IX. letnik. V Gorici, dne'10. oklohra 1901. ’ » 41. številka. Izhaja vsaki četrtek ob 11. uti dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K P5C Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije G K. Rokopise sprejema uredništvo v Uoiici, dvorišče sv. Ililaiija štev. 7. m I p- -* J.Shjfrr •). fr- tiri Naročnino m naznanila s |' l e ) c ni a upraviiištvo v Ooiici, Semeniška ulica št. ‘J. Posamezne številke se prodajajo v loba-kaiii.lli v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu iu na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 1-1 po 3 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petil vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 1-1 vin., dvakial 12 vin., triki.it lil vin. Večkrat po pogodbi. Iv. ' Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska „l\'nrodna liskarnir1 (odgov. J. Marušič) v Gorici.. Na delo! m. Ob tej gonji proti duhovnikom pride nam v misel basen o ovcah in volkovih. Našemu ljudstvu se godi kakor ovcam v basni. Ovce namreč so se dale pregovoriti, da so zveste pse odslovile kol svoje varuhe, spustile pa zaupno volkove v svoj hlev ter jih sprejele za svoje varuhe. „Dober“ prijatelj namreč je ovce „na-farbal11, da volkovi so nedolžna, neškodljiva bitja. Le ker se pretepa željni psi vedno koljejo z miroljubnimi in dobro-mislečimi volkovi, je bil doslej prepir. Ovce so na to odslovile svoje čuvaje in volkovi so se utaborili v ovčnjaku. In? Volkovom se dobro godi. Oni se množe in se rede. Ovce pa? So ovce: Mislijo, da so le zato, da jih volkovi požro. Ta basen nam prav lepo slika sedanji položaj na Goriškem. Duhovniki so krivi vsega zla. Ljudstvo odpovej se duhovnikom, pa se ti bo dobro godilo, govore volkovi — naprednjaki. In ubogo ljudstvo veruje volkovom, volkovi pa je mrcvarijo. In da je temu tako, hočemo pokazati s par vzgledi. Prvi dokaz nam daje pobiranje užitnine v deželni upravi. Kakor znano, so razne dežele pobirale užit-nino v lastni upravi ter tem načinom zelo pomnožile deželno dohodke. Tako je prišla samo Kranjska od bi.000 kron, kateroje dobivala potom zakupa za žganjine, do 868.000 kron čistega dohodka potom lastne uprave. Jednako Štajerska. Tudi goriški deželni zbor je sklenil, da pomnoži deželne dohodke, pobirati užitnino v deželni upravi. Vsa zadeva se je bila mirnim potom izvedla, da ni pričela nasprotovati narodno - napredna stranka. Izvrševalni odbor narodno - napredne stranke je sklenil nastopili proti deželnemu zakupu užilnine. Pričelo se je hujskanje po deželi. „Soča“ in nje zaupniki nahujskali so krčmarje, da niso podpisali izjave v prilog deželnemu zakupu. Sam vrhovni general in poosebljeni izvrševalni odbor narodno-napredne, dr. Tuma, ki je deželni odbornik, je na shodu v Vrtojbi nastopil proti užitnini v deželni upravi. Tako je narodno-nii-predna stranka osleparila goriš ko deželo za ogromno svoto. H a d i n a ro d n o - n a p re d n e z d r až- ^ b e bo g o r i š k a dežela trpela; škode vsako leto do 130.600 K, kur /.naša v desetih letih 1,306.000 K. To je resnica, katere vse slepomišenje „Soče“, vsa Tumova odprla pisma ne zbrišejo. Osleparjeni so davkoplačevalci goriške dežele, v prvi vrsti posestniki, ki morajo pokrivali pretežni del deželnih potrebščin. Kmetski posestnik je vsled te narodno-nupredne združbe pa dobil nujhujšo rano. In okolu kmetov se sedaj posebno suče dr. Tuma, loveč mandate za naprednjake. Komu v korist je narodno-naprednu stranka preprečila deželno upravo užitni nc^? Na korist jednemu možu četudi Slovencu, rnožu - milijonarju Jožetu Gorjupu. Gotovo je, da Gorjup ima pri zakupu užitnine lepe dobičke. Ako bi zakup užitnine Gorjupu ne donašal dobičkov, ne bi se vsakikrat toliko prizadeval, da bi dobil užitnino v zakup. Ko so se pred tremi leti krčmarji nekaterih okrajev med seboj pogovorili, da sami užitnino prevzamejo v zakup, se je tvrdka Gorjup trudila na vse pretego, da so krčmarji odstopili ter Gorjupu prepustili zakup užitnine. Zato pa je Gorjup veljavnejšim krčmarjem dotičnih okrajev dovolil posebne ugodnosti. So krčmarji, ki skoraj nobene užitnine ne plačujejo, katerim je Gorjup na stotake vsako leto popustil pri užitnini, da jo le njemu ostala. Ker pa so krčmarji po večini v naprednem taboru, je narodna-napredna stranka njim v korist sklenila nastopiti proti užitnini v deželni upravi. Torej radi Gorjupa, ki je agitacijo proti užitnini v deželni upravi na eden ali drugi način gotovo dobro poplačal narodno-napredni stranki, radi narodno-naprednili krčmarjev, naša dežela, katere posestniki so itak že preobloženi, ni mogla doseči nov vir deželnih dohodkov. Znano je, da so mitnice na državnih cestah le v nadlego voznikov. Slednji voznik plačevati mora milnino, ki pa državi sami le tnalo nese. Država namreč oddaje dohodke mitnic v najem, in dobiček imajo le zasebni zakupniki. Letos pa je državni zbor razpravljal o odpravi mitnine na državnih cestah. In kdo je glasoval proti odpravi? Dr. Tavčar, vodja slovenskih liberalcev. V njegovem klubu pa sodi tudi zastopnik gotiških občin g. Oskar Gabršček iz Tolmina. In tudi o lijem nismo brali, da je glasoval za odpravo državnih mitnic. In zakaj? Zakupniki državnih mitnic so naprednjaki, na Goriškem n. pr. g. Konjedic, tast g. Ga-brsčeka. In zato je dr. Tavčar glasoval proti odpravi, Gabršček pa ni glasoval za odpravo državnih mitnic. Ti kmet pa, uboga para, plačuj še nadalje na korist posameznim naprednjakom. In sedaj se ti ljudje smukajo okolu posestnikov, loveči njihove glasove! Dokažite ljudstvu te volkove v pravi luči! Doučite ljudi, naj ne bodo ovce, katerim gospodarijo volkovi! Ali niso že dovolj delali proti ljudskim koristim? Ven med ljudstvo, da mu odprete oči! (jJabršček na Volčjidragi. „Ne za vero, ampak za biro se farji borijo11, je rekel g. Gabršček na Volčjidragi o priliki Tumovega shoda. Javni shod je g. komisar sicer prepovedal, a kaj se Gabršček za to briga. On je vsejedno na prepovedanem