Izhaja vsak četrtek, t'ena m o J« t K na leto. (Za Nemčijo 4 K, su Ameriko in druge tuje države • K V. - ''n^aniezne Atevilke «e prodalajo ■ ■ no 10 vinarje* ■■ . Spisi tn dopisi ee pošiljajo « Uredništvo „1 >eniul|iiha" Ljubljana. Kopitarjev« ulica Naročnina reklamartje »n 'n nora t) pa l'pra vništvt) ,1 »onioUnfo** — UtjblJaoa Kopitarjeva ohca — ===== S prilogami: ===== Haš kmečki dom. Društven ik, Hafo gospodinja C----—--------1-:---- Št3V. 50. V Liubljani, dne 14. decembra 1911. Leto XXIV. Zvezo z Lotil. V Benetkah je prinese) list »Gazetta dl Vonezia« pred dobrim tednom poziv, naj se prično zbirati doneski, ki. bi se Iž njih napravil Oberdanku spomenik. Kakor bi z močno liakljo posvetil v temo, tako nam ta dogodek pojasnjuje, kakšne prijatelje imamo na Laškem. Oberdank ji; hotel našega cesarja, ko je prišel v Trst, z bombo umoriti. Zato je bil obešen. Na Laškem pa zdaj javno pobirajo prispevke, da bi tega lumpa proslavili in postavili na kak očiten kraj njegov kip, ki naj bi vedno pričal, kako besno sovražijo na Laškom našo drži vo in našega cesarja. Z laško državo in z nemško smo zvezani, češ, da bomo drug drugemu pomagali, če katero izmed teh treh držav kdo z orožjem napade. Zavezniki smo laške države; tam pa se že otroci uče sovražiti nas in otrokom sc že vccplja v srce, da imajo Lahi v Avstriji neodrešene brate na Primorskem, v Dalmaciji in v južnih Tirolah, ki jih je treba rešiti; odtrgati od Avstrije in pri-kloplti zedinjeni laški državi. O tem pišejo listi; to sc govori neštetokrat po shodih in veselicah. Vsak, kdor količkaj pozna razmere, dobro ve, da čakajo samo ugodnega časa, da bi to zvršili. Lah je kot mačka. S Turkom je bil do zadnjega v prijaznosti. Kar naenkrat je pa stegnil roko in segel po Tripolisu, kjer se zdaj igra krvava igra. Obetal je, da mu gre samo za Tripolis. Zdaj se pa že resno pripravlja, da Turke napade tudi v Evropi Iti Aziji. L. 1913. poteče dosedaj sklenjena zveza. Laška vlada se žc dogovarja s Francozi, da bi ž njimi stopila v zvezo in po laških časopisih se v enomer govori. ka,kor bi bila zveza z naimi že pretrgana. Na meji naše države imajo Lahi veliko več utrdb in vojakov, kakor mi na svoji. Vojaški voditelji vidijo veliko nevarnost in hočejo popraviti, kar se je zamudilo. Zahtevajo, naj se do meje izpeljejo nove potrebne železniške zveze in ceste. Na čelu generalnega štaba je bil do zadnjih dni general Konrad. Ta jc vse to videl in čutil. Ilotel je pripraviti potrebno obrambo na meji. Minister Za zunanje reči Erental se pa drži, kakor bi bil za vse slep in samo na to gleda, kako bi se Lahom prikupil. Lahi so začeli kričati proti temu, da je Konrad poskrbel vsaj nekoliko za varnost naše meje, ali vsaj začel nekaj v tem oziru, in zato je moral pustiti svojo službo. Erental ga je vrgel. V naši državni polovici so vsi razen socialnih demokratov, ki jim na Avstriji sploh nič ni, prepričani, da se je treba Lahom postaviti v bran. Ogri pa drže z Lahi in Erental se naslanja nanje. Naj se pomisli, da mi ne želimo od laške strani nobene pedi zemlje, da pa Lahi stegajo svoje kremplje proti našemu morju. In pri tem naj bi se niti braniti ne smeli. Za Avstrijo gre. Ce ostanemo osamljeni z Nemčijo, potem je velika nevarnost, da bi ne bila prihodnja vojska za nas nesrečna. Nepregledne so posledice, ki lahko zadenejo našo državo. Gre pa tudi za nas. Zdaj smo res razkosani po raznih deželah in večji del Hrvatov je celo v drugi državni polovici teptan in usužnjen, toda če bi nas razcepili še bolj, da bi nas en del osvojili Lahi, potem smo ubiti kot narod. Zato bo \sak razumel, da nas briga, kako je z našo mejo in hvaležno je vse naše ljudstvo našim poslancem na Dunaju, zlasti dr. Korošcu,.ki je v njihovem imenu jasno povedal, da tako, kakor sedaj vlada dela, tira pravzaprav državo v pogin. Pa še nekaj je, kar sedaj jasneje vidimo, kakor keda:'koli prej. Zakaj ne moremo v politiki do veljave? Za. kaj se vedno, kadar bi mogli naprej, pokažejo nove ovire. Nemci so nam rea nasprotni, toda po našem trdnem pre-pričanju je glavni zadržek, da ne pri« demo do svojih pravic, ozir na Lahe. Tisti ljudje, ki hočejo vzdržati zve-zo z Lahom, ne puste, da bi Slovenci in Hrvatje prišli na vrh, ker bi to ujezilo laško gospodo in pospešilo propad imenovane zveze. Naši poslanci zagovarjajo in priporočajo zvezo naše države z Rusi. Ta zveza bi na,m res nekaj pomagala. Na Turškem bi nas obvarovala lahko morebitnih bližnjih hudih bojev. Iz vsega tega vidimo, da je za nas in za Avstrijo edino prav, če sc odtrgamo nenatorni, za nas škodljivi in vrh tega še nevarni zvezi z Lahi in si iščemo drugih zaveznikov. Naše ljudstvo je prestalo že mnogo hudih časov. Zaupamo v njegovega angela, da ga bo tudi sedaj rešil. Prepričani smo, da bi se s tem, ko bi padla zveza z Lahi, za-čelo za nas novo življenje in nova politika. Samo nestrpna, surova, nasilna politika laških mogočnežev, ki jo je podpirala vedno avstrijska vlada, potiska naše ljudi v Gorici in Trstu nazaj, toda vkljub vsom krivicam narašča njihovo število in njihova zavednost od leta do leta. Gorica je že skoro na polovico slovenska, Trst pa ima v resnici do 70 000 naših ljudi. Nazadnje odločuje vendarle ljudstvo. Da pa ima kaj moči, rao -a biti zedinjeno in danes ve vsak otrok, da morejo to edinost dati samo načela Slovenske Ljudske Stranke, ki mora tudi na primorskih tleh razgrniti svojo zastavo. /□□□□□□□□nnnnouuaa □□□naanaannnaacinD DRŽAVNI ZBOR. Kakor se poroča z Dunaja, se jesensko zasedanje državnega zbora zaključi dne 22. decembra. Zbornica bo še rešila začasni proračun, postavo o izpremembi delokroga ministrstev, uradniške predloge in če bo mogoče tudi prvo branje davčnih in brambenih predlog. Delegacije se izvolijo dne 14. decembra. Proračunski odsek je rešil začasni proračun, s katerim dobi vlada pooblastilo, da 9ine do konca julija 1912 pobirati davke in z novim posojilom pokriti razne izdatke, za katere nima pokritja iz rednih dohodkov. Skoraj tri tedne so v odseku trajale jako živahne, včasih burne razprave. Vlada sicer nima nobene gotove večine in vendar se je zgodilo, da je dobila 43 milijonov več kredita kakor ga je zahtevala. Bazne stranke so kar tekmovale z raznimi zahtevami za svojo volilcc. Bili pa so nekateri izredni izdatki ros potrebni tako n. pr. 20 milijonov za telefon in ravno toliko za železniške vozove. Značilno je, da so se našli v skupnem objemu v večini Nemci, Poljaki in šest zastopnikov liberalnih Čehov. Ta večina je znašala 29 glasov, opozicija 20 glasov. Proti provizoriju so glasovali vsi trije poslanci slovenisko-lirvaškega kluba dr. Dulibič, dr. Korošec in dr. Šusteršič. Pri ti priliki so pokazali nekateri Čehi, da se presneto malo zmenijo za kaj drugega, kakor za svoj denar. Vlada jim je nasula polno levico in veseli so glasovali z desnico zanjo. Važno je zlasti zato to glasovanje, ker bi Čehi lahko z glasovanjem proti proračunu v odseku vrgli dr. Ilochcnbur-gerja, justičnega ministra in največjega sovražnika bodisi Čehov bodisi Jugoslovanov. Pa pri denarju se vso neha. Proračunska razprava v zbornici sc je že tudi začela in dasi se gre samo za začasen proračun, vendar govore poslanci o vseh mogočih napakah državne uprave. K besedi se je oglasil tudi štajerski poslanec Verstovšek, ki je dobil govorniško mesto od Poljakov in je v svojem govoru neusmiljeno bičal sodnijskc razmere na Spodnjem Štajerskem. Njegov govor, ki je bil jako dolg, je silno jezil vladne stranke, ki bi rade, da se tako važna stvar kar na mestu izvrši. Nemci in Italijani. Leta in leta so Lahi služili raznim nemškim strankam, da bi priberačili univerzo, toda te jim sedaj dajejo brce, da so res pomilovanja vredni. V prejšnji zbornici je nemškonar. zveza zagotavljala. Italijanom pravno fakulteto in 3icer 4 leta začasno na Dunaju, pozneje v kakem mestu v italijanskem ozem-21 lju. V jeseni dne 25. oktobra letos pa je sklenila ista zveza, da sc upre italijanski fakulteti na Dunaju, na Tirolskem in sploh v vsakem nemškem mestu. Sedaj pa je nemška zveza sklenila, da glasuje celo proti sedežu italijanske fakultete kjerkoli v Istri. No in nazadnje so celo zahtevali, da se stvar ne obravnava v proračunskem odseku, ampak v posebnem pododseku; to se pravi, da se stvar pokoplje. Nemci so pokazali svoje pravo prijateljstvo do Italijanov, ker jih več ne rabijo. Za hlapce so si namreč pridobili Čehe. Kultarnobojnikl. Že ko se je sestal ta državni zbor, so se oglasili svobodomiselci in stavili predloge, s katerimi žalijo katoliško vero. Toda do razprav ni prišlo, ker sc jim ni zdel čas ugoden. Ne morejo pa čisto zatajiti svojega protiverskega mišljenja in zdaj pa zdaj to privre na vrh. To se je pokazalo tudi pri interpelaciji poslanca Muhlwerta. Ta je namreč slišal, da vojaška uprava sili častnike k verskim vajam in se nad tem strašno pohujševal. No, vojni minister mu je povedal, da je le vojaški škof vprašal svoje duhovnike, če ne bi kazalo tudi za častnike včasih prirediti kako pridigo. In iz te dobre misli so hoteli napraviti bojno orožje. Temu podoben je tudi svobodomiselc Zenkor, ki je stavil v odseku za državne uslužbence predlog, da dobe jiokoj-nino tudi priležnice takih uradnikov, ki so ločeni od svojih žena. Ta predlog, proti kateremu je nastopil posebno naš poslanec Gostinčar, je bil sprejet v odseku. Seveda v zbornici kaj takega šo nc pride do večine, vendar pa kaže cel predlog, kako so sovražni nekate.i poslanci krščanstvu in krščanskemu življenju. In lahko se zgodi, da bodo imeli na-ši poslanci še v tem državnem zboru biti boj za katoliško vero. Železničarske zahteve. Železničarji imajo, kadar hočejo kaj doseči, v rokah strašno orožje, pasivno rezistenco, s katero lahko ustavijo ves promet in napravijo neprecenljivo škodo. Zato se jim navadno rado ugodi. Pri sedanjih zahtevah je položaj tak: V odseku za državne uslužbence je izkušala vlada doseči 14 milijonov za železničarje. Razni poslanci pa so stavili toliko višje predloge, da so se nazadnje zedinili za 38 milijonov. Ker so za to glasovali v odseku vsi člani, ni dvoma da sprejme tudi zbornica. S tem seveda stvar še no bo rešena, ker jc zadaj še gosposka zbornica. Ker jja bo začasni proračun v zbornici vzel še veliko časa. je nevarnost, da se pred Božičem v zbornici železničarjem še nič ne dovoli. Zato so železničarji znova zagrozili s pasivno rezistenco, če se ne bo poslušalo njihovih prošenj. VOLITVE NA HRVAŠKEM. Nekaj posebnega so volitve med našimi brati Hrvati v Banovini. Vlada tam na volilce tako pritiska, da si mi niti predstavljati ne moremo. Sedanje volitve so bile silno hitro razpisane, da bi se stranke ne mogle pripraviti. Vlada je vso uradnike tako prestavila, da bodo povsod samo njeni ljudje. Za vladi nasprotne stranko se ne sme agiti-rati. Vsakega agitatorja izpode iz okraja. Poslanci ne morejo prirejali volilnih shodov. Časopisi ne morejo pisali veliko o volitvah, ker bi bili zaplenjeni. In na dan volitve prišlo bo vojaštva do 60 stotnij, da ovirajo svobodo glasovanja. Čudno bo, če se bodo vzdržali dosedanji poslanci v svojih okrajih. Tako se godi Hrvatom, ker so preveo delali prijateljsko politiko z Madžari. VOJNA MED TURKI IN LAHI. Večkrat smo že povd*-ili, da o končnem izidu vojno ni dvomiti. Turek je preveč oslabel, da bi dolgo vzdržal tako vojno. Vendar pa so Italijani pokazali s svojimi dosedanjimi uspehi, da so tudi veliki reveži. Šo-lo sedaj >o jim je posrečilo, da so si priborili večjo zmago nad Turki, šlo se je za zelenico Ainzaro, kjer o imeli Turki svoje taborišče. Od tu so jih Italijani pregnali, o boju se poroča: Boj za Ainzaro je bil zelo krvav. Tako Turki kakor Lahi so imeli velike izgubo. Turške kroglje so dobro zadevale. Prvi je udri v Ainzaio 3. bataljon 84. pešpolka. Padlo je pi i toni veliko častnikov in vojakov. Utrdbe so Lahi vzeli z naskokom. Turki i bežali proti jugu. Laški listi so vsi iz sobo radi I o zmage, ki je res precejšnjega pomena, vendar pa priznavajo, da bo še mnogo truda, da bo sovražnik uničen. Priporočajo, naj nastopi laško brodovje odločno proti Turčiji in jo prisili k miru. Kljub laški zmagi zopet odide v Tripolis 10.000 laških vojakov. Iz Brin-dizija so odposlali zopet dva aeronla-na na bojišče. VOJNA MED RUSIJO IN PERZIJO. Rusi prodirajo v Perzijo, ki bi > radi spravili tako pod svoj protekto al kakor so Francozi Maroko. Z ruskim prodiranjem je zapečatena usoda to deželo, zakaj Perzija nuna nobeno armade več in nobeno vlade. Rusi imajo za slučaj hujšega odpora pripravljena, dva armadna zbora. A tudi Angleži so pripravljajo, da si pridobe južno Perzijo, če Rusi vzamejo severno. Razume «e, da so Perzijr/ii silno razburjeni in poživljajo rojake pod orožje za svol o-do svoje stare in nekdaj tako mogočno državo. Boje se, da začno Perzi v onemogli jezi klati Evropejce. Angleški listi svetujejo Perzijanom. naj se mirn> udajo. Seveda če bodo ti poslušali in brali angleške časopise! VAŽNA POLITIČNA KONFERENCA V PARIZU. Dne 8. decembra so se sešli v Parizu zastopniki trozveze: Anglija, Francija in Rusija, da se posvetujejo o političnem položaju in skupnem postopanju. Obravnavali so, kaj je z ruskim pohodom v Perzijo, kako je z dar-danelskim vprašanjem in kakšno stališče naj zavzamejo na Kitajskem in na Balkanu. Glede Kitajske se gre za to, ali naj v sedanji revoluciji velevlasti pomagajo dinastiji Mandžu ali se pusti vsta-šein svoboda. Enkrat so velevlasti že priakoCile v podobni revoluciji dinastiji na pomoč in dobile za to veliko pravit za svojo trgovino. □aaaaaacaaaaaaaacan I LISTEK H Krmar Milanovič. Prosto po Russellovem romanu »Krmar Holdsworth«. (Dalje.) Težek, ihteč vzdih se je izvil iz Mi-lanovičevih prsi, ko je končala. Kdo drugi je bil pač »ljubi atek« male Je-lice, kakor on sam? Ljubezen je vdihnila njegovi ženi to molitev in njeno dete, njegovo dete je bilo, ki mu je pričalo o tej ljubezni. Da! Bog je milost-ljivo uslišal prisrčno molitev in ga iz tujine privedel semkaj, kjer je postal deležen sreče, da je iz ust svojega nedolžnega deteta čul blažilno vest o ne-izpremenjeni ljubezni