in planinskega sveta okrog Komne.
Jalenove povesti vam bodo na nevsiljiv način odkrile polpozabljeno življenje s pristno naravo, kmečka dela in opravila, nekdanje običaje in navade. Zato ne odlašajte z naročilom.
Knjigo VOZARJI, ki jo sestavljajo povesti Ovčar Marko, Tri zaobljube in Izpodkopana cesta, boste prejeli takoj po naročilu zbirke, povesti Cvetkova Cilka in Trop brez zvoncev pa v dvomesečnih presledkih po prejemu prve knjige.
Cena kompleta: 69.000 din
Janez Jalen
OVČAR MARKO KOPANA CESTA BREZ ZVONCEV
TRI ZAOBLJUBE • IZPOD-CVETKOVA CILKA • TROP

STRAN 26
VESTNIK, 31. MARCA 1988
ZAGRIZENI KRIŽANKAH JOŽE TUŠ
»ZARADI KIHA JE SREDA NAJLEPŠI DAN!«
»Reševanje križank je zares zanimivo. Včasih smo s kolegi izpolnjevali razne uganke s pomočjo štoparice, ki je pokazala, kdo je bil najhitrejši in zmagovalec. Najlepše so skrite križanke, ki te navajajo na logično razmišljanje, hkrati pa se moraš ob tem tudi nečesa naučiti. To je morda eden najlepših človekovih konjičkov. Ko ste najbolj utrujeni, si ob uspešni rešitvi kake križanke ali uganke najlaže spočijete!«
Teh nekaj misli reševalcev križank nedvomno veliko pove. Kdo neki med nami ni bil vesel ob uspešni rešitvi kake križanke in seveda tudi ob nagradi, če je imel srečo pri žrebanju? Zdi se, da je že v človeku samem žilica tekmovalnega duha, ki mu ne da miru ir ga vedno žene naprej. Na ta način pa se obenem krepi naš um. Za najbolj zagrizenega reševalca križank in drugih podobnih ugank daleč naokoli šte-
jih ne najdete v nobeni literaturi.«
In potem sem drezal še naprej! Zanimalo me je, katere križanke oziroma uganke ga najbolj navdušujejo. Brez oklevanja je odgovoril: »Všeč so mi vse križanke, razen slikovnih, ki so po mojem mnenju prekratke, pa tudi opisi niso po mojem okusu. Rad imam navadne, klasične križanke, kriptograme, križanke iz sredine, italijanske, mozaike, zlo-
ZAGRIZE-NOST, KI JI NI PARA -To lahko brez pretiravanja trdimo za Jožeta Tuša iz Murske Sobote, kateremu pomeni reševanje križank in drugih ugank pravo razvedrilo in poseben konjiček, ki ga ne bi zamenjal za nobenega drugega. Foto: N. Juh-nov.
ti, zjutraj pa je treba na delo. Moram reči, da me je k reševanju že zdavnaj pritegnil, saj mu pomagam pri iskanju izrazov. S tem se tudi sama izobražujem.« To velja tudi za hčerki Andrejo in Senko, ki obiskujeta drugi oziroma četrti letnik Srednje družboslovne in ekonomske šole v Murski Soboti. Čeprav nimata dosti časa za reševanje križank, ki ju veseli, pa radi priskočita na pomoč, ko jih je treba prepisovati.
TUDI V POMURJU KLUB REŠEVALCEV KRIŽANK?
Reševalci križank imajo gotovo svoj sistem reševanja najtrših orehov. Tako je tudi pri Jožetu Tušu. »V bistvu imam za vsako križanko drugačen sistem. Pri klasični križanki najprej rešujem vodoravno in navpično ter vpišem v vsako polje črko, pa čeprav ta ni pravilna. Ko je v celoti
rešena, preverjam vsak sumljivi izraz v literaturi in šele potem pošljem križanko. Naročen sem na Kih, vedno pa pošljem najmanj tri rešitve, kajti takrat je večja možnost za dobitek.« In kakšna je njegova velika želja?.
»Tudi v Murski Soboti bi lahko ustanovili skupino reševalcev križank, ki bi se enkrat mesečno dobivali, poklepetali, se pogovorili o neznanih izrazih in si s tem utrjevali znanje. Sam sem član kluba reševalcev Domen v Trebnjem, kjer izdajajo mesečno glasilo, v katerem so vsi rezultati tekmovanj, plačujemo pa tudi članarino. Ker je za nas to nekoliko predaleč, bi spričo velikega števila reševalcev križank lahko tudi v Pomurju ustanovili podoben klub ali vsaj skupino. Saj navsezadnje iz malega raste veliko, kajne?!«
MILAN JERŠE
KATV tudi v
Murski Soboti?
Najbrž bodo prej ali slej tudi v Murski Soboti položili kable za televizijski signal, saj so že pred časom ustanovili iniciativni odbor za kabelsko televizijo. Tačas pridobitev ni huda nuja, zato ni v referendumskem programu. V krajevnih skupnostih mesta Murska Sobota so za zdaj pomagali z manjšo vsoto denarja za plačilo izdelave predračuna za dokumentacijo. Ce pa se bodo odločili (v krajšem ča-su) za redne P”*!*^*’ potem si bodo finančno breme morali razdeliti bodoči »odjemalci« kabelskega televizijskega signala. Enako seveda stroške montaže.
V iniciativni odbor bodo pritegnili strokovnjake iz različnih po-dročij. Poenotiti se bo tudi treba, kaj pravzaprav hočejo od kabelske televizije. Ce zdaj poudarjajo, da ne le odstranitev anten s streh in več programov, seveda tudi satelitskih, ampak tudi možnost interne televizije. Vse to ni utopija, res pa je, da je treba za pridobitev navdušiti kar največ gospodinjstev (krepko čez polovico), sicer navdušenci hudega finančnega bremena ne bodo zmogli. Kot zgled naj navedemo Čakovec, kjer so proti koncu lanskega leta sprožili podobno akcijo, vendar so zamisel preložili za boljše čase, kajti naložbo je bilo pripravljeno podpreti manj kot 60 odstotkov gospodinjstev. Z dobro akcijo, pripravljenostjo občanov, organizacij združenega dela in raznih strokovnih inštitucij ideja o kabelski televiziji v Murski Soboti lahko prodre. Sicer pa so v novem stanovanjskem bloku, ki ga grade v Kocljevi ulici, predvideli postavitev velikega televizijskega »krožnika« (antene za celo mesto).
Š. S.
za šampione današnjega dne

jejo Jožeta Tuša iz Murske Sobote, vodjo skladišča v tozdu Kar-tonaža Pomurskega tiska. »Začel sem z majhnimi križankami v Cicibanu, nato v Tovarišu z rubriko Kaj veš—kaj znaš. To je bilo pred približno petnajstimi leti, in sicer pri prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Nadaljeval sem v vojski in vse do danes. Veliko časa za reševanje križank je zlasti pozimi. Zame je to zelo zanimiv konjiček. Zanj imam veliko literature in vsaka tabela, statistika ali karkoli podobnega mi prav pride. Poleg tega ši izrezujem imena nagrajencev, v veliko pomoč pa so mi tudi telefonski imeniki, enciklopedije, leksikoni, Slovenski pravopis, Slovar slovenskega knjižnega jezika itd. Česar ne najdem doma, poiščem v Pokrajinski in študijski knjižnici,« mi je s posebnim navdušenjem pripovedoval Jože Tuš.
KNJIŽNICA V STANOVANJU
In potem sva se preselila v njegovo stanovanje, ki je pravcata mala knjižnica. »Imam resnično veliko knjig, naštel sem jih 1320, ki jih ne bi nikoli prodal. Nekaj jih je tudi v nemškem jeziku. Poleg tega sem naročen na reviji Življenje in tehnika ter Zdravje. Seveda imam zbrane tudi vse številke Kiha in Stopa, v katerem najdem imena filmskih igralcev, pevcev in sodobnih ansamblov. Te si tudi posebej zabeležim, ker
govnice, 2 + 1 itd. Rešitve pošiljam v glavnem v Kih in sobotno Delo, včasih pa me primamijo zveneče nagrade tudi kam drugam. To pa ni nikoli plačano, saj so časopisi, znamke in kuverte danes že precej dragi.«
NAJTEŽJI JE MOZAIK
Naslednja misel, ki jo je izrekel, je gotovo zelo zanimiva. »Sreda je zame najlepši dan, ker se takrat pojavi novi Kih, v katerem je veliko zanimivih križank in je vsak izraz preverjen. Zame je najtežji mozaik, ker ne moreš preveriti pravilnosti rešitve; opisi so namreč samo vodoravno. Nagradne uganke v Kihu rešim običajno v treh do štirih urah, zgodi pa se tudi, da rešujem ves teden, dokler ne najdem dokončne rešitve. Sposoben sem, da eno črko iščem dva tedna, ker ne morem pustiti, da bi ostala križanka nerešena. Zato se ta zadeva marsikdaj zavleče pozno v noč; tudi do druge ure zjutraj. Tedaj se najbolj razburja žena, ker bi rada spala, jaz pa nočem odnehati.«
»Tp je takoj potrdila žena Anica, ki je že več kot 26 let delavka v tovarni Mura. »V našem majhnem stanovanju je ta soba neke vrste dnevna, poleg tega pa je v njej tudi moževa knjižnica, povrh pa še spalnica. Ko on rešuje križanke, jaz ne morem spa-
SVET KS GORNJA RADGONA BO PODPISAL POGODBO Z ELRADOM
Kabelska tv samo za del mesta
Kljub podaljševanju roka za prijavo in podpisovanje pogodb•v Gornji Radgoni niso mogli zbrati dovolj mteresentov, ki bi zelel septembra gledati televizijske in satelitske programe omrežju. Največji izpad je bil prav v stanovanjskem nas£ največ prijav s strnjenega območja pa je v delu o	-
ske ulice. Zato bodo za te (okrog 70 jih bo) tudi' P°‘^"’“ k tem da bo za vse, ki se bodo še dodatno P”!®*1** .....j J* x din8r. enaka kot na začetku podpisovanja pogodb (okr g jev). Okrog 80 občanov iz krajevne skupnosti	„radbeni od-
močno želi priključitve na kabelsko omrežje. Po _ z sveta bor za gradnjo kabelskega omrežja je samo in ic	•
KS) zbral prijave. Ker je DO Elrad močno	, si_
bližini sedeža delovne organizacije	J* nila osnovnj
stem, bo v svojih zahtevah nekoliko popustila n p ! kabel do Murinega tozda Moda ter nato naprej p drugega pa proti Črešnjevcem čeprav seji>n »fin«lahko gra<lni bi bilo, da bi bili bolj popustljivi nekoliko prej, p kabelsko omrežje po celem mestu Gornja Radgon	pejek
PAŠTETA KEKEC JE NAGRADILA SVOJE ZVESTE OBOŽEVALCi 200 kartic Podarim — dobim 7 mopedov TORI
VEŠNA lNDUSrRlJA n o VlPSka SOBO’A
Srečni dobitniki mopedov:
1 DARKO KNAUS, Naselje 14 divizije 81, 69000 MURSKA SOBOTA
2.	DAVID LUŽAR, Jerajeva cesta 19, 61240 KAMNIK
3.	SEBASTIJAN BLAGUŠ, Dupleška cesta 101, Brezje, 62000 MARI-
BOR
4 BORIS PETEK, Nedelica 52/c, 69224 TURNIŠČE
5 OLGA KRSTOVSKI, Ihan 110, 61230 DOMŽALE
6 NATAŠA BOŽIČ, Hum 39, 65211 KOJSKO
7. CVETKA ŠKULJ, Ruska 11, 61000 LJUBLJANA
Zahvaljujemo se za zaupanje in sodelovanje v naši nagradni igri!
PAŠTETA KEKEC JE PAČ PAŠTETA KEKEC!
MESNA INDUSTRIJA n.sol.o. .