prostoru, javno in raz mize spustil svojo imenitno govoranco čez te preklicano „farje*1, ki mu ne dajo nikjer miru. Mi smo v defenzivi, se le branimo in nobenega ne napadamo, je rekel nekomu. Poglejmo pa, je-li to res? G. Gabršček je mnogo govoril o krščanski ljubezni iu z izgledi pojasnoval, kako bi se morali ljubiti. A komaj je to izustil, je nakral vse sam podrl. Začel je mahati po „farjih41 (in ne samo po nekaterih, po njegovem mnenju nevrednih, ampak po vseh na sploh), da hočejo vse ukazovati, da jim gre preveč dobro in da jim mora ubogo ljudstvo dajati velike plače. In kakor da bi to še ne bilo zadosti, začel je ljudstvo ščuvati, kako da mora še ..farjem11 odrajtavati veliko štolnino in biro v pšenici, turšici, maslu, ližolu, jajcih, jezikih itd. U drugih umazanostih in ostudnostih, ki so prišle iz njegovih ust, je bolje, da molčimo. Vprašamo zdaj vsakega pametnega človeka, ali se ne pravi to ljudstvo kvariti, pohujševali in ščuvati? Kaj hočete s takimi govori doseči, g. Gabršček? Ali ne veste, da kar ljudstvo daja svojim dušnim pastirjem, je v to zavezano po prostovoljnih pogodbah, ki so odobreno od višjih oblastnij ? No, jajca in jeziki, katere duhovniki v nekaterih krajih dobivajo, ko hodijo hiše blagoslavljat, res niso v pogodbah pisani. Ali menite pa, da jih. duhovniki ne zaslužijo? Dobro ljudstvo jih radovoljno podaruje, ne za blagoslov, katerega ne more plačati, ampak za trud, ki ga duhovnik pri tem ima. Kajti hoditi od hiše do hiše po eno uro in še več daleč, v najhujši zimi (mesecajanu-arija), po blatnih in včasih ledenih poteh, ni kar si bodi. Naj pridejo, g. Gabršček, vaši odvetniki in naj to poskusijo. Ako računajo že v mestu, ko gredo k sodniji, na kako obravnavo po lepem tlaku, za svojo pol 10 K, koliko bi še le računali, ako bi hodili k oddaljenim hišam po takih poteh kakor je zgoraj rečeno. Gotovo je, da za en jezik, ki je vredem k večemu 40 vinarjev, ali pa za par jajec bi ne šli. Kak namen imate torej, ko tako govorite proti ljudstvu? Dovejte odkrito! Vemo, da na to boste molčali kot grob. A mesto Vas hočemo pa mi odgovoriti. Vi vedno trdite, da niste proti veri. Ako ste proti duhovnikom, ste tudi proti veri, ker vsaka vera mora imeti tudi svoje služabnike. Z duhovniki vera sloji in pade. Zgodovina nas uči, da ga ni bilo in ga ni veroizpovedanja, ki ne bi imelo tudi svojih služabnikov. Ako pa Vi duhovnikom še onih malih dohodkov, katere dobivajo, ne privoščite, se to toliko pravi, kakor da jih ni treba, ker od samega zraka ne more nobeden živeti. Denimo pa, da bi se uresničile Vaše želje, da bi ne bilo nobenega duhovnika več, kaj bi bilo potem s krščanskim ljudstvom? Vera in krščansko življenje bi kmalu izginila. Kdo bi ljudstvu resnice sv. vero oznanjeval ? Kdo mu delil sv. zakramente? Kdo bi otroke krščeval, kdo grešnikom grehe odpuščal, kdo bolnikom delil sv. zakramente umirajočih, kdo mrliče po krščanskem obredu pokopaval, kdo vernike v krščanskem zakonu poročal? Kes, da se jo eden Vaših pristašev izjavil: „Mene pride previdet Gabršček, ko bom na smrtni postelji11, ali jih je pa mnogo tega mnenja, ne vemo. To pa vemo za gotovo, da naše ljudstvo je še verno in da želi imeti svoje duhovnike, kateri naj mu oznanu-jejo sv. vero, delijo sv. zakramente in je vodijo k časni in večni sreči. Vemo, da služabnikom božjim rado podeljuje, kar potrebujejo za časne in telesne potrebe. Vemo tudi, da zginejo s političnega obzorja vsi liberalci prej kakor vera in njeni služabniki. To si dobro zapomnite, g. Gabršček! Ne pozabite prislovice: „Nu svetu se vse maščuje11. Govor č. g. Jan. Sedeja na shodu v Drežnici. Med strankama, ki sta se pojavili na Goriškem, zija nepremostljiv prepad. Tukaj ne gre za osebe, tukaj gre za načela. Katoliško načelo se bori zoper načelo brezverskega in kapitalističnega liberalizma. Za katero načelo se bomo odločili? Ali bomo poslušali Tumo in Ga-brščeka, ali bomo poslušali glas sv. cerkve, glas svojih škofov? Vera naše sv. cerkve, ki nam jo bila vodnica do zdaj, ostani nam vodnica tudi v prihodnje! Vera je podlaga vsakega pravega delovanja, brez vere, ki je podlaga naroda, pademo in izginemo! Vera odločuj ne le doma, ne le v zasebnem življenju, ampak odločuj tudi v politiki. In ravno zato, ker vera živo posega v politično življenje, je treba, da vsak mož voli za poslance kal. može; vsak mora volili po katoliškem pravcu, in kdor bi to dolžnost zanemaril, ta si nakopa pred Uogoin in narodom veliko odgovornost! V našem narodu bi bilo treba, da bi vsi izobraženci delali za blaginjo slov. ljudstva. Ali, žalibog, vidimo, da so je ravno zdaj v odločilnem boju večina učiteljstva ločila od duhovslva, katera dva faktorja sta v prvi vrsti poklicana, da delujeta za blagor naroda. So med učiteljstvom častne izjeme, ali žal, pretežna večina je uklonila svoje vratove pod liberalni jarem. In ti učitelji, katerim sta Tuma in Gabršček v svojih glasilih nasprotovala še pred kratkim, ti učitelji pripogibajo zdaj pred njima svoja kolena in h itd v boj za njih stranko, ki razširja le strupen, oktiževalen dih med ljudstvom. Ti učitelji prezirajo odloke šolskih oblastij, ki jim nalagajo, naj vzgojujejo mladino verskopobožno, oni delujejo marveč za protiversko liberalno stranko in usiljajo celo otrokom liste te pogubne stranke. Učitelji, kam plovete? Sami si žagate vejo, na kateri sedite! Vi podpirate gonjo proti dubovstvu ali pomnite: ko ne bo otrok več spoštoval duhovnika, tedaj tudi učitelja ne bo več spoštoval! — Zakaj se liberalci bojujejo proti duhovščini? Njih namen je jasen: vzemimo ljudstvu vero in spoštovanje do duhovnika in vzeli smo ljudstvu vero sploh. Dotem je ljudstvo naše in mi smemo ž njim svobodno paševati. Ali boste vi, možje, k temu pritrdili? Ali boste vi svojo vero mirno izdali tem odpadnikom na ljubo? Nikoli! Proč od teh ljudij, ki so le sužni judovskega kapitala, proč z njihovimi časopisi, ki so grobokopi našega ljudstva in naše narodne