svoje Vide. Ne, pomanjkanje ljubezni mu ni iztrgalo ljubljene žene. Nezvesta mu ni postala, o tem je bil sedaj prepričan v dno duše. Ali je pač mogel dobiti jasnejši dokaz za to, kakor je bila molitev, ki jo je vsak dan po svojem otroku pošiljala k Vsegamogočnemu? Vsa ona neskončna ljubezen, katere mu je nekdaj plamtelo srce, se je zopet vzbudila. Vprašal se je, kaj bi bil on storil na mestu svoje mlade žene, ako bi bil videl, kako v bedi in zapuščeno-sti, nesposobna pomagati si, hira nežna cvetka, ta sladka mala stvarica poleg njega, in bi sam žalosten in potrt ne bil v stanu, iztrgati jo iz rok najsilnej-£e bede. Ne, za to dete bi tudi njemu nobena žrtev ne bila prevelika. Zato ni hotel in tudi ni mogel obsojati koraka, ki ga je bila storila njegova žena v dobri vesti in zaradi otroka. Deklica se je medtem naveličala mimo sedeti; zdrsnila je s kolen svojega zamišljenega prijatelja in se vrnila k svojim igračam. To je Milanovi-ča zopet zdramilo, da ji je sledil s svojimi očmi. Seveda bi bil rad izvedel Še kaj več, rad 6e več čul o stvareh, ki so mu vedno z novega govorile, da Vida še vedno v stari zvesti ljubezni misli nanj, da mu je njeno srce še vedno vdano, dasi ga loti od nje prepad, nepremagljiv kakor smrt. Toda tega hrepenenja ni smel uteSiti, previdnost je zahtevala, da je opustil nadaljno izpraševanje; zakaj bilo je mogoče, da bi deklica povedala materi, kaj Jo jo izpra-Sevol prijazni tuji gospod, in to bi zadostovalo, da bi Ji njegova radovednost postala sumljiva. Začela bi premišljevati in to bi bilo lahko povod, da bi bilo onemogočeno občevanje med nJim in med hčerko, če bi morda ne prišli celo na sled njegovi skrivnosti. To je bil vzrok, da je molčal in tiho vžival mir, s katerim mu je polnila srce njegova okolica. Minula je ena cela ura. Na vrtu je postalo hladno. Zahajajoče solnce je črtalo lahne sence na sivem zidovju. Vrabci so še nekaj časa čvrčali od drevesa do drevesa. Kokošje kričanje je polagoma utihnilo in tudi Jelica je pustila svoje igrače in zopet zaupljivo splezala Milanoviču v naročje. Videti je bila trudna in Milanovič se je ravnokar pripravljal, da jo odnese v hišo, kar se pojavi na vrtu gospodinja in mu sporoči, da je prišla gospa Štefičeva po hčerko. Milanovič se je v naglici ozrl na okno, a Vide ni bilo videti. Postavil je deklico na tla in rekel: »No, za slovo še en poljubček, mila moja, potem te pa gospa popelje k mamici.« »Zakaj pa nočete z nama, gospod Matko? Jcličina mama bi se vam rada ustmeno zahvalila za vašo dobrohotnost in prijaznost.« »Ne, ne, kajti vsaka zahvala bi me spravila v zadrego, se je branil Milanovič in sklonivši se k tlom popravljal igrače na vozičku, da bi tako skril svojo razburjenost. »Toda morda bi Vam zamerila, če hd ne hoteli sprejeti njene zahvale,« ga je skušala gospa Zakotnikova pregovoriti. »Zadnjih pet minut vaju je gledala skozi okno in jaz sem ji seveda povedala, kako ste Jelico pogostili in obdarili.« Za trenutek je pomislil; srčno hrepenenje in bojazen sta se borila v njegovi duši: aili naj si una stopiti pred svojo ženo? Zdelo se mu je neverjetno, da bi se bil v petih letih toliko izpreme-nil, da bi tra oko njegove Vide ne bilo več spoznalo. ► Toda ni bilo časa preudarja- ti. Troba se je bilo odločiti; srečanje je bilo skoraj neizogibno, kajti druga/če bi se v Vidini duši vzbudil sum in to bi bilo zanj nevarno. Zbral je torej vse svoje moči, da je premagal svojo strahovito razburjenost, in rekel: »Da, prav imate, pnena, zakaj zdel bi se neolikan, če bi je ne pozdravil.« S temi besedami je prijel Jelico za roko in odšel z njo v hišo. Ko je stopil v sobo, je Vida sedela v naslonjaču poleg okna. Takoj je vstala in nemo sta se drug drugemu priklonila, Jelica je pa takoj zdirjala k materi in kvišku držeč punčiko klicala: »Mamica, glej, kaj imam!« To Je Milanoviču dalo priliko, da se j^tako postavil nasproti oknu, da je bil njegov obraz v senci in da ga jc bilo težje spoznati. Toliko samozavesti je še imel, toda v istem hipu mu Je že postalo temno pred očmi, zdelo se mu je, da se cela soba vrti krog njega in prisojen je bil prijeti se za bližnji stol. Ali ga bo spoznala T Srce mu je glasno tolklo, kakor bi mu hotelo počiti. Up in str^h sia bila boj v njegovih prsih. Divje čustvo vroče ljubezni in moreča zavest, da mora sleditii neizmerno gorje, če ga spozna, to dvojo ga je hotelo skoraj zadušiti. »Neizmerno hvalo, gospod Matko, sem Vam dolžna za Vašo veliko prijaznost nasproti moji hčerki,« začujc čez nekaj časa Vidin mehki, njemu tako znani in mili glas. »Nasprotno, jaz se moram Vam zahvalita: družba Vaše Jelice mi je nudila veliko veselja in zabave,« je jecal Milanovič, ki se je trudil zastonj, da bi govoril mirno in pogumno. Morda je bila ta očividna razburjenost vzrok, da ga je Vida hipoma ostrejše pogledala v obraz. Takoj je pobesil oči v tla, a čutil je, kako je njen pogled obtičal na njego. vem obrazu in skušal premotriti njegove poteze. A dasi ji je njegov glas vzbudil v duši sladke spomine preteklosti, ven-dar je bila tako trdno prepričana o smrti onega, na katerega jo je ta glas spominjal, da se je takoj zopet pomirila in prepodila mamljive sanje, ki so bile za hip potrkale na njeno dušo. In kako naj bi bilo to tudi mogočet Ne pet — ne dvajset let, da niti celo življenje polno trpljenja in bridkosti bi ne bilo tako izpremenilo njegovega obraza, da bi njena ljubezen ne mogla prodreti te krinke. Toda nepopisljiv« muke onih desetih dni v odprtem čolnu sredi morske glarline ga je bilo toliko predrugačilo, da se je varalo na njem celo ljubeče oko njesove Vide. In vendar, kdor bi bil ženo natančneje opazoval in videl, kako je zrla njej neznanega tujca, ki se je skoraj boječ« stiskal k steni v senco, kdor bi bil videl napeti izraz njenega obličja in njeno nehote naprej nagnjeno postavo, ta bi bil brezdvomno mislil, da ga bo ta trenutek spoznala in mu planila okrog vratu. Milanovičev glas jo je bil razburil, a njegov obraz in vsa njegova postav« jS je zopot vrnila prejšnjo mirnost. Lahna žalost, katere prej ni bilo opaziti, je ostala na njenem obličju, a nadaljevala je ravnodušno: »Upam, da je bila Jelica pridna* gospod Matko?« »O, seveda, zelo pridna!« Sedaj je bil prepričan, da je kočljivi trenutek minil, kajti zopet je dihal pro-steje in izpustil stol, na katerega se j« bil v začetku naslonil. »Koliko veselja ste "»redili mojemu otroku! Igrače so skoraj prelepe za njo. Da, res skoraj ne vem, kako b< Vam mogla izraziti hvaležnost za v s« to.« »Ah, molčite o kaki zahvali. Vafia hčerka mi je v toliko zabavo in razvedrilo, da sem pravzaprav jaz, ki bi moral biti hvaležen.« »Da, gospa Zakotnikova mi je prar vila, da sle velik prijatelj otrok; če bi Jelico zopet kdaj hoteli imeti, kar poS-ljitc ponjo.« (Dalje nrih.) I RHZGL ED PO DOmOVINI | ^TtTt TOT^TN 7S Ti ^ 'm m MV*VfY?N NaSdm dopisnikom. Ys".vxl obilnih 4opi$>ov o nov.'. oNM;.skih volitvah, ki se imajo Jo v.;e>ev iivršiti. smo morali odložiti več dopisov o >o uvršenih voUsvah. ker bi sicer no mogli s prodorom i&tia;au. Pri tej priliki sope* o[\«arjinw naše docisr.ike. r.aj bodo kr.i.kt. ker siver jo nemogoče vsem ustreči. Ir dftielniNja od bora- N' idravsuveiu e'. ' >-.' .' .i'.'•'-".■'.'•': •.".'." . :'>. s: l ■:i v |Mlwi teSMI tmtijiltif* jv>'.LA;t. C- kr vo;r.o je aoločilo ur ia ..:, .v .v. s.-, iv r.i važen s ud i s po-\v?- s-aav.v v pfuh okrajih. KAr.vViif.no u.smeš£«a N'. č. -■■> M c... r..s < ) 's. ■'!> -V... v. gV«S ■.■».■«.-. . ;V'. ».' . .. !\v Ol števiBki aSL-ur 3»t salto- j S.t : i. ' ; voV/i.v t 1 '''?< .': ':>">■• •:■ . v a i :: va ■:,:,r.i. :■. •;«.>., • ■."> :>:. (t -**;ica ">"'"■■■ ■;:■). - > '.'• > ■ ■ . :»>.<. V j..-'v : Sil v>: <*; Urč! t' I ). :;r" ). v J v siAit. BvA.:-«*« J:.:: -.j. «•••: •>.•«';»:•;. a ' 7«: ' a- i. j-i: . • j„; Al : m va v««.'. ■' .•:•• /,. .• ipr. 'j,j,. /„"•;•.">.' y.j.r:'j.š<; "V • .-,7';*.' .i. Vb..:''. <; >.'i,.>- a;-.. vrt t ■ i' '' ' **'■•■'< , 'fr "A" fr"' : J: vi. A > A.- >•.' CA ' .. -.v. j v -.-.■ —..' t v. ' »c .S. •• irpfil: »•»; i S. jCJi ,. .-• i ■ r ji; n ■ " r/. jjf1 J.«I. ■:■>. je : •;•••. :. (." f.;..•■ v.i. '/i?r• < •» > ;v: - v iiu*f•>.'.<: ";<( '/.i^ ir^.i. :. i-j.4' C ::t. i ;•' ' . <;- vi betHit. 'i ■<://.:■ V'.i •<; ; ..•:.. i<;fa-: '<. a.- š.vJ",;«?;;.;.'l. ;>f f 1 jr. :... Vi>: ".•v/.:i: • :•::. \itul ••)... VIL <: ' i.«{fti«.- 5 <•://.>,. m; .«; Tf.-i i. • rt » ; 7.'< > <; ?r ;«;..<: i. tu tjj. u v«:c<:. wroii ««<;»::( >..«; ?r<«. I .>. a- Iv., T«*";1 r 'U| '»aii / T>in. -'i u j. u) ( '<' ,;a <:. Rib.O .' i«.! jO V'Mariji, :<*]«'} ?".\i>tii. . T1*«« >wiii.-i i M, tem niso aadovc*ljni. kor so boje vsake olvtv^ono >i!o. ki bi jih krovi. 1. Ce na- siAt-.ojo v drtavi tmo>.....o. Še je čas, .ia so vsak * reskrbi z DmJ.ir.Ako Fr.i'.:ko ll\ prihovtnje leto. Dv^i1! >o rv.osok J 4 vir.arjov v v k i irvovir.i v alt ' . .ieioli. Naročila po \>s> -i r v,>,!■•< v <0 ivvjt.jsjo lahko tudi r.&nivr.os-: f.:.:o?r.U'.v-.: v l.ju:';ano, Ka-r,o'.>'xa :-.>.vA.rr..u ki iovo.i tudi primeren Socaj'.i r-1 toj naii pratiki. .io^Cor io j.; sa- V.' Na; i o ne po- Ukraden kooj. Po? - 'a 1 Fran. u Štefanu t Koajem je bil izpred eostilne j Eiifd^ecn. ko s*1 je on ;o k.,-:;;a .;«ir>iveel izptv«.! rr.il 1 :•;••• v Bistrico v r.oko ^Uig«, , r.iL5:i! konja pr>> r-.I c." s ' v."-.'.: ' • K ■ ...v .. krv ": vo.:a i" v S-O a.: ;,v :( C'i'-r Ko i •-'• p> sta. G-»>'.iiaiia.r m.$lT*.lil n asLImeig i go- zveOer. V predlogu se povdarja, da zgodnejše zapiranje gostiien ne le v i teresu uslužbencev, posebno ženskih, k so izpostavijo- velikim nevarnosti! temveč tudi konsumentov in avsf.ri; skega narodnega gospodarstva. Ra^-da. v nedeljah popivati pozno v ni • velja naše narodno gospodarstvo le; število milijonov, kajti brezdelje v ponedeljek je posledica prečute nedelj-k noči. V Avstriji s<» največ nesreč zg<>-ob ponedeljkih, ker avstr. delavec v ponedeljek neprespan in s hudi' »mačkom vsled vživanja alkohol., . nedeljo pride k delu. Pričakovati je -cer viharja v zbornici, »oda kar je davno uvedeno na ' prod m i tudi pri na-. Velika tatvina. V P-.-i-: i p nah 30. novembra lopovi vlomili v trgovi-jo • rvr,-stiliiičarja Franra D. -ca S) mnogo t.-i/i^-a in :« -i'-;, o z •>i iiii'- Ti'o v; t"', .z: ••.•<.;»! \\ in na -ra. t Pol r ,J8Z7. <-a in Odnesl l»ma.ri''ii .<•;.; . _ 1 IvOiTfCLSiail Z^jCl .'ail ••<{ Z 7'i--i.K.rfLL ?«:iš»*:jr.axik.-Hr:i ima Ma.;; 1. ij-* a -r ai<«f3vi ipwftffltffiii pp^tiul1 'OMAJLII,- S. ♦adpprim iridtfilini i.1* ? ■; tttt '. Sa.2^'*.tt. T '*1 - v ."•- - - ' -•■■>. - ■ • • ••.•:.. ,, - SUniift "-) M.-. - :a •ii . -•-•-••'.: |.j, -.a.! :■; . um-Mi-J* iuti i w «mi«nn*. 7' •• L. :cl >~.h xa.r. j-*..- 5-i;r'ill^ T1.«'.;.!? j.-,a-.-_A vi;-; Jaji^iliiirciiMjriiii^&a&i T Ai' -. . ,e padli • -•'na d'' : :nrtva ob 1 i ..-a Mari.a Hi . . r^i.n l«3aLi. Kf.iis'? kravo. V kar- nš-.s 3».-> -••.•iari. F te.ea TLada. cis.1 ljudmi v*llfca :azixirjenosi. - L b*»ii»o in čuvajo Avote hiše. N. -, i Fri •.'.•v.Carr.i ■:>C 'i. :-:<:.'•■ .v.-'., v i' -'.i;. o t mv. ;o go~ *•.; - i.i.'.», t r: y> •>? '.-.ok '^a jiv«:«.*, '.'..v fj .'. ; jt: n sv.'.>aži pri <{■■. 4 vrt :cvr'.;c c>v aftSUiigVlui^gtca iJhihit> aar»> iim tv-rtiico ven. ?-j.'.v v.',.-, vrv 1 i •ir«jH.iic:j. j» UM ctkradil l'ra < »a. •■). 1; ;.jl K ".".'/ >■ •.»r':«?! st.-*.* ,4«:v '' Si«!Ži<:a.v ?-r. judiruji ▼ |uz«i x [•; v«;, s;-: ~ 1'. '" j' .r r a hp 1. ».-»'• ' <; jj ij Fwpni ai_. n, v 7JaATijjortjt'.- 31; 1 vjv.i-iJ^ ■:• j. 'mtstvcHv lmiui.;>a;5iju i■»'::. 7 jm.fiilt 5 ia*t 100.01)1) pvn-)j '••J-<:j. Kwu'a.<; ;« tii CJ. ir\ 7 imsiiail ; BffidHH m .'lil..1110 gsaOflmfiiii 10 li. uri •ji • irmziii. t.-t.,ili 311 Ut n) t«mti tiri — 5 ; t-: . •• r. - \c v: VAL eiavr:-' hi- ra r. ;:.*.: sla. K>: > č ti v al sin. jo čul io^sri se k v. Vprašal je ir i. io i '. lliht ■ s-: v ; ■ cl 5i..> 1 i. v n: • r - * • --1 , 'iS' • ;-i> "l. '. V- .S..U10 pu;k-> in ' ? r. 0 .< a i U J t tla. Vslod strela r- •otj i j. ud to so U; lAll • ■avl hlSo ostnlj -S "". ivo. ki so )o ibiH zvečer xai V t: Bankovci pod s t r on. V h ■ -r. cr> •k t h bnitA- V , - fr ■>■' v Simj Stil to dri d* .1 ; .a t-,i,.*,,. tO" 1 .uma ;o it' " x -.<• • '. si.-«. o< ;a. ca l pramokn ■ ■ i •',-.»;• ; a\ .£:.'• a r. • v pobor* ' * , \ ; , , . A,. J V- V -A, i' .»Oi iv.ak. ko r. a ■''.•..■ .i. papir ■'.-.' SO I.VvO ' »dppj. vidi. »ia : 01 r. s.'. v \ t KO i'..1 u.'. oO K. s c v.raaju ' ' j, [ -si. t® x''-fol.;a.',i;.-s " i k A <■>. "J kSk ),. [JO .sav«n a i ■ '.'•k : Ul /j 1 uijim v "ifovir.io 'l Ko !■; aid.jur -j i/, .) CA: .; v aj, 100 K v ; ,». ali aag.r ad aa voli- »ii* ) LD • si;- si, v ar vr . . A.t. 3 j ;« ie ' s - . .-j:. •;. , , .sit . .ie^o'' • '•> ui 4aJu»vad od &rar,..--< najdnfji d<;/ Ptiael j« ttrati^i tarait ;-;j-r:ii,ai.'3»*o* in 1 niil, ia ia *3ttk'eo.: . J-dtaj, i-a oa «r.