SKUPŠČINSKE VOLITVE 1986 ■na proglas delovnim ljudem in občanom! 13. marca bomo volili nove člane delegacij v združenem delu, 16. marca pa v krajevnih skupnostih. Opravljene so bile temeljne kandidacijske konference, na katerih só bile sprejete kandidatne liste za nov sestav delegacij za delegiranje v zbore skupščine občine in zbore skupščin SIS. Spreje-cfnc? S0 opredelitve do sestave družbenopolitičnega zbora skupščine občine in Skupščine SRS ter možnih kandidatov za vodilne in odgovorne dolžnosti v delegatskem sistemu na ravni občine in republike. Priprave na volitve so potekale dobro leto dni. Obsežno delo je bilo opravljeno z evidentiranjem možnih kandidatov, ki so v večini izrazili pripravljenost za sodelovanje v delegacijah. Na predlog družbenopolitičnih organizacij so sprejele skupščina občine in skupščina SIS določila za zmanjšanje delegatskih mest, nekatere ukrepe pa so sprejeli tudi v TOZD in KS. O izvajanju delegatskega sistema smo sprejeli vrsto spodbudnih in kritičnih ocen, zato morajo biti v četrtem delegatskem mandatu nekatere slabosti odpravljene. Če se bomo vsi zavedali dolžnosti in odgovornosti, bomo uspeli. Delovni ljudje in občani, pozivamo vas, da se odzovete vabilom in opravite državljansko dolžnost! predsedstvo Občinske konference SZDL Žalec Celje - skladišče D-Per III 5/1986 1119860841.2 SRJINJ COBI SS ® Leto IX številka 2 Februar 1986 OBČIN »SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec Uredniški odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Drobne, Jože Golič, Marjan Golob, Vera Kalčič, Janko Kos, Jernej Koštomaj, Cveta Mikuž, Mojca Nahtigal, Darko Naraglav, Breda Verstovšek in Milan Zupanc. Novinarki: Irena Jelen-Baša, Marjana Matijec-Natek Tajnica in vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Anka Krčmar Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1, telefon: 711-433, 711-451 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP Večer Maribor Naklada 11.000 izvodov Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je časopis Savinjski občan oproščen TPD. SAMOUPRAVNI SPORAZUMI NA PREIZKUŠNJI Predsedstvo občinske konference SZDL je na zadnji seji med drugim obravnavalo stanje podpisovanja samoupravnih sporazumov za združevanje sredstev za obdobje 1986/90. Stanje podpisa je bilo do 12. februarja 1986 zelo različno, in sicer: za financiranje nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite je od 123 obve-zancev podpisalo .70 ali 57 %, za komunalno urejanje stavbnih zemljišč je od 97 obvezancev podpisalo 46 ali 47 %, za stanovanjsko gospodarstvo je od 121 obvezancev podpisalo 81 ali 67 %, za financiranje programov krajevnih skupnosti je od 143 obveznikov podpisalo 85 ali 63 %, za požarno varnost je od 131 obveznikov podpisalo 73 ali 56 %. Osnutki teh samoupravnih sporazumov so bili dani v javno razpravo že meseca novembra lani. O vsebini sporazumov in programov je bilo več razprav in razgovorov na skupščini in v SiS, vendar jih je na prvem podpisu podpisalo le malo podpisnikov. Stanje pa je tudi sedaj nezadovoljivo in problematično, čeprav večina sporazumov že velja. Predsedstvo je to stanje ocenilo in obsodilo, o sprejetih stališčih pa so bili seznanjeni predsedniki delavskih svetov in družbenopolitičnih organizacij ter direktorji vseh kolektivov, ki sporazumov ^IZVOZNE UGANKE** I I I I I I l^HII Nov devizni sistem je v času sprejemanja dvigoval precej prahu, sedaj pa je postal velika uganka. Nedorečenost zakona in nesprejetje predzakonskih predpisov je povzročilo zastoj in podatki za januar že potrjujejo, da devizno tržišče ne deluje. Tako je sedaj v gospodarstvu prava zmeda, nihče pa noče dajati ocen in napovedi. Zbeganost in negotovost je že povzročila zmanjšanje zunanjetrgovinske menjave. V resoluciji predvidena petodstotna rast izvoza je tako že na začetku leta vprašljiva. Ponovno pa smo priča visoki rasti inflacije in cen; izkušnje gospodarskih gibanj in napovedani ukrepi pa napovedujejo ponavljanje prakse, ki sili v administrativno poseganje. Vse skupaj pa ogroža zastavljene cilje zunanjetrgovinske menjave in resolucij-ske načrte, ki so veliko obetali in se lahko kaj hitro spremene v razočaranje. Izvozniki so sedaj prepuščeni sami sebi, znajti se morajo v kopici novih predpisov, povsem neznane pa so izvozne stimulacije. Rezultati sedanje zmedenosti se kažejo v kopičenju zalog uvoznega materiala in v zavlačevanju deviznih izplačil. Znane pa so že tudi ugotovitve devizne inšpekcije, da imajo OZD in njihove banke devize naložene v tujih bankah. Ob vsem tem pa ni mogoče razumeti, da se tako lagodno govori o izvozu in da ni v praksi učinkovitih in zanesljivih ukrepov. . ' Kruševčani navdušili Pretekli teden so v naši občini ponovno gostovali Kruševčani oziroma njihov ansambel narodnih pesmi in plesov 14. oktober. S svojim bogatim programom so se predstavili v Grižah, Žalcu in v domu oskrbovancev na Polzeli. Tudi tokrat so navdušili številne gledalce. še niso podpisali. Gre za pojav, ki bo deležen še nadaljnjih razprav in ocen. Predsedstvo je opozorilo tudi na hude posledice pri izvajanju programov SIS in KS, vprašljiva pa je tudi izvedba programa občinskega praznika v KS Prebold. V naslednji številki našega časopisa bomo primorani zamudnike in tiste, ki so podpis odklqnili, objaviti. Vendar pa predsedstvo računa na našo doslej znano socialistično solidarnost in složnost, saj gre v vseh sporazumih namreč za samoupravno dogovorjene in utemeljene programe, zato mora biti pristop do njih popoln in enoten. Janez Meglič Podelili so Savinova odličja V Kulturnem domu v Žalcu je bila ob kulturnem prazniku osrednja slovesnost, na kateri so delavcem zaslužnim v kulturi, podelili Savinova odličja. Savinove nagrade s plaketo so prejeli DPD Svoboda Griže, Ivan Gostečnik in Ivan Marovt. Krajevna knjižnica DPD Svobode Prebold, Franc Kumer st., Silvester Mehtig, Franc Tkavc, Franc Glavač, Kulturno društvo Vinska gora in Ida Završnik so prejeli Savinove plakete. Savinova priznanja pa so