blaginje. Tuma in Gaberšček, sta tudi nasprotna vsaki gospodarski organizaciji, po kateri si vi, možje, edino morete opomoči, onadva pobijata med natni vsuk organizacijski pojav, ki bi nam znal koristiti. „Kmelu ni več pomoči14, je rekel Tumu v Bovcu in tako rešil kmetijski program. Pomnite, krščanski možje: kdor Bogu ni zvest, ta tudi vam ne bo zvest in vas bo zavrgel. In še je g. govornik nadalje pojasnjeval pogubne težnje liberalne stranke, še je slikal razmerje med kat. uaroduo in izdajsko liberalno stranko — krasen govor, katerega so zbrani možje sprejeli z iskrenim odobravanjem. V boj za kat. stvar, v boj proti narodnim izdajicam, vsi na boj, vsi na volišče za kat. kandidate, to je bil veličastni konec njegovega govorniškega poleta. Shod na Iderskem. ,,K;ij 11:1111 pii morejo?" N ;ir. p e nem. »Slovensko katoliško politično in gospodarsko društvo" v Kobaridu razvija živahno delavnost. Zvesto svojemu namenu prireja shod za shodom, da na njih organizuje slovenske može v bojne vrste proti lažiliberalni stranki. Tako je v nedeljo zopet priredilo shod, in sicer na Iderskem. To je precej močna vas v bližini Kobarida, kjer so razni krčmarji pridni širitelji liberalne ideje. In res se je liberalni stranki posrečilo, da je tudi po Iderskem razširila svoje časopise, ki naj počasi zamorijo vse blage čute in naj zadušijo vsako politiško zavest v srcih vrlih iderskih mož. Zato je čutilo omenjeno društvo dolžnost, da skuša zabranili nadaljno pohujševanjfi po liberalnih listih v tamošnjem kraju, in to v svrho je sklicalo tam tudi shod. Udeležilo se ga je prav lepo število mož, med katerimi jih je veliko dalo tudi svoja imena kat. pol. društvu. Shodu jo predsedoval domačin, odbornik g. Alojzij Miklavič, ki je društvu za shod prepustil tudi svojo prostorno sobano. Govorila sta gospoda Ciril Me-lod Vuga, kaplan, in borjanski vikar Ivan Nep. Sedej. Kobariški g. kaplan je nasproti liberalni stranki razvijal kat. program. (G. Gabršček bi pisal: „je nesramno lagal") in visoko povzdigoval odločnost in ne-ustrašenost v svetem boju za sveta kat. načela. Liberalci so napadli in opljuvali naše društvo zato, ker je katoliško; liberalni časopisi napadajo gg. učitelje, ki so pristopili „Slomškovi zvezi", zato, ker je katoliška; nasprotniki se proti-vijo vsemu delovanju naše stranke zato, ker je katoliška. To njih izdajsko ro-vanje jih že samo obsoja. Ali nismo katoličani? Ali bomo svojim nasprotnikom pustili, da bodo v blato gazili naše svetinje, one svetinje, za katere so naši pradedje prelivali svojo kri in s svojimi trupli pokrivali širna bojišča? Tla, na katerih živimo, so posvečena s krvjo naših pradedov, in mi, da bi dandanes na njih izdajali svojo vero in narod ? Nikar! In čist plamen prave domovinske ljubezni je švigal iz njegovega nadalj-nega govora, ki je bil glasan klic na odločen nastop proti stranki, ki žrtvuje svoji sebičnosti in častihlepju vse, kar nam je in nam mora biti svetega. Sledilo je po istem govorniku razlaganje društvenih pravil, ki se je zaključilo z vabilom na pristop k društvu, kateremu je namen, braniti verske, narodne in politične pravice našega ljudstva. — Nato se je razvila kratka debata glede naših goriških časopisov. Slišala so se razna mnenja. Zbranim možem je nadalje govoril g. Sedej. Opirajoč 3e na ravnokar zaključeno debato je razpravljal o časopisju in njegovem pomenu. Vsak pravi katolik bo pač podpiral le katoliško časopisje in bo poslušal rajši glas svojega papeža in svojih škofov, kakor pa glas liberalnih voditeljev. Po framasonskem načelu so liberalci po svojih listih napovedali boj duhovščini, ker je to najgo-tovejša pot, da po nji upropastijo kat. stvar in ž njo tudi kat. ljudstvo. Po framasonskem načelu slikajo liberalci duhovnike kot sleparje, oderuhe, zapeljivce itd. zato, da kat. ljudstvu spodbijejo trdna tla sv. vere in tako omogočijo sebi dosego svojih namenov. Ako smo mi res sleparji, z a p e I j i v ci itd., zakaj ne uvede politična oblast zoper naspre-iskavo, zakaj nas ne uklene in odpelje v zapor? Ako pa n i s m o t o, z a k a r se na« slika, zakajtrpito počenjanje nasprotnikov? Govoril jo dalje o dolžnosti in pravici, da deluje tudi duhovnik v politiki, zavračal je očitanje o nadvladi duhovnikov, pojašnjeval pomen volitev, pri katerih si ljudstvo samo odločuje svojo usodo po dobrih katoliških poslancih, ki bodo sklepali dobre postave njemu v srečo, slabo usodo po slabih poslancih, ki nimajo srca za ubogo ljudstvo. Zato naj verno slovensko ljudstvo že zdaj pri prihodnjih deželnozborskih volitvah voli odločne može n ir,-katoliške stranki;, može, ki se borijo še vedno pod starim geslom : Vse za vero, dom, cesarja! Shod je imel lep uspeh. Mi čestitamo vsem možem, ki so premagali vse pomisleke in pristopili kotoliškemu političnemu društvu. Res, še je precej mož, I katere mori liberalni duh, ki so zapeljani po liberalnih časopisih, a mi upamo in naša naloga ostane, da jim odpremo oči, da spregledajo svojo zmoto in se neustrašeno oklenejo katoliško-narodne stranke. In v tem znamenju in v tem upanju kličemo : Mi gremo naprej, mi gremo naprej Dva shoda na Pečinah. Že več časa je krožila med našimi prosvitljenimi ,.naprednjaki" novica, da dr. Tuma „prikrošnjari" k nam na Pečine da bo imel javen shod. To govorjenje zdelo se je skoraj neverjetno, da ta mož „priprosjači“ v našo majhno gor sko vasico, kjer se nahaja le par liberalnih naprednjakov. Da je pa temu tako, spoznali smo koj, ko smo videli, da se naprednjaki celi teden trudijo in pehajo ter delajo veličastne priprave v „stogu" tukajšnjega krčmarja in »generala" naprednjakov. Pa ubogi Tumovci pehali so se zaman, kajti glavarstvo je shod radi varnosti prepovedalo. „General-zdražbar" so pa tega ne oplaši, ter priredi zaupen shod. Ker pa naš liberalni „Ivo“ ni imel prostora za ta vzvišeni namen, zadovoljili so se morali liberalni prvaki z nekim živinskim poslopjem, ali če hočete, na Stali pri „Andrejcu“. Radovedni