-i'u' poravna m asi..j.l j r .jvom iai) na kar mu je starejši brat vrgel blagajniške ključe, češ, da je najdene bankovce pomešal med svoj denar, do-l>a ni bilo več kot kakih 280 K. Najdenih mokrih bankovcev, ki jih je moralo liili najmanj 150 kosov, pa ni bilo med njegovim denarjem. Uvedena je preji-kava. Domneva se, da izvira denar od kakega vloma in ga je tat — morda zasledovan — skril pod sodom olja. Sedaj so se ga hoteli polastiti imenovani grški bratje. Zveza Orlov izkazuje za loto 1911. [.o natančni statistiki 150 odsekov in >iecr v Ljubljani in okolici 19, na Gorenjskem 30, na Notranjskem 19, na Dolenjskem 28, na vipavskem 7, torej na Kranjskem 103; na Štajerskem 18, na G o r išk e m 27, na Koroške m 2. Mladeničev, telovadcev in ne-telovadcev, je v Zvezi Orlov organiziranih 3750, telovadcev je med teani 2518, uniform je 2245, na »Mladost« je naročenih fantov 1402, predavanj so imeli Orli 982, podpornih članov pa >leje Orel 1734. Ker je 11 odsekov šele v zadnjem času ustanovljenih, ko je bila ta statistika že izdelana, se lahko približno zračuna, da je danes v Orlu 4000 članov, 2700 telovadcev in 2400 uniform. V primeri z lanskim (1910) le-lom so najbolj poskočila predavanja (321 več), članov jc v primeri z lanskim letom 334 več, telovadcev 168, uniform 523. Jako veliko odsekov izkazuje Dolenjska, namreč 28 z ^f.9 člani; Gorenjska ima 30 odsekov s 755 člani, Notranjska 19 odsekov s 535 člani, Ljubljana in oikolica 19 odsekov s 030 člani, Vipavska 7 odsekov s 86 člani; zelo napreduje Orel na Štajerskem, Iti ima že 18 odsekov s 343 člani, Goriška, ki izkazuje 27 odsekov s 532 elani, Koroška ima 2 odseka. — To so lepe številke, ki dokazujejo vesel napredek krščanske fantovske organizacije na Slovenskem. Viničarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično iz-vežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtničnih delih. Tečaj bo traijal od 15. febr. do 31. oktobra 1912. Sprejme se šest učencev v starosti od 16 le>t naprej. Viničarski učenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v denarju jui po deset kron na mesec. Prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list ali domovnico je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na tirmu (pošta Kahdija na Kranjskem) do 10. januarja lota 1912. Poziv članom, osrednje perutninar-ske zadruge in drugim ljubiteljem perutnine. Odbor je sklenil v seji 30. novembra sledeče: 1. Oddal bo letos nekaj petelinov - plcmenjakov čistokrvnih pasem, namreč italijanske, sulmtalske (štajerske) in tudi drugih pasem svojim članom brezplačno. — 2. Nakupil bo v prvi vrsti od svojih članov peteline čistokrvnih pasem, v slučaju potrebe tudi od nečlanov. — 3. Posredoval bo letošnjo spomlad svojim članom Pi'i prodaji in nakupu jajc čistokrvnih Pasem za valjenje. — 4. Na spomlad priredi razstavo v Ljubljani. — 5. Pošlje vsem članom in znancem ljubiteljem perutnine poseben poziv. — 6. Razpošlje posebno vprašalno nolo v iz-polnjenje. — 7. Ustanovil bode na spomlad nekaj plemenorejskih postaj na Kranjskem. — Kdor želi plcmenjakov brezplačno, oziroma kdor ima na prodaj take, naj sporoči tajniku g. I. Zupanu v Dolskem, p. Z>ol pri Ljubljani. Tam se dobe tudi vprašalne pole, katere se pošljejo tudi nečlanom. Kdor želi pristopiti perutninarski zadrugi, naj pošlje delež in pristopnino v skupnem znesku 3 K ravno tja. — Odbor. Slovenski trgovci, ki so res narodno zavedni, si bodo prizadeli, da prodajo čim več božičnih in novoletnih razglednic, ki jih je založila »Slovenska Straža«, ker vedo, da podpirajo s tem rodne brate — obmejne Slovence. Gg. trgovcem se dovoli precejšen popust pri naročilih, ki jih je nasloviti na »Slovensko Stražo« v Ljubljani, Dunajska cesta št. 32, Novoletne razglednice, ki jih je založila »Slovenska Straža« v Ljubljani, so resnično umetniške. V ospredju je vitez v zlatem oklepu na iskrem konju, vihteč visoko nad glavo meč in ogenj, pod njim pa leži v snežni odeji slovenska vas, doline in polja, a v ozadju štrleče planine. Izza gora pa sega ogromna grabežljiva roka, lioteč jemati slovensko rodno zemljo, kos za kosom, leto za letom. Vse spi, nikdo ne opazi nevarnosti, a angeljski vitez — simbol »Slovenske Straže« zbudi vse, glas buditelja se razlega po gorah in dolinah ter pripravlja Slovence k odporu. — Zavedni Slovenci segajte pridno po teh razglednicah, da odvrnemo nevarnost, ki nam preti vsem, ako "se je ne ubranimo pravočasno! »Slovenska Straža« v Ljubljani je založila umetniške božične razglednice, kojih snov je zajeta iz narodnega običaja: blagoslavljanje doma o Božiču. Razglednica nam predstavlja pobožno rodbino, ki je ravno ob tem blagoslav-ljanju zavila krog hišnega vogala. Sjircdaj stopa gospodar z blagoslovljeno vodo v levi in z olj kino vejico v desni, sledi mu gospodinja držeč "onev s plamtečim kadilom v desni, z levo odganjajoč malega poredneža, da ne pride žrjavici preblizo. Starejši bratec in sestrica pobožno molita. Ob strani pa stoji sivolasi ded, odet v starodaven plašč. Nad vsemi pa se vsnenja v ozadju v mistični svetlobi angel j - stražnik, simbol »Slovenske Straže« s široko razpetimi krili, da ščiti in blagoslavlja slovenski dom. Naj bi segli po teh razglednicah vsi, ki jim so narodni običaji še sveti, ki jim je na tem, da ti običaji ne izumro, vsi, ki jim je ponos biti slovenske krvi! Cand. med. Leopold Ješo je bil v ponedeljek dne 11. decembra 1911. ob pol 2. uri popoldne v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča promoviran doktorjem vsega zdravilstva. Čestita mol Našim tamburašem priporočamo tamburice, ki se prodajajo v korist »Slovenski Straži«. Naročila sprejema: Ivan Vrečko, Katoliška Tiskarna v Ljubljani. Božične potice. Ni vse eno, s kate-i rimi drožami zamesite kruh. Previd^ nim in zavednim gospodinjam pripo-> ročamo, da zahtevajo vedno le drože iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8., ker potem se speče kruh visok in lep ter rahel, Božične potice, zamesene s temi dro-i žami, bodo pravo veselje gospodinjam. Torej naročajte edino le Košmerlove drože v prid »Slovenske Straže«! Priporoča se radodarnim srcem Ramšak Franc v fari Loke pri Zidanem mostu, ki mu ie dne 23. listopada vpoi pelil požar hlev in kasto. Uničil mu je tudi petero glav živine. Omenjeni je lavec v Trbovljah, ki si je pred kratkim kupil to domovje, na katerem je še nekaj dolga. Revež je v veliki stiski, da* rovi naj se pošiljajo naravnost na Franc Ramšak, delavcc, Retjc 35, pošta Trbovlje I. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 '/2% brez kakega odbitka. ilratfne ure od Mlaj do i. popoldne. Slej inseraf! EaEaaEapaaaEEEpag 0 a □ [icjciaannDDDaaaanCT Gorenjske novice g Bralno društvo v Gorjah priredi v nedeljo, dne 17. t. m., zgodovinsko igro v petih dejanjih »Garcia Moreno« v cerkveni dvorani. Pričetek točno ob 6. uri zvečer. Ker je igra današnjim razmeram primerna in poučna, bo udeležba gotovo obilna. Ribno pri Bledu. Leto sc bliža svojemu koncu. Treba bo ponoviti naročnino za razne časopise in knjige. Družba sv. Mohorja je letos kmalu razposlala svoje knjige, katerih so bili udje lahko veseli. Pri nas je 84 udov, 11 več od lanskega leta. Število se pa lahko šo zviša. Domoljubov prihaja v našo župnijo 37 v skupnem zavitku, nekaj »Bogoljubov« in dva vsakdanja »Slovenca«. Število katoliških časopisov naj bi se v novem letu zdatno pomnožilo, ker nudijo ljudstvu pravo izobrazbo in raz- vedri lo. Seveda se dobe krivi preroki, ki vsiljujejo ljudem »Slovenski Narod«, ki hujska zoper cerkev in duhovnike, še celo »Svobodna Misel«, ki je popolnoma brezversk časopis, marsikomu v Blejskem kotu zmeša glavo ter ga tira v propast. Zato proč s protiverskimi in brezverskimi časopisi ter se oklenile časopisov »Domoljuba«, »Bogoljuba« in »Slovenca«, ki so pisani v verskem duhu. Krščanske knjige in časopisi so naši najboljši prijatelji, nasprotno pa »o slabi časopisi naši najhujši sovražniki. g Iz št. Vida nad Ljubljano. G. Iv. Kremžar, hišni posestnik in dežnikar v Št. Vidu je tukajšnji ubožni šolski mladini za »Miklavža« daroval znesek 20 kron, za kateri velikodušni dar se mu tukajšnje šolsko vodstvo v imenu utežne šolske mladine najtopleje zahvaljuje. Bog živi blagega prijatelja! g Iz Stoba pri Domžalah. Dne 8. t. m. je šel skozi vas proti Ljubljani nek neznan sumljiv človek; bil je majhne postave, rdečega obraza in rjavih brk. Nekemu domačinu, katerega je na potu prosil za malo podporo, se predstavi, da je Čeh in da je ključavničar; govoril je pa tudi nemško. Potem pa krene v bližnjo hišo posestnika A. Žankarja, kjer prosi podpore; nato se opotekajo obrne in pravi, da ima bolezen v nogah, v resnici je bil pa nekoliko pijan. V veži pa je medtem zmanjkalo še novega dežnika v vrednosti do 5 kron. Občinstvo sc opozarja, če bi kdo videl kakega človeka, kot je opisani, da ga naznani orožnikom. — Dne 6. t. m. je našel pri župni ccrkvi v Domžalah cerkvenik dolgo lestvo, prislonjeno na okno pri kapeli proti pokopališču. Gotovo je kak u/.movič poskušal vlom, pa se mu ni posrečil. g Predoslje pri Kranju. Gospodarski odsek v naši vasi se popolnoma nič ne briga za njemu izročeni posel. Brv na Rupi, ki spada v njegovo oskrbo, je v tako slabem stanju, da je na nji vsaka stopinja za človeka nevarna. Kolikor je znano, se je že gospoda načelnika osebno opozorilo, ali odgovor je bil, da je ne bode popravil, ker bode tako odstopil prihodnje leto, ko bode nova volitev. Torej do tistega časa, da bode drug odsek izvoljen, se bode hodilo ne po bližnji poti v Kranj, ampak po cesti naokrog, tam, kjer je več gostilen. Se poznamo! g Iz Čemšenika. V ponedeljek, dne 13. novembra je bila pri nas volitev novega župana. Izvoljen je bil za župana zopet g. Alojzij Izlakar, vrl somišljenik S. L, S., mož delaven in vseskozi vnet za blagor občine. Čast zavednim možem, ki so pregnali propali liberalizem v kot, kamor spada. g Iz Poljan. Naš liberalni občinski odbor je imel na sv. Miklavža dan prvo sejo. Poznali smo jih že prej, kakšne so te liberalne luči. Mislimo, da nič preveč ne rečemo, če pravimo, da so to prav majhne lučke, ki komaj brlč. Silno učen je hotel biti trgovec Kos France, ki silno veliko drži na to čast. Pa komaj je ta zinil besedo, mu je že Salomon med njimi, Adam iz Vinharjev, segel vmes in ga potolkel. Med njimi pa ni hotel zaostati Jakove, ki se je spreobrnil v liberalca, ker upa doseči tako 6' višjo čast in veljavo. Mi ga liberalcem prav privoščimo in prav nič ne pretakamo solza za njim. Vsak se je hotel pokazati učenjaka. Še najbolj so jo uganili ti, ki so ves čas molčali in še ust niso odprli. Kakšno vpitje je bilo, ko so zmagali liberalci in štrli črnega zmaja. Pa vidimo, da bo občina zdaj šc bolj črna, kar tiče gospodarskega napredka. Res je zapustila občina ali prejšnji odbor dolg, kakor vpije Predmešančk po oštarijah: pa ima tudi kaj pokazati. Kdo jc napravil šolo? Če bi šlo po liberalcih kot so v občinskem odboru, bi je še danes ne bilo in še dolgo ne. To bi moral tudi vedeti naš liberalni nadučitelj Perko, ki se tudi peha in zagovarja te modrijane. Kakšni naprednjaki so to, kažejo tudi v krajnem šolskem svetu, ki so sklenili, da sc ne sme okenj odpirati v šoli med poukom. Po štiri, pet ur naj sede otroci, 50, 60 in še več, v enem razredu in v zatohlem, pokvarjenem zraku, ne da bi sc med tem časom prezračilo sobe. Ti se pa razumejo na zdravje, ti pa ti. Naprednjaki pa taki! Kajne, nadučitelj Lovric, kdaj so se naši možje mešali v kako pometanje v šoli? Seveda, ti se na kaj drugega tako dosti ali prav nič ne razumejo. Navadno tisti, ki se iina za učenega in modrega, prav malo ve in je vse prej kot moder. Največja tolažba jim je Šiškar. Ta jih bo že izuril. Tudi mi se tolažimo s tem, da bo čez tri leta že vse dobro izurjeno, če se nekateri, kakor Škioci, Nace na Vidmu, Kamnar in France Kos desetkrat na glavo postavijo in če še tolikokrat pride deset Ribnikarjev na pomoč. g Tržiške novice. Na praznik Brezmadežne smo imeli v svoji sredi g, župnika Kalana iz Ljubljane, ki je imel v cerkvi tri govore ter sprejel v Marijino dekliško družbo 13 deklet. Ob 4. popoldne je bilo v društvu sv, Jožefa javno predavanje. V jedrnatem govoru je razpravljal g, predavatelj Kalan o veliki dušni in gmotni škodi, ki jo provzroča brezmejno uživanje alkohola vsepovsod. Na slikah nam je pokazal žalostne posledice zlasti žganjepitja, ki je tudi pri nas precej razširjeno in že večkrat zahtevalo svoje žrtve, Z napetostjo je sledilo občinstvo, katerega je bilo nabito polna dvorana, izvajanjem g. govornika in mu z burnim ploskanjem koncem govora izražalo svojo zadovoljnost. Dal Bog obilo sadov temu izbornemu predavanju! — »Lurško pastirico« so prednašala naša Marijina dekleta zadnjo nedeljo v polni dvorani sv. Jožefa. Gotovo je ta igrokaz eden najlepših in najprimernejših za odre Marijinih družb. — Naše delavstvo je imelo v nedeljo, 3. t. m, shod, na katerem je sprejelo resolucijo, naj se 7. ozirom na veliko draginjo obravnava v državnem zboru od poslanca dr. Kreka napravljeni zakon zoper kartele in tudi sprejme. Znano je, da se te postave najbolj boje veletovarnarji in njihovi hlapci socialni demokratje, ki dobivajo razne podpore od njih ob času volitev. g S Trate v Poljanski dolini. Volivci, pozor! Liberalci se na skrivnem pripravljajo in imajo pobožno željo, da bi si priborili vsaj prvi razred, in če mogoče, kako podobčino. Ker je naša stranka dosedaj vzorno gospodarila z občinskim premoženjem, zato tudi liberalci ne morejo najti nobene nepravilnosti, Zato pa, kakor dru- god, tudi pri nas lažejo, da bo naša stranka zidala novo šolo, staro pa prodala za dom. Na kaj takega pa nobeden ne misli, ampak se bo že prihodnje leto stara šola popravila, kolikor to zahtevajo šolske oblasti. Nepotrebnih stroškov mi občini ne bomo nikdar nakladali. Ne verjemite .torej liberalcem ne te, nc nobene druge stvari, ker liberalci so lažnjivci, in je čas, da že enkrat z njimi temeljito obračunamo. Zato vsi možje k volitvam, posebno še v prvem razredu, da bo zmaga sijajna! g Iz Smlednika. Občinske volitve v Smledniku so izpadle tako, kot da bi bila pri nas liberalna stranka napredovala, ko so pa liberalci skoro povsod drugod nazadovali. Nikoli šc niso liberalci dobili pri nas treh odbornikov, sedaj pa. Za ta uspeh se imajo liberalci zahvaliti tistim, ki bi v Smledniku radi imeli samo eno stranko ali kakor trdijo vsesplošno! Teh sicer ni veliko, a je ravno od njih mnogo odvisno. Ti so torej dobili lep nauk, naši liberalci s svojim kandidatom baronom Lazarinijeni vred pa tri odbornike. Kar ni bilo mogoče poprej, to imajo sedaj naši slogaši. Povemo pa tistim, kam taka politika lahko pripelje, kar naj nekoliko pomislijo tisti, ki bi sicer radi, da bi drugi hodili zanje po kostanj v žerjavico, oni pa bi jim zato dajali brce itd. Saj se razumemo! •g Špitalič. Špicparkel je ukradel špeh na Miklavžev večer (5. decembra) in en platnen prtič pri posestniku J. Klemeni!. Špeha je bilo od enega prašiča, bil pa je pokvarjen in vsled molja slabo užiten, kar tat gotovo ni opazil. Zdaj tat gotovo tarna ter opravlja gorjanskega kmeta, od čegar žaltavega špeha se mu je najbrž apetit pokvaril. — Letošnja poletna suša je uničila skoro vse letos na novo zasajene gozdne parcele, ker je v naši občini mnogo posestnikov, od