MURSKA SOBOTA /
VESTNIK, 31. MARCA 1988
STRAN 27
ne zgodi se vsak dan
Našli smo jo v publikaciji Ob Dravi in Muri avtorja Matjaža Ježa iz mariborskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pod sliko je podpis: fosilno deblo hrasta je zelenelo pred 1500 leti. Recimo, da gre za prispodobo, ki izraža posledice vse obsežnejših zemljiških operacij — hidromelioracij in vodnogospodarskih ureditev — ter regulacij potokov v pokrajini ob Muri. »Novonastajajoča kulturna krajina je po takih posegih videti oropana vseh omejkov — pasik, živih mej, grmov in dreves, ki so jih mogoče zasadili še naši dedje in jih ohranili, da se >lahko ptič na veji spočijem Očitno današnji pridelovalci hrane, ko sedijo na visokih traktorjih, ne pomislijo niti na počitek ptičev niti na svoj lastni počitek v senci velikega drevesa med oranjem obširnih polj,« beremo v najnovejši knjižici pomurskih naravovarstvenikov Zeleni list. Je komentar sploh potreben ?
RODOVNIŠKI »POPADKI« TUDI PRI NAS
Na oni strani Atlantika se je iskanje družinskih korenin začelo kmalu po uspešnem filmu in televizijski nadaljevanki Korenine (videli smo jo tudi pri nas), še povečalo pa se je po seriji Saga o Forsytih. Odmevi tega zanimanja so segli tudi do nas. V Slovenijo je prišlo že več potomcev naših izseljencev, ki so bivanje v »old Country« izkoristili za iskanje podatkov o svojih prednikih.
Zanimanje za genealogijo pa je pljusknilo tudi na evropsko stran Atlantika. Vse več ljudi v zahodni Evropi brska po matičnih knjigah in drugih dokumentih in išče svoje rodovne korenine. Hkrati pa se s tem poslom pridobitniško ukvarja vse več bolj ali manj strokovno podkovanih ljudi. Po podatkih Narodnega arhiva v Parizu je lani brskalo po dokumentih kakih
ZGANJARNE
V SOVJETSKEM
PODZEMLJU
Eden od ameriških profesorjev ekonomije prepričljivo dokazuje, da je Sovjetska zveza naredila veliko napako, ko je v protialkoholni gonji podvojila cene žganim pijačam. S tem niso zmanjšali porabe, ampak naredili veliko uslugo skrivnim destilarnam (samo-gonom), ki so močno povečale proizvodnjo in razpredle široko prodajno mrežo. Posel je tvegan, žepi iznajdljivih žganjarjev pa se hitro polnijo. Vodka je dobila tako veljavo, da mimogrede zamenjuje gotovino. V Sovjetski zvezi se torej dogaja nekaj podobnega, kot na ameriških tleh med prohibicijo.
Ameriški profesor tudi trdi, da zaslužijo ljudje, ki se ukvarjajo s črnimi dejavnostmi, tudi do desetkrat več kot tisti v državnem sektorju. Teklo je, teče, teklo bo, kjer se bo odkrilo, bo pa hudo ...
20.000 poklicnih in amaterskih genealogov.
Iskanje pozabljenih družinskih vej ni lahek posel. Ce gre za slavne osebnosti, problemov ni, saj že tradicija zahteva izdelane rodovnike. Težave so pri izdelavi rodovnikov običajnih smrtnikov. Novopečeni genealogi, ki žive od teh storitev, so pravzaprav mešanica detektivov in zgodovinarjev. Obljubljajo sicer hitro in natančno delo, ki ga opravijo v nekaj tednih, medtem ko bi za isto opravilo nestrokovnjak porabil leta, vendar pa niso poceni.
In kako daleč v preteklost lahko pridejo? Odvisno od dežele, od koder so predniki. Najbolj dokumentirane arhive imata v tem pogledu Francija in Italija, kjer je mogoče nekaterim rodbinam slediti vse v 15. ali celo 14. stoletje.
OPEKARNA KOŠAKI/MARIROR £9
Šentiljska 116, telefon 062/21 018, 24 907
GRADIMO SODOBNO
Novost na našem tržišču -izolacijska opeka
modularni blok z mi-kroporami.
IZOSKOK omogoča:
•	dobro toplotno in zvočno izolacijo
•	toplotno stabilnost
•	prihranek energije do 21%
•	ekonomično in enostavno gradnjo
IZOSKOK vam pomaga prijetno preživeti vroča poletja in mrzle zime.
/e


ČISTO PO BALKANSKO
Ob velikih stanovanjskih težavah si nekateri brezdomci tudi nezakonito pridobijo stanovanja. Zelo izviren je bil v Prištini Hasan Zečiri, ki se je pred dvema letoma na silo vselil v prostore svoje delovne organizacije in od tam nima namena oditi. V pisarni Grmije-komerca živijo poleg Zečirija še trije člani njegove družine in drugi sorodniki. Elektrike in drugih komunalnih dobrin ne plačujejo, velikokrat so se tudi že pritožili, da jih delavci Gr-mijekomerca, ki ostanejo v službi po 15. uri, motijo pri popoldanskem počitku. Zečiri se je z družino vselil v prostore delovne organizacije zato, ker ni bil zadovoljen z razdelitvijo novih stanovanj. Sodišče v Prištini je sicer odločilo, da se mora izseliti, odločitev pa še ni bila izvršena, ker manjka — izvršitelj.
V Rakičanu srečanje bradatih
Horvatovega Tineka mnogi Sobočani poznajo kot iskrivega šaljivca, humorista in kitarista, do letošnjega dneva žena pa tudi kot bradača. Čeprav je skoraj vedno nasmejan, si je namreč moral zaradi zgubljene stave obriti skrbno negovano brado, in to s solzami v očeh. V družbi je namreč stavil, da na dan žena ne bo zaužil niti kapljice alkohola in da bo ves dan popolnoma trezen. Prijateljem pa se je zdel malce sumljiv, zato je moral pihniti v balonček. Na ženski praznik res ni pil, je pa zvečer pred njim in ... šla je brada. Vse do konca meseca je moral hoditi naokrog skrbno obrit; tudi to je bilo namreč določeno v stavi.
Danes se izteka zadnji dan in hudobnež se je domislil nečesa svojevrstnega — za jutri (v petek popoldne) je povabil v gostišču na letališču v Rakičanu vse bradate znance in prijatelje — lahko pa pridejo tudi drugi bradači — na »zalivanje« njegove brade. Vsak bo sicer moral seči v svoj mošnjiček, zato pa jih bo med ceremonialom zastonj zabaval na hitro sestavljeni ansambel Čiste brade. Do česa takega res ne pride vsak dan. »To bo hec,« pravi hudomušni Tinek, ki nestrpno čaka na po-
Igra narave — neločljiva od korenin navzgor______
novno »brstenje« svoje brade ...
POSODOBLJENE AMERIŠKE TOLPE
Bolj poredko se zgodi, da katera država objavi statistične podatke, ki ji niso preveč v ponos. To velja posebno za vzhodne, bolj prostodušne pa so glede tega zahodne države. ZDA so objavile celo lestvico uličnih tolp.
Največ uličnih tolp v Združenih državah Amerike je v Los Angelesu, Chicagu in New Yorku. Policija je prepričana, da so člani teh tolp vsako leto krivi za več tisoč ropov in umorov. Najhujše je v Los Angelesu, kjer je kar 600 tolp, ki štejejo 17.000 barabinskih članov. Lani naj bi bili krivi za 387 umorov. Na drugem mestu je Chicago, ki ima 100 tolp, v katerih je zbranih 10.000 huliganov, tretji pa je New York, ki premore »samo« 50 tolp in 5.000 članov. Policija je sporočila, da so »dobri stari časi«, ko so bili huligani oboroženi z noži, verigami in le redko z majhnimi pištolami, že minili. Zdaj so tolpe opremljene s puškami in avtomatskim orožjem, pa tudi razstreliva se ne branijo. !n še nekaj: v mnogih nasilnih dejanjih tolp »imajo glavne vloge« predvsem mladoletniki.
Čudne manire — v Trst po lire
V predelih ob italijanski meji je čedalje več ljudi, ki vsak dan ali občasno hodijo na delo v Trst in si pollegalno služijo lire. Najbolj iskane so gospodinjske pomočnice. Tudi moški imajo priložnost zaslužiti kakšno liro s kmetijskimi, zidarskimi in drugimi deli, zanimivo pa je, da so ta fizično težja dela plačana skoraj prav tako kot gospodinjska.
Gospodinjske pomočnice so torej onkraj meje najbolj iskane. Njihovo delo je nakupovanje, pomivanje posode, likanje, čiščenje, kuhanje. Zanje kot da ne velja odlok, da noben tujec, ki nima urejenih dokumentov, ne more delati v Italiji. Očitno gospodinjskim pomočnicam gledajo skozi prste tudi oblasti.
Na uro plačujejo v Trstu šest do sedem tisoč lir. Ta tarifa velja že vrsto let. Zaradi padanja vrednosti dinarja vrednost lire raste, s tem pa tudi zaslužek naših ljudi, ki vsak dan ali občasno hodijo v Trst na delo. Tako italijanski delodajalci lahko dobijo delavca, le telefon jim je treba zavrteti. Mnogim se to bolj splača kot redno zaposlovanje delavcev.
Po sklepu italijanske vlade, da tuji delavci iz držav, ki niso članice EGS, ne morejo ostati v Italiji, če nimajo urejenega statusa, so mnogi naši rojaki morali zapustiti Italijo. Prinesli so privarčevane lire, pa tudi probleme. Delovne dobe in socialnega zavarovanja jim ne bodo nikoli priznali. Da lira ni samo sladka, pove tudi primer našega državljana, ki je več kot 20 let delal v Italiji, potem pa je moral to državo zapustiti, ker ga delodajalec ni imel prijavljenega.
PRIČAKUJEMO VAŠ OBISK - ZADOVOLJNI BOSTE!
JOŽE IN BRANKA GRABAR
SELO 30 A
69207 PROSENJAKOVCI
Telefon: (069) 72-713
Poleg ponujenih kosil oz. večerij vam pripravimo tudi obroke po vaši želji in seveda - DOMAČO ŠUNKO, KLOBASE IZ ZASEKE, MORSKE RIBE, ŽABJE KRAKE, POSTRVI TER RAZNE SLADICE. Posebej priporočamo SVEČANE VEČERJE IN KOSILA za manjše skupine. Cene naših storitev so konkurenčne.
Nenavadna ozdravitev
V britanskem psihiatričnem časopisu poročajo o čudni »samoo-zdravitvi« duševnega bolnika. Gre za 19-letnega Kanadčana, ki je tr pel za hudo obliko obsesivne fobije, podobne, kot je mučila, v sicei precej blažji obliki, tudi našega slavnega znanstvenika Nikolo Teslo. Fant si je zaradi nepremagljivega strahu pred okužbo petdesetkrat na dan umival roke in vsake pol ure hodil pod tuš. Njegov strah je bil tako velik, da je moral zaradi tega opustiti študij. Žal mu tudi psihiater ni mogel kaj prida pomagati.
Ozdravitev je prišla po neverjetni poti. Ko se je potožil materi, da se strašansko slabo počuti, mu je nekega dne živčno odgovorila: »Ubij se!« In fantje to tudi poskusil storiti. Vzel je pištolo in se ustrelil v glavo.
Toda nič strašnega se ni zgodilo. Samomor mu ni uspel in odnesel jo je z manj zahtevnim zdravniškim posegom. Ko je okreval, se je pokazalo nekaj nenavadnega. Znebil se je strahu pred okužbo in izginila je obsedenost po stalnem umivanju.
Zdravniki menijo, da si je mladenič pri poskusu samomora uničil del možganov, in to prav tisti, kjer so se porojevale njegove duševne stiske. Zdaj nadaljuje študij in živi normalno življenje.
STRNJENO V VRSTIČKE
Voditelji muslimanskih gverilcev na severu Afganistana so svojim članom prepovedali kajenje. Utemeljitev: tobak škoduje zdravju, veliko stane, njegova prodaja pa ni v skladu s koranom ...
Mednarodna študija je izpodbila trditev, da so deklice v računanju slabše od dečkov. Še več: v nekaterih državah so celo boljše od dva do šest odstotkov ...
Avstralska anketa je pokazala, da vsak peti Avstralec meni, da sme mož tepsti ženo. Pa še druga stran: sedemnajst odstotkov anketiranih Avstralk meni, da je dobro, če jih njihovi možje občasno premlatijo ...