smo pričakovali, kedaj nas poseli dr. Tuma. Še le popoldne smo izvedeli, da je prišel s Št. Viške gore, kamor je bil došel med sv. mašo ter poselil tamkajšnjega „Obrsta“. Seboj je pripeljal tudi znanega kandidata Vrtovca. Okolu 2. ure popoldne začeli so prihajati naprednjaki od vseh strani. S Št. Viške gore pripeljal je znani „Obrst" kar leze in grede, kruljeve in čotaste, pa vendar med vsemi le kako 4 kmete-volilce. Tudi liberalni Slap je prišel v pomoč „štur-mat" našo klerikalno trdnjavo. Kar ne-smeino prezreti, prišel je tudi ponikovski „kovač" s svojim orjaškim mehom in še več drugih. Čez „lepo gorico" prikobacal je tudi počasni — „napredni“ župan. Tumovega zaupnega shoda vdeležilo se je tudi par naših emancipiranih dam in kelnaric. Po tako ljulem naskoku misliti bi bil moral vsakdo, da bo pečan-ska klerikalna trdnjavica eksplodirala v zrak, a nič tega! Naši vrli Pečani ostali so po blagoslovu pri cerkvici sv. Mohorja, kamor je prišlo tudi nekaj dobro mišlečih mož s Št. Viške gore, s Ponikev, tako, da je nas bilo nad 70. Nameravali smo, da gremo prašat za vstop k Tumovemu shodu, ker nam je pa to g. komisar prijazno odsvetoval, podali smo se tudi mi k zaupnemu shodu v prostore obče spoštovanega g. Petra Podgornika, posestnika in obč. starešina, kjer sta nam domači č. g. vikar in č. g. kurat Kocijančič pojasnila žalostni politični položaj na Goriškem. Govornikoma je ljudstvo nav-. dušeno pritrjevalo. Omeniti moram še, da je Tumov zaupni shod imel le dva Pečana-volivm, ostali so bili na našem shodu, kjer se je soglasno sklenilo, da se bo pri pri-hodnih volitvah volilo le katoliško-na-rodne kandidate. Nato se je s živo klici na dr. Gregorčiča in katoliško stranko zaključil shod. Dr. Tumo zaupni shod se je vršil sicer na naših Pečinah, pa ne za nas Pečane, kajti naše zavedno ljudstvo noče teme. Tumov shod se je vršil le za sosedne občine, kakor Gorjane, Slapljane in razne drugi; elemente, med kojimi se je nahajalo veliko analfabetov, pa vendar bili so zavedni, kaj ne g. Ivan napredni?" Volitve za deželni zbor prišli Kdo sin e voliti. V velikem posestvu volijo neposredno vsi polnoletni avstrijski državljani, ki plačujejo od svojega zemljiškega posestva v I. (goriškem) volivnem okraju najmanj 100 kron, v II. (gradiškem) vo-livnem okraju pa najmanj 200 kron državnega davka na leto brez priklad (88 10. in 11.) „ Volivci, ki imajo posestvo v enem in drugem volivnem okraju, izvršujejo svojo volivno pravico v tistem okraju, v katerem plačujejo zu zemljiško posestvo več davka, seveda le če oboji davek vkup iznaša toliko, kolikor je v dotičnem okraju postavljeno za izvrševanje volivne pravice" (88 10 in 11). „Če ima kaka skupščina (korporacija) ali kaka družba v lasti posestvo, ki daje pravico za volitev, sme voliti za njo tista oseba, katera po postavnih ali družbinih pravilih skupščino ali družbo na zunaj zastopa" (8 12). „(Je imajo občine (soseske) v lasti tako posestvo, ki daje pravico za volitev, ne morejo kakor občine te pravice izvrševati". V skupini mest in trgov volijo poslance naravnost po neposrednji vo-iitvi vsi tisti Občinarji, katerih ne izključuje od volivne pravice 8 18. volivnega reda za deželni zbor in katerim je po posebnem občinskem šlatutu (n. pr. za mesto goriško) ali po občinski postavi z dne 7. aprila 1804 dana oblast, da volijo občinske zastopnike omenjenih most, trgov in obrtnih krajev, če so iz prvega ali drugega volivnega razreda ali pa če v tretjem razredu plačujejo vsaj 20 K izravnega ali neposrednega davka. (8 13. volivnega reda). Kmečke občine volijo po vo-livnih možeh. Vsaka soseska voli na vsakih petsto stanovalcev po enega volivnega moža. Če znaša ostanek nad petsto 200 ali več, smatra se za celih f>00; če pa ostanek ne znaša 2f)0, pušča so v ne-mar, kakor bi ga ne bilo. Soseske, ki nimajo po 500 stanovalcev, volijo po enega volivnega moža. (8 14). Volivne može volijo v kmečkih občinah polnoletni izmed Občinarjev poklicanih po občinski postavi z dne 7. aprila 1804 za volitev občinskih zastopnikov, neiz-ključenih od volivne pravice po 8 18. volivnega reda za deželni zbor, kateri so iz prvega ali drugega volivnega razreda. (8 15.) Kdor sme voliti volivne može, sme tudi izvoljen biti za volivnega moža. Vsak volivec sme svojo volivno pravico samo v enem volivnem okraju in praviloma samo osebno izvrševati. Izjemno je volivcem veleposestnikom dopuščeno, da volijo po pooblaščencu. Pooblaščenec mora sam biti volivec v skupini veleposestnikov in sme samo enega volivca nameslovati. Kdor je volivec v velikem posestvu, ne sme voliti v mestih, trgih ali kmečkih občinah; kdor ima volivno pravico v trgih in mestih, ne sme voliti v kmečkih občinah. Če ima kateri volivec v več mestih, trgih ali kmečkih občinah volivno pravico, sme voliti samo v tisti občini, v kateri navadno stanuje. (8 16.) (Dalje pride.) Politični pregled. Iz zavoda sv. Jeronima v Rimu se je umaknil italijanski vladni komisar. Na njegovo mesto je kot upravitelj zavoda imenovan svetovalec avstrijskega poslaništva pri papežu gf. Rudolf Coronini-Gronberg, sin Nj. ekscelence pokojnega grofa Franca Coroninija. Vprašanje se )o rešilo brez dvojbe v prilog papeževi Juli. Deželnozborske volitve na Češ-cem. — V torek so volile kmečke občine. Mladočehi so izgubili polovico mandatov, nemški naprednjaki pa skoraj vse. Najbolj so napredovali češki agrarci in Vsenemci. Pri volitvahza oger3ki državni zbor so si minuli teden priborili Slovaki štiri mandate. Letos bodo Slovaki prvikrat stopili v državni zbor. Slava ! Novice. Evharistični sliod za duhovščino bo, kakor smo že enkrat naznanili, dne 17. t. m. v semeniški kapeli. Začetek ob 8 in pol zjutraj. Prosimo č. g. duhovnike, ude in neude, da se v obilnem številu udeleže tega shoda v počeščenje Jezusa Kristusa v presvetem Rešnem Telesu. Letos se bodo razpravljale na shodu zelo važne točke: Organizacija „večne molitve" po farah, prirejanjo evh. shodov v večjih