katerih gozdarska oblast zahteva pogozditev. — Ob Novem letu bodo dekleta predstavljale igro »Najdena hči« pod vodstvom nove učiteljice gospdične P, Bergant, g Kuharija in Kuhar. Penzijonirani učitelj Kuhar je skuhal nesramen dopis v »naprednem kmetskem« glasilu »Slo\. Domu«, kjer se zaletava v našega vrlega gospoda kaplana. Omejenost tega Kuharja in njegovih spremljevalcev, med katere sc je, žal, vmešal tudi krtinski župan, presega vsako domišljijo. Seveda, g. Kuhar, Vam bi bilo najljubše, da bi gospod kaplan držal roke križem in ne motil Vašega apostolskega dela. Kajne, kako hudoben je ia kaplan, da gre sejat večno sovraštvo med sosede, med katere ste Vi, g. Kuhar, apostol miru, s trudom prinesli blaženi mir. Edin njegov namen je, sejati sovraštvo. Kako neusmiljeno ste smešni, g. Kuhar! P<> Vašem bi se imel gospod kaplan zahvali'! krtinskemu županu, da je sploh še živ in da ga niso pobili škornji od Vas »pomirjenih« Krtincev. Recite no krtinskemu županu, ki je tako rad v Vaši družbi pri »Matičiču«, naj se potegne za nagrado za rešitev življenja. Za par iztisov Vašega »evangelija« bo že, — Gospoda krtinskega župana pa vprašamo, kot je vprašal neki modrijan svojega učenca: »Povej mi, s kom občuješ ia jaz ti povem, kdo si«. Toliko, ker ste tako vnet naš pristaš. — Dobu ia Krtini pa želimo, da kaj kmalu zavihra nad njima bela zastava pravega napredna, kot na Brezovici, pa ne po Kuharjevem receptu, G. Kuhar pa se zelo moti, če misli, da bo s tako ostudnim pisanjem omajal stališče g. kaplana; kuharček, zapomni si, dosegel boš ravno nasprotno. Opazovalec. g Iz okolice Kranja. Zadnje dni prete-čenega meseca so se vršile v Kranju občinske volitve. Kot smo pač čuli, je topot prvič nastopila tudi S. L. S., ki za enkrat še ni prodrla, toda uspehi za prvi nastop so dobri. Ker bi pa nekateri — ali pa lahko rečemo vsi — okoličani radi vedeli, kakšne očete jc izvolil Kranj kot občinske odbornike, zato sem skušal, da sem zvedel in jih danes tu vsaj nekaj povem. To pa namreč zato, da bomo vedeli, koga moramo odsedaj naprej v Kranju najbolj spoštovati kot visokega dostojanstvenika — občinskega odbornika. Kakor sem rekel, jih naštejem vsaj nekaj, ako ne vseh; naj mi dovolijo, da imenujem visoka imena kot n. pr. trgovca Chrobatha, podomače Fran-celna, oba brata Majdiča, seveda zraven mora bili tudi Adamič, ki takorekoč naše ljudi kar sili v svojo prodajalno; fotograf .lagodic, ki prav rad fotografira tudi krnela, samo da se mu pokaže; da med luči-carni kranjskega mesta ne smeta manjkati Ciril Pire in Plajbesov Janko, to je samo-■ bsebi umevno. Kjer pa sta ta dva, mora 'liti pa tudi nad vse izvrsten in razumen evljar Potočnik, kateremu ob strani pa koraka klobučar Eksler. Pa to jih je šele nekaj, kajti vseh je ogromno število 36. — Da se počasi spoznamo, pridejo drugi gospodje tudi še na vrsto ob priliki. g Iz Krašnje. V četrtek so bile v Kraš-nji občinske volitve, pri katerih je zmagal znani pisar brdske sodnije Štrukelj in njegov pomagač neugnani učitelj Grmek, ki sedaj po Črnem grabnu okužuje in osrečuje ljudstvo s svojo liberalno surovo in podivjano kulturo. Kdaj bo njega in njegovega divjanja konec? Da bi naša stranka iztrgala Štruklju občino pri sedanjih razmerah, ni bilo upati; ker Grmek, Štrukelj s pomočjo znane žvirce Fernažarja in njego-\ega brata iz Lok so kakor divji psi letali po domači in vseh sosednjih občinah za pooblastili in na vse mogoče načine na ljudi pritiskali. Ko so zmago obhajali in likof pili pri Pavletu, so se po svoji liberalni navadi med seboj stepli. Liberalnemu agitatorju, c. kr. cestarju, so par zob izbili i/, njegovih umazanih ust. Prav po liberalno. Ker so se godile velike sleparije z imenikom in ker naših pritožb niso nič vpošte-vali, marveč vse po svoje potlačili, smo se že pred volitvijo pritožili, sedaj pa vložimo novo pritožbo proti volitvam. Bomo videli, ali so postave lc za nas, ali tudi za liberalce. g I- Blagovice. Dne 6. t. m. so se vršile pri nas občinske volitve. Bile so popolnoma mirne brez vsakega nasprotnika. Udeležba je bila vkljub temu lepa, iz Blagovice sc jih je udeležilo nad dve tretjini, iz Št. "žbolta nad polovico volivcev. Izvoljenih je 20 odbornikov S. L, S. Volilo se je prvič v Blagovškem domu«, prijaznem prostornem poslopju, ki ga je letos blagovško ljudstvo zgradilo s svojim trudom. V nede-'i" 10. t. m. smo pa imeli prvič shod v našem domu. Naš res skrbni in za kmeta vneti državni poslanec dr. Krek je po cer- kvenem opravilu v dve uri trajajočem govoru pojasnil razmere v deželnem in državnem zboru, delo in trud poslancev S. L. S. za slovensko ljudstvo. Ljudje, ki jih je bilo gotovo nad 400 iz domače župnije in vseh sosednjih, so ga ves čas zvesto poslušali, burno odobravali in soglasno izrekli zaupanje njemu in S. L. S. Po večernicah je pa g. poslanec predaval v natlačeno polni dvorani o zgodovini Slovencev in njihovi domovini. Zbrano občinstvo je z burnim ploskanjem dalo duška hvaležnosti in zaupanju do svojega poslanca. Bil je lep in podučen dan za Črni graben, g Iz Lahovič, 8 decembra. Tudi pri nas se bližajo občinske volitve. Lahovčani, prihodnjo soboto boste pokazali, ali hočete imeli starodavnega sršenovca, Matijo Bobnarja, še za župana, ali pa boste izvolili drugega. Vsak pameten človek izprevidi, da ne pridemo naprej, če bo Matija Bobnar še bobnal nad lahoviško občino. Je pa res on tudi čuden mož! Kot pobožen »jutro-vec« bere »Jutro« in »Cvetje iz vrtov sv. Frančiška«, vse vprek. Naj pa reče kdo, da nima glave »prišraufane« na pravi plati! Izmed njegovih raznovrstnih občinskih grehov pribijemo le enega. Naša občinska pota so v skrajno slabem stanju; menda že od zadnje francoske vojske niso bila nasuta, to je ravno nekako tako dolgo, odkar je Matija župan. Če pa kdo k njemu pride in zahteva, da naj se pota vendar že enkrat nasujejo (denar za to je že davno tukaj, pa ga je porinil Matija v hranilnico za boljše čase, češ, naj se nabira), se on izgovarja: »Počakajmo, da bo pesek boljši kup.« Ni čuda, da gazimo skoraj do vratu po blatu, zlasti po vasi, in da se nam pota sama vedno bolj znižujejo. Nazadnje ne bo ostalo drugega, kakor da bomo na pota vodo napeljali, da bo v Laho-vičah kakor v Benetkah. Matija pa nam bo kupil Noetovo barko (on kupuje namreč najrajši stare reči, ker so najbolj po ceni), in v barko naj vpreže dva podkovana karpa in vozili se bomo. Lahovčani! Volivci! Volite s Slovensko Ljudsko Stranko, pa bo za Vas najbolje! g Iz Železnikov. Vsega obžalovanja vreden dogodek se je prigodil v Železnikih v noči od 5. na 6. decembra. Naši »Orli« so priredili Miklavža in hodili po spodnjem koncu Železnikov od hiše do hiše, kakor je to že od pamtiveka navada. Po dokončanem obhodu pa so šli nekateri v gostilno na svojo nesrečo. Sedeli so mirno v gostilni, kar pridejo trije Sokoli z gornjega konca in jih začno izzivati, zmerjati s »čuki« in jih preklinjati, Naši so se skraja mirno obnašali in rekli: »Pustite nas, saj tudi mi ne hodimo izzivat v vaš konec«. Sokoli so nato odšli in tudi naši so se podali proti domu. Na cesti pa so Sokoli zopet začeli izzivati in zmerjati in klicati na korajžo. Naši so se približali in klicali: »Pustite nas, saj vam nič nočemo«. Sedaj pa zgrabi Sokol enega naših in ga trešči v zid in vrže na tla. Brat mu gre pomagat, v tem pa zakriči: Jaz imam že dostil« Zabliskal se je nož v Sokolovi roki in eden naših je dobil globoko rano v desno stran prsi. Rana je težka in poklicani zdravnik mu jo je moral šivati, ker je sapa uhajala skozi njo, ko je ranjenec dihal. Pa tudi brat njegov je dobil globoko rano v hrbet, Da se v takem slučaju izgubi razsodnost, ker kri ni voda, zlasti ako je še razgreta po vinu, se razume. Prihitel je na lice mesta orožnik in zaklical enemu naših, ki ga je srečal, ko je tekel mimo njega: »Ali si ti klal?« Ta pa se razburjen zaleti v orožnika, da je orožniku padla čaka z glave, Koliko je s tem zakrivil in ali je poznal ponoči orožnika, pokazala bo preiskava. Saj je fant drugače mirna duša in ne moremo si misliti, da bi se hotel ustavljati orožniku, zgodilo se je to najbrž v ve liki in nerazsodni razburjenosti. Pripomnimo še, da so imenovani trije Sokoli čakali že zgodaj na večer na naše, da jih napadejo, Neka žena jim je zaklicala: »Pustite jih, saj vam nič nočejol« Kolikor je kdo kriv, naj trpi, pokrivati in izgovarjati nočemo nikogar. Štiri so gnali orožniki v Loko, a spredaj bi pa morali gnati dopisnika »Slovenskega Doma«, ki že nekaj tednov sem hujska, da bo treba s »čuki« drugače začeti, In začeli so drugače, začeli so z nožem. To je torej ona lepa in nedolžna narodno-napredna sokol-ska stranka, ki hoče sedaj pri volitvah priti na krmilo. Naj le pride, potem pa mi kar poberimo šila in kopita in pojdimo iz Železnikov, ker tukaj ne bomo več varni življenja. Nauk iz vsega pa bodi: Fantje, bodite zvečer doma in ogibajte se gostiln, teh hiš gorja in nesreče! In vse bo dobro in prav, Sokolov se pa ognite najmanj dvajset klafter v stran. — Sokol jc priredil Miklavža v Thalerjevem salonu. Jožef Globočnik je hotel, da bi bil Miklavž samo za sokolske družine. Drugi pa so rekli, naj bo za vse, češ, potem bodo vsi z nami volili. In res, zdaj govore, da bo vsak, ki je dobil od nesvetega sokolskega Miklavža kakšno darilo, moral voliti z napredno slranko. No, otroke lahko kupite s cukr-čkom, naših mož pa ne boste, ker pravi mož ni naprodaj. Vse to pa precej diši po nekem paragrafu volivne svobode, ki menda vse take reči prepoveduje in kaznuje. AH ne? Pa tovarno, pravijo, da bodo sedaj delali. Nekaj so že merili sedaj pred volitvami, Prav bi bilo, da bi dali kaj denarja med ljudstvo, ki jim ga je spravilo skupaj s svojimi žulji. Pa saj se razumemo, tovarna bo gotovo stala o svetem Nikolu, — Dva rtaprednjaka sta tožila J. Lotriča, češ, da je lovil ribe, ko je pobiral ob vodi, kar je voda naplavila. Tirala sta ga v Loko. Ondi pa je zahteval Lotrič, naj prisežeta, če sta ga videla, da je prijel le za eno samo ribo. In »verna« naprednjaka sta pobesila nosove in konec je bilo. Kajne, kako lepo sc nam godi? Naprednjaki bi najrajši sedaj pred volitvami vse naše ljudi pozaprli, potem bi pa ja zmagali. O ti srce liberalno, kako si lepo, in to srce hoče županovati v Železnikih! Zares, zlati časi se nam obetajo. — Volivni imenik bo moral biti raz-, položen še skozi osem dni. Zakaj? Zato, ker so naprednjaki c. kr. okrajno glavarstvo nalagali. Nalagali pa zato, da se — pozabi sv. misijon. Kdor ima oči, naj jih odpre in videl bo vraga v angelski podobi. g Cerklje pri Kranju. Na sv. Miklavža dan so bile' občinske volitve. Izvoljeni so bili z ogromno večino kandidatje S. L. S. V I. razredu so dobili naši 178 glasov, liberalci samo 26; v II. razredu naši 283, liberalci 46; v III. naši 538, liberalci 99. Na volišču so hotele motiti red liberalne suro- vine. Pa ni šlo! Z dvema pooblastiloma je hotel voliti Pogačar Jaače, pa je moraJ osramočen oditi, ko je komisija dognala, da je že volil. Janez Barle je prav v volivcem prostoru agitiral in nagovarjal može, naj črtajo Zevnika Miha. Ko je pa čul sirove izbruhe Borštnika nasproti gospodu kaplanu, je vpričo mož raztrgal napisane liberalne kandidate, rekoč: »S takimi pa oe bom volil!« Celo oni možje, zoper katere so najbolj rovali nasprotniki, so dobili ie par glasov rnanj kakor ostali kandidatje S. L. S. d Dob. Nafle smru je umrla dne 8. t. m. Neža Kvas iz Lazov. Zjutraj je bila v cerkvi pri sv. obhajilu, na poti iz cerkve so jo obšle slabosti. Našli sro jo nezavedno in jo prenesli v hišo k njenemu sinu. kjer je v malo trenotkih izdihnila. N. v p.! — Hranilnica in posojilnica izkazuje v zadnjih štirih mesecih čez 35.000 K prometa, kar je za naše razmero ve-elo znamenje, kajti to nam kaže. da ima ljudstvo zaupanje do domačega zavoda. Naj bi se to zaupanje v prihodnjem letu še pomnožilo! nanoaaanaanaaaaaD jji Dolenjske nouice 0 a □aaauf inaam jfat-ac-anna d Št. Rupert. P r e m o v a n j e t e -e t sc jc izvršilo na domu v naglici. Mnogi se pritožujejo, da niso dobili premijo. Pomisliti morajo ljudje, da jc nemogočo v par urah obleteti vse hiše tudi po hribih. Dobilo jih je 25 že sedaj, a drugi dobijo pa v kratkem. Nevoščlji-vosti pa nikar uganjati in godrnjati kakor znajo liberalci. Tudi ti bodo prišli na vrsto. Da pa jih ni dobilo žo sedaj več, naj se pa ljudje zahvalijo žu pari u , ki ni i i sklicati ne da, da je premo-vanje. Če je enkrat stvar grenka liberalcem bode pa Živinorejska zadruga poskrbela, da pristašem Slovenske Ljudske Stranko ne bode. Dobil 1k)<1o po možnosti vsak, kdor je vreden podpore. Naj bi si pa tudi z novim letom vsak naročil »I) o rri olju b«, potom bode pa tudi brez župana vedel, kdaj bodo kje kaka kronca za dobiti! Za liberalce * a se ne 1h> nobeden več trudil. Za dobroto pa lopar in laž - ne boš liberalni godrnjač! - Delo liberalcev jo podkunovati voKlcc iz tujih župnij, da dajo pooblastila. Naznaniti vsak slučaj! Nekaj ličkov že zopet imamo. Možje, žene in fantje ter dekleta, glejte, da vas ne ukani in goljufa liberalni mešetar za kupico vina! d Iz Cerkelj na Dolenjskem. V št. 278 »Slovenskega Naroda« se perejo nafti liberalci ter popisujejo, kako je pri občinskih volitvah goljufala S. L. S. Gospodje liberalci, tako ste delali vi, saj liberalec menda res ne zna druzega, kakor lagati, kvantati in goljufati. La-žete o leskovškem kaplanu, kako je razdiral mir s svojo agitacijo, ko mu je celo lasten predstojnik namignil, naj se nič ne meša med naše volitve. Lažete o Peteršilovcm Janezu, o župniku, o kaplanu. Napadate vedno in povsod na-8» šega somišljenika - visokošolca. Čemu vam vedno v.sokošolci rojijo po glavi? Saj imate v svoji sredi svojega prisia&a-visokošolc-a, ki je svoj čas študiral na ljubljanskem Gradu, le njega se držite. Kvamale o devicah, o zloglasni hiši. Gotovo ima t« v mislih golove »deviške sestre izmed svojih vrst. In kdo je goljufal? Ali ste res mislili, da zmagate pri volitvah? Razmerje med glasovi pri zadnjih državnozborskih volitvah je bilo: naš kandidat 669, llibnikar 135 glasov. Če