Nekaj črtic k predpisanemu učnemu smotru na enoraz- rednicah. Predpisani smoter na enorazredoicah se Dajtežje dosrže izrned vseh drugih vrst šol, tudi ako so za to postavljeni najpridnejši in najbolj vešči učitelji Posebno je težava velika v tistih šolab, kjer je pouk razdeljen. Tukaj ima marsikateri učitelj težko nalogo izobraževati in učiti po 50 do 100 in še več učencev, ki ne vedo mnogo tudi potem, ko so izstopili iz šole, t. j. ko so koučali svoje 14. leto. Terau Tzrok so razne zaraude. ki izbajajo iz ubožnosti doraače hiše, pa tudi iz kake druge malenkosti, ki se bridko plačuje ob ca.su, ko mora otrok stopiti v svet. Na takih šolah ima marsikak učitelj težko stališče — a tudi pravo veselje, če mu je sreča mi!a. Sreča pa ne obstoji v tem, da se učitelj dobro pripravi za tisto uro in hoče morda v eni uri, v enem tedou, mesecu, letu pokazati svoj vpliv na male nevedneže. ne, sreča obstoji v tem, da si zna s svojim Tedenjem, zgledom in s svojo avtoriteto prisvojiti nedolžna srca. Kako malo bi koristilo, da bi učitelj govoril in razlagal, kako se črke delajo, jih slikai in pritiskal sa lepenko ali kam drugam v besede, ko bi mu pa prejšo.je besede izginevale iz otroških duš — in bi potem otroci še o prvih črkab ne imeli ne duba ne sluha. Ono bi bilo pa v korist večrazrednicam. Tu je premalo časa, ker imaš razdeljene učence v 8, 6, 4, 3 ali 2 oddelka, medtem ko eni sprejemajo učdo snov, drugi le ponavljajo. V drugi vrsti ima pa biti pouk skupen, ker le tedaj moreš z njim kaj doseži. Zategadelj in ker je na ?ečrazrednicab drugače in boljše preskrbljeno, se mcra tu doseči le s koasekventno vajo in strogo disciplino, da preide učencem v kri in meso, kar je pri pouku istinito potrebnega. Le s ponavljanjem kaj dosežeš, ker le v tem se ti stare zaznave krepijo in obzorje učencev širi; premalo čaaa bi bilo v dosego smotra, ako ne bi se dajalo takozvaoih domačih nalog; v tem pogledu moraš biti nataočen, ker drugače se nam bo ugovarjalo, čpš, saj otrok na kmetih in večkrat v mestu pri slabo odgojenih družinah nima časa za take reM. Cesar ne dosežeš prvič in drugič, prar labko tretjič in tako dalje. Ker se ne raore pregledati natančno vseh domačih del, zato naj si določi učitelj zaradi kontrole vsakokrat po eno klop po redu ali izven reda, kakor mu bolje kaže, da se prvpriča o storjenem delu. Kit se je s tem nekoliko časa zamndilo in ker je treba tudi popravljati domače naloge. moraš združiti še čas za popravljanje. Popravljajo pa naj udenei sami s pomočjo učitelja. ki naj pokliče pridnejše učence k šolski deski, da se jim iz klopi narekuje naloga ter vnovič vpiše v zvezek za domače naloge. S t*m so učeoci primorani imeti svojo nalogo v domačera zvezku, kar posebno dobro vpliva na pravo doraačo hišo in na vpz šole z domom. Taka popravljaiija pa naj ne trajajo čez eno uro in naj bodo po nedelji ali četrtku in nikdar po kakih daljših počitnicah. Vendar pa ne smejo obsezati vedno istega dne in iste ure, temveč naj se menjajo po dnpvih, tednih in dnevnih urah, to pa ker odjemajo vedno po enega ali več predmetoy, določenih v tistem času Ako je popravljati nalogo iz dveh ali več prelrnetov, je