prejeli Štefka Audič, Franc Kumer, ml., Franc Stakne, Ludvik Kos, Ida Viđali, Dora Eberlinc, Maja Gaberšek in Šolsko kulturno društvo Polzela. Po podelitvi Savinovih odličij se je s samo.stojnim koncertom predstavil Slovenski oktet, Prešernovi pesmi pa je recitiral dramski igralec Andrej Kurent. Proslave ob kulturnem prazniku so pripravili tudi v posameznih krajevnih skupnostih, ki so jih združili z letnimi konferencami kulturnih društev. Leto je naokrog in zopet je pred nami dan žena. Morda je za koga to navaden dan, če pa se zamisli, kaj vse je morala prestati ženska, da si je ta dan izborila v zgodovini, bo morda ta dan jemal nekoliko drugače. Počasi in le postopma se je ženska enačila z moškimi in danes je zastopana že skoraj na vseh področjih. Toda cena za vse to ni bila majhna. Še danes je veliko pikrih na njihov račun in marsikatera še pošteno občuti zapostavljanje. Predvsem kmečka žena si ne privošči počitka, saj jo delo kar naprej priganja na polju, zvečer pa v hiši. Tudi tistim v mestu, ki so zaposlene, se ne godi nič bolje. Po službi jih čaka še deio doma. Ženam, ki imajo otroke, materinski čut ne dopušča, da bi se pritoževale. V veselje jim je, če so z njihovim delom zadovoljni. Toda otroci se premalo zavedajo, kaj pomeni imeti mater. Radi so lepo in čisto oblečeni, ne vedo pa, koliko odrekanj je potrebno za to in da je materina skrb le redkokdaj poplačana. Ko pride 8. marec, se večina spomni žena. Na žalost pa imajo nekateri ta dan za obveznost. Kupijo rože in skromno darilo in tako dokažejo, da je ta dan namenjena večja pozornost ženam, materam, dekletom. Pa bi jim morali to pozornost posvečati skozi vse leto, vse dni, ob vsakem času, saj v njih vselej najdemo oporo, čeprav tudi same potrebujejo razumevanje, toplo in prijazno besedo. Naj bo torej vsak dan v letu dan žena in ne le osmi marec. IÉSINA ICO _D -Hmezad- _______ ŽALEC Vaš nakup od vijaka do traktorja UGODEN NAKUP TEHNIČNEGA BLAGA NA OBROČNO ODPLAČEVANJE NUDIMO VAM TUDI: — kosilnice BRK 1650 in 2050 — obračalnik SRO 3330 in 4550 — zgrabljalnik VZ 280 — nakladalke NSP 28-24 in 35-24 Naša telefonska številka: (063) 713-211 VAŠ OSKRBOVALEC (ffi) Hmezad AGRINA / Javna razprava 2 SAVINJSKI OBČAN - Februar 1986 Težave se kopičijo V ZK vključeno premalo mladih Na posnetku člani in gostje skupičine občinskega odbora ZZB NOV Obsojamo večanje socialnih razlik Pretekli teden so se na programsko-volilni konferenci sestali komunisti občinske organizacije ZKS in ocenili opravljeno delo preteklega enoletnega obdobja, v razpravi pa so največ besed namenili družbenopolitičnim in samoupravnim družbenoekonomskim razmeram v občini. Delegati konference so soglasno izvolili nove člane organov občinske organizacije, na prvi seji komiteja pa tudi vodstvo, in sicer Franja Tilingerja za predsednika, Vojka Kropivika za sekretarja in Viktorja Furmana za izvršnega sekretarja. »Na vseh nivojih smo v preteklem obdobju sprejeli veliko dobrih in obvezujočih sklepov, žal pa tudi tokrat ugotavljamo, da jih nismo zadovoljivo uresničevali. Še vedno preveč samo govorimo, se vrtimo okrog ali mimo že sprejetih sklepov in stališč, vidnih rezultatov pa ni. Del članstva ne podpira dolgoročnih ciljev Zveze komunistov, zato bo tudi v prihodnje potrebna diferenciacija v naših vrstah. Kritični moramo biti sami do sebe. Dobrim in delovnim komunistom pa moramo dati podporo, ostalim pa povedati, da ne spadajo v naše vrste. Zveza, komunistov si mora utrditi vodilno vlogo v naši družbi, to pa lahko doseže le z večjo idejno in akcijsko enotnostjo. Ugotavljanje odgovornosti oziroma neodgovornosti je še vedno le parola, dejstvo pa je, da se težav, v katerih smo se znašli, ne zavedamo v zadostni meri in da še vedno delamo po starem. Dobremu in kvalitetnemu delu še vedno ne dajemo dovolj poudarka in ga ne nagrajujemo ustrezno. Ustvarjanje nove vrednosti z boljšim delom pa je temeljni pogoj za nadaljnji razvoj. Na osnovi ocene stanja v gospodarstvu pa lahko ugotovimo, da se težave še kar kopičijo, zato se tudi rezultati gospodarjenja slabšajo. Še posebej pa nas skrbi, da so zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja zašle v kritično situacijo cele panoge gospodarstva, med njimi zlasti kmetijstvo, trgovina in gradbeništvo, posledično pa tudi druge panoge industrije. Težave se zaradi tega pojavljajo tudi na drugih področjih, ki so sestavni del gospodarskega in družbenega razvoja občine. Zaostrovanje družbenoekonomskih razmer je zahtevalo, da tudi metode političnega dela prilagodimo nastali situaciji. Predvsem smo se zavedali, da s fo-rumskim delom ni mogoče obvladovati težav. Ne samo v Zvezi komunistov, tudi v ostalih družbenopolitičnih organizacijah smo se zavzemali za to, da bi aktivirali čim več članstva. To nam seveda ni uspelo v celoti. Vendar pa ocenjujemo, da smo uspeli obdržati sorazmerno dobro politično Konec januarja so se na volilhi skupščini zbrali člani občinskega odbora ZZB NOV, na kateri so ocenili opravljeno delo za preteklo obdobje, sprejeli program dela, v razpravi pa so kritično ocenili nekatere družbene pojave, ki so v nasprotju s cilji v socialistične revolucije. Rada Cilenška so ponovno izvolili za predsednika in Ivana Uranjeka za podpredsednika občinskega odbora ZZB NOV. »Borci nikakor ne moremo razumeti, da se gospodarske in družbene razmere vse bolj zaostrujejo in da kljub številnim sklepom in resolucijam ni učinkovitega preseganja stanja. Odločno obsojamo malodušje, ki se vse bolj širi, še posebej pa odnos odgovornih delavcev do samoupravljanja. Zato zahtevamo, a se na odgovorna mesta postavijo sposobni, delovni in pošteni delavci. Tisti pa, ki imajo pogoje za upokojitev, morajo svoje mesto prepustiti mlajšim strokovnjakom. Odločno obsojamo večanje socialnih razlik, saj je vse več ljudi, ki nimajo denarja niti za osnovne ži- vljenjske pogoje. Medtem pa drugi bogatijo na račun nedela in tako izigravajo naš sistem, »je v uvodnem poročilu med drugim poudaril predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Rado