Hibnikarjevo ime ni vleklo, | ali ste mislili, da bodo vaša slavna ime-| na tako ufr.nkovala na ljudstvo, da bo j prestopilo v liberalen tabor in vas voli-: lo? Mi dobro poznamo vašo namero, kaj bi vi radi dosegli z vašim podlim J člankom v »Narodu«. Prvič bi radi vpli-; vaL na deželno vlado, da bi volitve raz-| veljavila. Naj jih. A povemo vain, pri zopetnih volitvah bodete doživeli poraz, kateri vam ostane nepozabljiv. Iio-dito prepričani, da Marinček nam nikdar več županil ne l>o. — Drugič bi vi radi z »Narodovim« dojiisom potlačili zadevo nad učitelja Bohinca. A ne pomaga nič. Kar je dognano, je dognano. Zato se pričakuje, da bodo storile poklicane oblasti svojo dolžnost. Ako je ne storijo, pomagali si borno stariši sami! d Boštanjska okolica. Draginja. Letošnja suša je tudi v naši dolini pustila svoje posledice. Pridelke, kakor fižol, krompir i. dr., za katere smo včasih dobili kak groš, moramo letos hraniti kolikor jih imamo, da ne bo treba nam samim stradati. Pšenica pa nima prave cene. Kdor jo proda po 24 h kg, je žo vesel. Včasih se je vsaj pri živini dobil kak krajcar. Danes pa, ko ljudem pomanjkuje krmo, mora prodati goved za vsako ceno. Mesarji pa izkoriščajo našo bedo. Teleta kupujejo po 80 do 84 h kg, a prodajajo jo še vedno kot preje, po 1 K 60 h in še dražje. Pa kako oblastno nastopajo ti ljudje! Kmet, ki mu proda žival za polovično ceno, bi moral svojemu oderuhu kmalu iz hvaležnosti roko poljubiti. Potom pa pišejo ljudje, ki ne vedo, kaj se pravi dandanes kmetovati, da kmet dela draginjo! Ali bi ne bilo mogoče, da bi se za celo dolino osnovala živinorejska zadruga, kakršne imajo drutrod, da bi potom nje živinorejec bil rešen oderuha? Toda dokle- bo kmet lako zaslepljen, da bo poslušal razne birte in mesarje, ki so pri vsaki volitvi »kmetska stranka«, toliko časa se ne more nič uspešnega storiti. Človeku ni potreba posebno brilit-nernu biti, da spozna svoje prave prijatelje. Če greš v štacuno, moraš danes plačati vsako stvar dražje kot pred par leti. Če pa vprašaš, kako to, pa se ti bo reklo: Stvar se je podražila, toda na policah je največkrat še tisto blago kot pred par leti. Kdo torej dela draginjo? Slučaj je nanesel. da je posestnik z umnim delom pridelal dobro vino, ki je je tudi primerno drago prodal. Ko pa so to čul i »kmečki prijatelji«, so takoj zagnali krik, da se to pravi odirati. Da, našel se je človek, ki bi moral že davno povezati culo, če bi ne nosili kmetje v n jegovo štacuno svojih gro- ftev, in rekel, da se p.-avi to goljufat!, TI ljudje mislijo, da sedaj, ko bo po na* Sih hrbtih zletli malo višje, »o celi gra, ščaki, mi pa njihovi tlačani. Mislijo da imajo samo oni patent in pravico določiti, kako naj proda svoj aoOfeij vina kmet, in kako sami. Treba bode, da bomo enkrat tem ljudem temeljito povedali, da takih »prijateljev« ne rna-. ramo. d Boštanj. Občinske volitve, Lojze je že zopet v svojem elementu' Občinske volitve se bodo brez dvoma letos končale malo drugače, kakor druga leta. In to mu ne da spati. Najel ja že celo vrsto »mož«, ki so obljubili iti zanjga v ogenj. Danes omenjamo sarno slovečega boštanjskega jagra. To vam je zelo nevaren ptič. Mož je kunšten, da nikoli tega, in zna povedati cele. pravljice o francoskih redovnikih, za katerimi so kar po tri polne vagone zlata vozili. Samo lo napako ima, da strele. ki jih on sproži, zadenejo vse prej, kakor zajce. Včasih strelja na lovu na srnjaka, pa človeka zadene, kadar ; a cilja na človeka, pa kozla ustreli. Tako je ustrelil kozla tudi zadnjič, ko je ; -vedal, da v celi občini ni drugega za /. ;-pana sposobnega moža, kakor Drmelj. Potem si je pa zadovoljno pogladil ko/.-jo brado. Mi smo sicer mnenja, da 71 župana ni nujno potrebno biti tak > sposoben kot Drmelj, a to mu pa / s verjamemo, da ga ni dobiti v celi občini takega župana, ki bi se pri občin skih računih zmotil kar za 514 K. Po mnenju toga modrijana bi boštanjska občina bila brez župana, ko bi nam nebesa ne bila poslala Drmelja. Kaj pa bode, kadar Drmelja več ne I>o? rl št. Rupert. S la mora presti liberalcem za novice, da so v »Narodu« iu »Slov. domu« dali natisniti kaplanov > pismo, katero je nek liberalci; ukradel in katero pismo p: ipovei! i -je o poštenosti naših liberalcev. Pravijo, da bodo dali kap! -na doktorju čez. Lo. ampak smrdelo I > pri liberalnih birtih in drugih magn -tih. Če 1k> kdo ploh vlekel, ga bodo liberalci sami. Vsaj nam je precej znanega! Torej le začnite, mi se ne bojimo! Vemo tudi, da vam je hudo za Lena-i-jem, in verno tudi zakaj. — Piščalkarjo še enkrat opozarjamo, da naj se oglasijo za godbo v norišnici. Oglasiti sc jo pri živinorejski zadrugi. — Zupančiča in Zajca opozarjamo, da se zadnji c d pisma glasi nekoliko drugače v izvirniku, kot sta pa onadva objavila v »Slov. domu«. Kar ni kazalo objaviti, sta pa spremenila, da lepše izgleda. Saj se poznamo! — Čez štiri tedne je prišel do sape tudi Barbotov oskrbnik, k'> j« rekel na zadnjem shodu o njem dr. Lampe, da se mora ta oskrbnik malo razumeti na gospodarstvo, ako misli, da se more deset milijonov tako lahko zapraviti. V zadnjem »Slov. domu« se je spravil na kaplana in pripovedni1', da plača silno veliko davka ter da bo šla kaplanova mlekarna na hruško. Malo težko bo to šlo, ker nima no kaplan mlekarne in ne VaŠic hruške. Mlekarne v Št. Rupertu pa. H j0 lastnina požtenih kmetov, pa ne bodo spravili na hružko tudi vsi Barbotovi hlapci, pavka pa ima vpisanega VaSič 1 K 26 h. Velik. davkoplačevalec, kaj ne? In še za ta davek ne ve nibčc, od česa ga plača, jllače se tresejo klerikalcem, pravijo liberalci. Kako bi so nam tudi ne, ko ste že pred eaiim mesecem pisali v »Slovenskem domu«, da vam je sijajna zmaga zagotovljena. Morda ste se na zmago Že intabulirali in priložili tudi občinsko mapo, ki je pri zadnjem ogledu v Št. Rupertu niste mogli najti v občinski pisarni. d V šmarješkem žnpnišču sc jc dne 4. decembra izvršila nezaslišano predrzna tatvina. Jože Enčirner iz fare Raka, star okrog 40 let, vpraša malo pred dvanajsto uro župnikovo sestro, te je gospod doma ter gre moško po stopnicah navzgor. G. župniik je bil v prvi sobi, pa Jože tu še potrka ne, ampak gre kot kdo domačih v sosedno aobo, kjer je posojilnica, hodi tja in sem in menda pregleduje, kaj bo za njega boljše . . . Gotovo sc je dotaknil tudi kase, pa ker se mu ni udala. nabasal je iz omare v vročo dva talarja, eno zimsko, eno salonsko suknjo, par škornjev in dva para rokavic, pa odšel kot največji poštenjak s polnim žak-kljom na rami. V veži sreča kuharico, ko ravno poldan zazvoni. Začudeno ji reče: »O že je poldan«, pa gre korajž-iio naprej, ona pa pripravljat za kosilo, ne da bi se domislila na kako lum-parijo. Ko hoče gospod župnik, ki je slišal Jožetovo pospravljanje, pa mislil, da gospod kaplan urejuje posojil-niške stvari ali da ima postrežnica tam opravilo, h kosilu, zapazi pred svojo sobo eno fliko, na 8topnjica.h pa leskovo palico. Precej sluti nekaj slabega. Vpraša g. kaplana in postrežnico, če sta kaj bila v posojilnici. Ko povesta, da ne, skoči v dotično sobo ter najde omaro prazno. Začel se je lov za falo-tovičom. Znal je mešati sled, šel po stranskih potili, pa kmalu se je zvedelo, da jo maha v smeri proti Mokronogu. Zvit, kakor je, jo je iz cesto zavil v škocjanske hribe, pa hitel nazaj proti Bučki. Žandarmerija, ki jc bila precej obveščena, pa tudi precej začela svoje delo, mu- je bila kmalu za petami. Ko poštenjakovič vidi, kaj da je, pusti vrečo in jo udere v tek, orožnik za njim ter kliče "ljudem, da naj ga primejo. Nekateri se ga niso upali lotiti, ker je pretil, da jih precej umori. Slednjič se je ojačil fant Juvančičev izpod Brinovca, skočil za njim, zagrabil. Ko se tat hoče iztrgati, se opoteče, pade, fant pa na njega. Pridejo še drugi in orožnik, ki ga jc vklenil. Predlagal je orožniku, da ga ni več volja peš hoditi v Mokronog. Orožnik mu je hotel ustreči, češ, če ima denar, da bo voz plačal, pa ker je bil »suh«, sta jo pa lepo marširala tja gori, kjer bo do-bil svoje plačilo za nelepo delo. — Nikar nikjer in nikoli ne puščajte ključa v vratih, ker letos je bogata letinja za nepoštenosti! d Krka. Občinske volitve na Krki so končane. Pokazale so, da ima Slovenska Ljudska Stranka večino volilcev na svoji strani, ker si je pridobila 13 odbornikov, liberalci samo 12. Ros je, da je za župana izvoljen zopet. Tone Poljane, pa le z judeževim glasom moža, ki so ga za odbornika izvolili naši volilci, on pa je pri volitvi župana stranko izdal in tako pomagal Poljan-cu na županski stolček, ki mu na tak način pridobljen gotovo ne dela nobene časti. S kakšno silo so delali liberalci, ki so naše volilcc odganjali z volišča, dali trgati izkaznico in glasovnice, je ljudem dobro v spominu in marsikateri se zdaj žc kesajo, da so se dali zapeljati lažnjivim liberalcem, ki so lagali, da. se je kar kadilo. Vse t.o jim pa ni dosti pomagalo in na mnogih krajih se Ilabjanov Janez in dvoob:-az-ni Udab še pokazati nista upala, ko sta krošnjarila in agitirala za liberalce. S takimi »naprednjaki«, ki se dajo voditi liberalnemu birtu in mu pomagajo polniti njegovo malho, v čemer se kaže ves njih »napredek«, bo Slovenska Ljudska Stranka vselej zmagovito pometala in jih potisnila v kot, četudi kličejo vse oblasti na pomoč. Liberalna stranka, ki se zaganja s svojim vodnikom samo v »farje« in sramoti resnice naše sveto vere, ni vredna piškavega oreha! d škocijan pri Mokronogu. V četrtek, 7. t. m., je gorelo pri Marjetiču v Zloganjski gori. Prihitelo je tja nekaj liberalcev, ki pa so se, namesto da bi gasili, rogali, češ: »Cukarija gori«, ker hiša drži s S. L. S. in ker je edini fant, ki je doma, pri Orlih. Tako so se obnašali celo v obleki požarne brambe. Nek brambovcc je slonel ob drevesu in rekel: »Čuki naj pomagajo«, in se ves čas ni ganil, da bi gasil, kakor je to dolžnost požarne brambe. Ubogi družini je zgorela hiša, 25 veder vina in obleka. Tako strašno zlobno jc sovraštvo naših liberalcev, da so, ko sta mati in sin rešila iz ognja nekaj obleke in orlovsko uniformo, vrgli orlovsko čepico v ogenj, rekši: »Za čuka je prav, da zgori.« Tudi so iztrgali iz stene orlovsko podobo in jo vrgli v ogenj. In po takih delih naj še kdo liberalce zagovarja! Zveri morajo izmed ljudi. d Iz občine Ločke pri Črnomlja. Vreme imamo tako lepo, kakor majni-ka; ljudje so si lahko vse pod streho spravili, tako da bodo lahko brez siki bi pod belo odejo pri zakurjeni peči kramljali. — Politično vreme pri občinskih volitvah (26. septembra) pa ni bilo tako lopo; liberalcem se je posrečilo nekaj svojih mož v odbor spraviti, seveda ne navno na lep način. Naši so pa tudi premalo storili; bo treba prihodnjič bolj paziti. Vložen jc rekurz in upamo, da bo ugodno rešen. * d Iz Sušja pri Ribnici. Dne 15. novembra smo imeli občinsko volitev. Zmagala je na celi črli S. L. S. in nasprotniki so pogoreli pošteno, kot se jim spodobi. 2. decembra je bilo voljeno starešinstvo. Za župana je bil izvoljen g. Anton Šile iz Slatneka in za sve- tovalce Ivan Kos, Ivan Lovšin, Silvester Klun. Naš stari gospod župan, kateri jo opravljal to službo skozi 23 let, je nam odklonil to čast radi bolehnosti. Bil jo priljubljen vsem občanom. d Iz Hinj. Dne 7. t. m. je zapustil našo faro naš vsem priljubljeni č. g. kaplan V. Mihelič, za katerim žaluje vsa fara, posebno pa naše izobraževalno društvo. Imel je vedno mnogo preda,-vanj, s katerimi je navduševal člane k delu in izobrazbi. Iskrena mu hvala. — Bližajo se občinske volitve. Tudi pri nas v naši fari ne mirujejo naši liberalci. Vse svoje sile napenjajo in prigovarjajo ljudi, da naj volijo na njih stran. Toda mi vestni Ilinjčani se ne damo pregovoriti peščici naših libcralccv. Mi bodomo volili krščanske može, ki so zavedajo za svoj poklic, za svoj pošten kmečki stan. Zato pa, krščanski možje, nc poslušajte liberalcev, pač pa volite po svoji krščaiii ski vesti. □caacaaaaacicaaaczaczicacia °Pnotratijshe~nouice~|° □rai iuunaacnnaannnu n Na Dobrovi pri Ljubljani je petega decembra pri občinskih volitvah zmagala na celi črti s sin jajno večino Slovenska Ljudska Stranka. Njej nasproti je stala druga, takoimenovana »Gospodarska stran-* ka«, ki je hotela dosedanji odbor z županom izpodbiti, ker je po njenem mnenju dosedanji odbor slabo gospodaril. Mi pa močno dvomimo, da j« bil le to vzrok, da se je stranka ustanovila. Prvič kaže izid volitve, da ogromna večina občine zaupa dosedanjemu županu in odboru; drugič pa je več, kot čudno, kako more ta stranka sama sebe v »Narodu« proglasiti za Ii-> b e r a 1 n o , dočim je pred volitvami vedno govorila, da se nič ne razlikuje od Slovenske Ljudske Stranko. Kajti 2. decembra piše nek član te stranke v »Narodu«: »Letos so tudi v naši občini stopili na plan napredni možje ter pričeli borbo proti starokopitnim fa-i rovškim podrepnikom, ki so doslej gospodarili v občini«. S temi besedami je vendar dovolj povedano; kajti če »Narod« zapiše besedo: napreden, izraža to le liberalca. Torej — če bi šlo novi stranki lo za gospodarsko izboljšanje, bi prav nič ne bilo treba zatekati se k »Narodu« in se obešati na razcapan frak liberalizma. In kolikrat ste med sabo govorili po starem liberalnem receptu: župnika ne v odbor, župnik se naj drži cerkve, nas pa naj pusti, da sami občino vladamo! Spadate potemtakem tudii vi med tiste, ki l.očejo imeti blizu sebe izobraženega moža, duhovnika, ki bi vas nesebično opozoril na marsikaj, kar bi utegnilo občini škodovati bodisi v verskem, bodisi v kakršnemkoli oziru, kterih nevarnosti bi najbrž vi sami nc mogli pravočasno spoznati. — Pa porečete; »V »Narod« ni pisala stran-k a kot taka — in. take govorice so raz- vine. Pa ni šlo! Z dvema pooblastiloma je hotel voliti Pogačar Janče, pa je moral osramočen oditi, ko je komisija dognala da je že volil. Janez Barle je prav v voliv-nem prostoru agitiral in nagovarjal može naj črtajo Zevnika Miha. Ko je pa ču Birove izbruhe Borštnika nasproti gospodu kaplanu, je vpričo mož raztrgal napisane liberalne kandidate, rekoč: »S takimi pa ne bom volil!