VSE GLASNEJŠE NIZOZEMKE
Medtem ko so se po vsem naprednem svetu končale še zadnje proslave ob mednarodnem dnevu žena, se nizozemskemu ministru za socialna vprašanja ježijo lasje. Ne samo doma, tudi od drugod mu očitajo, da njegova država-z nekaterimi predpisi diskriminira ženske. Evropsko sodišče pravice iz Luxemburga pa mu je poslalo takole obtožbo :
»Nizozemska diskriminira poročene ženske pri nadomestilih za brezposelnost, s tem pa krši ne le listino Združenih narodov, ki govori o enaki pravici moških in žensk do dela (in s tem tudi do nadomestila med brezposelnostjo), temveč tudi temeljna pravila, ki jih morajo spoštovati vse članice Evropske skupnosti.«
Kriv je pravzaprav predpis, ki so ga na Nizozemskem sprejeli konec leta 1984. Ta namreč predvideva, da so do nadomestila za brezposelnost upravičene le tiste poročene ženske, ki so ostale brez dela po 23. decembru 1984. Pa še to le šest mesecev, medtem ko lahko samske ženske računajo na pomoč države dve leti. Za moške veljajo drugačna pravila: tako poročeni kot samski dobivajo nadomestilo dve leti in pol.
Zaradi tega je narasla temperatura ne le v parlamentu, temveč tudi drugod po državi. Stvar pa ima še eno plat, ki je pred leti menda tudi vplivala na sprejetje inkriminiranega predpisa in zaradi katere zdaj odlašajo z novimi ukrepi. S 670.000 ljudmi, ki čakajo na uradih za zaposlovanje, sodi Nizozemska med države z visoko stopnjo brezposelnosti (14 odstotkov). Delež žensk je vse prej kot zanemarljiv. Vlada se še vedno obotavlja. Za zdaj skuša pomiriti strasti s trditvijo, da bodo na sklep evropskega sodišča odgovorili v prihodnjih dneh.
Vse bi še nekako šlo, le nekaj kilogramov se moram znebiti v tej pomladi...
STRAN 28
VESTNIK, 31. MARCA 1988
VELIKONOČNE DOBROTE
Piščanec s šunko
Prava velikonočna pojedina po starem se je ohranila le ponekod, kjer seveda imajo dovolj denarja. V to pojedino spada nekajkilogramska šunka za družino z naribanim hrenom in kuhanimi jajčki. Tradicija velikonočnih obredov se je menda začela že v 10. stoletju, šunka kot najboljše meso pa je bila na mizi zato, ker se ljudje pred veliko nočjo postijo in so seveda po postu zelo lačni. Ob tem prazniku pa je mogoče iz delov šunke napraviti tudi več različnih jedi, med njimi tudi polnjenega piščanca z nadevom iz šunke.
V nadev za polnjenje piščanca zmešamo jetrca, gobe, lahko pa tudi naribano šunko, ki nam ostane od velikonočnega kosila. Gobe, jetrca, naribano šunko torej zmešamo z zdrobljeno in namočeno žemljo in začinimo po svojih zahtevah, dodajmo še kuhano narezano jajčko in s to zmesjo napolnimo piščanca. Piščanca pecimo v namaščeni posodi.
KDAJ BODO MALEMU ZRASLI LASJE?
Nekateri otroci se rodijo z uglednim čopom las, druge pa krasi nežen puh. Le redko imajo novorojenčki čisto plešo. Ne glede na to, ali imajo lase ali jih nimajo, je vsem skupno: prva menjava las je že za njimi.
za vsakogar nekaj
NOVA SKODA -FAVORIT 136 L
Že v tretjem mesecu nosečnosti se pri zarodku razvijajo prvi lasni mešički, iz katerih naj bi pognali lasje. V četrtem mesecu lasje res začnejo rasti. Ti so kratki, tanki, skoraj brezbarvni in pokrivajo vse telo. Normalno izpadejo nekaj tednov pred porodom. Samo nedonošenčki se včasih rodijo s temi prvimi lasmi. Še v materinem telesu jih nadomesti močnejši puh, na nekaterih delih pa že lahko zrastejo trajni lasje. To sta dve vrsti las, ki jih premoremo vsi, tudi odrasli. Mehki in tanki puh raste po vsem telesu. Včasih, stari starši in sorodniki vprašajo mlado mater, ali ima dojenček že kaj las. S tem mislijo dolge in močne stalne lase na glavi. Toda tudi najbolj košata glavica se mora čez čas odpovedati svojemu okrasu. To se
zgodi v tretjem, četrtem ali šele v petem mesecu, dojenček postane plešast, če izgubi hkrati vse lase. To pa se zgodi pri mnogih. Vsak las mora skozi tri stopnje, potem izpade. Med prvo stopnjo raste, nato se med prehodno stopnjo razkrojijo delci lasnega mešička in končno preide v mirovanje. Vsak las ima, to ne velja le za dojenčka, svoj lastni ritem. Narava je uredila tako, da nikdar ne izpadejo vsi lasje naenkrat. Na koncu še tolažba za mame in očete, ki sploh nočejo verjeti da bo otrok nekega dne le imel »prave« lase. Naj si s povečevalnim steklom ogledajo njegovo lasišče. Iz vsake luknjice (pore), ki jo bodo videli, bo zrasel las. Nekega dne jih bo zagotovo toliko, da jih ne bo mogoče prešteti.
STEKLINA
Cepljenje proti steklini
Novi češkoslovaški potniški avtomobil ŠKODA favorit je bil deležen velike pozornosti na mednarodni razstavi v Brnu. Noviteta Škode je posebej razveselila ljubitelje avtomobilov po svetu, saj bodo na trgu že v drugi polovici leta.
V lanskem letu so opravili serijo testov, sedaj pa so na vrsti nove raziskave in preskušnje. V tovarni Škoda pravijo, da bo v drugi polovici letošnjega leta stekla redna proizvodnja, v prihodnjem letu pa bo novo Škodino vozilo mogoče kupiti tudi v'tujini, torej tudi pri nas. Navedimo nekaj podrobnejših podatkov o novem avtomobilu:
Nova škoda je ekonomično večnamensko vozilo nižje srednje kategorije s prednjim pogonom, prečno postavljenim motorjem s petimi hitrostmi. Oblika karoserije je narejena po licenci znane italijanske firme Brentone, ima pet vrat, v avtomobilu pa je prostora za 5 oseb. Največja hitrost je 150 km/h. Zelo privlačna je poraba goriva. Pri hitrosti 90 km na uro porabi 5,2 litra bencina, v mestnem prometu pa porabi 7,4 litra bencina. Čeprav cena še ni določena, v ČSSR verjamejo, da se bo dobro prodajal doma in na tujem.
Če imate pri hiši psa, ga ne glede na starost peljite vsako leto na cepljenje, zlasti proti steklini. Psa cepite proti pasjemu tifusu in gastroenteritisu, ki se pokaže z bruhanjem in krvavimi driskami.
Lovske pse pogosto prizadene ta virus, ki se vgnezdi v srcu. Je vaš pes starejši od deset let? Potem bodite previdni. Pes ne sme biti predolgo na soncu. Če začne zaradi vročine hropsti, mu dajte na glavo led. Klopi prenašajo piroplazmozo. Bolan pes je vročičen, nima teka in njegov seč je temno rdeč. Peljite ga k veterinarju. Psu, ki ima gliste, ne dajajte močnih zdravil, temveč ga peljite k veterinarju. Če ste se že odločili za psa, morate poskrbeti za njegovo čistočo in mu posvetiti čim več časa.
POLNJEN KROMPIR
RADJQ MURSKA SOBOTA
5 NAJ
CO
JS
*
RAK: IMUNSKA TERAPIJA
Česen krepi celice
Česen žestoletja uporabljamo proti različnim boleznim. Dognanja zadnjih raziskav znova dokazujejo obrambne sposobnosti česna.
Ljudje, ki so tri tedne jedli po dve do tri glavice česna na dan, so imele precej dejavnejše bele krvničke, ki so znane kot naravne ubijalke. Te celice so v laboratorijski posodi, napolnjeni z različnim rakastim tkivom, pomorile do 160 odstotkov več rakavih celic kot celice ljudi, ki niso jedli česna.
Raziskovalci pravijo: »Radi bi spodbudili znanstvenike, da bi se spet povrnili k česnu.« Na tem področju veliko izgubljamo. Česen ne le veča odpornost, temveč ima najširši znani protimikrobni spekter: uničuje bakterije, viruse, glivice, zajedalce in praživali. S česnom je mogoče premagati celo napade genitalnega herpesa. Raziskovalci ne trdijo, da bi bilo treba kar naprej jesti veliko česna, menijo pa, da se v primeru bolezni splača poskusiti. Česen lahko jemo surov ali pa kot pripravek brez vonja.
Dolg civilizacije pivu
Antropologi še do danes niso odkrili, zakaj je prednik današnjega človeka pred deset tisoč leti prenehal biti lovec in nabiralec gozdnih sadežev in je začel obdelovati zemljo. Kaj je povzročilo to revolucionarno spremembo, ki je tako močno vplivala na razvoj civilizacije?
Antropologi s pensilvanske univerze trdijo, da je to pivo. Prazgodovinski človek je po naključju ugotovil, da dasta divja pšenica in oves, če ju potopimo v vodo, temno penečo se tekočino, ki izboljša počutje. Zato je človek začel gojiti domače žitarice. Antropologi dokazujejo svojo trditev z dejstvom, da so posamezniki in skupnosti v zgodovini vlagali velikanska sredstva in tveganja, da bi odkrili snov, ki iz-boljšije razpoloženje.
Pripravljanje piva je ena najstarejših spretnosti: celo na najstarejši sumerski tablici napisan recept se nanaša na pivo.
Kako ravnamo, če smo priče prometni nesreči?
Ko pripeljemo na kraj, kjer se je zgodila prometna nezgoda, ohranimo mirne živce. Ce ostanemo mirni, bomo ponesrečenim lahko pomagali. Če se nas polasti panika, pa s svojim ravnanjem samo vznemirjamo ponesrečence in ljudi, ki so se z nami vred znašli na kraju nesreče.
Najprej zavarujmo kraj nesreče. Na rob ceste postavimo varnostni trikotnik, ki opozarja tuja vozila, naj vozijo počasneje in previdneje. Oskrbimo poškodovanca po pravilih prve pomoči. Čim prej pokličimo reševalce. Mogoče lahko telefoniramo po telefonu, ki je v bližini, ob cesti, ali gremo do najbližjega naselja in od tam pokličemo reševalce in milico.
Ko poročamo o nesreči, povemo: kje se je zgodila, kako se je približno zgodila, koliko je poškodovanih, kako hude so poškodbe. Ko čakamo na reševalce, se pogovarjmao s ponesrečenci. Vlivamo jim zaupanje in jih poskušamo pomiriti.
Takoj: telefoniramo reševalcem in milici. Takoj: Izključimo kontakt v avtu. Izvlečemo poškodovance. Damo jim prvo pomoč. Takoj: Če nismo v bližini naseljenega kraja, pogledamo na obcestne znake, ali je v bližini telefon. Takoj: Svoj avto zapeljemo s cestišča, vključimo opozorilni smerni kazalec. Takoj: Razpostavimo varnostne trikotnike, 100 metrov pred krajem nesreče in 100 metrov za njim.
KAKO IZVLEČEMO POŠKODOVANCA IZ AVTOMOBILA?
Če je ponesrečenec stisnjen za krmilom ali armaturno ploščo, ravnamo tako: sprostimo varnostni jermen ali pa ga prerežemo. Sedež potisnemo kolikor mogoče nazaj. Ponesrečenega primemo za oblačila v višini bokov, previdno ga s hrbtom obrnemo proti sebi (proti vratom). Ponesrečenega primemo z zadnje strani, pod pazduhami, in ga počasi položimo na bok. Če ponesrečeni ne diha, ga oživljamo z umetnih dihanjem.
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota vsak petek v oddaji 21 232.