krajih na deželi, razdelitev vodstva v slovenski in laški oddelek itd. Sobratje, pridite tedaj v obilnem številu na shod, da si izprosimo od Jezusa v presvetem Rešnem Telesu za svojo delovanje razsvitljenja, moči in blagoslova ! NjegaVeličanstvo presvetli cesar je podaril stolni cerkvi v Gorici za popravo KKK) K, „Šolskemu Domu" 500 K, usmiljenim sestram v ženski bolnici 500 K, cerkvi v Šempasu 200 K, cerkvi na Grahovem 400 K, cerkvi v Foljanu pri Gradiški 500 K, cerkvi v Pierisu 400 K. Goriški deželni zbor razpuščen! — Uradna „ Wiener Zeitung" poroča, da je goriški deželni zbor razpuščen. Podružnica »Slomškove zvezo" za goriški in gradiščanski okraj je imela danes osem dni ustanovni shod v goriški čitalnici. Udeležba je bila številna. „Na-predni" učitelji so sicer skušali prejšnji dan s surovostjo in brezobraznostjo terorizirati one gg. učitelje, ki so mislili pristopiti k „Slomškovi zvezi", pa se jim ni posrečilo- Slava nevstrašnim gg. učiteljem, ki so ob takem terorizmu vendar le prišli na shod. Kaka razlika je med temi gospodi in pa med divjaki, ki so prejšnji dan zborovali pri „Jelenu", bi se bil lehko prepričal g okrajni nadzornik, ko bi bil prišel na ustanovni shod. Take gg. učitelje pozdravlja goriška duhovščina kot svoje sobrate in sotrudnike za pravo omiko, svobodo in pravi napredek izročenega nam slovenskega ljudstva I Podružnica šteje do danes že lepo število udov, katero se bo pa od dne do dno množilo. Blagaj nistvo go riške »Slomškove podružnice" je prevzela cenjena gospodična Marija Urbančič, učiteljica v Podgori. Na to opozarjamo vse one gg. učitelje, učiteljice in katehete, ki mislijo pristopiti. Vpisnina znaša 3 K. Omika naprednega učiteljstva. Na občnem zboru okrajnega učiteljskega društva so napredni učitelji pokazali vso omiko. Zmerjali so svoje tovariše, ki so nameravali pristopiti k podružnici ,,Slomškove zveze" s faloti, pobalini, uskoki, izdajicami itd. Navzoč je bil tudi okrajni šolski nadzornik g. Finžger. Zato vprašamo g. nadzornika, ali je sedaj prepričan, da so dopise „Iz učiteljskih krogov" v „Soči" res pisali napredni učitelji? Naj le primerja psovke na zboru s psovkami v„Soči", in pritrditi mora. V. č. g. Frančišek Šmid kurat v v Marij nem Celju nad Kanalom je precej nevarno bolan. Priporoča se preč. gg. sobratom v pobožni „memento". Na slovenskem odelku deželne kmetijske šole v Gorici začno se dne 10. novembra t. I. nov dvoletni tečaj. Razpisanih je 16 prostih mest (hrana, stanovanje, kurjava in svečava brezplačno) Prošnje je doposlati šolskemu vodstvu do 31. oktobra t. I. Goriški kmetovalci, oglasite se! Učencem iz Št. Andreža, Mirna in Šempasa je dovoljeno, da smejo obiskovati tukajšne šole, ako dokažejo z zdravniškim spričevalom okr. zdravnika ali pa mestnega lizika, da v njih družini ni bilo nobenega slučaja take bolezni in da so po preteku šestih dnij tukaj v mestu ostali popolnoma zdravi. Za Alojzijevišče so darovali: Mon-signor Kafol 20 K, N. N. 5 K, g. J. Čigon 1 K. Bog stotero povrni! Varnostne nnredbe proti kugi. Tukajšni magistrat naznanja, da se morajo vsi oni, ki dohajajo iz Napolja, tekom 12 ur naznaniti redarstveni oblastniji, da bodo poleni 6 dni pod zdravniškim nadzorstvom. Vsi oni, ki bi se pregrešili proti temu razglasu, kaznovani bi bili z globo 200 kron. Skušnje za usposobljene učiteljev in učiteljic za ljudske in meščanske šole se bodo pričele pri c. kr. izpra-ševalnem poverjenstvu v Gorici dne 4. novembra t. 1. ob 8. uri zjutraj. Prošnje morajo se doposlati rečenemu poverjen-stvu predpisanim potom najkasneje do 20. t. m. I/, Trsta. — Mestni svet je imel v soboto zopet sejo Navzoč je bil tudi dr. Kybaf, katerega so bili v prejšnji seji italijanski svetovalci se silo izlirali. Italijanskim svetovalcem se je bralo na obruzu,dajih je sram izvršene brezobraz-nosti! — Grozna nesreča se je dogodila v soboto pri sv. Andreju v Trstu. Dozidaii so neki že obstoječi tvornici nov del. Ko so zidarji že delali streho, porušila se je cela stavba in med ruševinami je ostalo sedem delavcev. Ljudje so hitro prihiteli na pomoč ter jih izvlekli izpod ruševin. Štirje so bili težko ranjeni, eden izmed njih jo kmalu potom umrl, trije pa so bili lahko ranjeni. Hilla ali Nova Mila. — Tako se imenuje malo mesto pri morju, na južni strani Skednja pol ure daleč od Trsta. Nad tem mestom se vzdiguje lep prijeten hribček, nasajen z oljkami in rodovitnimi trtami. Na vrhu tega hriba stala so nekdaj stara Mila, a zdaj ne vidiš drugega nego same razvaline. Od starodavnih časov ostala je še cerkev na tri ladije, posvečena Materi Božji, v kateri stoji do 500 oseb. — V to cerkev roma vsako leto mi tisoče in tisoče pobožnih kristjanov, posebno Tržačanov in okoličanov. Mnogi prihajajo na ta hribček tudi zavoljo tega, ker se od lu uživa krasen razgled na vse strani, posebno pa na Trst in široko morje. K Materi Božji na stara Mila romali ste tudi družbi krščanskih materin Marijinih hčera v Skednju, in to dne 9. avgusta t. I. oh 1. uri popoldne. Bilo jih je skupaj nad 300. Iz Skedenjske cerkve po glavni cesti šla je piocesija do ladjedelnice sv. Marka. Tu so stopile v prostoren parobrod, kateri jih je v malih minufah pripeljal v Mila. Vreme je bilo lepo, jasno; morje pa mirno in tiho kakor olje. Na obrazu vsake romarice si bral čeznavadno veselje in zadovoljnost. Med potom so pele romarske pesmi. Iz Mil na stara Mila vila se je procesija eno uro. Kakor hitro sle stopili družbi v cerkev, molil se je sv. rožni venec. Po dokončani molitvi šel je č. g. župnik na lecu ter imel romarsko pridigo. Ker ni bilo veliko navzočih mater in hčerft zadnjič na sv. Gori, podal je g. župnik krščanskim materam in Marijinim hčeram ravno isti spomin, kojega ste prejeli družbi od č. g. pridgarja pri Materi Božji na sv. Gori. To je šopek lepih cvetlic. Marijine hčere so dobile v spomin modro vijolico ponižnosti, belo lilijo čistosti in rudečo rožo ljubezni. Kršč. matere so dobile rudečo