« Celo oni možje, zoper katere so najbolj rovali nasprotniki, so dobili le par glasov manj kakor ostali kandidatje S. L. S. d Dob. Naelo s mrl i je umrla dno 8. t. m. Neža Kvas iz Lazov. Zjutraj je bila še v cerkvi pri sv. obhajilu, na poti iz cerkve so jo obšlo slabosti. Našli so jo nezavedno in jo prenesli v hišo k njenemu sinu, kjer je v malo trenotkih izdihnila. N. v p.! — Hranilnica in posojilnica izkazuje v zadnjih štirih mesecih čez 35.000 K prometa, kar je za naše razmere veselo znamenje, kajti to nam kaže, da ima ljudstvo zaupanje do domačega zavoda. Naj bi se to zaupanje v prihodnjem letu še pomnožilo! □□□□□□aaannaaaaaa d št. Rupert. Premovanje t e -e t sc jc izvršilo na domu v naglici. Mnogi se pritožujejo, da niso dobili premije. Pomisliti morajo ljudje, da je nemogoče v par urah obleteli vse hiše tudi po hribih. Dobilo jih je 25 že sedaj, a drugi dobijo pa v kratkem. Nevoščlji-vosti pa nikar uganjati in godrnjati kakor znajo liberalci. Tudi ti bodo prišli na vrsto. Da pa jih ni dobilo že sedaj več, naj se pa ljudje zahvalijo županu, ki niti sklicati nc da, da jc premovanje. Če je enkrat stvar grenka liberalcem— bode pa Živinorejska zadruga poskrbela, da pristašem Slovensko Ljudske Stranke ne bode. Dobil bodo po možnosti vsak, kdor je vreden podpore. Naj bi si pa tudi z novim letom vsak naročil »D o m o 1 j u b«, potem bodo pa tudi brez župana vedel, kdaj bode kje kaka kronca za dobiti! Za liberalce '--a sc no bo nobeden več trudil. Za dobroto pa lopar in laž — no boš liberalni godrnjač! — Delo liberalcev je podkunovati volilcc iz tujih župnij, da dajo pooblastila. Naznaniti vsak slučaj! Nekaj tičkov že zopet imamo. Možje, žene in fantje ter dekleta, glejte, da vas ne ukani in goljufa liberalni mešetar za — kupico vina! d Iz Cerkelj na Dolenjskem. V št. 278 »Slovenskega Naroda« sc perejo naši liberalci ter popisujejo, kako jo pri občinskih volitvah goljufala S. L. S. Gospodje liberalci, tako ste delali vi, saj liberalec menda ros ne zna druzega, kakor lagati, kvantati in goljufati. La-žete o leskovškem kaplanu, kako je razdiral mir s svojo agitacijo, ko mu je celo lasten predstojnik namignil, naj tse nič nc meša med naše volitve. Lažeto o Peteršilovem Janezu, o župniku, o kaplanu. Napadate vedno in povsod na-8> šega somišljenika - visokošolca. Cemu vatn vedno vusokošolci rojijo po glavi? Saj imate v svoji sredi svojega pristaša-visokošolca, ki je svoj čas študiral na ljubljanskem Gradu, le njega se držite. Kvantate o devicah, o zloglasni hiši. Gotovo imate v mislih gotove »deviške« sestro izmed svojih vrst. In kdo jc goljufal? Ali sle res mislili, da zmagate pri volitvah? Razmerje med glasovi pri zadnjih državnozborskih volitvah je bilo: naš kandidat 6C9, Ribnikar 135 glasov. Če Ribnikarjevo ime ni vleklo, ali ste mislili, da bodo va.ša slavna imena tako u&nkovala na ljudstvo, da bo prestopilo v liberalen tabor in vaa volilo? Mi dobro poznamo vašo namero, kaj bi vi radi dosegli z vašim podlim člankom v »Narodu«. Prvič bi radi vplivali na deželno vlado, da bi volitve razveljavila. Naj jih. A povemo vam, pri zopetnih volitvah bodete doživeli poraz, kateri vam ostane nepozabljiv. Rodite prepričani, da Marinček nam nikdar več županil ne bo. — Drug',č bi vi radi z »Narodovim« dopisom potlačili zadevo nadučilelja Bohinca. A ne pomaga nič. Kar je dognano, je dognano. Zato se pričakuje, da bodo storile poklicane oblasti svojo dolžnost. Ako je ne storijo, pomagali si bomo siariši sami! d Boštanjska okolica. Draginja. Letošnja suša je tudi v naši dolini pustila svoje posledice. Pridelke, kakor fižol, krompir i. dr., za katere smo včasih dobili kak groš, moramo letos hraniti kolikor jih imamo, da ne bo treba nam samim stradati. Pšenica pa nima prave cene. Kdor jo proda po 24 h kg, je že vesel. Včasih se je vsaj pri živini dobil kak krajcar. Danes pa, ko ljudem pomanjkuje knne, mora prodati goved za vsako ceno. Mesarji pa izkoriščajo našo bedo. Teleta kupujejo, po 80 do 84 h kg, a prodajajo jo še vedno kot proje, po 1 K 60 h in še dražje. Pa kako oblastno nastopajo ti ljudje! Kmet, ki mu proda žival za polovično ccno, bi moral svojemu oderuhu kmalu iz hvaležnosti roko poljubiti. Potem pa pišejo ljudje, ki ne vedo, kaj se pravi dandanes kmetovati, da kmet dela draginjo! Ali bi nc bilo mogoče, da bi se za celo dolino osnovala živinorejska zadruga, kakršne imajo drue-od, da bi potom nje živinorejec bil rešen oderuha? Toda dokle" bo krnet ta.ko zaslepljen, da bo poslušal razno birte in mesarje, ki so pri vsaki volitvi »kmetska stranka«, toliko časa se nc more nič uspešnega storiti. človeku ni potreba posebno brilit-nemu biti, da spozna svoje prave prijatelje. če greš v štacuno, moraš danes plačati vsako stvar dražje kot pred par leti. Čc pa vprašaš, kako to, pa se ti bo reklo: Stvar se je podražila, toda na policah jc največkrat šc tisto blago kot pred par leti. Kdo torej dela draginjo? Slučaj je nanesel, da je posestnik 7, umnim delom pridelal dobro vino, ki je je tudi primerno drago prodal. Ko pa so to čuli »kmečki prijatelji«, so takoj zagnali krik, da se to pravi odirati. Da, našel se je človek, ki bi moral že davno povezati culo, če bi ne nosili kmetje v njegovo štacuno svojih gro- šev, In rekel, da »e pravi to goljufati Ti ljudje mislijo, da eedaj, ko eo po na* ših hrbtih zlezli malo višje, »o celi gra, ščaki, mi pa njihovi tlačani. Mislijo da imajo samo oni patent in pravico določiti, kako naj proda sivoj sodček vina kmet, in kako sami. Treba bode, da bomo enkrat tem ljudem temeljito' povedali, da takih »prijateljev« ne mai ramo. d BoštanJ. Občinske volitve, Lojze je že zopet v svojem elementu. Občinske volitve se bodo brez dvorna letos končale malo drugače, kakor d ni-ga leta. In to mu ne da spati. Najel je ie celo vrsto »mož«, ki so obljubili iti zanjga v ogenj. Danes omenjamo sama slovečega boštanjskega jagra. To vam je zelo nevaren ptič. Mož je kunšten, da nikoli tega, in zna povedati cele pravljice o francoskih redovnikih, za katerimi so kar j>o tri polne vagone zlata vozili. Samo to napako ima, da stre. lc. ki jih on sproži, zadenejo vse prej, kakor zajce. Včasih strelja na lovu na srnjaka, pa človeka zadene, kadar pa cilja na človeka, pa kozla ustreli. Tako je ustrelil kozla tudi zadnjič, ko jc povedal, da v celi občini ni drugega za župana sposobnega moža, kakor Drmelj. Potem si je pa zadovoljno pogladil ko/.-jo brado. Mi smo sicer mnenja, da za župana ni nujno potrebno biti tak > sposoben kot Drmelj, a to mu pa žo verjamemo, da ga ni dobiti v celi občini takega župana, ki bi se pri občinskih računih zmotil kar za 514 K. Po mnenju tega modrijana bi boštanjska občina bila brez župana, ko bi nam nebesa ne bila poslala Drmelja. Kaj pa bode, kadar Drmelja več ne l>o? d št. Ruperl. S.la mora presti lili'1 ralcem za novice, da so v »Narodu« in »Slov. domu« dali natisniti kaplanovo pismo, katero je nek liberalci; ukradel in katero pismo p:ipoveilu-je o poštenosti naših liberalcev. Pravijo, da bodo dali kaplana doktorju čez. Lc, ampak smrdelo bo pri liberalnih birtih in drugih magna-tih. Če bo kdo ploh vlekel, ga bodo liberalci sami. Vsaj nam jo precej znanega! Torej le začnite, mi se ne bojimo! Vemo tudi, da vam jc hudo zn Lenasi-jem, in vemo tudi zakaj. — Piščalknrje še enkrat opozarjamo, da naj se oglasijo za godbo v norišnici. Oglasiti so i« pri živinorejski zadrugi. — Zupančiči in Zajca opozarjamo, da so zadnji cvl pisma glasi nekoliko drugače v izvirniku, kot sta ga onadva objavila v »Slov. domu«. Kar ni kazalo objaviti, sta pa spremenila, da lepšo izgleda. Saj se poznamo! — Čez štiri tedne je prišel do sape tudi Barbotov oskrbnik, ko jo rekel na zadnjem shodu o njem dr. Lampe, da se mora ta oskrbnik malo razumeti na gospodarstvo, ako misli, da se more deset milijonov tako laliko zapraviti. V zadnjem »Slov. domu« s" je spravil na kaplana in pripovedni'', da plača silno veliko davka ter da šla kaplanova mlekarna na hruško. Malo težko bo to šlo, ker nima no k o-plan mlekarne in ne Vašič hruške. Mlekarne v Št. Ruportu po> y je lastnina podtenih kime-t o v, pa ne bodo spravili na hruško jtudi vsi Barbotovi hlapci, pavka pa ima vpisanega Važič 1 K 26 h. IVelik davkoplačevalec, kaj ne? In še za ta davek ne ve nihče, od česa ga plača. Hlače se tresejo klerikalcem, pravijo liberalci. Kako bi se nam tudi ne, ko Bte že pred enim mesecem pisali v »Slovenskem domu«, da vam je sijajna zmaga zagotovljena. Morda ste se na ituago že intabulirali in priložili tudi občinsko mapo, ki je pri zadnjem ogledu v Št. Rupertu niste mogli najti v občinski pisarni. d V Šmarješkem žnpnišču se jo dne 4. decembra izvršila nezaslišano predrzna tatvina. Jože Enčimer iz fare Raka, star okrog 40 let, vpraša malo pred dvanajsto uro župnikovo sestro, če je gospod doma ter gre moško po Btopnicah navzgor. G. župnik je bil v prvi sobi, pa Jože tu še potrka ne, ampak gre kot kdo domačih v sosedno sobo, kjer je posojilnica, hodi tja in sem in menda pregleduje, kaj bo za njega boljše . . . Gotovo se je dotaknil tudi kase, pa ker se mu ni udala, nabasal je iz omare v vrečo dva talarja, eno zimsko, eno salonsko suknjo, par škornjev in dva para rokavic, pa odšel kot največji poštenjak s polnim žak-kljom na rami. V veži sreča kuharico, ko ravno poldan zazvoni. Začudeno ji reče: »O že je poldan«, pa gre korajž-iio naprej, ona pa pripravljat za kosilo, ne da bi se domislila na kako lum-parijo. Ko hoče gospod župnik, ki je slišal J očetovo pospravljanje, pa mislil. da gospod kaplan urejuje posojil-niške stvari ali da ima postrežnica tam opravilo, h kosilu, zapazi pred svojo sobo eno fliko, na stopnjicah pa leskovo palico. Precej sluti nekaj slabega. Vpraša g. kaplana in postrežnico, čc sta kaj bila v posojilnici. Ko povesta, da ne, skoči v dotično sobo ter najde omaro prazno. Začel se je lov za falo-tovičem. Znal je mešati sled, šel po stranskih potih, pa kmalu se je zvedelo, da jo maha v smeri proti Mokronogu. Zvit, kakor je, jo je iz ceste zavil v škocjanske hribe, pa hitel nazaj proti Bučki. Zandarmerija, ki je bila precej obveščena, pa, tudi precej začela svoje delo, mu- je bila kmalu za petami. Ko poštenjakovič vidi, kaj da je, pusti vrečo in jo udere v tek, orožnik za njim ter kliče ljudem, one opekarniške delavke, ki bi ne bila članica ženske skupine J. S. Z. Pri tej priliki znova vabimo delavce, naj se še v večjem številu oprimejo .(. S. Z. Nemška »Facli/.eitung« v svoji 22. številki vabi naše strojarje, naj pristopijo v nemško demokratično strokov no društvo. Kajpada! Kronice vrhniških stro-;iarjev dišijo nemškim socialistom, za drugo jim itak ni. Delavci, pamet! — 3. t. m. j e predaval v »Društvenem domu« g. Terseglav. Ker je 1*1 ta dan napovedan občni zl>or moške in ženske podružnice »Slovenske Straže«, si je iz-y bral kaj pametno snov: Kdo so naši pravi narodni nasprotniki in kako se jih bomo ubranili. — Bogomila je priredila 8. t. m. predstavo. Uprizorila (je jo »Nežka z Bleda«. n Liberalni požar pri občinskih volitvah v žireh! S kako velikim apara-U»in je delala liberalna stranka v Žireh, pojasnjuje nam grozni poraz ccle propadle stranke. Bila jc v grozni soteski, da se ni mogla niti ganiti. Najhuje jej je bilo, da ni mogla dobiti niti zadostno število svojih kandidatov za svbj liberalni tabor. Ker ni bilo mož, zato si jih .ie kar sproti iztulitala in vlekla izpod liberalne pazduhe. Ta liberalna bi saga pač jasno kaže, da ;e preveč strgana Vtaknila je v ta žakelj vse mogoče in nemogoče. To so bili v škripcu naši liberalci, da so farbali svoje volilce celo z imeni, katerih oseb nikjer ni — misleči, naši backi nam bodo pač vse verjeli. Smola pa taka, da ji ni para. Drugič pač bodo morali iti iskat svoje kandidate v Solcolski dom, tam bodo dobili hlače in lilačice — vsaj bodo to osebe — da bodo imele vsaj imena in si jih ne lx>de treba izmišljevati. Tako so se postavili liberalci pri zadnjih občinskih volitvah v Žireh — mižali so, kot petelin na gnoju! n Iz Idrije. Vsled sklepa našega občinskega odbora so radi draginje kupili dva vagona krompirja, ki se ga je 7. t. m. skoraj en vagon ljudem oddal. Roba je res poceni. Kilo stane le 10 vinarjev. Žalibog, da ne bodo vsi zadovoljni, ker je vmes precej pokvarjenega; ker se nc zbira, temveč deva le v žaklje, bode marsikateri dobil tako slabo hrano, da ga bode več stal, kakor bi ga od kmetov na trgu kupil. Misel je bila pač dobra, namreč pomagati ljudem v tej draginji, da si nabavijo kolikor mogoče poceni živila, a izpeljati se vselej ne da. kakor bi človek hotel. — Soc. demokratični poslanci se bodo na Dunaju potegnili za delavca in sploh za proletarca, tako je naš župan zagovarjal svoje sodnice na Dunaju ob priliki Gostinčarjevega shoda v Idriji. Takrat se mu je odgovorilo, da kar-teli zvišujejo cene živilom in proti tem pijavkam se mora kaj storiti. Dr. Krek je sestavil jiostavo proti kartelom in radovedni smo, kako se bodo do nje obnašali rdeči poslanci v dunajski zbornici. — Bodite brez skrbi, je odgovoril Straus, oni so za reveže tu. — No, bomo videli, kaj l>ode prihodnjost prinesla. — Ta je sedaj prišla. Dr. Ellenbogen, načelnik pododseka soc. političnega odseka je sklical v Četrtek dne 7. decembra pododsek, da bi sc pogovarjal o kartelni postavi. A glej, 12 članov šteje pododsek in le pet članov dojde k seji. Od soc. demokratov je edi: i predsednik navzoč, dr Diamanda pa ni bilo nikjer. Ko bi bil on odšel k seji, bi bila sklepčna in bi hc. bilo lahko posvetovalo o postavi, katera jc. ravno sedaj v taki draginji najlx>lj na mestu, a v kartelih »o le veliki kapitalisti, velika industrija, bi rekel naš župan, in proti tej so sodni goni roke zavezane. Saj ravno ti največ prispevajo njim za volilne stroške. Največ teh mogotcev je Judov, in ker tudi Judje vodijo našo soc. demokracijo, je bilo pričakovati, da si ne bodo nagajali. Vran vranu ne skljuje oči. Koliko časa se lx>do dali noši sodrugi še za norca imeti od svojih voditeljev. Bojazen, ki se je takrat na shodu izrekla, da bodo namreč soc. demokratični poslanci proti kartelni postavi, se res že uresničuje. Radovedni smo, kako se bodo zagovarjali. n Iz črnegavrha nad Idrijo. Tukaj-šno katoliško slovensko izobraževalno društvo naznanja svojim članom, da je pričelo zopet poslovati s svojo knjižnico. Knjigo sc dobijo vsako nedeljo ob 11. uri po sveti maši in popoldne po li- tanijah. Članom se priporoča, da prav pridno segate po knjigah, katerih štejn naša kn jižnica okrog 1500. n Občni zbor »Kmečke zveze« za sodna okraja Postojna in Senožeče se vrši v nedeljo 17. t. m. ob 3. uri v Postojni v Vičičcvi dvorani. Na občnem zboru bo poročal naš državni poslanec dr. Igna. cij Žitnik. Pridite v obilnem številu! g Iz Trboj pri Smlednika. 