1.	I MASCHI — Gianna Nannini
2.	BODI SREČNA JULIJA - Magnet
3.	TOČAJKA, DAJ ŠE LITRE TRI - Brane Drvarič
4.	BODY NEXT TO BODY — Brigitte Nilson in Falco
5.	WHEN I FALL IN LOVE - Rick Astley
Lestvica nastaja v sodelovanju s hi-fi videostudiem na Kidričevi 21, telefon 25 577, 69000 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota
Oddaja 21 232 je na sporedu vsak petek od 18. do 19. ure na Radiu
Murska Sobota — UKV 87,6 MHz ali 648 kHz.
Strokovnjaki za prehrano že dolgo opozarjajo, da se hranimo napačno, negospodarno in zdravju škodljivo. Brez mesa ni dobrega kosila, jih pravi veliko, zato se odpovedujejo marsičemu, samo da bi bilo na mizi vedno dosti mesa. Danes, ko je meso za marsikoga že predrago, se mnogi vračajo k brezmesnim jedem in s tem tudi k zdravim obrokom hrane. Da se razumemo: meso je res najbogatejši izvor dragocenih beljakovin in proteinov, potrebnih za rast človeškega organizma, a ga ni treba jesti vsak dan. Polovico dnevnih potreb človeka z beljakovinami naj bi dobili s proteini rastlinskega izvora. Tudi brez mesa je lahko narediti okusna jedila, za danes vam priporočamo polnjen krompir.
Potrebujete: 8 večjih krompirjev, 8 žličk ajvarja, 8 žličk naribanega sira in 2 žlici skute.
Priprava: Krompir dobro operite, odrežite zgornjo in spodnjo stran, da dobite ravne površine. Z žličko izdolbite sredino in napolnite z nadevom iz ajvarja, drobljenega sira in skute. Dajte v namaščeno posodo in pecite v pečici. Ponudite vroče.
NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS

Podpise pod današnjo risbo pošljite do četrtka, 7. aprila, na naslov Vestnik, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota. Objavljene podpise honoriramo.
— .. . predkandidacijske obljube. (Milica Rituper)
— Naročil sem nov traktor, da se sinovi ne bi dolgočasili. (Martin Mertiik)
— Tolažilna nagrada akcije »podarim — izgubim«. (Darja Škalič)
— To darilo naj dobi zvezni izvršni svet, da bo vedel, da nam kruhek daje kmet. (Bahirov Tunek)
SESTAVIL MARKO NAPAST	ODLIČEN AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC	UREJEVA- LEC IZLOŽB	KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA ZDA (BOB)	MISELNOST	ANGLEŠKI PEVEC ROCKA (ADAM)	ZNAMKA JA PONSKIH FOTOAPARATOV	DELAVEC V TKALNICI
TOČKA, IZ KATERE IZHAJA ŽARČENJE							
ŠESTI SKLON							
BALETNA PLESALKA							
JUNAK VERGILOVE »ENEIDE«					PIJAČA ST. SLOVANOV		
					ZUNANJI DEL UŠESA		
VRSTA ŽITA			REDOVNICE				
			IT. FILM. IGRALKA MASSARI				
ZELIKA S STRUPENO KORENIKO						RIMSKA 100	
						NEKDANJE GIMNAZIJE	
ŠPORTNO OBLAČILO							GEOLOŠKA DOBA
AVTOMOBILSKA OZNAKA ŠPANIJE		ŠPORTNIK					
		DRŽAVNA BLAGAJNA					
NEON			PREDNIK ESPERANTA	JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA			
				POTOMEC			
MASCAGNI- JEVA OPERA					LITIJ		
					OZEK KONEC POLOTOKA		
GUMICA ZA BRISANJE							
NAJVEČJA REKA V SIRIJI							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: nesnaga, enkalon, Dornava, Oti, gos, Sandor, T, junak, Oman, NR, JO, ječa, nakazen, Orna, NJ, semenje, trpotec.
VESTNIK, 31. MARCA 1988
STRAN 29
CBADNE OBJAVE
Leto XXIV	Murska Sobota, dne 31. marca 1988	Št.: 9
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
80.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi
81.	Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev občin M. Sobota, G.
Radgona, Lendava in Ljutomer
82.	Sklep o višini povračila za uporabo cest za traktorje na območju občine Ljutomer
80
Na podlagi 18. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77), 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73) in 34. člena Statuta Krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi je skupščina krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi na seji, dne 20. 2. 1988 sprejela
sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi
1.	člen
Za območje Krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje od 1. 5. 1988 do 30. 4. 1992.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, 17. aprila 1988 od 7. do 19. ure v vaškem domu v Dolgovaških goricah za občane iz naselja Dolgovaške gorice ter v prostorih OŠ Jože Kramar-Juš v Lendavi za občane iz naselja Lendavske gorice.
3.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za sofinanciranje naslednjega programa:
—	za asfaltiranje še neasfaltiranih cest
—	za vzdrževanje že asfaltiranih in makadamskih cest
—	za vzdrževanje in čiščenje jarkov in kanalizacij ter hudournikov
—	za razširitev električnega omrežja
—	za razširitev telefonskega omrežja
—	za razširitev vodovodnega omrežja in izgradnje vodohramov
—	za izgradnjo hidrantnega omrežja
—	za izgradnjo kabelske in satelitske antene ter razvodov
—	za obnovo vaških vodnjakov
Skupna predračunska vrednost navedenih del znaša 850.500.000.— din ter se bo toliko sredstev predvidoma zbralo s samoprispevkom.
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče v naseljih Dolgovaške gorice in Lendavske gorice ter so vpisani v splošni volilni imenik, in delovni ljudje, ki še nimajo splošne volilne pravice, so pa v delovnem razmerju in sicer:
a)	v denarju
—	2 % od netto OD iz delovnega razmerja oz. nadomestil OD zaposleni delavci iz naselja Lendavske gorice;
—	3 % od netto OD iz delovnega razmerja oz. nadomestil OD zaposleni delavci iz naselja Dolgovaške gorice;
—	2 % od katastrskega dohodka;
—	2 % od pokojnin;
—	2 % od povprečnega mesečnega OD v SR Sloveniji — na mesec — delavci, ki so na začasnem delu v tujini;
b)	v delovni obveznosti
— 2 delovna dneva (po 8 ur) vsi občani KS Gorice, ki imajo splošno volilno pravico, ter delovni ljudje, ki še nimajo splošne volilne pravice, so pa v delovnem razmerju;
Denarno nadomestilo za neopravljeno delovno obveznost znaša v 1. 1988 din 40.000.—. Svet KS Gorice pri Lendavi določi za vsako leto novo vrednost denarnega nadomestila v skladu z gibanjem cen.
5.	člen
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen
zakona'o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85).
6.	člen
Delavcem, ki so na začasnem delu v tujini, imajo pa stalno prebivališče na območju KS Gorice pri Lendavi, bo o pripravljenem postopku na razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka ter obdobje, za katerega se uvaja samoprispevek.
Delavci, ki so na začasnem delu v tujini, glasujejo na glasovalnih mestih, kjer so vpisani v volilni imenik.
7.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki vsebuje naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
GORICE PRI LENDAVI
Datum: 17. 04. 1988
GLASOVNICA
Referendum dne 17. 04. 1988 o uvedbi krajevnega samoprispevka za izvedbo programa dela Krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi. Samoprispevek bi znašal:
a)	v denarju
—	- 2 % od netto OD iz delovnega, razmerja oz. nadomestil OD zaposleni delavci iz naselja Lendavske gorice;
—	3 % od netto OD iz delovnega razmerja oz. nadomestil OD zaposleni delavci iz naselja Dolgovaške gorice;
—	2 % od katastrskega dohodka;
—	2 % od pokojnin;
—	2 % od povprečnega mesečnega OD v SR Sloveniji — na mesec delavci, ki so na začasnem delu v tujini;
b)	v delovni obveznosti
— 2 delovna dneva (po 8 ur) vsi občani KS Gorice, ki imajo splošno volilno pravico, ter delovni ljudje, ki še nimajo splošne volilne pravice, so pa v delovnem razmerju;
Denarno nadomestilo za neopravljeno delovno obveznost znaša v 1. 1988 din 40.000. — . Svet KS Gorice pri Lendavi določi za vsako leto novo vrednost denarnega nadomestila v skladu z gibanjem cen.
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen
zakona o samoprispevku.
glasujem
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
8.	člen
Nadzor nad sredstvi, njih namensko uporabo ter izvajanjem del vrši Svet KS Gorice pri Lendavi, ki najmanj enkrat letno poroča zboru krajanov o poteku del in porabi sredstev.
9.	člen
Skupščina KS Gorice pri Lendavi sprejme sklep o uvedbi samoprispevkov, če se bo večina glasovalcev na območju KS na referendu mu odločila za uvedbo krajevnega samoprispevka.
10.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Datum: 20. 03. 1988
Predsednik Skupščine
KS Gorice pri Lendavi
Mate ŠEMOVČAN, 1. r.
81
Na podlagi 16. člena Zakona o geodetski službi (Ur. list SRS, št. 23/76) ter na podlagi Odlokov o cenah za geodetske storitve v občini G. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota (Uradne objave, št. 15/81) so Izvršni sveti Skupščin občin G. Radgona, na seji dne 15. 3. 1988; Lendava, na seji, dne 17. 3. 1988; Ljutomer, na seji dne 22. 3. 1988 in M. Sobota, na seji dne 22. marca 1988, sprejeli
SKLEP o valorizaciji cen geodetskih storitev.
L člen
S tem sklepom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilnih oseb, ki jih opravljajo občinski upravni organi, pristojni za geodetske zadeve občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota.
2.	člen
Cene iz L člena tega sklepa so:
Zap. št. Vrsta in obseg geodetske storitve	Cena
1.	PARCELACIJA 1.1.	parcele 1.1.1.	do 0,3 ha na dva dela 1.1.2.	za vsak nadaljni začeti 0,3 ha 1.1.3.	za vsako dodatno novo parcelo 1.1.4.	za prenos gradbene parcele iz projekta v naravo 1.2.	za vsako na novo nastalo parcelo obodne parcelacije 1.3.	za razlastitev dolžinskega objekta za vsakih 100 m	166.200 din 41.900 din 32.100 din 64.200 din 89.400 din 210.900 din
2.	MEJNI UGOTOVITVENI POSTOPEK 2.1.	ugotovitev in izmeritev meje med dvema mejnima točkama 2.2.	za vsako nadaljno mejno točko	128.400 din 32.100 din
3.	PRENOS POSESTNE MEJE PO PODATKIH ZEMLJIŠKEGA KATASTRA 3.1.	grafični kataster: 3.1.1.	določitev posestne meje med dvema mejnima točkama 3.1.2.	za vsako nadaljno mejno točko 3.2.	numerični kataster: 3.2.1.	določitev posestne meje med dvema mejnima točkama 3.2.2.	za vsako nadaljno mejno točko	167.400 din 41.900 din 103.200 din 32.100 din
4.	IZDELAVA GEODETSKIH NAČRTOV ZA PROSTORSKE IZVEDBENE AKTE 4.1.	izdelava načrtov za površine do 0,3 ha 4.2.	za vsak nadaljni začeti 0,3 ha	160.500 din 54.500 din
5.	IZDELAVA POSNETKOV NOVEGA STANJA 5.1.	izdelava načrtov za površine do 0,1 ha 5.2.	za vsak nadaljni začeti 0,1 ha 5.3.	posnetek komunalnega voda za vsakih 100 m 5.3.1.	za vod krajši od 500 m 5.3.2.	za vod daljši od 500 m	121.500 din 44.700 din 121.500 din 111.800 din
6.	ZAKOLIČENJE OBJEKTOV 6.1.	stavbe in objekti do 200 m2 tlorisne površine 6.2.	stavbe in objekti na 200 m2 tlorisne površine 6.3.	dolžinski objekti	61.400 din dejan, čas dejan, čas
7. Cene geodetskih storitev na gozdnem območju se 50 % od zgornjih cen	povečajo za
8. CENA URE Za geodetske storitve, ki se obračunavajo po dejansko porabljenem času, veljajo naslednje cene: A — terensko geodetsko delo h — pisarniško geodetsko delo C — risarsko geodetsko delo D — figurantska in druga pomožna dela E — strokovno delo na računalniku	13.500 din 12.600 din 6.800 din 6.000 din 45.000 din
9. Cena prevoženega kilometra znaša	300 din
10.	SPLOŠNO — Posebej se obračunavajo materialni stroški (mejniki, obrazci, prevozni stroški, poštnina^ — Ob prekinitvi postopka naročnik plača vse stroške, ki so nastali do prekinitve. — Če opravljamo meritve na izrecno željo naročnika v zimskem času, to je od 1. 12. do L 3. se cena poveča za 30%. — Geodetske storitve se obračunavajo po ceniku, ki velja ob zaključku dela.	