rožo ljubezni, toda z bodečim steblom, potem še olj-kino vejo miru. Pri koncu pridige so vse krščanske matere in Marijine hčere se solzami v očeh na glas obljubile, da hočejo raje umreti nego Marijo in nje prelepo družbo zapustiti. Na to se je zapela zahvalna pesem. Proti večeru so se poslovile od svoje preljube nebeške Matere, ter se v lepi dolgi vrsti, s prižgano svečo v rokah, povrnile v Mila in potem s paro-brodom k sv. Marku in domov. Kako lepo je bilo gledati od daleč to dolgo dolgo procesijo vso razsvetljeno z lučicami, posebno, ko se je približala skedenjski vasi. Ko so iz visokega Skedenjskega zvonika začeli zvonovi veselo zvoniti, so vsi župljani kar vreli od vseh strani, da vidijo lepo procesijo, katera se je tako prijetno vila okolu skedenjskega hribčka. Ko je prišla procesija v cerkev, se je zapela zahvalna pesem in se podelil vsem romaricain in navzočim župljanom sv. blagoslov. Gotovo bo tudi to romanje na stara Mila ostalo vsem krščanskim materam in hčeram, pa tudi vsem župljanom v vednem spominu ! Liberalni shodi prepovedani. —■ Kakor na Pečinah v tolminskem glavarstvu, tako je tudi v Malavunu na Krasu glavarstvo prepovedalo javni shod. V Ma-tavunu sta dr. Treo in Gabršček na zaupnem shodu nabivala po duhovščini, o zaupnem shodu na Pečinah poročamo na drugem mestu. Na Volčjidragi ni bilo zaupnega shoda, kakor smo zadnjič poročali. Naš dopisnik je odšel, ko je g. komisar Musilj prepovedal javni shod, s trdno mislijo, ila bo dr. Tuma imel vsaj zaupen shod v zaduhlih prostorih. To pa se ni vresni-čilo. Le Gabršček je z neke mize mahal po kuharicah Toliko popravljamo, da se ne bodo pijančki okoli „Soče“ jezili. »Romarji". — Nič čudnega ni, če naši liberalci vse vedo. Vsaj „Soča“ in „Primorec“ privlečeta še tako skrite reči na dan. Svojim čitateljem pripovedujeta tudi take zgodbe, take škandale, take goljufije itd., ki se v resnici nikdar niso godile, a bi se morale zgoditi samo — liberalcem na ljubo. Morda nimam prav? Kdor mi ne veruje, naj prešteje, če more, laži „Soče“ in njenega sinčka „Primor-ca“ in videl bo, kako zares „!ini“ ljudje so okoli teh listov. Svoja ušesu imajo tako tanjka, da slišijo in zvedo „nekaj iz spovednice", svoj čut tako občutljiv, da slutijo svetle kronice, ki so v klerikalnih žepih", v skrinjici na Sv. Gori, v blagajnici nadškofijski itd., svoj nos tako dober, da zavohajo pot, po kateri je šel duhovnik pred dvajsetimi leti, svoj vid tako bister, da nekaterim romarjem kar z obraza berejo fanatizem, katerega iz-vestni nunci tako radi gojč. Slavnoznani učenjak Benigen je iznašel v novejšem času žarke ali luč, ki bi posvetila n. pr. v žepe napolnjene z denarjem, v polne „bisage“, v cerkveno pušice, v zaprte skrinjice itd. Toda ltont-gen je proti poročevalcem „Soče" res pravi nazadnjak! Ti dopisniki brez šole, brez truda, ne preštejejo samo vsega skri- tega cerkvenega denarja, ampak znajo celo brali fanatizem romarjem kar z obraza. Pa recimo jedno od teh romarjev, katerim sije z obrazu fanatizem. Poročevalec v ,.Soči“ je gotovo mislil verski fanatizem t. j. strastno in besno preganjanje verskih nasprotnikov. No, mirni romarji ne poznamo nobenega fanatizmu, nikakega besnega preganjanja svojih verskih nasprotnikov, pač pa se branimo in se bomo branili proti besnim napadom „Sočo“. In vendar liberalci romarjem sč svojimi Rdntgen-možgani berejo fanatizem z obraza! Nič novega! „Sočiniin“ pijančkom z nedosegljivimi členki in možgani je vse fanatizem, kar jim ne ugaja. Če imaš in moliš rožni venec si fanatičen, če se postiš, hodiš k spovedi, si fanatik, če se udeležiš misjona ali odpustkov sv. leta, ti zopet očitajo fanatizem. Če se po-služiš volilno pravice, pa ne voliš liberalno, si mod fanatično druhal prištet. Romaj pa še n. pr. v Rim, romaj mimo Gabrščkove tiskarne na Sv. Goro, tedaj še le vzamejo pijančki svoja Rentgen očala in berejo ti z obraza fanatizem. Pač ubogi svetogorski romarji! Ko greste skozi Gosposko ulico, gotovo ne prodajate zijalov, se ne zmenite za slavno-znano „fabriko lažij“, v rokah imate molitvene bukvice, katerih imamo, tako pravi pobožna in krščanska „Soča", za tisoč let dovolj. Zato vas pa zmerjajo za fanatike. Ko tedaj zopet pojdete na božjo pot skozi Gorico, zakrijte obraz z obema rokama, da vam ne bodo več brali fanatizma z obraza — da pa tudi vi ne boste videli hiše, iz katere prihaja pohujšanje za slovenski narod na Goriškem. Če so pa naprednjaki že tako napredovali, da romarjem kar berejo fanatizem z obraza — učakamo, verjemite mi, tudi take srečne in lepo čase, v katerih bodo liberalci slišali na klerikalnih vrtovih travo rasti. To znamenito novico vam ho prav z veseljem naznanil Vaš svetogorski romar. I/. Idrijske doline. Izv. dop. Kaj novega v naši lepi in dolgi dolini? Te dni smo slišali, da so na Gori pokopali ženo županovo v najlepši dobi življenja. Umrla je menda za jetiko. Bila je prav dobra ženica in skerbna gospodinja. Bog ji daj večno luč! Pri Sv. Luciji so bile te dni visoke osebe z Dunaja. Prišli so nadzorovat delo inženirjev. Srepo so upirali oči v hudo stermine v baški dolini. In vendar til mimo mora teči železnica. Lepa hvala dr. Greg. in vsem drugim gospodom, ki so pripomogli k temu, da je deželni zbor dovolil podpore 300 K za most na Slapu. Priporočamo se še za drugi pot. V neki raztreseni vasi, ako sem slišal prav zvoniti, nekateri snujejo bralno društvo in sicer zato, da bodo ljudje v omiki napredovali. Hm! Napredovali v omiki!? — V surovosti, kaj ne! — Saj imamo v našem mestu prav vzorne liberalne liste za surovosti in umazanosti. Kadar bodemo napredovali v surovosti in se bode mladina pohujševala že sporočim. Dne I. okt. sem zapazil na cesti kakih 25 glav lepih bikov in junic, katere so gnali na Cerkljansko. Že včasih sem slišal, da so Cerkljani napredni. In res tu sem zopet videl živ dokaz. Živina je bila krasna. Ako se ne motim, priskrbela je to c. k. kmetijska družba. To, to je bralno