menjati popravo tudi glede tega tako, da se vrste oddelki vsakokrat drugače, medtem ko istočasno drugi oddelek sam izdeluje ali popravlja. Tak način izdelovanja in popravljanja domačih nalog bi bil jako važea posebao glfde jezika, računstva, realij in pisanja; s takim postopanjem bi se znanje učenca znatno pnglobilo vkljub vsem nedostatkom, ki izvirajo od domaee biše. Irnamo sicer veliko ponavljanja pri posrednem delu učencev v šolske zvezke; vendar pa nam kažpjo ta še marsikaterih hib: dosti nemarnih izdelovalcev je, ki delajo nečast svojim sošolcena. Veduo se dobi sempatja kdo, ki B takirai zezki daje- slab zgled drugim ; — tak zvezek odstranimo pred časom in videli bomo, da, ee ne gre na bolje prviž, drugič, se vendar v prihodnje dosti izprerneni. Seveda je to združeno s precejšnjimi stroški; ali ravno zaraditega bo prihodujič tak otrok bolj pazil in se prizadeval. da ne bo grešil v tem oziru. Znano je, da risanje pospešuje nazor o rečeh, pri katerih je v šoli govoriti. Ono tvori takorekoč glavni steber tam, kjer ni primernih slik in nazoril. Seveda je to risanje po naravi ali po predrisbah, ki so posnete po naravi. Dasi učui načrt ne odkazuje nikakega risauja epodnjih oddelkih na enorazreduicab, naj se vendar ne greši v tem, da se učenei ne vadijo risati v posebne zvezke, prav majhni učenei pa na tablice. To naj se pa vrši vedno v urah nazornpga pouka tako, da se oddelki vrste v različnih dnevih, kadar je predmet iz nazornega «ka. To jim vadi oko, roko in nazor se jim učvrsti, da se lahko izpopolnjujejo v drugih predmetih in potem v višjih oddelkih. Tudi pri petju se kaže veselje do dela s tem, da — četudi je malo časa odmerjenega za ta predmet — se vzete pespmee ponavljajo in to poiovico skupnega časa. To zbuja ufiencem tudi čut skupnosti ia dornovinske Ijubezni posebno pri naroduih pesmih, ki so kras našega naroda. Kako prostodušno veselje se izraža v otroških srcib. s temi odmevi narodnočiste muze. Zato se naj pri vsaki učni uri ali poluri ponavlja znane pesemee. Malo, jako malo časa je v teh šolah odmerjenega za realije, posebno za prirodopisje in zgodovino. Ker pa je tu glavni vir učenčevega tehničnega Daziranja in si obravnavane stvari le malenkostno zapomnijo, bo jako važno, ako takele stvari učenci memorirajo, in sicer v času jezikovoega memoriranja, ko se ozira rečinoma na peseraske izdelke ali sestavke važne moralne vsebine. Skoro polovico časa naj bi se premenilo za memoriranje takih realskib sestavkov — posebno pa iz zgodovine. Za zemljepis je že bolje preskrbljeno. Da se težko vzdržuje dobro disciplino v takih šolab, kjer je dosti otrok in ti različnih starosti, je umpvno samoobsebi. Otroci so pa tudi večinoma kmetiškpga stanu in ne redkokrat razposajeni in sirovi. Ker otrok ni vajen miru, ki bi bil le njerau v škodo, zato bi se mu zdelo primerno gibati se, govoriti ali kako drugače premeniti svoj položaj v kvar dobri disciplini. Za tak slučaj imamo premalo časa za telovadbo. Pa tudi ta čas lahko izpustimo, ako ga uporabirao za boljši namen. Telovadbo bomo pa gojili le tistikrat in vsakokrat, kadar se bo potreba za to pokazala. Navadno imamo po vsaki