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev, ki je bil sprejet na sejah Izvršnih svetpv skupščin občin: G. Radgona, dne 11. 11. 1987; Lendava, dne H. 11. 1987; Ljutomer, dne 10. 11. 1987 in M. Sobota, dne 11. 11. 1987.
4.	člen
Ta sklep velja s 1. aprilom 1988.
G. Radgona, 15. 3. 1988
Številka: 38-3/87
Predsednik
Izvršnega sveta SO G. Radgona Janko SLAVIČ, 1. r.
Lendava, 17. 3. 1988
Številka: 38-1/88-2
Predsednik
Izvršnega sveta SO Lendava
Jože KURONJA, 1. r.
Ljutomer, 22. 3. 1988
Številka: 02-1/88
Predsednik
Izvršnega sveta SO Ljutomer Ozvald TUČIČ, 1. r.
M. Sobota, 22. 3. 1988
Številka: 38-3/88-5
Predsednik
Izvršnega sveta SO M. Sobota Janez ŠTOTL, 1. r.
82
Na podlagi 40. člena in 4. točke 38. člena Zakona o cestah (Ur. list SRS št. 2/88) je skupščina SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Ljutomer na svoji seji dne 29. 2. 1988 sprejela
SKLEP
O VIŠINI POVRAČILA ZA UPORABO CEST ZA TRAKTORJE NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER
L člen
Uporabniki cest plačujejo za traktorje na območju občine Ljutomer letna povračila za uporabo kategoriziranih in nekategoriziranih cest v naslednjih višinah:
— za traktorje do 18 KW	10.500	din
— za traktorje nad 18 do 29 K.W	15.000	din
— za traktorje nad 29 do 46 KW	19.500	din
— za traktorje nad 46 KW	22.500	din
2.	člen
Sredstva povračil iz 1. člena tega sklepa pobirajo krajevne skupnosti.
Neplačano povračilo od zavezancev se izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov in prispevkov občanov.
Izterjavo opravi Uprava za družbene prihodke občine Ljutomer.
3.	člen
Sredstva pridobljena iz povračil za uporabo cest iz 1. člena tega sklepa so dohodek krajevnih skupnosti in občinske skupnosti za ceste v razmerju 80 % : 20 % in se uporabljajo v krajevnih skupnostih za vzdrževanje cest, ki jih imajo v upravljanju, v občinski skupnosti za ceste pa za vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest na območju občine.
Krajevne skupnosti letno poročajo občinski skupnsoti za ceste o višini zbranih sredstev in o uporabi teh sredstev.
4.	člen
Ta sklep začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljavnost sklepa z dne 29. 4. 1987, objavljen v Uradnih objavah občinskih skupščin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota, št. 13 z dne 14. 5. 1987.
Štev.: 6/88
Datum: 29. 2. 1988
Predsednik
skupščine SIS
za komunalno in cestno dejavnost občine Ljutomer
STANKO KLEMEN, pravn. l.r.
VE5M
Delegatsko glasilo občine Murska Sobota Števlka: 2 Leto Vlil 31. marca 1988
PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA SKLICUJEJO
21.	SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA
21.	SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
21.	SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA
Seje bodo
v sredo, dne 13. aprila 1988, ob 8. uri
in sicer:
Zbor združenega dela v veliki sejni dvorani SO
Zbor krajevnih skupnosti v mali sejni dvorani SO
Družbenopolitični zbor v sejni sobi SO
Predsedniki zborov predlagajo naslednji dnevni red:
L izvolitev in poročila verifikacijskih komisij;
2.	potrditev zapisa skupnega zasedanja vseh treh zborov in zapisov ločenih sej zborov, z dne 10. marca 1988;
3.	volitve predsednika in podpredsednika:
Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora;
4.	volitve predsednika in podpredsednika Skupščine občine Murska Sobota;
5.	informacija o gospodarskih gibanjih, osebnih dohodkih, skupni in splošni porabi ter uresničevanju resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine v letu 1987;
6.	poročilo o delu začasnega kolegijskega organa DO Platana in gospodarski situaciji v DO Platana;
7.	predlog odloka o sprejetju spremembe zazidalnega načrta Beltinci — ob Panonski ulici;
8.	predlog odloka o sprejetju ureditvenega načrta za območje odlagališča komunalnih odpadkov pri Puconcih;
9.	osnutek odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini M. Sobota ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območja v občini M. Sobota za leto 1988;
10.	osnutek odloka o registraciji, označevanju in reji psov (skrajšani postopek)
11.	osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine M. Sobota za leto 1987 (skrajšani postopek)
TOČKE 7, 8,9. 10 in 11 DNEVNEGA REDA BOSTA OBRAVNAVALA SAMO ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
12.	volitve in imenovanja:
— imenovanje delegatov v Skupščino sklada skupnih rezerv gospodarstva občine M. Sobota (to točko obravnava samo Zbor združenega dela)
13.	delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja
14.	predlogi, sklepi, mnenja in obvestila.
Gradivo za obravnavo 5. točke dnevnega reda je objavljeno v današnji številki Delegatskega vestnika.
Gradivo za obravnavo 2., 3., 4., 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij, ter delegatom Družbenopolitičnega zbora.
Informacija k 13. točki bo podana na seji.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA SKLICUJE
2.	skupno sejo Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota
Seja bo
v sredo, dne 13. arpila 1988
v veliki sejni dvorani SO
po končanih ločenih sejah zborov občinske skupščine
Za sejo predlaga naslednji dnevni red: — Volitve predsednika in člana Predsedstva SR Slovenije
Predlog kandidatov za predsednika in člana predsedstva SR Slovenije bo posredovan vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij ter delegatom Družbenopolitičnega zbora.
STRAN 31 VESTNIK, 31. MARCA 1988
INFORMACIJA
O GOSPODARSKIH GIBANJIH, OSEBNIH DOHODKIH SKUPNI IN SPLOŠNI PORABI V LETU 1987 TER URESNIČEVANJU RESOLUCIJE OBČINE MURSKA SOBOTA V LETU 1987
UVOD
Predložena informacija prikazuje gospodarska gibanja, gibanje skupne in splošne porabe ter ocenjuje uresničevanje resolucijskih nalog v letu 1987.
Gradivo je sestavljeno na podlagi podatkov, ki jih je posredovala Služba družbenega knjigovodstva, podatkov SIS proračuna občine ter določenih statističnih podatkov občine in republike.
1.	OSNOVNE ZNAČILNOSTI GOSPODARSKIH GIBANJ V LETU 1987
Gospodarstvo občine M. Sobota je v letu 1987 povečalo celotni prihodek za 107,8 %, porabljena sredstva za 104,4 %, dohodek 119,4 % ter čisti dohodek za 114,8 % glede na predhodno leto.
Vrednostno so bili doseženi naslednji rezultati:	. ,
_______	. — v tisoč din
	1986	1987.	Indeks		
			občina	regija	SR Slov.
1. celotni prihodek	238.459.646	495.400.011	207,8	210,2	207,3
2. porabi j. sredstva	185.353.922	378.783.921	204.4	207,3	207,4
3. material, stroški	95.041.795	216.755.852	228,1	220,6	—
4. amortizacija	5.200.571	15.015.184	288,7	258,8	260,3
5. dohodek	53.156.504	116.616.049	219,4	221.2	207,3
6. čisti dohodek	38.857.218	83.453.394	214,8	214,9	194,9
7. razpor. BOD in skup. por.					
(brez stan, grad.)	29.372.293	67.673.572	230.4	226,9	221.4
8. Akumulacija	8.793.976	13.620.833	154,0	163.4	136,7
9. sred, za reproduk.	13.994.533	22.957.502	164,0	163,3	—
10. izguba (skupaj)	1.098.740	839.666	76,4	222 9	350,8
11. povpr. št. zap. po del. urah	15.495	15.571	100,5	100,5	101,1
Porabljena sredstva so porasla počasneje kot celotni prihodek,
bistveno hitreje pa so porasla sredstva amortizacije in bruto osebnih dohodkov. Zaradi sistemskih sprememb v delitvi celotnega prihodka podatki niso najbolj primerljivi in zato ne dajejo realne slike o kazalcih poslovanja.
Primerjava gibanj nekaterih osnovnih finančnih kazalcev kaže, da je gospodarstvo občine nekoliko pod povprečjem regije, vendar z bistveno boljšimi rezultati nad povprečjem SR Slovenije kot celote.
Po posameznih dejavnostih so bila dosežena naslednja gibanja: - rast v %						
Dejavnost	Celotni prihodek	Porablj. sred.	Amortiz.	Dohodek	Čisti dohod.	Poslov, sklad
industrija	95,2	89,7	1.92.1	113,2	104,7	-20,2
kmetijstvo	123,5	122,3	193,7	128,5	135,2	103,7
gozdarstvo.	101,2	148,2	159.8	71,0	61.8	-64.3
vodno gospod.	156.8	176,4	227,5	138,7	134.1	141,2
gradbeništvo	133,3	137,3	184,6	121,9	118,2 ,	176,4
promet in zveze	126,5	128,6	189,1	125,0	139,9	145,4
trgovina	115,8	114,4	236,8	127,2	' 123,6	104,4
gostin. in turiz.	112,1	105,5	27,2	124,8	129,2	—
obrt	143,8	140,1	252,0	154,2	154,2	197,5
stan. kom. dej. fin. in druge p. stori-	142,1	133.4	209,3	146,8	136,3	15,7
tve	150,0	179,9	175,2	148,0	147,4	86,1
Skupaj gosp.	107,8	104,4	188,7	119,4	114,8	16,1
Počasneje od povprečja gospodarstva v občini sta se povečala tako celotni prihodek kot dohodek v industriji in gozdarstvu, bistveno hitreje pa v vodnem gospodarstvu, finančnih in drugih poslovnih storitvah ter obrti in stanovanjsko-komunalni dejavnosti.
Amortizacijska sredstva so močneje porasla v obrti in sicer za 252,0%, trgovini za 236,8 %, in vodnem gospodarstvu za 227,5 %, medtem ko v gostinstvu in turizmu le za 27,2 %.
Gospodarstvo občine je razporedilo v poslovni sklad le 16,1 %
2 - DELEGATSKI VESTNIK
več sredstev kot v predhodnem letu. Poslovni sklad se je zmanjšal v gozdarstvu za 64,3 % ter v industriji za 20,2 %. V gostinstvu in turizmu je poslovni sklad v primerjavi s preteklim letom 19 krat večji.
Hitreje od povprečja v občini je dohodek porasel v naslednjih organizacijah: KZ Panonka za 220 %, Panonija TOZD Kmetijska mehanizacija za 172,8 %, Certus AP za 163,1 %, Tekstil Pletilstvo Prosenjakovci za 160,7%, Agroservis za 158,5 %, Sobota za 144,1 %, Temelj Cankova za 139,7% LIV TOZD Oprema in orodja Rogašovci za 136,1 %, SGP Pomurje za 133,3%, Veterinarska postaja za 132,8%, KG Rakičan za 130,5 %, DO Potrošnik za 130,0 % ter Živinorejsko veterinarski zavod, ki je povečal dohodek za 128,8 %.
Gospodarske OZD so v letu 1987 razporedile za 1.906.327 tisoč dinarjev več dohodka kot so ga ustvarile. Dohodek so razporedile za naslednje namene:
v tisoč din
Ind. Strukt.