društvo, to je pravi, dejanski napredek. Pojdimo se vsi učit na Cerkljansko pravega napredka v kmetijstvu. Kakor slišimo, tam imajo uzorno inle-karnico, dobro upravljano kmetijsko zadrugo, nekateri večji kmetje imajo celo na svojo roko centrifugo za posnemanje smetane. Cerkljani napredujejo tudi pri na-pravljanju vodovodov. Terkali so pri različnih oblastnijah, napravili so načrte i. t. d. in res, dobili so veliko podporo. Na šenlviškogorski planoti pa so brez vode. Kaj sem rekel!? — Pač v sredini vasi se nahajajo mlake, iz katerih se pogo-stoma oglaša znana muzika. In vendar pravijo, da na Cerkljanskem vlada „črna tema" in da so »nazadnjaki." Za danes dosti. Morda drugi pot že staknemo še kaj v našem kartušu. S Tolminskega. Izv. dopis. Pred menoj leži ..Domoljub" št. 19. str. 194 in tu berem besede, katere je govoril pokojni dr. Frančišek Lampe, kanonik v Ljubljani na smrtni postelji: »Jaz opazujem zadnja leta hud moralen propad našega naroda. Nazadujemo v vsem. Ali bi bilo pred nekaj leti mogočo, da bi ona stranka tako očitno zavrlga vse, kar nam je bilo doslej sveto? In la surovost v pisanju, la predrznost! Narod, ki nima v sebi moči, da hi premagal tako zlo, ne more se ohranili".... 1’rečiluvši te vorstice vzkliknil sem: Kako je vse to resnično!! Ako te besede veljajo za Kranjsko, tolikanj bolj veljajo za nas goriške Slovence; kajti v surovosti so naši znani go riški liberalni časnikarji za par stopinj naprej! Možje mirni in trezni se s studom obračajo preč od lakih listov, ki s tako predrznostjo širijo javno pohujšanje. V Devinu bodo imeli v kratkem občinske volitve. Rojaki, pozqr! Vojščica. — Dne 7. t. m smo imeli tukaj volitev župana, pri kateri je bil navzoč g. c. kr. okrajni glavar. Izvoljen je bil soglasno g. Martin Milanič, mož, ki je vreden vsega zaupanja. Za podžupana sta bila izvoljena z večino glasov g. Jernej Lozej in Josip Ferfolja, oba vrla pristaša katoliško-narodno stranke. Pred vol itvijo in po volit vi je bilo živahno streljanje. Vasje bila v zastavah. Živili vrli občinski predstojniki! Ekspertna trgovina s krompirjem. — Dr. Pečnik v Aleksandriji je priobčil v „Slovenskein Listu" lepo razpravo o prekomorski trgovini s krompirjem. V Egiptu je za naš krompir odprto tržišče. Dr. Pečnik priporoča, naj bi se v naših krajih poskusilo saditi egiptski rumeni krompir in pa ono vrsto, ki je znana z imenom Marseille, ker sla ti dve vrsti tam posebno priljubljeni in se drago plačujeli. Dr. Pečnik je pripravljen preskrbeti direktno iz Egipta ti dve vrsti. Ta velevažna razprava je izšla tudi kot brošurica in so prodaja pri uprav-nišlvu „Slov. Lista" v Ljubljani po 10 vinarjev. Trtna ufi. — Uradne poizvedbo na licu mesta v Dornbergu so dogn .le da je v tamoSnjih vinogradih trtna us po nekod uničila do polovice, drugod do tri četrtine in na nekatorih mestih celo ves vinski pridelek. Državna vrtnarska razstava se je 1. t. m. olvorila na Dunaju na kateri je razstavljena različna vrtnarska zele-njad in sadje. V imenu obolelega nadvojvode Franc Ferdinanda je otvoril to razstavo minister za poljedelstvo baron C a 11. Pozdravil ga je pokrovitelj razstave grof H a r r a c h, katori je v lepem govoru poudarjal, da je ta razstava dokaz, koliko se d;'i vse doseči, ako složno vsi avstrijski narodi sodelujejo. Jednako kakor v tem slučaju združiti bi se morale tudi drugod vse narodnosti našo lepe države in vseobči napredek bi potem ne mogel izostati. — Odgovarjaje na pozdrav je kmetijski minister rekel, da je namen vlade vsestransko podpirati poljedelstvo. Naša država daje eminentno poljedelska in z združenimi močmi se lahko tudi doseže, da bode naša država v poljedelstvu jedna mej prvimi. Pri tej priliki se nam zdi umestno opomnili, da je bil na tej razstavi tudi občini Št. Andrež določen prostor za razstavo njenih vrtnarskih pridelkov ter da sta v ta namen odpotovala na Dunaj štandrežki župan g,Andr. Lutman in Viktor N a n u t. Štandrežanje so bili odlikovani s I. zlato in eno srebrno svetinjo in b dukati. — Čestitamo vrlim btandrežanom na njih umnem vrtnarstvu! Drisko „ Vinarsko in sadjarsko društvo" kot tako je dobilo častno diplomo na prvi avstrijski državni vrtnarski razstavi na Dunaju. Pet razstavljavcev je dobilo bronasto medaljo. Iz Dcskel nam poročajo naročniki, da dobivajo „Primorski List" mesto v četrtek zvečer še le v petek ali celo v soboto zvečer. Ker se list iz Gorice pošilja redno vsaki četrtek, je očitno, da je tega nereda kriv poštni urad v Plavah. Prosimo gg. naročnike, naj nam nemudoma sporočijo, ako današnje številke ne dobe o pravem času. / »ljudsko posojilnico" In „tr-govsko-obrtno zadrugo" agitirajo! — Od več strani se nam poroča, da kličejo napredni zaupniki po deželi dolžnike omenjenih zavodov k sebi ter jih strašijo z dražbo, ako ne pristopijo k napredni stranki. Vprašamo, ali se to godi z vednostjo vodstva teh zavodov? Ali ni še dovolj, da je ljudstvo kar od kraja začelo jemati iz njih hranilne vloge? Počakajte gospodje in videli boste, kako bodo koncem leta ljudje odpovedali deleže pri „trgovsko-obrtni zadrugi!" Najvišja sodnija je razsodila, da sme vsakdo izstopiti iz zadruge na koncu upravnega leta, ako prijavi svojo odpoved štiri ledne prej. Udje prvega odseka imajo tedaj čas odpovedali se do konca oktobra, drugi udje pa do 30. n o v e m b r a ! Opozarjamo eenj. čitaleljenn oglas urarja g. Jak. Šuligoj-a, na zadnji strani današnjega lista, ki je odprl prvo slov. urarsko delavni c o i n p o p r a v-I j a I n i c o v Gorici, ter ga toplo priporočamo. Jour lix vsaki četrtek o poldrugi popoldne. Socijalne drobtinice. Shodi socijaluih demokratov se množe. V nedeljo dne G. t. m. so imeli shod v Podgori, Pevmi, v Šempolaju in v Volčjemgradu. V Pevmi je bil le zaupen shod, kor je gospodar dolične krčme, kjer je imel bili javen shod, zborovanje prepovedal. V bempoluju in na Volčjemgradu pa je glavarstvo prepovedalo javen shod. Na Volčjemgradu so je celo zaupni shod ponesrečil. V Podgori je bila udeležba prav pičla. — Sobratje, pozor! Varujte ljudstvo soc. demokratskih zmot, katere trosijo primešane gospodarskim naukom ! Program avstrijske socijalne demokracije je pregledala posebna komisija. Konečno ga je sestavil žid dr. Adler! V tej stranki se namreč brez Židov no moro nič zgoditi. Ta program se bo predložil strankarskemu zboru avstrijskih soc. demokratov, ki bo v začetku meseca novembra na Dunaju. 