uri po 5 do 7, po dvth pa po 15 minut odmora; prav primerna okolščina, da se otrokov položaj premeni in zaziblje v telogib — okrepiti se mora prejšnjpga truda in postati vnovič svež in sprejemljiv. Ob tej priliki vzgojimo pri ufencu tudi samozavest ubogljivosti ia reda ter čut lepote posebno pri takozvanih prostih vajah v klopeh, za druge vaje tudi ni časa pa tudi prostora ne. Kako tudi. ko bi se prab v šoli povečal, kije v higieniškpm oziru tako brezpotreben. Marsikaterikrat je treba učenca opornniti, grajati in kaziiovati zaradi nepazljivosti ali česa sličoega ; veliko dela pri ranngih učeneih, zakaj če si v najmanjšem popustlji?, kali to dober okus in siločut otroka se izpremeni v nebrzdano sirovost. Tu je neizogibna kazen ; s kazuimi pa je jako varčno postopati. Za majhne prpgreške inora otrok stati v klopi ali pred klopjo; za večje imamo druga diseiplinarna sredstva. Vzlic temn, da se navadno dogajajo le mali pogreški, bi bilo to zadosti otrok preropotno opravilo. Dajmo mu pisati primerne kazni in to doma o tprn, v čpmer se je bil pregrešil. nMoram paziti!" ,,Bodi pazljiv!" ,,Moram molčati!" apelirajo na pravo vedenje mladiue, četudi to pišejo doma. S tem se vadijo pravopisju in pisanju. Prevclikokrat se pa zgodi, da ne izvrše tega v doraači hiši, kakor tudi ne domačih nalog. Zato se dobi primeren čas, ki je dolofen za telovadbo — ker se je v odmorih že teloradilo — ia se vse kazni izvrše, kar daje učencem nekako priložnost, da niso kazni zaradi samovoljaosti kake osebe, temveč da se pobol.jšajo razne napake. V tprn fasu, ako nima nobeden kake kazni, se more tudi učencem — to bodi le kake pol ure v tednu in to le v nadomestek telovadbe — razjašajevati pravila o vpdenju učencev Ijudskih šol, šolske postave ali kaj sličnpga, da se bodo dobro seznanili z odredbarai, ki jib šoli prpdpisujp šolski red. Tu naj se izproži o pričetku in koncu šolskega leta ter vso dobo učnega časa in vse šolsko obiskovaoje za uravnavo vedenja šolskih otrok v šoli ia zunaj šole.*) Ker se ne mcre vedno poudarjati pri vzgojnopoučnib. urab. o redu zaradi pomanjkanja priložnosti, se zamore tu tisto četrt ure, v kateri se zbirajo učpnci na svoja mesta, mnogo storiti. Pri najnižjem oddelku in drugih oddelkih se lahko prepričaš, ali imajo stvari v lepem redu. Ali imajo vsi svoje potrebne šolske re^i ? Eedkokdaj ni nobenega učenca, ki bi irael vse v redu. Da se obdrži ta prava stopoja ter se učpnce, ki so različne starosti, spola in staršev, ohrani v lepem redu, naj se vsakokrat pred poukom prepriča o izpolnjevan.ju te zahteve. Nikoli pa ne dopusti, da bi učenec komu kaj dal ali od koga kaj dobil brez dovoljenja učitelja. Vedno bodi pa tako odgoj^n. da na najmanjši migljaj občuti sočutje do svojega soufeuca ter mu na dovolen način postreže. To pa ima pokazati sam učitplj z živim zgledom pred začetkom pouka. Skrb je, da imajo vsi enake šolske potrebščine ; kjer se teh ne dobi, v takih krajih brez prodajalaie in z drngimi zaprekami se morejo dobiti 8 privoljenjem v šoli od šolskega voditelja. Vse to, ee razume, pred začetkom pouka. Da se prepričaš, ali je kdo bolan ali kako drugače odsoten, kliči