Cilenšek. Varstvo borcev NOV, vojnih in civilnih invalidov je bila poglavitna naloga in skrb tudi v preteklem obdobju. Tako stalno priznavalnino prejema 412 upravičencev, ki so brez dohodkov ali pa nimajo dovolj sredstev za normalno preživljanje, oziroma ne dosegajo najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Število upravičencev se zadnja leta vse bolj povečuje, kar kaže na slabšanje socialnega položaja borcev. V preteklem letu je bilo dodeljenih 425 enkratnih priznavalnin, prejelo pa jih je 86 upravičencev. Borci so še posebej zadovoljni z zdravstvenim varstvom v dispanzerju, v katerem je bilo lani pregledanih 1080 borcev. Vse več je potreb po klimatskem zdravljenju v naravnih zdraviliščih in počitniških domovih. V naravnih zdraviliščih se je zdravilo 142 borcev, sred- vzdušje. saj ne beležimo večjih pretresov oziroma izražanja nezadovoljstva delavcev v večjem obsegu,« je med drugim poudaril x v oceni družbenopolitičnih in samoupravnih družbenoekonomskih razmer v občini sekretar občinskega komiteja Ludvik Sempri-možnik. Razprava je potekala v dveh komisijah, in sicer so delegati pretresli ekonomska vprašanja in delovanje političnega sistema. Še posebej so opozorili na izredno težak položaj kmetijstva, čeprav v tej panogi dosegajo visoko fizično rast proizvodnje in produktivnosti, ki jo lahko vzporejamo s svetovnimi dosežki. Vzroki za težave so v cenovnih neskladjih in visoke obresti, ki predstavljajo že 40 odstotkov ustvarjenega dohodka. Kljub številnim sklepom in obljubam pa se razmere ne izboljšujejo, bančni in monetarni sistem še vedno stojita ob strani in ne nudita pričakovane pomoči. V kmetijstvu praktično ni več rezerv, ob tem pa opore na lastne sile ne zanemarjajo. Zanimiva in kritična je bila razprava tudi v komisiji za politični sistem, v kateri so še posebej izpostavili nedelavnost komunistov, osnovnih organizacij in svetov ZK, problem financiranja KS in položaj mladih, ki se odraža tudi pri obnovi članstva ZK. stva pa je zagotovila občinska zdravstvena skupnost, denarno pomoč pa je prejelo 87 upravičencev. Komisija za zadeve invalidov in borcev NOV pri izvršnem svetu je lani za stalne in enkratne priznavalnine, za zdravljenje in okrevanje ter sosedsko pomoč namenila 40 milijonov din. V razpravi so med drugim borci obsodili ravnanje uredniškega odbora in urednika monografije o Polzeli zaradi imena žrtev, ki ne sodi v monografijo. Predsednik krajevne organizacije ZB Polzela Milko Medvešek je pojasnil, da organizacija ni vedela za to namero, jo pa obsoja. Na osnovi dokumentov je namreč bilo ugotovljeno, da bojavljeno ime ne sodi med žrtve NOV. Med nalogami-so še posebej izpostavili aktivnosti v pripravah na skupščinske volitve in borcev v družbenopolitičnem življenju, razvijanju tradicij NOB in skrb za borce in invalide. jk Mladi o kongresnih dokumentih Občinska konferenca ZSMS Žalec odpira v predkongresnih pripravah javno razpravo o osnutku gradiva za 12. kongres ZSMS, ki jo vodi odbor za 12. kongres ZSMS. V oporo osnovnim organizacijam objavljamo stališča, ki jih je na svoji prvi seji sprejel odbor. 1. Stabilizacija Kljub temu da so dosedanji ukrepi prinesli nekatere bistvene izboljšave, menimo, da je nujno razumeti stabilizacijo skozi odnos do neposredne pioizvodnje, kot tudi skozi medsebojne odnose. Temu področju — razen deklarativnih stališč — ni bilo posvečene dovolj pozornosti. Ugotavljamo tudi, da so v tej krizi čedalje bolj prizadeti najnižji sloji družbe, med njimi še posebej mladi. Zal ravno te sloje prizadeva največ stabilizacijskih ukrepov in prizadevanj, kar je neodvomno tudi eden od razlogov za čedalje večje diferenciacije naše družbe 2. Še vedno je v Jugoslaviji veliko nelojalne konkurence, kar v globalu pomeni veliko škodo Zato se v ZSMS zavzemamo za enoten, skupen nastop predvsem na tujem trgu, s čemer bi se nedvomno lahko izognili nesmiselnemu zniževanju dogovorjenih cen, ki že marsikdaj dišijo po razprodaji jugoslovanskega gospodarstva. 3. Ostro nasprotujemo nekaterim segmentom investicijske politike, ki so privedli do nepotrebnih podvajanj proizvodnih kapacitet, izvirajočih predvsem iz lokalističnih teženj. Na eni strani je rezultat tega čedalje več rdečih številk, na drugi strani pa nismo dosegli tistega, kar bi edino lahko opravičevalo takšno politiko, torej kvalitetno konkurenco. V mislih imamo številčno in -razdrobljeno avtomobilsko industrijo, tovarne za pridelavo sladkorja ipd. Ravno tako smo proti velikim projektom, katerih obratovanje je že vnaprej vprašljivo. V ZSMS se zavzemamo za majhne produkcijske enote, ki bi se bile sposobne hitro in učinkovito prilagajati potrebam, trga. Ravno tako smo za takšno investicijsko politiko, katere temelj je dolgoročnejša in perspektivna analiza trga. 4. Ugotavljamo da se najemanje tujih kreditov neposredno navezuje na izpolnjevanje določenih pogojev, ki segajo.tudi na področje neodvisnosti (tako ekonomske kot politične) neuvrščene Jugoslavije. Zato se zavzemamo, da se tuji krediti dosledno usmerijo v proizvodno intenzivne in izvozno naravnane gospodarske panoge. 5. ZSMS zahteva večjo podporo in upoštevanje znanja. Uvajanje novih tehnologij, znanja in uresničevanje načel poštene kadrovske politike sta nedvomno osnova za svetlejšo bodočnost našega gospodarstva. Zavzemamo se za takšne procese, ki bodo privedli do tega, da gospodarstva s svojo zastarelo tehnologijo in potrebami po nižje kvalificiranem kadru ne bo diktiralo izobraževalnega procesa ter omejevalo možnosti študija. 6. Sodimo, da lahko edino politika neposrednega vlaganja na bazi ekonomskih in tržnih zakonitosti razrešuje problem nerazvitosti. S tem bi nedvomno dosegli tudi večjo kontrolo nad odvedenimi sredstvi. 7. Menimo, da se lahko oplemeniti edino tisti kapital, ki se vrača nazaj k delu. Zato se zavzemamo, da se vsa razpoložljiva sredstva usmerijo v znanje ter v posodobitev in razširitev proizvodnih kapacitet. Zaradi obstoječe zastarelosti produkcijskih sredstev še posebej podpiramo vlaganje v posodabljanje opreme. 