1'« (i0j. gcm trudu nam jc zasijala zvezdica upanja, da dobimo v kratkem svoio župnijo, kakor smo jo imeli pred dobrimi sto leti, t. j. od leta 1785 l?y5, Trbojska župnija je tedaj obsegala vasi T rboje, Zrjavko, Hrastje in Probačcvo, Leta 1908 nam je škofijstvo obljubilo, da sc bo ustreglo naši želji po zopetni ustanovitvi župnije. Ministrstvo je nato pritrdilo ustanovitvi ]>od pogojeni, da založimo 15.441 K za dotacijsko glavnico svojemu prihodnjemu župniku in 2500 K 25 v za odkupnino štolnino in bire v Smledniku. Ko vlada odobri ustanovno pismo, bo župnija razpisana. Kaj ne, dolga je pot. do lastne župnije! Hvala vsem, ki so se za to trudili. aannannnoaaaaanD-i a Dobre knjige jjj □□□aaacindaaanannd Magdalene Pleiweisove »Slovenska kuharica«, šesti natis priredila S. M. F e 1 i c i t a Kalinšek, šolska sestra in učiteljica »Gospodinjske šole« v Ljubljani. — Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Ta naša najboljša knjiga kuhinjske umetnosti je za vso slovensko ženstvo, izobraženo in pri-prosto, neprecenljive važnosti. Slovenska žena, ki hoče biti dobra gospodinj;!, te knjige ne bo mogla pogrešati. Brez nje ne l>o mogoče se v kuhinjstvu dobro izvežbati. »Slovenska kuharica« uči, kako jedi okusno pripravljati, ob-ciiorn pa daje navodila, kako ceno kuhati in varčevati, kar je dandanes za gospodinjo najbolj važno. Obenem pa je v »Slovenski kuharici« toliko na iz-bero, da ustreza vsakemu gospodinjstvu, obsežnemu in skromnemu. V e 1 i-k a i z d a j a (nad 600 strani z 18 finimi tal>elam.i) 5 K 20 vin., vezana 6 K. Okrajšanaizdaja (okoli 350 si rani) 3 K, vezana 3 K 60 vin. Knjiga o lepem vedenju. Spdsal l'r> banus. XIV. — 239 strani. Cena 3 K, elegantno vezana 4 K. Založila Katoliška. Bukvama v Ljubljani. Ta knjiga je med Slovenci edina te vrste. V njej so razložena vsa pravila družabnega občevanja, za vsako priliko je povedano, kako se moraš vesti in kako se navadiš fine olike. Vseskozi se knjiga ozira tudi na to, kaj zahteva družba od omikane žene. Zlasti pa je knjiga za mladino zlate vrednosti. Gospodinjstvo. Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Šolam in gospodinjam sestavila S. M. Lidvina Purgaj, voditeljica »Gospodinjske šole« v Ljubljani. Cena 2 K 20 vin., vezana 2 K 80 vin. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Danes ni mogočo voditi gospodinjstva, naj bo veliko ali majhno, brez primerne gospodinjske izobrazbe. To izobrazbo si pridobi naše ženstvo v obilni meri s pomočjo te jasno in poljudno ter praktično sestavljene knjige, ki uvaja na-£a dekleta in žene v vse panoge gospodinjstva, jih uči, kako gospodinja najbolje izhaja in kako pripomore k rasti in sreči doma. Pri oslabenju želodčne delavnosti si moramo prizadevati, najboljša sredstva izbrati, ki so v stanu, želodec k skorajšnji stanovitni in silnejši delavnosti vzbuditi. To je nam eč glavni pogoj za vse druge funkcije človeškega telesa. Edino najbolj izkušeno sredstvo jo Dr. Rosa balzam za želodec iz lekarne B. F r a g n e r j a , c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 6. dccembra: 74. 48. 22. 45. 9. Gradec, 9. decembra: 79. 10. 7. 88. 70. Dunaj, 9. decembra: 25. 64. 87. 50. 18. TržBie cene za mo kq. Ljubljana, dtte 12. decembra 1911. nnnnrinr-ir-irii-n-iMnnpnn mali oglasi. □ a a □□□□□□□□acjanaonao Vsaka beseda velja za vsakokrat 10 vinarjev. f Sprejme se; | nčenec Iz poltene hiSe v trgovino z meSanlm blagom Ivana Levsteka v Sodražlol prt Ribnici, Dol. nčenec, ki ima vesolje do krojaštva, takoj pri Francu & k r a b e c, krojaškem mojstru, Hrovača-Rlbnlca, Dolenj. 3614 Kdor ne ve kaj naj kupi »vo!c««n za lenito vanjslto darilo, go 1 ali božično dnrilo, pogleda naj v moj glavni cenik f 400 slikami, v katerem bodo dobil Kaj dovolj primernega in kateri se poft ie na zahtevo caston| ln Iranko. C. In kr. dvorni založnik Jan Konrad Britx št. 2765 (Češko). Deželni pridelki: P*en!ca..... ......... a |d a ....... lecrren...... Oves . . Crooo belo.. . Proso rumeno Aomrn stara . . K« ruz* nova . Leta ..... Grnh..... I a- eno seme (iraAlcn 0 o m a c n detelja (i- renjska repa Fižol R . niftn 1 L- I Pr» pelifr.r rUoi Manoalon Čebula . . . . K rompir..... Zelje veže Zelje UUlo brez soda .... |{?pi> sveta . Wei0 - do Sladkor..... Petrolej...... 8 so — M icna prooaia. Krasna darila za veliko In ln tnalo. Zahtevajte tln-strovanl cen:k zasloni — LKO IG, Duna) 111. L8-wengasse St. P 3394 5 za obiski* z sobnih p odaiaieev s snknenim banom /a gospode ln dam se sprejmo proti visoki proviziji event. p zneje »talno pri prvi razpoš. blag • Ponudbe pod: „Weitflrma 9 6" na anončno p sarno M. Dukes Na.bi. Dunaj I I. .1381. Na-av. nakup Ustanovi). ISTO. 4000 slik vporabnih reči !n dsril vseh vrsl ima moj najnovejši glavni cenik, katerega nosliem na za-htevanje vsakomur csrzastonp=J In poštnine prosto C. Id kr. dvorni založnik Jan Konrad BrO* St. 2761 (CeSko). Ha prodal le DialO DOSrtVO obstoječo iz vseh gospodarskih poslopij ter i drugih pritiklin. Zemljišče, na katerem se na- • haja primerna množina njiv, hoste in travnikov • ter tudi nekaj vinograda, obsega od 12—14 oralov. Natanfneja pojasnila daje lastnik Mihael , Lampret v Temenici, pošta Šentvid, Dolenjsko. | Proda se lepo posestvo NntanCneje se izve v fimartnem prf Litiji pri gosp. Mat. Osredkarju. 34,0 NAMIZNI PHT s si ko zadnje veCrrle V njem ie v sredini vtkana »» zadnja veferja, okolu slike iz Jezusovega življenja. Prt je iz finega da-maska in se da prati Dobi se v beli, rumeni ali višnjevi barvi, velikost 100 cnj doli , 130 cm šir. ob-roblien ter velja K 8' -. K temu primeni beli prtiCI 8 ko ov K 7-20. Naj bi v nobeni krščanski rodbini ne manjkal. Pošilja proti povzetju, od 2 kosov naprej poštnine prosto _ JOŽEF STEIDL 3 PltlcInllzIG, p. UIIIU, Ceiko draginja je vedno večja, zaslu-fel pa majhen Ako hočcic brez truda, garantirano 15 do 40 K na dan zaslui.tl, pošljite za pojasnilo v pismu pet znamk po 10 vinarjev in svoj naslov, JOSIP BATIČ, Idrlja-Sv. Trojica, Kranjako. Zahtevajte vzorce! Barhant, fiaoele, modno blago, opreme platno, damast, kanafas itd. namo novosti, razpo&ilja izvozna tvrdka V. J. Havlt-cek in brst v Podebra- deh na Cc&kem. Ka/.po-Ailj.-i tudi franko po povzetju 1 zavoj 40 metrov raznovrstnih ostankov od po'.etceg& in zimskega perila v dolgosti 1 do 8 metrov samo za 18 kron — Ugodna prilika! Izredno cenol .'5308 Zaslužek! 3—4 K na dan In stalno s pre-vzetiem lahke pletenine doma. Edino m«j stroi za hitro pletenje „PatenthebeIu ima iz-kuSene jt klene dele, plete zanesljivo nogavice, modne - In iporine izdelke. Predznanje nepotrebno Poduk zastonj. Oddal enost ne Škoduje 1 roški mali. Pism. garanc. t< ajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj Pod eije za pospeševanje domačega del*, trgov, bodn protokol. Kari Wolf, Dunaj, Mariahilf, Nel-kengassc ■ »891 543 oseb |e bilo glasom dokazov po Remmeia rastlinskih kap-lilcan (treba jih je zavžiti) oproščenih trgan|a po udih, podagre, ischias in rematizma. Si|aina priznanja. 1 steklenica K 6'—. Laboratorij L ari Remmel, Landshut, Bavarsko 109. 36'16 6 POTNIKI lahko mnogo po strani zasluži jo, ako jemljejo seboj male vzorce kopirnih listov, ki se lahko prodajo v vsaki papir, trgovini ali pisarni. Prij. ponudbe pod „Novost 7740" na Gregr-iovo anon. pisarno, Pragi, JlDOfiika ul. 19. 3651 Zastonj In franko dobi vsak moj E lavni cenik • 4U 0 silami o vporabnih stvareh in darilnih predmetih vseh vrst, katerega na zahtevo takoj poil|em. 6, lo kr. tfvorol založnik Jan Konrad Br0x it. 2763. Ceiko. blago in parbant za Jenšlie obleke razpošilja naiccneje Jujotlo-/■uka razpolii|«lia a. Stermechi ¥ Celju Vrorcl r.t>toD.1. Samo do Božiča i Prodajam po znižani ceni kot darilo za vsako perilo zelo pripravnega 1 fess tzomiorlovejia platna K 11*20. 3450 Pri naročilih treh kosov franko na vsako postajo. Vzort e od vseh vrst platna ln bombaževine pošilja zastonj in poštnine prosto Jan Werner, tkalnica DobruSka 460 (Ceiko). Leposlovni mesečnik »Dom in Svet" i ta ji e za celo leto K 10 — Naroča se t Ljubljani. Na lovu na Vrhniki sta so izgubila dva psa, oilou rujftv, pod vratom bel. atiši na ime „IIoktorB, dragi rulutlA, beta, pod vratom rumeno pisana psica. Kdor jO* nudile, nnj naznani proti nagradi Petru Novak ua Dobrovi pri Ljubljani. 3678 OInrinft pošten, četudi že nekoliko sta-rejši, kateri za potrebo pozna živinorejo in poljedelstvo, se sprejme v župnlšče na Dolenjskem. Plača po dogovoru. Natančneje pove upravnistvo. 3652 Pozorl VINO. Pozorl Slavnemu občnstvu vljudno naznanim, da sem sc preselil lz hiše St. 20 v Okornovo hišo št. 64 spodnji trg v škoiji Loki, kjer točim pristna lstrljanska vina lastnega pridelka na debelo in drobno. Cena na drobno liter 72 h. 3069 Se priporočam Anton §uran. zadruga Vsled ugodnega nakupa večje mno žine usnja je podpisana J sklenila razprodati 5000 parou čeuEjeu po sledeči znižani ceni: Št. vrste 1106-1 par za gospode iz dobrega črno-svitlega teleč. usnja za zvezati K tO'—. Št. vrsto 4106-1 par za gospo iz dobrega črno-svitlega teleč. usnja visoki . . K 8.—. Št. vrste 1246-1 par za gospode iz dobrega črno-svitl. tel. usnja Ideal z zaponko K 11-—. Št. vrste 1109-1 par za gospode iz ševro-usnja za vezati...........K 11*50. Št. vrsto 4109-1 par za gospo iz ševro-usnja za vezati...........K 10'—. Št. vrsto 1219-1 par za gospe iz ševro-usnja ,Ideal' z zaponko.......K 12-50. Št vrste 2111-1 par močnih za delo številka 41-47............K 7-50. Št. vrste 2162-1 par lovski čevlji, močni, 26 cm vis. na 3 pasove št. 41—47 . K 12-—. Blago najboljSe orsfe! Ročno delo! Pošilja se po poštnem povzetju. Kdor se hoče za Božič dobro m ceno obuti, nal se posluži te prilike. Na raro-čilu nal se označi š.ev lo vrste !n šte Ho velikosti ali pa poSIJe obris stopala. 3667 »Ceoljarska Zadruga" poŠta Miren pri Gorici. Dober tek! zdrav r^^^S^ 52!U«Ju 3am0 — - V. v Stublct, Elsa «r8 .6 (HrvsUko, Na prodaj je v vasi Polje številka 1 (lesena) z gospod, poslopjem, sadni vrt, travnik,zelnik, njiva s travnikom, 2 gozda in zraven spadajoče srenjske pravice. Več se izve pri J. Odar, Studor, 10, p. Boh. Srednja vas. 3527 Najprimernejše božično darilo za dane in gospode. — —---- Kovfigl, torDIci i>Hieno blago i ah pa Braz opravi. Spe laI. tovarna 3ožer iMier s Hlmmelpforl-gass« 7. Ilustrovjn cc Ik za itn In po-ilmne proslo. Postavno :av. Božična priložnost. Hitra razpošiljatev. Konji oliranijo tudi po zimi na zdrslili (gladkih) jiotih svojo popolno /možnost z Lconhardt-ovlml izvirnimi H-ozobci n ; z znamko 11 ■ Izvirni H-ozobci so že dolgo preizkušeni in |iri vporabi najcenejši. 3370 i kg slveita skubljenega K boljšega K i to, pol bo-len.i nr.uia K 2 »n beleoa KI - , finega mthkeqa puha K C, prvovrstnega K 7- , »•— in o-co. sivega puhu K 0 -, 7 —, belcqa tine'|a K tu —, prsnega puha KIJ - od pet kg r.aprej franko. Dovršene napolnjene postelje Iz gosterjn, trpežnega, rudcCegn modrega ali helegn lulet 'nankingj blaqa. I pernica l^i cm dolga, 12» cm S roka, z 2 vzelavnicama, vsaka ca. ho cm dolqa, 00 cm Široka, zadostno napoiniena z novim sivim, puhastim In trpežnim postellnlm perlem K in —, s pol puhom K 2o -,s puh periem K 24,— Posamezno pernice K to-—, i a -. 14 —, in Posamezne vzglavntco K 3 —. 3-60, 1 -. Pernice 200 krat lin cm velike K i:*- , 15 —, 18 -, 20'—• Vzglavntce tioy;,i cm velike K *•.-.«, 5-—, 5'SO. Spod. pernice iz najbolj giadla za postelje 1» nični velike K 13'— In 15—, razpošilja proti povzetju ali nnprej vplačilu Maks Berger Dešenica št. 412 a Češki les. Nlknk riziko, ker sc zamenjavn dovoli ali denar vrne. Bogati llustr. ceniki vsega postelnecja blaga zastonj. 1117 Dobro domačo blago Iz tkalnice pošiljam po povzetju vsakomur, kdor naznnni kar potrebuje. 40—50 m ostankou za K 17—22. Posnbno prikladni pn kot darilu za bližnjo« sc BožiS in boi:orn p. n. naročnikom postreči tako, da postano v.u;ik moj odjemalec. Zajamčono pralno tkanine v z.'do lopi n barvah, kanafazc, lanena platna za srajco, "kslordo. krizete, šilone, Jiriaaie, tkano barhonto pripravno za krila in obleke, deleno, batiato, flanele ecliro pripravne za bluzo in obleke. Tudi zolo krasno modrikasto blago se lahko dobi v kosih 3 do 15 m. Pišite 3000 Fr. maršik-n, domačomu tkalcu CeSka čerma 104 pri Nachodu (Češko). ' Ustanovl|eno 1832. zmlete a stroji najnovejše sestave, prekaftajo VHako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko po\rSino, razpofiilja po nizkih ccnali Hdolf Haupfmann-a nasled. Ljubljana prva kranjska tovarna oMnatih barv, firneža, laka ln BtcklursKcga kloja. Zaloga slikarskih ln pleskarskih predmetov. llustr. ceniki sc dobe brezplačno. Največja izbira posteljnega perja = popolnoma novo oskubljeno od sivih prosi, kg. K 1-40 razpošilja za noskušnjo po pošti 5 kg. tudi voe, proti pošt. povzetju, 1 velika pernica s puhom K IG-—, pernica s pol-puhom K 12*80, pernica s porjem K l •—, belo, oskubljeno perje K 2-40. polpuh Iv ."l —, prvovrsten K 4*—, siv puh K :i-20. zolo fini bol puh K 8-—, vse conojo kot drugod in gotovo novo. Vzglavnico nonapolnjeno K r—, pernlcc no-napolnjene K 3'—. 