	1986	1987	v %		
1.	razporej. dohodek 2.	obvezn. za skup, in spl. družb.	54.175.778	118.522.376	218,8	100	100
por. (iz doh. in oseb, doh.)	15.780.734	37.586.760	238,2	29,1	31,7
— za skupno porabo	15.186.609	36.657.233	241,4	28,0	30,9
— za splošno porabo	594.125	929.527	156,5	1,1	0,8
3. Druge obvez, iz doh.	6.932.083	15.004.274	216,4	12,8	12,7
— neodvis. od velik, doh.	4.216.408	8.111.419	192,4	7,8	6,9
' — odvisne od vel. doh. 4. Cisti OD in skup. por. delavcev V	2.715.487	6.892.609	253,8	5,0	5,8
TOZD — čisti OD in neposr. skupna	22.668.985	52.310.509	230,8	41,9	44,1
poraba , — stanov, in investic. skupna	21.065.108	48.242.663	229.0	38,9	40,7
poraba	1.603.877	4.067.846	253,6	3,0	3,4
5. Akumulacija	8.793.976	13.620.833	154,9	16,2	11,5
Glede na predhodno leto so se v letu 1987 najbolj povečale obveznosti za skupno in splošno porabo (za 138,2 %). To je vplivalo na porast njihovega deleža v strukturi dohodka za 2,6 odstotnih točk. V strukturi se je povečal tudi delež čistih OD in skupne porabe delavcev za 2,2 odstotnih točk, zmanjšal pa delež drugih obveznosti iz dohodka za 0,1 odstotno točko ter akumulacije za 4,7 odstotne točke. Do tako neugodnih strukturnih sprememb v delitvi dohodka prihaja tudi zaradi sistemskih sprememb in s tem neprimerljivosti podatkov. Ocena Obremenitev gospodarstva za skupno in splošno porabo ter sredstev za osebne dohodke v primerljivem dohodku kaže na ohranjanje deležev iz leta 1986.
Za akumulacijo so OZD razporedile 13.620 milionov din. V sklad za manj razvite, skupna vlaganja na manj razvitih območjih in za financiranje družbene infrastrukture so OZD namenile 3.577 milionov din ali 26 % vseh sredstev akumulacije.
Konec leta 1987 so znašale skupne zaloge v OZD gospodarstva 66,164.360 tisoč dinarjev in so porasle za 129,9 % v primerjavi z letom prej. Na njihovo hitrejšo rast je vplivala tudi revalorizacija zalog.
Po posameznih dejavnostih je bila izkazana naslednja vrednost zalog:
		Vrednost v 000 din		Indeks Struktura v %		
		1986	1987	1986		1987
Industrija		16.764.540	41,031.759	244,8	58,3	62.0
kmetijstvo		4.552.780	11.121.567	244,3	15,8	16.8
gozdarstvo		53.327	127.498	239,1	0.2	0.2
vodno gospodarstvo		23.301	44.561	191.2	0.1	0.1
gradbeništvo		2.010.403	3.406.099	169.4	6.9	5.1
promet in zveze		285.349	427.309	 149.7	1.0	0.6
trgovina		4.577.399	8.810.030	192,5	15.9	13.3
gostinstvo in turiz.		159.555	334.876	209,9	0.5	0.5
obrt in oseb, štor		321.971	811.509	252.0	l.l	1.2
stanov. Kom. dejav.		18.-788	38.305	203.9	0.1	0.1
fin. in druge p. štor.		6.887	10.847.	157.5	0.1	0.1
Gospodar, skupaj		28.774.000	66.164.360	229,9	100,0	100.0
Skupne zaloge so najhitreje porasle v obrti in osebnih storitvah, industriji in kmetijstvu.
Nekoliko počasnejša rast zalog je prisotna v prometu in zvezah, gradbeništvu in trgovini.
Po podatkih statistike so v letu 1987 znašali povprečni mesečni čisti osebni dohodki delavcev v občini 245.678 din (v SRS 271,063 din) in so bili za 125,3 % višji kot leto poprej. V gospodarstvu so delavci prejeli v povprečju 236.303 din (SRS 261.634 din) mesečno ali za 126,8% več (SRS za 120,2%) in v negospodarstvu 287.364 din (SRS 320.656 din) mesečno oz. za 119,1 % (SRS za 126 %) več kot leta 1986.
V združenem delu občine je bilo v letu 1987 po podatkih statistike zaposleno skupno 19.799 delavcev, od tega 16.186 v gospodarstvu in 3.613 v negospodarstvu. Število zaposlenih se je povečalo skupno
za 3254 delavcev, oz., za 1,7 %, v gospodarstvu za 1,5 % in v negospodarstvu za 2,6 %. Na hitro rast zaposlovanja v negospodarstvu so vplivale zaposlitve v zdravstvu, zlasti v TOZD Splošna bolnica in TOZ Moravske toplice.
V letu 1987 so v občini znašale izgube 832.666 tisoč din, oz. 24% manj kot leta 1986. Z izgubo so zaključile poslovanje TOZD Elektro v višini 537.025.000 din in Slovenijales DO Platana v višini 302.641.000 din.
Izguba TOZD Elektro M. Sobota je bila pokrita, medtem ko izgube v DO Platani niso uspeli pokriti. Vzroki za nastalo izgubo v DO Platana so predvsem: izpad prodaje proizvodov zaradi neizpolnjenih obveznosti SOZD-a Slovenijales, manjša proizvodnja pisarniške opreme kot posledica zakona o prepovedi negospodarskih investicij ter povečani stroški ob prehodu serijske proizvodnje pisarniške opreme na individualno.
Leta 1987 smo v občini dosegli 1,9% rast industrijske proizvodnje, kar je pod z resolucijo začrtano 3,5 % rastjo. Vzrok temu so skromna investicijska vlaganja, spremenjeni proizvodni programi in neugodne gospodarske razmere. Organizacije združenega dela so se v lanskem letu pri poslovanju srečevale s številnimi težavami zlasti slabo preskrbo z domačimi in uvoženimi surovinami in reprodukcijskim materialom, nepravočasno poravnavanje računov, pomanjkanje sredstev za obratna sredstva, kot tudi s pomanjkanjem naročil na domačem in tujem trgu.
Med panogami se je nadpovprečno povečala proizvodnja kamna, gramoza in peska za 28,9 %, proizvodnja gradbenega materiala za 20,5 %, ter zbiranje in predelava industrijskih odpadkov za 11,8 %.
Zmanjšala se je proizvodnja končnih lesnih izdelkov za 20,0 %, kovinsko-predelovalna dejavnost za 8,3 % ter grafična dejavnost za 6,2 %.
Bistveno so povečale svojo proizvodnjo Cestno podjetje — asfaltna baza Lipovci za 62,4 %, Pletilstvo Prosenjakovci za 31,3 %, SGP Pomurje za 15,1 %, zmanjšale pa DO Platana, ZGEP TOZD Eureco in TOZD Tiskarna.
OZD v občini so v letu 1987 na konvertibilno tržišče izvozile blaga in storitev v vrednosti 26.668 milijonov din ali za 23 % več kot v predhodnem letu. Na takšno rast je vplivalo predvsem povečanje izvoza v DO Muri za 22 %, DO Mesni industriji za 43 %, DO Zunanji trgovini za 37 % ter v Konstruktor Pomurje. S 67 % deležem izvoza je DO Mura še vedno največji izvoznik v občini, na zunanjem tržišču pa se v vedno večji meri uveljavljajo tudi druge organizacije kot npr. KZ Panonka in Konstruktor Pomurje. Glede na predhodno leto pa so zmanjšale izvoz blaga DO Agromerkur in Panonija.
Uvoz blaga je znašal 11.322 milijonov din in je porasel za okoli 3 %. 80 % blaga so OZD uvozile s konvertibilnega področja. Glede na leto 1986 seje uvoz s tega področja zmanjšal za 8,5 %, medtem ko se je uvoz s klirinškega področja povečal za 114,3 %•
V kmetijstvu je bilo v začetku leta 1987 izpolnjevanje setvenih planov, tako v družbenem sektorju kot v družbenoorganizirani tržni proizvodnji pri KZ Panonka zadovoljivo. Katastrofalna ujma, ki je zajela našo občino v mesecu juliju pa je vplivala na tržno proizvodnjo, ki je bila znatno nižja kot v letu 1986, zlasti v zasebnem sektorju. Tako se je zmanjšal odkup pšenice za II %, rži za 50%, krompirja za 26 %, koruze za 33 % ter koruze za silažo 25 %. Večji so bili le pridelki ječmena, ovsa in sladkorne pese.
Prodaja kvalitetnih semen, umetnih gnojil ter zaščitnih sredstev se je v letu 1987 glede na predhodno povečala deloma tudi zaradi toče.
Planirana družbeno organizirana proizvodnja v okviru KZ Panonke v glo-balu ni bila uresničena. Povečal se je obseg proizvodnje pšenice, sladkorne pese, višenj in oljne ogrščice, proizvodnja povrtnin in sadja pa seje predvsem zaradi toče izrazito zmanjšala.
V živinoreji so kljub upadanju staleža govedi doseženi ugodni rezultati predvsem na področju odkupa mleka ter vzreje in prodaje plemenske živine, zlasti v zasebnem sektorju. Proizvodnja prašičev je porasla v KG Rakičan za 2 %, in v KZ Panonki za 35 %, povečala se je tudi perutninska proizvodnja in sicer za 2 %.
V letu 1987 je KZ Panonka v soglasju z živinorejsko poslovno skupnostjo pristopila k formiranju rejskega središča za proizvodnjo reprodukcijskega materiala svinj in merjascev za selekcijsko delo s poudarkom na višji kakovosti in kvaliteti mesa.
Kmetijska zemljiška skupnost je v letu 1987 pristopila k izdelavi agrokarte Jer k aktivnostim za najemno dodeljevanje neobdelanih kmetijskih zemljišč zainteresiranim kmetijskim proizvajalcem.
V lanskem letu je pričela delovati novoustanovljena Občinska samoupravna interesna skupnost za pospeševanje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe, ki je v veliki meri prispevala k razreševanju težav pri prireji mleka.
V okviru Gozdnega in lesnega gospodarstva se je sečnja lesa glede na leto 1986 zmanjšala za okoli 3 %, od tega je v družbenem sektorju porasla, v zasebnem pa se zmanjšala za več kot 10%.
Ker se sezona sečnje lesa izteka v marcu 1988 predvidevamo, da bo prišlo do pospravila manj kvalitetnega lesa, ki je bil poškodovan ob neurju lani ter s tem do realizacije plana sečnje v zasebnem sektorju.
V letu 1987 so OZD in skupnosti izplačale za investicije v osnovna sredstva skupno 22.138 milijonov din. od tega 65,2 % sredstva za gospodarske naložbe. Med investicijami v gospodarstvu odpade le 21 % na vlaganja v industrijo. Pretežni del sredstev je bil namenjen za posege v kmetijstvu in izgradnjo gospodarske infrastrukture.
V lanskem letu je bilo pri SDK na novo prijavljeno 62 investicij v skupni predračunski vrednosti 6.728 milijonov din. Med pomembnejše naložbe v občini štejemo vlaganje usmerjeno v proizvodnjo hrane zlasti izgradnjo kmetijskih
DELEGATSKI VESTNIK - 3
objektov kot so gradnja farme nesnic in valilnih jajc v Peskovcih, rekonstrukcijo hlevov v Ižakovcih, obnovo 12 ha sadovnjakov, ureditev 23 ha pašnikov in dokončanje sušilnice za semena na Hodušu, gradnja III. faze silosov in skladišča semenskega krompirja KZ Panonke v Lipovcih ter naložbe v posodobitev proizvodnih procesov in razširitev kapacitet pri predelavi mleka. Investicija Kompasa, ki v Petrovcih gradi objekte je izvozno usmerjena, velikega pomena za razvoj gospodarstva občine pa so tudi investicije OZD v nabavo sodobne opreme, kjer najbolj izstopata DO Mura, Panonija in ZGEP. Pletilstvo Prosenjakovci je v letu 1987 zgradilo prizidek hale za proizvodnjo netkanega tekstila. Gozdno in lesno gospodarstvo je zgradilo nove objekte za žaganje v Mačkov-cih. Veliko je bilo naložb v razvoj prometne infrastrukture in vodnogospodarske objekte, zlasti melioracije zemljišč.
Melioracije so bile izvedene pri KZ Panonki na 1003 ha zemljišč ter agromelioracije na 1.193 ha. Zaradi zamud pri projektni dokumentaciji ni bilo izvedeno namakanje 170 ha zemljišč v Fokovcih, Hodošu in Domajincih. Komasirano je bilo 1.343 ha zemljišč.