imena vseh učencev, ki 80 vpisani v razrednico, lačni pa v začetku leta od starpjših sem, potem pa lahko tudi od manjših Uvrščaj jih v klopi od leve proti desni. Začni prej pri deklicah, četudi so bolj potrpežljive nego dečki Seveda morajo biti vsi tako uvrščeni, da so manjši spredaj ravoo tako slabovideči. Pri odhodu iz šole prični v ravno istem redu, in sicer pri prvih klopeh deklic, ker 80 te mirneje in dajpjo pomirujoS zgled dpčkom. Pri uvrš&anju naj bo par pri paru ; za prvi par se dobita d?a najboljša dtčka in dve najboljši deklici sereda v odrasli starosti. Tudi na čistost ali snago naj se pazi v začetku pouka, t. j. ono četrt ure pred za&etkom šole. Ko so odložili otroei SFoje reči v red, postavijo roke na klop ali jih vpognejo za hrbet. Na povelje jih denejo na klop ali obrnejo, da se prepiičaš o njihovi čistosti. Eavno isto se zgodi z obličjem, ušesi, vratorn in lasmi. Seveda morajo imeti tudi ves život čist. Le tem potom ohranimo na eaorazrednicah otrokom čut za red in snago. Malo drugih prilik imamo razen onih v berilih, ozirajočih se na to svrho. Da si otroci trdno zapomnijo obravnavano gradivo glede glavnih računskih pripomočkov, je dolžnost ponavljati poštevanko ; za čitanje ia ves učni jezik pa prav koristno uporabljaj medurne odmore v pouavljanje slovnice (sklanja, sprega) in posebno v nižjih stopnjah za nazor tiskaoih ia pisanib črk primprao sestavljenih ? zloge, besede in stavke. Samoob- *) Glede kazni smo mi drugaSnega mnenja. Z delom ne smema kaznovati, ker je delo v 6ast, kaien pa ga ponižuje. Uredn. sebi je umerno to, da ne stnemo tukaj v najtnanjem pritiskati na učenca; smemo biti I« zadovoljni, ako se kaj učencev samostojno javi in pokaže 8 tem znak neutrujene saraodelavnosti. Seveda jih tu večkrat sili npopravičeno tekmovanje, kdo bo drugega dohitel. Ne bodimo tedaj prečrnogledai, da odstranimo nedostatke pri splošno tako pielo odmerjenem času. Prizadevajmo si, da razobešamo sproti ia pravočasao tozadevne table, ki se ozirajo na vzeto in obravnavano črko — ker v jezikovnem, t. j. v stvarnem oziru se te table morajo vsakokrat obdelati, da blagodejno vplivajo na znanje učenčevo v tem takorekoč pridobljenem času. čim ve5 pravega ponavljanja, tem obspžnpja predpriprava za nadaljno izobrazbo. To ne koristi le prvoletnikom, temveč tudi oniro, ki so duševno zaostali ali ki so iz raznih drugih vzrokov zanpmarili svoje zoanje. Tudi pride v poštpv, da se more zaradi imenitoosti kakpga predmeta z drugim oddplkom s poukom prenehati. Kaj storiti ? V takem slučaju se učenci vadijo labko tpga, o čemer se je prej govorilo, in sicer potorn tihpga ali direktnega izvajanja. Z drugirn oddelkom smo pričeli dotičoi predmet, ki ga nisrao smpli v nobenem slučaju odložiti. Poseboo ako smo imeli vzeti novo tvarino in smo obravnavali na spodnji stbpnji iz čitanja kako znamenje glasu ali čiko, smo prešli k drugemu oddelku in prepustili pisanje črke prvencem, ki bi v drugem slucaju imeli nalogo v nazornem uku. — Saj je tu ravnokar nazorni uk, ko rišerao nekoliko poznano črko. V drugačnem slučaju pa bi morali imeti drugačno opravilo. Pri vsem tem, kar smo rekli, smo poudarili, da