0 zasebni lasti čitamo v novem programu sledeče besede: „Tehnični razvoj, naraščajoče koncentracijo produkcije in posesti, zedinjanje vso gospodarske moči v rokah kapitalistov iu kapitalističnih skupin ima ta učin, da od-jemljo vodno večjim krogom prej samo-mostojnih malih podjetnikov njih proizvajalna sredstva ter jih spravlja kot mezdno delavce ali uslužbenco direktno ali indirektno v odvisnost kapitalistov, male kmete pa izpreminja v hlapce dol-Kov Proletarijat prihaja do zavednosti, da postaja vsled odrivanja posamezne produkcije tudi p o s a m o z u a lastnina vedno bolj nepotrebna in škodljiva, da se mora ob enem za nove oblike zadružnega proizvajanja in skupno p o-sčsti ustvariti potrebne duševne in materijalne predpogoje in da mora biti prehod delavnih sredstev v skupno last vsega ljudstva cilj boja za osvoboditev delavskega razreda". Vidi se, kako so zdravim nazorom, katerih ne odrekamo soc. demokraciji, primešane osodepolne zmoto. O tem programu bomo še obširno govorili! O zasebni lasti. — G. Soeijalisti in zlasti komunisti trdijo, da so vsi po-zemeljski blagri po svoji naravi vsem ljudem pozitivno ali določno obči t. j. človeški rad kot celota ima določno in izključno lastninsko pravo. Posamezniki nimajo lastninskega prava. Ko bi to res bilo, bi vesoljno človeštvo moralo imeti vrhovno oblast, od katere bi bilo glede posesti in rabe po-zemeljskih blagrov konečno vse odvisno. Te vrhovne oblasti ni, pa je tudi skoraj ne more biti. Človeški rod je preštevilen, da bi se dalo to doseči. Lehko rečemo, da bi bilo celo v eni sami državi težko in skoraj neifiogoče izvoliti tako oblast, ki bi odločevala o posesti in rabi po-zemeljskih blagrov. Pa recimo, da bi so to dalo doseči! Na kak način, po katerem pravilu naj bi se pozemeljski blagri razdelili? Ali morda vsem enako? To bi bilo z ozirom na preteklost gotovo krivično, kajti, da bi lenuh moral dobiti kolikor priden človek, nam ne gre v glavo. In če bi tudi letos vsem enako razdelili, bi drugoč morali zopet znova deliti, ker bi vsled neenako pridnosti, delavnosti in zmožnosti brž zavladala neenakost. Kdo ki potem imel veselje dodela? Taka delitev je tedaj nenaravna! Ali naj se morda pozemeljski blagri razdele v sorazmerju z delom in potrebam'. vsakega posameznika? To bi bilo sicer pravično, toda poznati to razmerje je človeškemu razumu nemogočo. Lehko rečemo, da bi se taka delitev no mogla posrečiti niti v eni sami občini, kaj še v c e 1 i h d e ž elu h, državah in na celem svetu? Kolikor ljudi, toliko bi bilo nezadovoljnežev. In ko bi se tudi ta razdelitev posrečila, no mogla bi imeti obstanka. Vsled neenake pridnosti in zmožnosti bi brž /.mvladalo nesoglasje. Trelm lii liilo zopet deliti! Vsled toga Iti m liri' m* i mol veselja do dela. Vos napredek In zaslal. I/. tega sledi, da pozemeljski blagri radi človeško naravo, kakorSna jo vres-niči no morejo hiti pozitivno ali določno obči. Kolektivna last vseli pozemcljskih blagrov je nemogoča, Izjeme v manjšem obsegu, mod ljudmi, ki težijo po popolnosti, radi priznamo. (Dalje pride). Za kratek čas. Dober primer. — Oče je opominjal sinove naj bodo krotki in jim rekel: „Za vzgled krotkosti si vzemite Abelna; ubil ga ju brat, pa on se ni maščeval'1. — 01» začetku šolskega letu. — Profesor: Z vašim sinom ne bo nič! Za prvi gimnazijski razred se mi zdi še preneumen. Kmet: ,.I3og pomagaj! Saj ravno zato ker je neumen, sem ga pripeljal v šolo! Narodni pregovori iu izreki. — (Nabral J. Volkov.) Sladko v ustih, močno v srcu. (Dobro vince). Devet ključavnic na jeziku. (Molčali zna). Votla jablan ne omladi. Gleda ko strah iz teme. Polž zajca vjel. Se gosli ko miška na kašči. Spi ko žrd na vozu. Z boso nogo stopil na gada. Grablje velike, vile majhne. Ni videl zajca v 16ži. Prvi striže, drugi prede, tretji šiva. (Dalje pride.) Oglas. Podpisani javljam slavnemu občinstvu da imam 15.000 divjih trt na prodaj. Josip Leuardič Njivica št. 29. —- p. Kojsko. oooooooooo C. kr. priv. civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec M. POVERAJ na Travniku št 5. Naznanjam čautitirn goupodom odjemalcem in damam, da sem se pratelil m svojo krojaCnico in trgovino, iz prejšnjih prostorov na Travniku St. 22 v Korioznačene prostore na Travnik it. 5. 1’. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in rez pogajanja. j^nton JFbn, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi, pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. srebrar, v Gorici, ulica Moreli 12, priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o- e revnim cerkvam L™ e tudi na obroke, preč. p. n. gospod sam lahko določi. KS; Podpisani naznanjam sl. občinstvu v mestu in na deželi, da sem odprl brivsko podružnico v ulici Puomo (pod stolno cerkvijo, nasproti trgovine Drašček). kjer bodem mogel postreči cenj. svoje občinstvo, posebno spodnjega dela mesta ter one na deželi, bolj nogo sem to storil doslej. Obe brivnici sta preskrbljeni z izbornimi delavskimi močmi, da lahko obljubljam točno in hitro postrežbo. V zalogi imam vedno r veliki izberi vse potrebščine te stroke kakor najfineja in navadna mila, vsakovrstne parfumarije v.a gospode in dame, vse po jako zmernih cenah. Rojakom i mesta in dežele se toplo priporočam udani A. Pucelj brive«. 6AL0SE prave ruske za dame iu gospode se dob6 pri J. Drufovka v Gorici Gosposka ulica št. 3. >uročbuin z dežele naj se duda dolgost čevlja. :xdcxdcdoco: Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica v (»urici. Lekarna jfcnton J