2346 Prva čefcka zaloga posteljnega perja, oddolek na drobno Adolf Gans, Dunaj, Hernals, Ottakringorstrasse 48—60. Prodajalna na ilebolo na dvorišču d--sno. Podružnici: Tlofer Graben 11 in Muriahllf, Amerligstrasso 8. Svarilo pred zmotami! - Prosim na Inio ln naslov paziti. ADOLF GANS. Brez dvoma naj dete v trgovini tvrdkeB.Miklauc Ljubljana, Stritarjeva ulica št. B (Špitalska ulica) veliko zalogo blaga za moške in ženske obleke, vse vrste rute, kocke, šerpe, ogrinjalke, koče, plahte, kovtre. srajce, nogavice itd. Cene kakor Vam je znano so nizke, ker kupuje tvrdka v velikih množinah vsled velikega prometa se posluži najmanjšega dobička. Torej tukaj najde vsakdo veliko izber, ugodne cene in kupi dobro ter priporoča tvrdko svojim znancem in sorodnikom. 3478 ais; Slavno občinstvo! Tem potom se Vam vljudno naznanja, da so se prostori trgovine gvantnega blaga 3468 v Ljubljani, Medena ta, zraven šhof. palače izdatno povečali. Tam najdete velike, svitle, zračne prostore; lepo, velike izložbe ln okusno zalogo dobrega blaga po blagu primerni nizki ceni kakor tudi znano dobro in prijazno postrežbo. Za mnogo-brojni obisk se tvrdka priporoča. AolimoDska rudniška združba Jrojano", pošta Mcdlja-Izlako pri Zagorju ob Savi ima na prodaj franko postaja Zagorjo: 1. vezani far cm u cm dolga, 6 cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K ; a polpuhom 2< K ; s puhom 24 K ; posamezno pernice Iu K, 12 K, 11 K, 16 K; blazino K, J K St., 1 K; pernice 200 cm dolge, 11" Cm Široke, K 13, 14 K 70, 17 K 8', 21 K: blazine 90cm dolge, 7ocm široke, 4 K 50, P K 20, 5 K 70; spodnjo per-rloo Iz močnega, pasastegfl grailla lPocm dolge, t Ki cm Široke, 12 K 8i>, 14 K Ml. Pošilja oroti povzetju od K 12 viSje franko. Zametin dovoljena, za nepovoljno denar nazaj. Cenik zastonj In franko. 2410 S. BENISCH, v Dešenici štev. 71, Češko. iiujbolj^i čaj na svetu. i/debele plišne šenilje na obeh straneh enak iz krasnih perzijskih sciesijskih in cvetličnih rlEBflllSIBIlllIl PreraE ize aken r,.- K 1 S za kos. Preproge za pred oknn s ;; -v,"-1^; m oke, 11" cm široke, z obšivom in rcficaml ali perzijski \zotcc Iv 5#50 za kos Cene in kakovost brez konkurence. .7132 Razpošilja p oti povzetju, ( e ne ugaja jc zamena dovoljena ali denar nazaj. brzoparilniki za krmo so Pri naročilu čez 10 kron priložim pošiljatvi zastoni elegantno dozo za svalčicc. r nsi aar<7 .» b—o—i—ac——BE Nov izboljšan sestav! Močna izpeljava popolnoma iz kovanega železa in železne pločevine, "v .. . Svari se pred cenejšimi in slabšimi pona- % ?-<;/ redbami iz litega železa! _____—-——- Zahtevajte cenike! Dopisuje se slovensko! Delniška dražba HlfB SspiržitOF ^maš KU- 3. Vam je li siatoo? Imate bolečine v želodcu ? Glavobo e ? Omotico? Zaprtje? Poskusite OrVeny-jevc ..rastlinske kroglice", katere so i/, člane edino iz rastlinskih izvlečkov, ne vse-buie o nikakili škodljivih sestavin in so torej najzanesljivejše odvajalno in kričisfilno domače sredstvo. Urejujejo prebavo, napravilo led v želodcu 111 crevih. vzbujajo slast do jedi in j h ?a vol jo tega tudi zdravniki radi predpisujejo. Tudi pri zdravljenj« debelost! izborne! Izvirna ška Ijica rto vinarjev. ."271 Tri škatljicc franko K i: GO Naroča sc po povzetju pri izdelovatelju Ilngd Orl<«?ny-Jevi lekarni v liuihipisti, IhoKolv-SiralJe 28. Zaloga: 4-». ZA BOŽIČ 19112 .1516 . Nc-« -Yorli In London nista prizanesla niti evropski ;,Vrii. . er je velika tovarna srebrnlne pr is gena, oddali vso svojo zalogo zgoii proti inHjlinctrn pl - r 11 d. lavnih mod. P, h: ' s tu izvrš ti m nnio ■ Pošiljam t"rei vsako-miir skctcCc predmete le proti temu, tla se mt povrni K 1410 in sicer: t kom. najfinejših namiznih no?ev s pristno angleško Kiitno: b kom. atner. pat. srebr. vilic iz enega komada: b kom. nmer. pot. srebrnih jedilnih zlic; i. «<■:!!. uit. pat. srebrnih kavinili žlic; t kom. nmer. pat. srebrno zatemalnico zajtiho; , I kom. Hiner. n:it. srebr. zaieimimico za mleko, i kom. nng.Viktona Cašic za podklado, . kom. elegantnih namiznih svečnikov, 1 kotn. cedilnik za caj: 1 kom. najfinejša spalnica za sladkor. Vi komadov skupaj samo K 11-43. Vseh .it;predmetov je poprej stalo ii 80— i i i te moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni ul'140 ."interiCansko pal. srebro je znano, je z . nzi bela Kovina, Hi obdrži bojo srebra j", l i.ar se garantuje. V najboljši dokaz, da u'.,.,virat urtemelji na nikakršni slepariji, zav ■ jem se s tem javno, vsakemu, kateremu >.. ]■ r, bi::':': všef, povrniti brez zadržka 7. . e:, .ii na: i.ikdor ne zamudi ugodne |)rilike, ::.;sli to no garnituro, ki je posebno prikladno kot prekrasno božično darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. D. b.w. se edino le v A. Hirschberg-a ekspcitrl hiši amer. pat. srebrnega blaga a tciaii li., F.tr.trarfLtrasse is, E. Telefon 14597. Pošilja se v provinc ijo proti povzetju, u li če si /msek naprej vpošlje. — Čistilni praSek za njo 20 vin.— Pristno It z zraven natis- . ^ p njeno varstveno znamko (zdrava kovina), — IzvieCek iz pohval, pi- ▼ sem: Bil semspoSiljatvijo krasne • garniture jako zadovoljen. Ljub- /o W ijana. Oton Bartusiti, c.kr. stotnik ^ v 27. peSpolku — S pat. srebrno r * garnituro sern jako zadovoljen. Tomaž Hžoanc> dekan v A\ariboru. — Ker fe vaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da ml poS-ijete Se eno. S^nt Pavel pri Preboldu. Ur. Ku-milo Biihm, okrožni in tovarniški zdravnik. — S poslanim namiznim orodjem sen zelo zadovoljen. Mihael KovaCcvIC, ravnatelj pomožn. uradov dež. pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, 22. oktobra 1904. r\ Krasno posestvo, ki obsegu okio. Kdor Zeli kup.il, naj se takoj oglasi. .i»w> Nas ov lastnika se izve v upravnisivu .Domoliuha". Kaj tiči za kašijem ne moremo nikoli vedeti; zato je gotovo umestno, da tudi najbolj neznaten kašelj takoj odpravimo. Kašelj, hripavost, zaslizenje, težko dihanje, bolečine v pršili kakor tudi potenje ponoči so vedno sumljivi znaki, tudi nahod opominja, da bodimo previdni. Od mnogih zdravnikov priporočeni Orkeny-jev lipov ined v takih slučajih zelo hvalijo. Vzorčna steklenica tega izvrstnega domačega zdravila stane 3 K, velika steklenica 5 K, 3 velike steklenice poštnine prosto 15 K. Naročila naj se pošiljajo samo na glavno zalogo HUGO (JRKENY, lekarna, Budapešta, Thokoly-ut 28. Zaloga 45. priredi dve posebni vožnji v: m Rio de Janeiro, San-tos in Buenos Aires ter se vstavi v pristaniščih: Heapolj, Barcelona, Tenerifa (Kanarski otoki). 14 Odhod iz Trsta 11. prosinca in 7. sušca 1912. Vožnja traja: Neapolj — Buenos flires samo 16 dni. Več pove S. Kmetetz, Ljubljana, Kol. ul. 26. Le pri vporobi od let« ISKO^njno pohvaljenega, z ZllIIII|)( » zakonito zajamčene M nepretnotnl, zelo trpežni, rtuhkl in sposobni zo mSC .ti. Izborila ludl za preproge za vozove, kouisKo oprava Si nuno iermena itd. - Dobi s* povsod v škotlioh im V|'n9* veCjili povidah kjer ne, pri su.n.u.-siopslvu J. Lorenj*r„ Heo ne. čeSu m in Bohme & Lr.renz, Chemnlti, Sr,;' , — Sodbo se glasi: Prosim, da bi ml naznanit i rcno 3 tKC i ,Cumitrun'-mastl. katere že od leta kot ipea„htci, lujete. - Kubim lo te ivC lei ter sem z njo zelo raJc.,',^ Lipsko, 1 februarja t 10. G. Palter ■ * nožna, t,e0a m varaa 2921'm' Cunard Line ^ blivnjl odhod iz domače iuke Trsta: Ivernia 17.12. 1911, Pannonia 12.1,1912, Heke: Curotita 1.2. 1912. lzLiverpo:a: Lusitimiio (naibol|Si največ;'in ttal-lepši nitrnik sveta), 16./12. 1911, 27.1., 17.2., 9/3. 1912, Maurctunia 30./12. 1911., 20/1., 2,3, 23/3. 1912. PoiHsnila m vožne karte pri Andrej Odlasek, L|ub-Ijanti, MomSk. ui. 25, hiizu cerkve Srca lezusov. Cena vožnjiTrst-New-|ork III. razred K 160'— zti odraslo oselio vštevSi davek in K 90.— za otroka pod deset let vštevši davek. Nad vsak dvom vzvišeno je, da tjotovo učinkuje preizkusen I in zdraviliško priporočen CONTRHEUMAN besedni znak 2a (mentolov, salicillzlran kostanjev izvleček pri revmatizmu, protinu, nevraltjiji in ozeblini, ki 7.0. hitro pomiritev in ozdravljenje, za | splahnitev oteklin in zopetno pridobitev j proKibnosti rlenkov in odstranitev uiri-j panja učinkuje presenetljivo, zanesljivo] za vriliavanje, masažo ali obkladke. 1 pušica 1 krono. Izdelovalnlca in glavna zaloga v lekarni B. FRflGNER-ial c. kr. dmnega dobavitelja, PRAGA III., št. 203. Pri naprej plačilu K rio »o poaljo I puSico franko I . »'- . . 6 -. 0 - . . •« . Pozor na Ime izdelkn ln lzdelovateljai ZALOGA V I.RKARNAH. V Ljubljani: liih. SuSnlk, Jos. dr. G. 1'iccoii. Čižmaf, :ill7 2248 ir©iisiLte Kochc99 r se je tisočkrat preizkusil pri pljučnem kataru zgodnjem in zastarelem kašlju, oslovskem kašlju in po vnetju pljuč. Prost omamljivih sredstev. NOVA MODA 1911.1912! Sukno za moške, volna in parhenl za ženske obleke, ravnokar došlo. Cene izvanredno nizke in to le vsled tega, da se pri cenjenih odjemalcih vpeljeva. — Vzorce na željo, pošiljava poštnine prosto. — Naslov: 2974 Hedžet & Koritnik G0RICAprS„VenU 3' Tovarniška zatona platna (perila) za celo opremo Ibalo) nevesti I- «b «b •j »j Ob suSi in pomanjkanju vode so za lastnike vodnih sil Henrika Lanz v Maimiieimu hitro v obrat spravljivi cenejši,izredno varčno delujoči, za vse vrste kuriva pripravni, reMrua moči. Avstrijska prodajalna Emil Hoiiigraann, Dunaj IX 4, bobi chgasse 4. Int. telefon 15.594. Obisk inženirja brezplačno. I I ! ie Naročajte sobotnega „Slovenca"! To-je-nekaj! Pri nakupu blaga — za lepo obleko — za čedno bluzo — jo predložitev primerno velike izbire — prav posebne vrednosti, ker se iz iste, nc da bi se kaj več izdalo — tudi kaj modernega lahko izbere. Pri nabavi perila — srajc — hlač, in druzega perila, kot rjuh, z glavnic — pernic — mo-drocev — zastorov — odej — more samo koristiti — če se ima pred seboj na vpogled pravo vrste — da se lahko izbere — kar jo dobro za vporabo. Velika r azp o ši 1 j alnica: Bratje Lechner v Gradcu razpošilja — namenu odgovarjajoče skupine vzorcev v bogati izberi in — ilustr. cenike od perila za gospode in dame in konfekcije — brezplačno na izbiro — kjer se nahaja na tisoče slik vseh vrst blaga. S tem je torej dana priložnost, določiti nakup doma v krogu svojcev in tudi glede cen se bodo dosegle znatne ugodnosti za nakupovanje. To stane samo eno dopisnico za 5 vinarjev. Fraktikant iz dobre hiše, popolno zmožen slovenščino in nemščine, se sprejme pod ugodnimi pogoji pri razpošiljnlntct suknn. Lastnoročno pisane ponudbo sprejema uprava tega lista. 2580 Najcenejši varnostni brivski aparat zel * priročen in poraba brez nevarnosti. St. 87:0. Najnovejši varnostni brivski aparat, fino po-/tf j nikljah z dvojnorezočo klin jo, /elo priporočljiv za ne-t »;- \ajcne, ker ie izključeno vsako ranjenje, brije rnvno-k tako naelo kakor britev, komad K 2'20. M. 8778. EV Najcenejši ponikljani brivski aparat z dobro dvorezno kllnjo K 130. St 8710%. Isti aparat s H dvoreznimi klinjami K 2"80. Dvorezne nadorn. klinje komad 30 v, tucat K 3 20. Nikak riziko I Zamena dovoljena ali pa donar naznjl Pobija proti povzetju ali prcdplaeilu naravnost zaseb -ikoni priznam najboljša svetovna tvrdka Jan Konrad, e. in Hr. dvorni založi Brun 27« itoo). Zahtevajte po dopisnici moj boga!o ilustrovani glavni cenik s približno 1000 slikami ki se posije takoj zastonj in franko. C Opozarjamo vas na sledeče vrstice. . Usc težave v želodcu so posledica slabe prebave. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspesnih zdravilnih zoli skrbno napravljeno, tok zbujajoče in pre-bavljonjo pospešujoče in lahko odvajajoča domačo zdravilo ki ubla/.i in odstrani znnnonnslodko nezmor-nosti, slabo diete, prehlajonja in zoprnega zaprtia, n. pr. j»orcčioo. napenjanje, nezmorno tvorbi! kislin tor kron jo dr. Rose balzrm za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. S VRRILOI Vsi deli emb lažo imalo postavno deponovano varst. znamke GLAVNA ZALOGA: LEKARHfl B. FRRGNER -J 3, c. In kr. dvor, dobavitelja, wPri Črnem orlu", PRRGR, Mala strana 203, vogal Nerudovo ulice. 8110 (k^T Po pošti se razpošilja vsak dan. "».tf Cela. stekl. 2 K, pol stekl.l K, Proti naprej vpošilj. K 150 so pošho mala steklenica, za K 2'80velika steklenica. za K 4*70 2 veliki stelonici za K »'-- 4 veliko steklenico za K 22- 14 vol. steklenic poštnino prosto na vso postajo avstr.-ogr monarhije. Zaloga v lokam ah avstr.-ogr. V,Ljubljani: Rib. Sušnik. Dr. O. Piccoli, Jos, Cižmaf. J 1 do 2 vinarja obratnih stroškov za uro in HP z mojim pat. motorjem z močnim pra-fisf^om in za surouo olje od 16 HP naprej; i do 5 vin. pri mojih petrolinskih motorjih in petrolinskih lokomobilali, dalje 2—10 HP tudi stoječe motorjo Tvorntca inolorjev I. VVARCHALOVVSKI Dunaj HI., Paulusgasse 1. Na tisočo motoriev v ohratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi ie rabljeni petrolinovi motorji. 315 Dnrortlin ure ocl Vrhnike s solnčno lego proda rUSuSlVU, lastnik Jožef Celarc, Drenov grič 14, p. Vrhnika. Pritlična hiSa7 krita s cementno opeko, enako kozolec. Pri hiši je velik sadni vrt. Redi se lahko: 1 konj, 3 krave, i prašiči. se da v najem. Prevzame se lahko takoj. — Več pove: Janez Der-novšek, posestnik, Žlebe 10, p. Medvode. 3570 issisšsit^tesji-^ini.- črmva/lgz I HESEMaai««8''"' jij železtiato Jfina-Vino g Higienična razstava na Dunaju I9C6: j-i Državno odlikovanje In častni diplom h zlati kolajni. | sobj Povzroča slast do jedi, okrepča |jj Ijjr živce, zboljša kri in je re- rj .r i konvalescentom in malo- lil :1 krvnim zelo priporočeno ocl 11! zdravniških avtoritet. J c. in kr. dvorni dobav telj TRST-Barkovije. ===== Herbabny-icv podfosfornato-kisii Apneno-železni sirup DOBI SE V VSEH LEKARNAH! Ti e it 42 Itt u%ed*n, /drata šk< pre zku«en in pnp^ro^ca pr»ni sirup. Odtran u e '»I««. p<»mi'iu]« ki eit n vzhoa slast. P. speiu e prtbavo iu re<3it«v n « uborno sredstvo »a rvoritev krri in kosti Cena itckienci K -.0. po pošti <0 vinariev \eč za živi ek Varstveno zavarovan. = PURJODAL. Jod »nri.ipa.llii lid«l*k d tam v te od ali "»rfipirna irdi-lek predpnuil, se opor-ih! , , nafboliiim tnpeliom. Cena sieklenicl K 2 po polti to »Inariev vtt za yn si:: Ur. Hellmannova lekarna „Zur Barierziskeit" llurUiHiv naslednik). DUN*J VIL glavrv3 'razpošiljate v: Ul". IIDIIIIIflllllUffl IDROI llfl „6111 Udi IIIIIBI LllJItOll (1101 UUUIIJ"JUI ilUJIUUIIIHJ. Kalserstrasse 73 - 75. V ?||0|. j« a pri n. iekamrjil » L ubijati, B e I: a k cj. Celja, Celovca. Crnsail». Ima nest«. Reki. Sfveinjo, $t. Ut Trki?«. Trstu. Vei