je treba vršiti konsekventno to, da preide učeneem v kri in nipso ali da beseda postane tudi raeso. V tem pa moramo .biti nekako tolerantni in potrpfžljivi, ker iz prizorov vsakdanjpga življenja se nam ponujajo taki zgiedi, ki kažejo, da ni vse zlato, kar se sveti. Pritrditi hočem poslednjemu tudi jaz — a prpmnogokrat se dogcdi vse le od tara, kjer bi morala v prvi vrsti vladati liubezen in prava vzgoja. A ravno tam manjka tega svetišča — za katero bo v bodoče skrbpla vez med šolo in domom. Kjpt manjka tega, bodirno sami do tedaj potrpežljivi in vsekako obzirni in posvetimo skrb vkolikor mogoče važnosti predpisanega smotra, ker resni so časi. Ni dovolj, da le do pičice izpoloujemo to, kar smo do tu navedli, ampak morarno vse to podrediti tudi potrpežljivemu in orizanesljivemu duhu občnpga reda, pri katerpm se ne more ozirati le na naravno umetne vezi in spone takorekoč proste vzgoje ter tako ponižati se modernemu bogu v birokratiški uniformi. Kar se tiče etiške t?arine, ki mora na otroke jako blagodpjno vplivati, jo imamo razdplj-no v razuih berilih, odvisno je le od tpga, kako se dotiČDa berila med ves šolski čas primerno razdeli ia pri vsem tem ne bo še zadosti. Tudi tukaj smo s ča^om v zadregi pri tolikih predmetih, ki so nakopiženi v naših učoih načrtih na enorazredaieah. Tukaj si bomo prizadevali, da bomo pri vsaki priliki z bespdo in zgledom pokizali, da nismo le v to, da oblastno zapovedujemo, temveč da zahtevemo to, kar je otrokom mogoče. Pri vseh učencih ima vladati nekak strah pred slabirn, nekak nemir pred napakami, ker edino to je začetek modrosti, ki je podlaga nadaljnemu pravemu življenskemu razvoju. To bomo pa pokazali s tpm, da se bomo sami varovali napak ter mladino istinito ljubili. Ne govorimo otroku o tem. česar se ne srae, temveč to, kar se mora storiti. Vedno dobimo — skoro vsak dan — take primere, ki bodo učencem v vsi luči kazali svetost prave odgoje, da se bodo znali varovati 8 pravim orožjem proti sovražnikora domoljubnosti in pobožnosti. Opustimo v splošnem pritiskajoče naeje stare šablone, ne bodirao svojeglavni in oblastni ter pokažimo s tem ljubezen in potrpežljivost; vtiski, ki jih prejmejo otroci v spomin in srce, se nikdar ne dajo čisto izbri-*ati; čirn bolj je vosek mehak, tetn bolj globoko, či^to io stanovitno se vanj vtisne peeat. Uke in veliko drugega se raora z vplikira trudorn učiti v šoli, a to človek sfasoma tako pozabi, da vsak sled o njih izgine iz spornina, to, kar ostane, je pa modro-t življenja, ki se nam je vcepila v otroških Mih ; celo sivi, v 8pominu oslabeli starček se ve še dobro spumniti dobrih naukov in opominov, ki jih je kot otrok prejel od svojega učitelja. Vendar pa nikoli ne prczrimo ali kako drugače izpregledujroo razvade otroka, da ne netimo slepe Ijubezni. Ne zabirao, da »-zgodaj začne žgati, kar kopriva ima postati". Sirovosti, neotesaaosti, divjosti in neusmiljenosti bodi konec! V tem bomo poplačani s hvaležnostjo, da se naru vzklikne: nDa* sem se kaj dobrega in poštenega naufrl in sedaj srečno in zadovoljuo živim, se imam zahvaliti svojim vzgojevalcem, ki so me pametno učili, krotili ia strahovali." A. M.