8. Rezultati gospodarjenja (ustvarjen dohodek) so edino merilo in osnova za delitev dohodka, nagrajevanje po delu pa najboljši sistem za zagotavljanje pravilnega odnosa med delom in ustvarjeno vrednostjo. 9 Zaradi vsega naštetega vidi ZSMS svojo vlogo in pomen znotrajti-stih družbenih sil in delov družbenega kapitala, ki svojo in družbeno prihodnost vidijo v p.restr.uktuiranju proizvodnje oziroma v hitrejšem usklajevanju znanstveno-tehnološkega napredka. 10. ZSMS zahteva dosledno vztrajanje na ustavnih določilih, ki govorijo o zagotavljanju minimalnega socialnega standarda na podlagi dela. Ugotavljamo. da je čedalje več delavcev, ki jim OD koma|da zagotavlja socialni mini mum Zato predlagamo redno sprem Ijanje ter vrednostenje zajamčenega osebnega dohodka še posebej zaradi obstoječe inflacije! 11. V zadnjih letih smo priča drastičnemu omejevanju vseh oblik splošne in skupne porabe. Menimo, da so ravno ti ukrepi povzročili krnjenje programov s tem pa tudi samoupravnih pravic ter ustavne vloge samoupravnih interesnih skupnosti. Še posebej je nevzdržna situacija na področju zdravstva ter vzgoje in izobraževanja. Zato smo proti vsakršnemu linearnemu zmanjševanju splošne in skupne porabe. 12. Zgodovinsko dejstvo je, da se v kriznih razmerah vedno večajo težnje etatističnih sil po vplivu na vse sfere odločanja in dogajanja v družbi. Zato je še posebej zdaj potrebna dosledna borba za uveljavljanje samoupravnih poti v procesu odločanja in proti vsem etatističnim tendencam. 13. Nadaljnji razvoj naše družbe vidi ZSMS v uveljavljanju samoupravljanja ter v odpravljanju vseh negativnosti v funkcioniranju delegatskega sistema. Zato zahtevamo pripravljanje alternativnih predlogov, možnost kreiranja ponujenih predlogov, javno in demokratično delo na podlagi pravočasnega posredovanja kvalitetnih realnih informacij ter lastne angažiranosti. 14. V ZSMS zahtevamo, da se problemi rešujejo zdaj in takoj. Odločno zavračamo vsakršno prelaganje bremen na bodoče generacije. 15. Zavedamo se, da si moramo položaj ZSMS kot enakovredno družbe-no-politična organizacija in kot soustvarjalka sedanjosti in prihodnosti šele priboriti, kar pa bo edino mogoče z maksimalno angažiranostjo vseh mladih. Obnovljena graščina Grmovlje V obnovljeni graščini Grmovje je dobilo svoj novi dom trideset oskrbovancev, s tem pa je dom Nine Pokorn v sodelovanju s skupnostmi pokojninskega in invalidskega zavarovanja občin Celje, Žalec, Šentjur in Šmarje uspel ohraniti objekt, ki ga je že precej načel zob časa. Graščina, katere začetek sega v leto 1546, bo tako zopet ohranjena, obnovitvena dela pa so veljala nekaj več kot 50 milijonov dinarjev. Poleg lepo urejenih sob za oskrbovance so pridobili prostor za delovno tera- pijo, dvorano za prireditve, ki bo lahko služila tudi za potrebe KS Galicija, manjšo ambulanto in še vrsto drugih potrebnih prostorov. Pomembno pa je tudi, da so restavrirali fresko s kitajskim motivom, ki datira v leto 1860, in parket v obliki šahovnice, star več kot 120 let. Nasploh pa je zanimiva zgodovina graščine, ki je zapisana v ohranjenem urbarju. Zadnji lastnik tega dvorca je bila Irma Ježovnik, ki je s hčerko grofa Herbersteina živela v njej vse do osvoboditve, ko je stavba prešla v družbeno last. Vsa povojna leta je stavba služila domovanju ostarelih, ki so se leta 1980 preselili v nov dom. Dosedanjo obnovo so narekovale tudi prostorske stiske in vedno večje število oskrbovancev. Ob odprtju obnovljene graščine se je vsem, ki so omogočili pridobitev potrebnih prostorov, zahvalila ravnateljica doma Nine Pokorn Marija Trobec. jk REŠITEV V NOVIH PROIZVODIH KOMUNISTI AGROSA SPREJELI USMERITVE ZA USPEŠNEJŠI RAZVOJ Gospodarska kriza, težak položaj kmetijstva in padec kupne moči vse bolj poglabljajo krizo tudi v proizvodnji kmetijske mehanizacije. Brez kmetijske mehanizacije pa načrtov za večjo proizvodnjo hrane ne bo mogoče uresničiti, zato komunisti SOZD-a Agros pričakujejo in terjajo učinkovitejše ukrepanje ekonomske Skupščina občine Žalec Občinski sekretariat za notranje zadeve RAZGLAS Občane občine Žalec obveščamo, da so splošni volilni imeniki za volitve v skupščino družbenopolitične skupnosti in v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti (volitve bodo v nedeljo. 16. marca 1986) razgrnjeni na sedežih vseh krajevnih skupnosti in na sedežu občinskega sekretariata za notranje zadeve skupščine občine Žalec. Prosimo vas, da pregledate pravilnost vpisa v volilni imenik in skladno z določbami zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list SRS, št. 7/74) zahtevate morebitne popravke. politike. Cene izdelavnih materialov so bile višje od inflacije, zaradi kopičenja zalog predstavljajo vedno večji strošek obresti, to pa povzroča izgube ali poslovanje na meji rentabilnosti. Komunisti pa so opozorili tudi na notranje slabosti v posameznih OZD. Med drugim so ugotovili, da razvojno in proizvodno niso dovolj tržno usmerjene, pomanjkljiva pa je tudi organizacija poslovanja. Ker mora postati težišče prizadevanj za boljše poslovanje in pridobivanje dohodka v temeljnih organizacijah, so se komunisti zavzeli, da je potrebno na osnovi kritične ocene sprejeti konkretne naloge, pri čemer imajo še posebno odgovornost strokovne službe. Večjo pozornost bo treba nameniti tudi kadrom, saj jim primanjkuje predvsem več strokovnjakov v razvojni dejavnosti in ekonom-' sl>ni več mlada«, pa še za vse delo je največkrat sama. Posedemo se za veliko krojaško mizo, kjer njen sin Jurček v prostem času kroji moderne hlače fantom iz Pirešice. Pod Slavkino hišo je speljana cesta na Studenec in Ponikvo. V Studencih pri Verdevovih je bilo pred vojno živo. Majherv grunt je preživljal starša in devet otrok. Slavka je bila šesta po vrsti. Kruha in mleka je bilo bolj malo pri hiši. Poleti je bilo v gozdu obilo borovnic in jagod, toda kaj, ko si pozimi o tem lahko le sanjal. Pa so le prišla toliko zaželjena dekliška leta; le da je dekliško sanjarjenje