KG Rakičan je melioriral 169 ha zemljišč, zaradi nedodelane projektne dokumentacije se tudi tu namakanje zemljišč na površini 181 ha prenaša v letošnje leto.
Med negospodarskimi naložbami so bile pomembnejše dokončanje izgradnje kirurškega bloka, gradnja večnamenske dvorane pri OŠ E. Kardelj in gradnja centra za poskuse v rastlinski proizvodnji pri Srednji kmetijski šoli v Rakičanu.
Največji del (70%) predračunske vrednosti vseh investicij v občini še vedno odpade na gradbena dela vendar primerjava s predhodnimi leti kaže, da organizacije namenjajo vedno več sredstev za opremo. Struktura investicij je še manj ugodna v gospodarstvu, kjer je namenjeno 79 % sredstev gradbenim objektom, zlasti zaradi velikih naložb v kmetijstvu, vodnem gospodarstvu ter izgradnje cest in komunalnih objektov. V industriji so OZD vložile 56 % sredstev v objekte.
Pri izgradnji gospodarske infrastrukture je bilo v letu 1987 dana prednost izgradnji komunalnih objektov in naprav, vodooskrbi in modernizaciji cest.
Dokončan je bil glavni povezovalni vodovodni cevovod od črpališča v Krogu do črpališča v Črnskih mejah, pričelo se je z gradnjo vodovodnega črpališča v Krogu ter opravljena raziskovalna dela za vodooskrbo občine. Samoupravna komunalna skupnost je sofinancirala vodovodno omrežje za naselje Pušča, vodovodno zajetje za naselje Romov v Vadarcih ter kanalizacijo in vodovod v mestu M. Sobota. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zamuja gradnja cevovoda na relaciji Črnske meje—Cankova, k izgradnji cevovoda Moravci — Bogojina pa se zaenkrat ne bo pristopilo, zaradi ugodnih rezultatov opravljenih raziskav na poskusnem vodnjaku v Bogojini, ki bo imel prioriteto.
Sprejeti program modernizacije lokalnih cest je bil skoraj v celoti realiziran, razen gradnje mostov preko Ledave v Gančanih in v Krogu zaradi nepravočasno pripravljene tehnične dokumentacije. Preko Ledave v Juriju je bil zgrajeni novi most. Priprave za gradnjo mostu v Martjancih so v zaključni fazi, gradnja pa se bo pričela letos spomladi.
Mladinske delovne brigade so v letu 1987 sodelovale pri urejanju cest na odsekih Petanjci—M. Sobota, Šalamenci, Pečarovci—Moščanci, Fikšinci—Ger-linci, Mačkovci—Otovci, Mačkovci—Prosečka vas in Kuštanovci—Moščanci.
Območna vodna skupnost je izvajala dodatna dela na regulaciji Ledave I. in II. faze območja Pertoča—Jurij.
Načrtovana izgradnja 157 stanovanj v letu 1987 ni bila v celoti realizirana. Pričeta je bila gradnja 28 stanovanj v stanovanjskem kompleksu ob Razlagovi ulici in I. faza poslovno stanovanjskega objekta ob Kocljevi ulici z 24 stanovanji.
V G. Petrovcih je bil zgrajen 9 stanovanjski blok. V mestu M. Sobota so sanirali ravne strehe na obstoječih stanovanjskih objektih in z nadzidavo pridobili 6 stanovanj. Zaradi pomanjkanja sredstev soinvestitorjev in zamud pri urejanju stavbnih zemljišč se ni pristopilo k gradnji na Lendavski — sever — jug ter gradnji stanovanjskih blokov na podeželju. V lanskem letu seje tudi pristopilo k poskusnemu ogrevanju stanovanj z geotermalno energijo na Vrtni ulici v M. Soboti.
DO za PTT promet je povečala kapaciteto vozelne avtomatske telefonske centrale v Mačkovcih, nabavila VF prenosni sistem na relaciji M. Sobota — Bogojina ter sodelovala pri širitvi krajevnega telefonskega omrežja.
Elektro je dokončal gradnjo 10 transformatorskih postaj.
Panonija, Blisk in Mura so v letu 1987 investirale v interni razvod plina ter se s tem prilagodili za koriščenje že zgrajenega plinovodnega omrežja.
Na področju samostojnega osebnega dela je vidna stagnacija razvoja. To dokazuje tudi podatek o številu obratovalnic v zadnjih dveh letih:
Število obratovalnic	31. 12. 1986 31.	12. 1987	razlika	Ind.
proizv, štor, dejavnost	456	441	- 15	96,7
gostinska dejavnost	121	127	6	105.0
avtoprevozniška dejavnost	135	139	4	103.0
redna obrtna dejavnost	712	707	- 5	99,3
Število obrtnih obratovalnic je v letu 1987 upadlo za skoraj I %, v tem število proizvodnih in storitvenih obratovalnic za 3,3 %. Še vedno narašča število avtoprevoznikov (za 3 %) in gostinskih obratovalnic (za 5 %).
Obrtnozdruženje je pripravilo delovno gradivo za izdelavo programa nadaljnjega razvoja drobnega gospodarstva s konkretnimi nalogami in nosilci. V programu je obdelana samo zasebna obrt zato bi bilo potrebno vanj vključiti tudi združeno delo.
V začetku leta sta začela veljati nov odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v občini M. Sobota in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine M. Sobota. V novih predpisih je dan velik poudarek predvsem inovacijam v obrti, deficitarnim dejavnostim in dejavnostim, ki izdelujejo izdelke za izvoz. Nosilci t«h obrtnih dejavnosti lahko dobijo kredite za investiranje v dejavnost pod ugodnejšimi kreditnimi pogoji, pri davku pa so jim priznane določene olajšave.
Za skladiščno-obrtno cono ob Markišavski cesti v M. Soboti je sprejet zazidalni načrt in narejeni projekti za izgradnjo infrastrukture.
Obrtno združenje je nabavilo računalniško opremo za delovanje poslovno-informacijskega centra drobnega gospodarstva, kjer bodo zbrane informacije o
ponudbah in povpraševanju, zlasti proizvodni programi, ki jih bodo OZD opuščale in se bodo ponudili drobnemu gospodarstvu.
Oživljanju domače obrti se posveča stalna skrb. V občini imamo registriranih deset oseb, ki se ukvarjajo z domačo obrtjo (lončarji, izdelava lesenih spominkov, poslikava predmetov, vezenje in kvačkanje prtičkov ipd.), veliko pa je še občanov, ki se z domačo obrtjo ukvarjajo, pa dejavnosti niso prijavili.
V letu 1987 se je po posebni prispevni stopnji 0,40% od BOD iz dohodka OZD gospodarstva zbralo 204.655.704 din za financiranje dopolnilnih programov krajevnih skupnosti. Za razvoj manj razvitih KS je bilo razporejeno 40 % zbranih sredstev. Pretežni del sredstev je bil namenjen za vzdrževanje vaških cest, sofinanciranje modernizacije občinskih cest in izboljšanje vodooskrbe.
Pri skrbi za varstvo okolja so bili doseženi določeni premiki. Mesna industrija je s sanacijo kafilerije nekoliko ublažila negativne vplive predelave na okolje. KG Rakičan si prizadeva najti trajnejšo in učinkovitejšo rešitev. V ta namen so naročili idejni projekt za uvedbo tehnološkega procesa čiščenja gnojevke.
Krajinske zasnove s prikazom vplivov elektrarn na prostor niso bile izdelane, ker elektrogospodarstvo še ni predložili ustrezne primerjalne študije izgradnje elektrarn. Zaradi pomanjkanja sredstev v elektrogospodarstvu Slovenije se z aktivnostmi za izgradnjo elektrarn na reki Muri zamuja.
2.	SKUPNA PORABA
a)	SIS družbenih dejavnosti
Skupni prihodki SIS družbenih dejavnosti za leto 1987 so znašali 24.599 milijonov din, kar je za 134,9 % več kot leta 1986. Od tega je bilo po prispevni stopnji združeno 80,3 % vseh sredstev, iz solidarnosti 16 % in iz drugih virov 3,7 % vseh sredstev. V strukturi prihodkov so se glede na leto 1986 zmanjšala sredstva združevana po prispevni stopnji (v okviru teh tudi sredstva namenjena za dejavnost občine) ter sredstva iz drugih virov, medtem ko so se sredstva iz solidarnosti povečala.
Gibanje in struktura prihodkov je razvidna iz naslednje tabele:
— v 000 din
Indeks			Struktura	
PRIHODKI	1987'	87/86	87 '	87
1. združeno po prisp. stop.	19.761.123	230	82,1 '	80,3
•s- za dejav. občine	17.615.602	226	90.8	89,1
— za skup. — vzaj. prog. SR Sl.	453.773	267	6,3	7.4
— za solid. SRS	448.699	306	1,7	2,3
— za investicije	243.049	233	1,2	1.2
2. iz solidarnosti	3.936.818	280	13,4	16.0
3. iz drugih virov	901.689	193	4,5	3.7
SKUPAJ:	24.599.630	235	100	100
Skupni odhodki so bili realizirani v višini 25.045 milijonov din in so za 445.124 tisoč din višji od skupnih prihodkov. Izvajalskim organizacijam so bile v svobodni menjavi priznane rasti kalkulativnih elementov v okviru dovoljenega priliva sredstev v skupnostih, porabljena sredstva pa so višja predvsem zaradi uskladitve osebnih dohodkov z gospodarstvom (na podlagi nove analize), širitve pravic na področju socialne varnosti ter novih zaposlitev.
Iz tabele o gibanju in strukturi odhodkov SIS družbenih dejavnosti je razvidno, da so skupni odhodki porasli za 143 %, v okviru teh pa je prisotna višja rast odhodkov za skupni vzajemni program ter za solidarnost.
— v 000 din				
		Indeks	Struktura	
ODHODKI	1987	87/86	86	87
1. Dejavnost	24.801.705	243	99,0	99,0
— osnovna dej.	22.899.233	241	93,2	92.3
e- skupni — vzaj. progr.	1.453.773	267	5,3	5,9
— solidarnost	448.699	306	1,4	1,8
2. Investicije	243.049	233	1,0	1,0
SKUPAJ:	25.044.754	243	100,0	100,0
Prihodki in odhodki po posameznih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti so bili naslednji:
v 000 din
	PRIHODKI		ODHODKI	
	1987	Indeks 87/86	1987	Indeks 87/86
1. Skupno otr. varstvo	3.973.803	262	3.937.877	258
2. Izobraž. skupnost	6.096.919	235	6.043.941	229
3. Kulturna skupnost	440.253	193	439.817	215
4. Telesnokult. skupn.	203.156	199	201.635	212
5. Skupn. social, skrb.	1.122.692	239	1.120.827	243
6. Zdrav, skupnost	12.287.546	229	12.850.729	246
7. Skupn. za zaposl.	398.013	251	384.624	274
8. Raziskov. skupn.	77.248	308	65.304	305
SKUPAJ:	24.599.630	235	25.044.754	243
Na višino in rast odhodkov je po posameznih interesnih skupnostih vplivalo:
-	v skupnosti otroškega varstva višja izplačila denarnih nadomestil za čas porodniškega dopusta ter večje število upravičencev in tekoča valorizacija otroškega dodatka;
4 - DELEGATSKI VESTNIK
—	v občinski izobraževalni skupnosti je bilo potrebno za uskladitev osebnih dohodkov po novi analizi zagotoviti 147.676.000 din dodatnih sredstev, porasla pa so tudi sredstva za štipendije za 281 %;
—	v občinski skupnosti socialnega skrbstva večje število otrok v vzgojnih zavodih in zavodih za usposabljanje, večje število oskrbovancev v domovih ter višje cene v vseh teh ustanovah izven naše regije;
—	v občinski zdravstveni skupnosti je na 564.183.331 din nekritih odhodkov vplival zlasti porast stroškov za zdravstveno varstvo izven naše regije (višje so za 183,1 %), porast števila zaposlenih (za 31 novih zaposlitev 214.033.000 din) ter zagotovitev 105.975.000 din sredstev za uskladitev osebnih dohodkov z gospodarstvom;
—	v skupnosti za zaposlovanje se je močno povečalo število upravičencev do denarnih nadomestil in pomoči, porasli pa so tudi odhodki za usposablanje in zaposlovanje invalidnih oseb.
