List 48.
Gospodarske stvari.
Občni zbor družbe kmetijske kranjske.
Danes le prav na kratko naznanjamo sklepe občnega zbora, ki je bil 23. dne t. m., več o važnejših stvareh povemo drugi pot
Predsednik družbeni pl. dr. Wurzbach, deželni glavar, je sejo, ktero je počastil s svojo nazočostjo tudi c. k. deželni predsednik baron Conrad Eybesfeld, in v kteri se je zbralo 49 udov, največ iz dežele, odprl z gorkim govorom, ki je povdarjal posebno potrebe in stiske kmetijstva dandanes.
Tajnika adjunkt gosp. Brus je bral sporočilo glavnega odbora o delavnosti družbe kmetijske preteklo leto, iz ktere je iz 1300 toček posnel le posebno važne. Sporočilo to se je na znanje vzelo s predlogom gosp. Dežmana, da se prošnja podružnice v Ložu zarad naprave širjega in globokejega jarka pred Golobino po zaslišanji dotičnih občin izroči deželnemu odboru v prevdarek.
Blagajnik družbin gosp. M. Pregl naznanja račun dohodkov in stroškov družbinih lanskega leta in proračun za prihodnje leto, ki je bil potrjen z dostavkom gosp. Pallerja, da se vprihodnje vselej tudi zboru naznani bilanca družbinega premoženja.
Družbin tajnik dr. Bleiweis poroča o predlogih podružnic. Na vprašanje podružnice vipavske: kako to, da se nič ne sliši, kdaj se začne vinska in sadjerejna šola v Vipavi, odgovarja dr. Bleiweis, da te stvari nima družba kmetijska v svojih rokah, ampak deželni odbor, v čegar imenu odgovarja deželni glavar pl. dr. Wurzbach, da še obravnave tek6 za to, da se obstoj šole zagotovi za 30 let na gradu v Slapem, ki ga grof Lanthieri velikodušno prepušča v šolski namen. — O pritožbi podružnice metliške, kako neusmiljeno se zemljiščini davki iztirjujejo po ces. davkarijah, je bilo sklenjeno, da se cela, kakor je, izroči c. k. deželni vladi in gorko priporoči, naj se milostno ravnd ondi, kjer je milosti treba, nanašaje se na današnje zagotovilo gospoda c. kr. deželnega predsednika. — Podružnica bostanjska se bode razdelila v 2 podružnici, tako, da okolica Rateška in v Št. Janžu bode podružnica samostojna zase; tako se tudi za bohinsko dolino ustanovi podružnica samostojna. — Prošnjam gosp. K. Dermelja, učitelja v Postojni, in gosp. župana Zelena v Senožečah zarad kmetijskega orodja se bode po razjasnilu dr. Bleiweisa zadostilo kar bode le mogoče. — Gosp. odbornik Solmajer bere pismo pl. Vesteneka, grajščaka v Mirni, kteri nasvetuje, naj bi se iz kranjskega vina začel delati šampanjec. Sklep je bil, da pismo se celo natisne v letopisu druž-binem, in da po razjasnilu c. k. deželnega predsednika
glavni odbor prevdari, ali bi se ne dalo po poti združbe pospešiti trgovstvo z kranjskim vinom. — Potem je g* Scheyer stavil nektere predloge o cenitvi zemljišč pri prenaredbi zemljiškega davka, g. Perenič, župan v Planini, in g. L. Dim ic pa o pokončevanji gozdov j o kterih je večidel obveljal sklep, da se izročijo deželnemu odboru. — Gosp. dr. Orel je razlagal svoje skušnje o setvi ruskega lami in o vodnem gojenji lami in konoplje, ktere pričajo veliko dobroto tega gojenja, in je pri tej priliki kazal model nove trlice za lan, ktero je iznajdel mizar Janez Rutar iz Bohinja. — Gosp. Dežman je kazal dve planinski rastlini, ki rastete na Kranjskem in imate Čuda veliko moč za vtrditev rahle zemlje, da se brežine ne rušijo in vdirajo; eni je ime kosmatulica (Lasiagrostis Cala-magrostis, riedartiges Raubgras*), drugi pa zelena ali mala jelša ali olša (Alnus viridus, Griinerle).
Ker je čas zborovanja že zel6 potekel, je bilo sklenjen o, naj se poročilo o gospodarstvu družbenega vrta in o šoli kovaški in živinozdrav-niški brez berila natisne v letopisu.
Za marljivo delovanje o sadjereji so prejeli sre-berno svetinjo: Jožef Vode v Dovskem (tudi za zasadbo umetne žive meje), Leopold Dekle v a v Bujah pri Košani, in učitelji: Jož. Barle v Vipavi, Jan. Saje v Predosljah in M. Muhič iz Vrha; — pohvalno pismo pa posestnik v Toplicah Godec in Treo, posestnik v Ljubljani.
Na posled je bilo sklenjeno, da namesti sreberne svetinje za sadjerejo se napravite sreberna in bronasta svetinja v obče za zasluge v kmetijstvu*
Po seji se je mnogo družbenikov zbralo v čitalni-čini gostilnici k obedu, ki se je vršil prav veselo a mnozimi resnimi in kratkočasnimi napitnicami.
*) Gosp. Dežman tej rastlini ni vedel slovenskega imena j mi ga nahajamo v zbirki, ki jo imamo od ranjcega J. Medveda, marljivega botanika. Menda tega imena ni sam skoval? Tudi za 9 vrst jjCalamagrostis" (Šasulic) ima slov. imena.
Pisatelj.