surovo pretrgala vojna. Z Jelenovim Lojzem iz Pirešice sta se rada imela. Tako lepo je pel in igral je na harmoniko po vseh svatbah daleč na okrog, le njemu samemu se s poroko ni mudilo. Odšel je v nemško vojsko. Nanj jo je nato spominjala le okroglolična hčerkica. Pa je imela Slavka tudi druge skrbi. Po Ponikvi, Studencih in okoliških vaseh so se med vojno kmalu pričeli pojavljati prvi ilegalci — aktivisti OF. Zanje je bilo treba opraviti nešteto poti. Odnesti in prinesti poročila, obvestila o sestankih in podobne hudo konspirativne zadevščine: zdaj Urankarju (Rudi Cilenšek), zdaj doktorju Izaku, zdaj Dušanu Lemplu in še vrsti drugih. Tako od spomladi 1943 do septembra 1944. Takrat se je za družino Verdev pričela pravcata kalvarija. Slavko, mamo, sestro in brata so 9. septembra 1944 aretirali Nemci in raztrganci. Pa ne samo njih. Tudi vrsto drugih. Slavki so njenega dojenčka dobesedno iztrgali iz rok. Živino so odpeljali ali kar poklali. Slavka je spoznala vse postaje križeve poti: celjski zapori, kjer je bilo mučenje v samicah z obešanjem vsakdanje opravilo rabljev, nato mariborske zapore in Dachau. V Ravensbrücku pa ni bila več Slavka. Postala je številka 85358. Slavka je tehtala 86 kg, številka 85358 pa le še 32 kilogramov. V krematoriju Ravensbrücka je februarja 1945. telo njene matere postalo pepel. V tistih zadnjih hudih dneh proti koncu vojne pa še 3000 Židov. Taboriščnice so noč za nočjo klicali na apele, gole, kjer so stale ure in ure. Čez dan so morale delati v peskovnikih, kjer so pogosto naletele na vrste mrtvih žensk, ki so bile položene lepo druga ob drugo. Februarja 1945 so jih Nemci premestili v taborišče Braunschweig. Ker so zavezniki to taborišče noč za nočjo bombardirali, so jih peš naganjali v smeri Odre. Vse poti so kazele hude posledice bojev. Ob Odri pa so gospodovali že Rusi. Takrat so si lahko po dolgih mesecih privoščile požirek hrane, toplote pa ne, kajti bila je zima, hiše pa porušene. Domov se je vrnila šele takrat, ko je cvetje z jablan okrog Studencev že odletavalo. No, z Lojzem sta se navsezadnje le vzela. Bil je ranjen v nemški vojski, se priključil partizanom, pa ga je zopet zadelo. Za težko delo ni mogel prijeti, je pa po hiši in okrog nje raztegoval meh, da je njunih pet otrok imelo veselje. Njo pa je vedno klicala zemlja in živina. Tako kot danes. Sedaj harmonika molči, kajti Lojze se je že pred časom poslovil, čeprav je tako rad živel. Pa tudi s sinom Stankom se je nesrečno napletlo, tako da je sedaj za dva bolj sama. Rada gre v družbo nekdanjih soborcev, da se razvedri in da katero rečejo. »Veš,« pravi, »če se smejiš, gre vse laže«. Le spomini qptanejo vedno enako grenki. Tekst Cveta MIKUŽ Foto Ljubo KORBER Halo — SIP — Prosim! Pod prsti se odvrti številka iz telefonskega imenika s strani 628 in v slušalki se zasliši znak, ki da vedeti, da tisti, ki mu telefoniramo, že sliši zvonjenje. Ne čakamo dolgo. Telefon nekajkrat pozvoni, nato pa nekdo dvigne slušalko in z druge strani žice se zasliši prijeten ženski glas: HALO, SIP, PROSIM. . . Jožica Pečovnik opravlja delo telefonistke v Sipu že dvanajst let, njena sestra Ana Do-brišek pa ji »pomaga« že dobra štiri leta, odkar se je v Sip preselila iz polzelske tovarne nogavic. Ana pravi, da je bilo delo v začetku izredno težavno, kajti uvajanje na zapletenost telefonskih številk strojne industrije je bilo vse prej kot zabavno. Kako ocenujete vaše delo? Kot vsako delo ima tudi najino dobre in slabe strani. Delovni dan je odvisen predvsem od zvez in do osme ure zjutraj je še kar v redu, ko pa pričnejo z delom še ob- čine, pošte, trgovine in druge delovne organizacije, pa v centralki nastane pravcati cirkus. Kopa sta pred kratkim pričeli obratovati telefonski centrali na Polzeli in v Žalcu, sva imeli v začetku nekaj preglavic z novimi telefonskimi številkami, vendar nama to sedaj ne povzroča več težav, obenem pa nama je sedaj s priključitvijo teh central delo v mnogočem olajšano. Kaj vaju je vodilo, da sta se odločali za poklic telefonistke? Po končani osemletki nisva imeli mnogo možnosti saj naju v marsičem omejuje slabovidnost, ki pa pri poklicu, kot je najin, ne predstavlja nepremostljive ovire, in tako sva kar zadovoljni, da lahko opravljava ■ delo-enakovredno ostalim, kajti najino mnenje je, da je treba katerokoli delo opravljati z veliko mero prizadevanja, ne glede na to, kakšno je Ali naleti- te kdaj tudi na nepravilen odnos drugih do vašega dela? Tudi to se zgodi. Ljudem ne gre vedno vse po načrtu in če povrh vsega še ne dobijo zveze, takoj, ko pokličejo, iztresejo svojo jezo kar nanje ker sta najbolj priroki. Sicer pa se s Sipovci kar v redu razumeva, saj jima vedno radi pomagava in ustreževa, če bi radi kam telefonirali in če potrebujejo najino pomoč. Ko pa smo ju povprašali, kaj si želita v bodoče, so bile njune želje dokaj skromne. Samo žaluzijo bi bilo dobro napraviti na okno centrale, da naju poleti pri delu ne bi motilo sonce. Obenem pa si želiva, da bi bili tudi v bodoče z najinim delom v Sip-u tako zadovoljni kot so sedaj, k čemer bodo prav gotovo pripomogle dobre zveze. Pa brez narekovajev seveda. BRANKO KOBAL Če se smejiš, gre laže Da Zdenka Markovič nikoli ni popolnoma zadovoljna s svojim delom, rada bi naredila več in bolje, bo kar držalo. Le da moja tokratna sogovornica počne toliko stvari, da bi sama kar težko določila vrstni red pogovora. Zdenka pa me je kar sama rešila začetne zadrege in takoj spregovorila o svojem velikem veselju, glasbi. Del le-tega se ji uresničuje že z zaposlitvijo na osnovni šoli Peter Šprajnc-Jur, kjer poučuje glasbeno vzgojo mlade nadobudneže. Še več zadovoljstva in veselja pa ji je vodenje mladinskega pevskega zbora na šoli in dekliškega zbora žalske Svobode. Zdenki kot učiteljici tudi družbenopolitično delo ni deveta briga, saj je sekretar osnovne organizacije komunistov na šoli. Že osmo leto se piše, od kar je začela z delovno zagnanostjo poučevati glasbeni pouk. Leta so ji prinesla izkušnje, ki so potrebne za tovrstno vzgojo. Kot mi je povedala Zdenka: »Prvo leto sem bila zelo popustljiva. Vse sem gradila na prijateljskih odnosih in mislila sem, da bom s tem dosegla večjo prizadevnost otrok. Pa sem se zmotila. V tej starosti učenci še niso sposobni doumeti, kdaj gre zares. Več mi pomeni, da imam dober učni uspeh, red in disciplino, kot pa da sem, na primer, najbolj priljubljen učitelj na šoli« O glasbi je spregovorila tako, da jo je kar veselje poslušati. Nevsiljivo, prav nič učiteljsko. Takole je nadaljevala: »Petje še ni glasbena vzgoja. Učenci morajo poznati nekaj domačih in tujih skladateljev. Navadila pa sem jih, da v razredu čimveč prepevajo. »Domače, narodne pesmi«. In čez nekaj časa je dodala: »O moderni glasbi se bolj malo. pogovarjamo. Učenci sami ugotavljajo, kako kratko življenjsko dobo ima večina sodobnih skladb.