Z resolucijo so bile za leto 1987 opredeljene določene naloge po posameznih področjih družbenih dejavnosti. V informacijah o realizaciji programov samoupravnih interesnih skupnosti, ki so jih pripravili v strokovnih službah je razviden podroben pregled realizacije programov. Iz poročil SIS izhaja, da so resolucijske naloge po posameznih področjih družbenih dejavnosti različno uresničene.
V zdravstvu je bila večina investicijskih sredstev in aktivnosti usmerjena v dograditev kirurškega bloka, del sredstev pa je bil namenjen tudi razširitvi in posodobitvi osnovne zdravstvene dejavnosti. V zdravstvu je bilo na novo zaposlenih 80 delavcev, od tega 19 v Zdravstvenem domu, kar delno prispeva k razreševanju problema deficita zdravstvenega osebja v osnovnem zdravstvu. V globalu se nivo zdravstvenih storitev v letu 1987 ni znižal in kljub zaostrenim razmeram pri financiranju programov ni prišlo do omejevanja pravic uporabnikov zdravstvenih storitev.
V	osnovnem šolstvu je bila dana prioriteta izvajanju zagotovljenega programa. Fakultativni pouk se izvaja v polovici vseh šol. Z določenimi manjšimi investicijami so bili posodobljeni učni prostori in nabavljena nova učna oprema, kar vpliva na izboljšanje kvalitete izvajanja učno-vzgojnega programa v osnovnem šolstvu.
Na področju srednjega- usmerjenega izobraževanja so si v vseh sredinah prizadevali za ohranitev dosedanjega obsega vzgojnoizobraževalnih programov na V. zahtevnostni stopnji.
V	otroškem varstvu je bila namenjena posebna pozornost uresničevanju nalog varstva matere in novorojenca. Program priprave otrok na šolo je obiskovalo 1043 otrok od tega 598 otrok v okviru dnevnega varstva in 445 otrok s skrajšano obliko priprave na šolo v obsegu 350 ur.
Zaradi pomanjkanja kadra v Centru za socialno delo naloge glede razvoja preventivnih oblik dela in dajanju prioritete svetovalnemu delu na področju socialnega skrbstva niso realizirane. Prostovoljno delo na terenu obstaja, vendar ne v organizirani obliki, pa tudi sbsedska pomoč ni zaživela. V letu 1987 niso rešene prostorske težave delavnic pod posebnimi pogoji. H gradnji III. faze doma oskrbovancev v Rakičanu se ni pristopilo, ker je bila po sklepu republiške skupnosti investicija prenesena v občino Lendava.
V	kulturni skupnosti so si kljub omejenim materialnim možnostim prizadevali slediti resolucijskim usmeritvam. Prioritete kvalitetnim programom ni bilo možno izvajati, saj so morali v prvi vrsti pokrivati svobodno menjavo dela. Preureditev osnovne šole v Motvarjevcih za potrebe KUD je v teku. Ugotovljeno je bilo, da zaradi šibke nosilnosti stropov v soboškem gradu ni možna preselitev študijskega oddelka Pokrajinske in študijske knjižnice v te prostore.
Na telesnokulturnem področju so bile vse aktivno-*: ' zadovoljivem obsegu. Uspešno so bile realizirane številne športnorekreaci oblike, dobro potekajo akcije športnih značk, uvedene pa so tudi nove oblike organiziranosti in združevanja ter športno-rekreativne akcije.
Raziskovalna skupnost je dajala prednost pri sofinanciranju raziskovalnih nalog, ki bi naj prispevale k iskanju novih proizvodnih programov, energije in varstva okolja. Kljub skupnim prizadevanjem občinske skupnosti, Medobčinske gospodarske zbornice in Občinskega sindikalnega sveta, vzpodbujanje množične inventivne dejavnosti tudi v letu 1987 ni dalo pozitivnih rezultatov. Poleg sofinanciranja raziskovalnega dela mladih je raziskovalna skupnost z raznimi oblikami uspešno vzpodbujala delo krožkov v osnovnih šolah in šolah srednjega usmerjenega izobraževanja.
Zaposlovanju in kadrovski politiki je bil v resoluciji dan poseben poudarek. Zaradi slabših gospodarskih razmer in manjše investicijske aktivnosti OZD so bile tudi možnosti zaposlovanja v letu 1987 omejene, kar je vplivalo na porast števila iskalcev zaposlitve. Na skupnosti za zaposlovanje je bilo ob koncu leta prijavljeno 1480 iskalcev, od tega je bilo na novo evidentiranih 1374 iskalcev. Zaposlitev je dobilo 234 pripravnikov, še vedno pa 137 pripravnikov pretežno s končano V. zahtevnostno stopnjo čaka na zaposlitev. Zaposlovanje invalidnih oseb je omejeno s prostorskimi pogoji.
Organizacije združenega dela iz občine so v šolskem letu 1987/88 razpisale 336 kadrovskih štipendij in jih zaradi premajhnega zanimanja zlasti za šolanje na IV. in VII. zahtevnostni stopnji izobraževanja, podelile samo 220 oz. za 10 % več kot leto poprej. V lanskem letu je bilo na novo podeljeno skupno 1363 štipendij. Razmerje med štipendijami iz združenih sredstev in kadrovskimi štipendijami je 72:28 in je glede na povprečje v SR Sloveniji zelo slabo. Kadrovski politiki dajemo v vseh sredinah še vedno premalo pozornosti.
b.	SIS MATERIALNE PROIZVODNJE
V samoupravnih interesnih skupnostih s področja gospodarstva so v letu 1987 znašali skupni prihodki 10.485 milionov din oz. 118 % več kot leta 1986 ter bili za 1.204.897.000 din večji od obsega porabljenih sredstev.
Višina in rast prihodkov ter odhodkov po posameznih skupnostih je razvidna iz naslednje tabele:
. AAA ril«	- v 000 din			
	Prihodki 1987	Indeks 87 86	Odhodki 1987	Indeks 87 86
L Stanovanj, skupnost	2.393.688	236	1.824.510	193
2. Cestna skupnost	1.914.178	257	1.794.929	241
3, Komunalna skupnost	1.320.414	171	1.211.694	158
4. Skupn. za posp. kmet.	694.179	220	611.898	230
5. Kmet, zemlj. skupn.	134.183	336	91.558	353
6. Območna vodna skup.	3.651.094	208	3.387.989	210
7. SIS za PTT promet	100.458	187	77.015	136
8. Skupn. za varstvo pred požarom	257.507	228	257.214	229
9. SIS za gospodarstvo	19.206	322	13.203	269
SKUPAJ:	10.484.907	218	9.280.010	207
Vse skupnosti s področja materialne proizvodnje v občini so izkazovale nižje odhodke od prihodkov. Neporabliena sredstva pri stanovanjski skupnosti v višini 569.178.000 din so se uporabila za pričetek gradnje poslovno-stanovanj-skega kompleksa v Kocljevi ulici, 98.720.000 din sredstev pri Komunalni skupnosti za odplačilo najetega kredita za vodovod, ter 119.249.000 din sredstev pri Cestni skupnosti za nadaljevanje del v letu 1988. Pri vodni skupnosti bo del sredstev namenjen za poslovni sklad, 71.000.696 din pa za financiranje del po prenešenih pogodbenih obveznostih. Ostanek združenih sredstev pri SIS za PTT promet je bil porabljen za druge planirane objekte leta 1987 na območju ostalih pomurski občin. Kmetijska zemljiška skupnost bo 42.624.488 din ostanka sredstev v celoti prenesla v leto 1988 za financiranje agrokarte, prav tako bo ves ostanek pri skupnosti za pospeševanje kmetijstva v višini 82.281.000 din namenjen za funkcionalno dejavnost te skupnosti v letu 1988.
3.	SPLOŠNA PORABA
V občini seje na področju splošne porabe v letu 1987 steklo 2.917.110.000 din sredstev oz. za 148 % več kot v prehodnem letu. Porabljenih je bilo 2.866 milionov din sredstev, tako da znaša presežek splošne porabe v letu 1987 50.682.000 din. Tudi prihodki neomejevanih sredstev splošne porabe so rasli hitreje kot neomejevani odhodki. Skupni presežki sredstev proračuna za leto 1987 v višini 82.518.000 din se prenesejo v leto 1988.
Iz posameznih virov je bil priliv sredstev naslednji:
— v 000 din
	1987	Indeks 87/86
1. Davki iz OD in na doh.	1.613.430	258
2. Prom, davek, davek na prem, in na doh. od pre-		
mož.	972.115	227
3. Davek na prih, od prem, in premo, pravic ter od		
prih, od drugih davkov	109.557	—
4. Takse	79.834	154
5. Prih, po poseb. predpisih	58.918	180
6. Sred. rep. prorač. za usklj. OD	83.257	—
LIMITIRANA SREDSTVA	2.917.110	248
7. Nelimit. prihodki	284.964	263
8. Prenos presežka 86	8.717	44
9. Presežek poseb. računa 86	37	3
VSI PRIHODKI	3.210.828	246
Večina sredstev splošne porabe (83 %) je bila tudi v letu 1987 namenjena za delo upravnih organov, ostala pa za druge namene, kar je razvidno iz naslednje tabele odhodkov;
— v 000 din
	1987	Indeks 87/86
1. Sred, za delo upr. organov	1.669.522	258
2. Sred, za posebne namene	19.725	208
3. Negosp. investicije	6.934	177
4. Sred, za LO in DS	83.706	245
5. Sred, za interv. v gospod.	85	5
6. Sred, za delo skup, organov	717.508	247
7. Sred, za družb, dejav.	20.969	210
8. Sred, za spl. družb, potrebe	- 312.621	210
9. Izločena sred, rezerv	35.139	258
10. Drugi odhodki	37	13
LIMITIRANI ODHODKI	2.866.248	247
11. Nelimitirani odhodki	25.3.308	232
12. Razporej. presež. 86 po ZR 86	8.717	48
13. Odhodki posebnega računa	37	—
ODHODKI SKUPAJ	3.128.310	243
4.	URESNIČEVANJE RESOLUCIJE
Z resolucijo o uresničevanju družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 v letu 1987 je načrtovana rast družbenega proizvoda 3,5 %, industrijske proizvodnje 3,5 %, kmetijske proizvodnje 3,5 %—4%, izvoza 6 %, zaposlovanja 2 % in produktivnosti dela 2 %. Sredstva za zadovoljevanje skup-nih potreb naj bi naraščala do rasti dohodka v gospodarstvu v občini, za zadovoljevanje splošnih potreb pa največ po enakih stopnjah kot v letu 1986.
Po podatkih Zavoda SRS za statistiko so se v letu 1987 napram letu 1986 povečale cene na drobno za 130,6 %, v tem cehe industrijskih proizvodov za 126,4% ter kmetijskih proizvodov za 152,9%. Življenjski stroški so bili višji za 131,9 %.
Na podlagi doseženih finančnih rezultatov in rasti cen v letu 1987 ocenjujemo, da resolucijsko načrtovana gibanja le delno uresničujemo.
S povečanjem izvoza za 23 % resolucijsko rast močno presegamo. Industrijska proizvodnja je porasla za 1,9%, pa tudi v kmetijstvu načrtovana 3,5 — 4% rast ni bila realizirana. Zaostajanje je prisotno tudi pri planirani rasti uvoza, zaposlovanja in produktivnosti dela. Po oceni primerljivega dohodka, ki ga je po metodologiji Službe družbenega knjigovodstva izdelal komite za družbeno planiranje, se je družbeni proizvod povečal realno za 2 %.
Sredstva za osebne dohodke se gibljejo v okviru dogovorjenih rasti medtem ko sredstva za skupno in splošno porabo presegajo rast primerljivega dohodka. Osebni dohodki so se realno znižali za okoli 3 %. Podroben pregled g izvajanju družbenih usmeritev pri razporejanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo bo podan naknadno, ker v trenutku priprave gradiva podatki še niso računalniško obdelani.