« Šele o vodenju obeh zborov se je Zdenka prav razgovorila. Še posebej je ponosna na uspeh ^ladinskega pevskega zbora, ki je lani na zveznem tekmovanju v Celju dobil bronasto odličje. Le za las jim je ušlo srebrno. »Samo točka nam je manjkala,« je skoraj razočarano rekla, »tako zadovoljstvo nikoli ni popolno.« Zdenka pa se zaveda, da ta uspeh ni prišel kar čez noč. Ona in pa pevci so se zanj zelo prizadevali. »Pri vsem tem učenci nimajo kakršnekoli posebne nagrade. Na takšnih tekmovanjih se srečujejo zbori, ki imajo različne pogoje dela. Nekateri imajo resnično najboljše pevce tudi v občini, priznane svetovalce, da o gmotnem položaju sploh ne govorim. Pri našem zboru pa sem vse, kolikor sem naredila, naredila sama,« je pribila Zdenka. Z zborom je vsako leto treba začeti znova. Generacija pevcev se zamenja in v vsaki ni enako dobrih pevcev. Najmanj pet mesecev trdega dela je potrebno, da zbor zazveni, kot pravi Zdenka. Pravi zvok lahko izvabi šele v februarju ali marcu, takrat ko mine že polovica šolskega leta. Na vprašanje, kaj pričakuje od letošnjega zbora je rekla: »Ne vem še, če se bomo udeležili republiškega izbora mladinskih pevskih zborov. Kadar dobro premislim, niti nimam prave volje do tovrstnih tekmovanj. Prav zaradi različnih pogojev, v katerih delujejo ti zbori.« Z novim dekliškim pevskim zborom je Zdenka zaorala ledino pred enim letom. Veliko truda vlaga v to delo in ni ji žal, da se vozi na vaje iz Prebolda, kjer je tudi doma. »Veste, vsak bi moral imeti poleg služb? vsaj še kaj. Meni sta to glasba in zbor. Ne bi se vpra- šala, tudi če bi bile vaje dva večera. Bolj kot problem s časom pa jo jezi, da je zbor po enem letu nekoliko zaspal. »Dekleta končujejo srednjo šolo in ne vem, kako bo. V enem letu se ni dalo napraviti veliko. Požele pa smo ugodne ocene na občinski reviji. Zdenka pa je še dodala: Predvsem pa je žalostno, da v tako velikem kraju kot je Žalec ni mogoče dobiti dvajset deklet. Ni pravega interesa « Marjana Matijec-Natek Škafarjeva kmetija nad Gotovljami S Škafarjeve kmetije je lep razgled na Savinjsko dolino. Iz Goto-velj je do nje po hribu speljana makadamska cesta, ob njej so njive in travniki, za domačijo pa še nekaj hoste. Lepa lokacija, prednost pa je tudi v tem, da je vsa zemlja arondirana. Skozi dimnik pritlične hiše se je sukljal dim, znak, da je gospodinja, h kateri smo se namenili, doma. Drobna, a živahna ženica nas je čakala že na pragu in nas brž povabila v toplo kuhinjo ter posadila za mizo. Ko je živel še njen oče in so še bile doma vse tri hčerke, je bila Škafarjeva kmetija ena najbolj imovitih v okolici. Poleg polja, na katerih je rasel tudi hmelj, so imeli vinograd in nasploh je bilo več zemlje pri hiši. Po očetovi smrti je Marija ostala sama na kmetiji, ki ima še vedno osem hektarjev obdelovalne zemlje, v hlevu pa 10 goved, nekaj prašičev in kokoši, preveč za 50-letno gospodinjo. Mleko v glavnem odnesejo sosedje, ob letu pa proda iz hleva še po nekaj pitancev, vsega skupaj 2500 kilogramov. Za davke in življenje pridela dovolj in vse kaže, da se je kar sprijaznila s samoto. Od pomladi do jeseni ji pri delu pomagajo bližnji sorodniki, sedaj pozimi pa kar sama poopravi pri živini. Nima televizijskega sprejemnika, le radijskega, in v hišo prihaja časnik, dovolj, da zve, kaj se godi po svetu. Za živino pridela vso krmo doma, največ sena in nekaj koruze za priboljšek. Kruh peče kar sama, ker pravi, da je domač bolj okusen. Ko gospodinja opravi pri živini, se zapre v hišo in še v kuhinji poprime za kakšno delo. Pred spanjem prisluhne novicam in prebere časnik in tako ji teče življenje brez večjih tegob. Ker se ni poročila, ni otrok pri hiši, pa tudi ne naslednika, ki bi prevzel vajeti kmetije, ko bo gospodinja opešala. Šicer pa si je leta za pokojnino dokupila in tako bo s te strani na starost preskrbljena. Življenje ni praznik, je delaven dan Pogovor z Rakovo mamo Olgo iz Gotovelj je pravi užitek. Stara je 72 let, a leta skrbno skriva. In njen spomin je pravi studenček. Nič čudnega, saj izhaja iz trdne žolnirjeve družine v Zalogu. Sogovorniku v njeni družbi ni dolg čas, saj je njen besedni zaklad humorno bogat. Zna biti srčno dobra, pa tudi ostro kritična. Prepira s sosedi pa ne pozna. »Ker se Janezek nauči, to Janez zna. Imela sem čudovit rodni dom in dobre starše. Oče je bil strog, mati bolj mila. Bilo nas je osem otrok, zdaj smo samo še trije. Oče in mati sta nas naučila ljubiti in spoštovati delo na kmetj-ji. Vse po pregovoru: Življenje ni praznik, je delaven dan in rana ura, zlata ura. Rada sem zgodaj vstajala in hitro prijela za delo. Tudi v šoli sem se pridno učila! Doma smo veliko brali, oče in mati sta nenehno poudarjala: več znaš, več veljaš. ■ Že kot otrok sem bila vesele narave, pa kaj ne bi bila, pri nas je bilo veselje doma. Že v osnovni šoli sem rada igrala in pela, oboje me je nato spremljalo skozi življenje. Naj je bilo čez dan na kmetiji še toliko dela, zvečer sem tekla na vaje. Odigrala sem precej zahtevnih vlog, v pevskem zboru pa sem prepevala blizu petdeset let. Uspešno' gem opravila tudi kuhar- ski in šiviljski tečaj. Kot zdravo in krepko kmečko dekle sem kljub trdemu delu imela lepo mladost.« Kljub obilici snubcev ji je življenje za zakonskega druga namenilo Rakovega Ivana, kmečkega sina iz Gotovelj, kateremu je povila štiri otroke. »Med vojno sva se z možem kar dobro držala. Mož je sodeloval menda že kar od začetka, bil je zaprt, ni dosti manjkalo, pa bi , ga bil.i üstrejili. Nekaj smo po švo- Ena sestra živi v Gotovljah, druga pa v Ljubljani. Večkrat pridejo in napolnijo hišo. Zato Marija veliko ne premišljuje, kdo bo naslednik, ko bo napočil čas. Z zadrugo in kmetijskimi pospeševalci ima dobre stike, pitance proda preko zadruge, tam pa dobi mineralna gnojila in vse ostalo, kar potrebuje na kmetiji. Poleg hlevskega gnoja letno potrosi na njive in travnike še po tri tone mineralnega gnojila. Drago je, a je zemlji potrebno, da obrodi. Zaradi bližnje hoste pogosto prihaja srnjad in ji oskubi nekaj pridelka. Sicer pa je pri hiši mir in tega si gospodinja Marija tudi najbolj želi. L. Trstenjak je prispevala tudi jaz, ko sem sredi noči vzela kruh iz peči in ga dala našemu borcu. Tudi brat Stanko je bil partizan. Kaj hočemo, mnogih ni več, ostali so le še spomini. Rada bi pozabila, pa ne morem .. .« Na oči ji leže žalost, ko se spomne na dolgoletno bolezen, na nenadno smrt hčerke Ide in zeta Staneta, na smrt moža Ivana. »Srečna sem, ko prideta hčeri Majda in Marjana z zeti in me objamejo vnuki, ko čutim, da sta sin Ivi in snaha Danica dobra z menoj, pa tudi vnuka Damjan in Marko sta moja zvesta spremljevalca. Rada hodim na izlete, sem med ljudmi, če le morem grem na prireditev, na proslavo, se poveselim ob dnevu žena, ko se srečam z vrstnicami. Kljub letom zapojemo in zaplešemo, se spominjamo let, ko smo od zdravja kar kipele, ko smo složno ponavljale: »Življenje ni praznik, je delaven dan!« Drago Kumer V HOTELU ODPRLI GOLDING CLUB S Drireditvijo Miss topless v prvi polovici februarja so v žalskem hotelu odprli ie Golding club, ki so ga preuredili iz bivšega kluba za mlade. Tako so popestrili svojo ponudbo in poskrbeli za zabavo ne več rosno mladih občanov. Le-ti si bodo v novem lokalu občasno ogledali tudi program, na voljo pa jim bodo še mešane pijače in razni kuharski koktaili. Gostje lahko v novem Golding dubu poslušajo bolju umirjeno glasbo. Odprtje zabavišča v Žalcu je ena od prvih akcij novega direktorja hotela, Stanislava Gržine, in kot obljublja, v hotelu skozi vse leto ne bo manjkalo prireditev, ki bodo privabljale tudi domače goste. Kot pravi Stane Gržina, bo pridobitev gostov ena od najpomembnejših prizadevanj. Le tako se bo izguba hotela lahko zmanjšala, lansko poslovno leto je znašala še kar šestdeset milijonov dinarjev. V hotelu Golding Rubin se bo izboljšala kakovost uslug, ki naj bi ustrezala kategoriji hotela. Velik problem je še vedno vse prevečkrat prazna hotelska restavracija. Le-ta naj bi se napolnila, kot proavi novi vodja, z dobro postrežbo in glasbo. Predvsem pa: »Privabili bomo goste z raznimi prireditvami, srečanji in tekmovanji, ki bodo privabila ljudi iz Žalca in pa okolice. Hkrati s prireditvijo se bodo ljudje seznanili z našo gostinsko ponudbo in takrat jih ne bomo razočarali. Kajti: svetovanje prijateljev in znancev je vsaj tako pomembna reklama kot tista Stanislav Gržina preko javnih občil,« je povedal Stanislav Gržina. Poleg teh prizadevanj pa so v hotelu začeli urejati še notranjo organizacijo in med drugim poostrili kontrolo poslovanja. Nedvomno bo novi direktor v svojih prizadevanjih tudi uspel. Izkušenj mu ne manjka, saj si jih je nabiral tudi v ljubljanskih restavracijah in pa v gostišču Slovan na Vranskem. Tam je organiziral večere lovskih jedi, ribjih jedi in med drugim žabarijo. Tako so tamkajšnjo restavracijo napolnili gostje, ki se tam niso ustavili naključno. Čeprav, kot pravi Gržina, na Vranskem še večino prometa ustvarjajo potniki avtobusov. Za dobro delo je treba imati tudi ustrezne delavce in dodal: »Delovna zavest na Vranskem je na visoki ravni in pri vsem, kar smo na novo uvajali, so delavci pridno pomagali.« Kako bo v Žal- Joža Zagoščak cu? »Predvsem bi morali za boljše delo ustrezneje nagraditi natakarje in kuharje. Potem bi bolj upravičeno zahtevali od njih prijaznost in dobro postrežbo,« meni Stanislav Gržina. s Joža Zagoščak, natakarica v Golding clubu: Zaenkrat se z obiskom gostov v Golding clubu ne moremo pohvaliti. Za vse pa, ki bodo prišli, mislim, da jih ne bomo razočarali. Poleg dobre glasbe so gostom na voljo drobni prigrizki, deloma jih dobijo že s konzumacijo. Postrežemo še s kanapeji, kuharskimi koktaili in mešanimi pijačami. Predvsem pa je vredno poskusiti kuharski koktail s škampi ali z artičokami. Marjana Matijec-Natek Foto: L. Korber Ko znanje zaorje ledino V začetku februarja je občinska konferenca ZSMS Žalec Kmetijska zadruga Savinjska dolina v Trnavi organizirala občinsko tekmovanje MLADI IN KMETIJSTVO, na katerem so se pomerile ekipe mladih zadružnikov iz Petrovč, Braslovč, Polzele, Trnave, Griž, Vranskega in Tabora. Kviz je bil od vsega začetka zanimiv, vendar so se kljub hladni dvorani v Trnavi tekmovalci dodobra ogreli, in ob vprašanjih, ki so odločala o prvih mestih, so tudi navijači vse bolj bodrili svoje ekipe in vsak uspešen odgovor nagradili s ploskanjem. Najzadovolj-nejši pa so bili vsekakor navijači ekipe iz Tabora, saj ni bilo dvoma, da so se Milan Pustoslemšek, Renata Križnik in Matej Lesjak na kviz temeljito pripravili in tako os- vojili tudi največ točk, 31, drugo mesto so zasedli člani ekipe aktiva mladih zadružnikov iz Petrovč s 26. točkami, in poudariti velja, da so bili vi do zadnjega vprašanja najnevarnejši tekmeci prvo-uvrščenih iz Tabora. Uspešni so bili tudi Polzelani z 22 točkami, sledili pa so jim Braslovče 21, Trnava 17, Griže 14 in Vransko 12 točk. B. Kobal Z varčevanjem do cenejše toplote Staremu pregovoru o zimi in gosposki tudi tokrat ne gre oporekati. Rek velja tako za gosposko kot za zimo, ki nas je pred kratkim presenetila s kar malce neobičajno debelo snežno odejo in nam s tem še povečala skrbi, kaj deti v peč, da bo v stanovnaju topleje. Vendar ni povsod tako. Ni tako malo tistih, ki se zjutraj zbudijo na toplem, ne da bi zato morali prej po mrazu v klet po premog in drva. Zanje skrbi mož, ki ga v Žalcu dobro poznamo. To je ALFONZ PŠENIČ, ki ga večinoma kličejo kar Fonzi, kurjač v komunalni kurilnici na olje v Žalcu. Obiskali smo ga na njegovem delovnem mestu, zato je naš pogovor tekel med brnenjem črpalk in grelci na kotlih. Fonzi pride vsak dan ob štirih zjutraj v kurilnico, v kateri se njegovo delo v marsičem razlikuje od dela kurjača, ki kuri na premog. Tu so lopato in rokavice zamenjala stikala, med katerimi se Fonz počuti kot doma. Vse je dobro, pravi, le če je kurilnega olja dovolj. Tega pa skoraj nikoli ni, in venomer, smo v skrbeh da ga bo zmanjkalo prej, kot bo nabavljeno drugo. Vprašali smo ga, kako so s temperaturo v stanovanjih zadovoljni porabniki toplotne energije na področju, za katerega skrbi in pravi, da je po njegovem zavest stanovalcev na precej nizki ravni, kar zadeva varčevanje z gorivom. »Z drugačnim odnosom do toplotnega ogrevanja naših strank bi se dalo marsikaj spremeniti in prihraniti precej goriva, a je ljudem težko dopovedati, da je mnogo varčneje, če takrat, ko je stanovanje ogreto na primerno temperaturo, privijejo ventil na radiatorju, kot pa da odprejo okno. V teh letih, odkar kurim, se mi je že večkrat pripetilo, da sem šel po poti med bloki in ni bilo malo gospodinj, ki so hitele zapirat okna, ko so me videle,« se je jezil Fonzi in dodal: Ljudje pa se ven-drle zavedajo, da moje delo ni tako preprosto, kot se na prvi pogled zdi, temvep odvisno od mnogo dejavnikov, ki vplivajo na ogrevanje. Z gorivom moramo delati karseda varčno in zato ljudje ob spremenjenih temperaturnih razmerah marsikdaj napačno presodijo, zakaj je temperatura v radiatorjih kakšno stopinjo višja od običajne, vendar je takšno stanje posledica varčevanja z gorivom in ne nespametno razmetavanje, zakaj bolje je obdržati v radiatorjih najnižjo delovno temperaturo, kot pa ohladiti kotle in jih potem ponovno segrevati. In v takšnih dneh bi lahko stanovalci z razumnim ravnanjem prihranili marsikateri strošek. Kako pa je letos s poravnavo mesečnih akontacij za ogrevanje, pa smo pred dnevi povprašali direktorja komunale tovariša Vilija Korenta, ki nam je povedal, da je položaj bistveno boljši kot prejšnja leta. Branko Kobal ' Na obisku v otroškem vrtcu Čas, ki v njem živimo, nas vse bolj utesnjuje in marsikdaj nimamo časa niti sami zase, zato smo takrat, ko se znajdemo pred odločitvijo, kam s svojim malčkom, pogosto v dilemi, kajti vsi starši si želijo, da bi v času, ko so v službi, na njihove otroke pazilo budno oko in jih varovala nežna roka. Zato se starši večinoma odločajo za varstvo otrok v otroških vrtcih, kjer zanje skrbijo vzgojiteljice in varuhinje, ki se s svojim delom trudijo, da bi bili začetni koraki v kolesje življenja karseda prilagojeni starosti in sposobnosti otrok, ki so jim zaupani v varstvo O delu in življenju v otroškem vrtcu smo se pogovarjali z vzgojiteljico NUŠO ŠRIBAR, iz preboldskega vrtca, ki je povedala, da je delo z otroki pestro, zanimivo in večji del prepleteno z igro, le da to ni stihijsko igranje, temveč usmerjeno vzgojno delo, in da mora vzgojiteljica, ki res hoče vestno opravljati svoje delo, poleg ljubezni do otrok občutiti še veliko mero odgovornosti in požrtvovalnosti, predvsem pa razumevanja do otrok, saj se tako lahko popolnoma posveti svojemu delu in ga opravlja, v nasprotnem primeru pa je bolje, da si poišče drugo zaposlitev, kajti človek, ki teh lastnosti nima, lahko pri takš- nem delu napravi več škode kot koristi. Starši so eden najpomembnejših dejavnikov v vzgoji otrok in vedno medsebojno sodelovanje obrodi sadove. Če tega sodelovanja ne bi bilo, bi za uspehe, ki jih skupaj dosegamo, porabili mnogo več časa in truda. Starši varovancev poznajo naše delo, s katerim jih obširno seznanimo v samem začetku leta na prvem roditeljskem sestanku. Starši so večinoma zadovoljni, konflikti se pojavijo v primerih, ko se otrok prehladi, dasiravno je v takih slučajih kriva neprimerna obleka ali obutev, v kateri starši otroka pripeljejo v vrtec. Rado se tudi zgodi, da starši slišijo od otrok kakšno neprimerno besedo in potem je ogenj v strehi, češ, to se je naučil v vrtcu. Vendar v vrtcu posebno pazimo na pravilno izražanje in govorico otrok, a se kljub temu kdaj zgodi, da pride med otroki do neprimernega izražanja. Če slišimo takšen način izražanja, jim na njim dostopen in razumljiv način pojasnimo, da te besede v vrtec ne sodijo, zavedamo pa se, da gre v teh primerih za posnemanje odraslih. In ne samo tu, vedno so naši zavezniki pri ustvarjanju vezi med otroki in vzgojitelji prijazna beseda, sproščen pogovor ter medsebojno zaupanje in vem, da ni nihče bolj srečen pri svojem delu z otroki kot tisti, ki si zna odpreti vrata v njihov svet ter se zna vživeti v njihovo otroškost in jo razume. Nuša nam je še marsikaj povedala o svojem poklicu, med drugim tudi to, da bi se, če bi se spet morala odločati za poklic, še enkrat izbrala delo vzgojiteljice. Branko Kobal Leta več vedo kot knjige Krepko je že zakoračila v dvaindevetdeseto leto Terezija Grobler z Migojnic pri Grižah. Devet križev na okroglo pa je še ni toliko obremenilo, da ne bi mogla plesti, šivati, brati in postoriti še veliko drobnih opravil po hiši. Približno takšna je bila vsebina prijaznega pisemca, ki smo ga dobili v naše uredništvo. O tem pa bi se bilo vredno prepričati, smo rekli, zato sva z našim fotoreporterjem vzela pot pod noge. Odprla nama je drobna ženica s snežno belimi lasmi. Vzravnano se je postavila pri vratih. Ta že ne bo »taprava«, sem potiho mislila, ko sem spraševala po Tereziji. Prijetno sem bila presenečena, ko je povedala, da sva se oglasila na pravem naslovu. Terezija namreč kaže najmanj dve desetletji manj, kot jih ima v resnici. Za devetdesetletnico se premika še malodane gibčno po hiši hčere Adice, kjer preživlja jesen življe- nja. Tisto dopoldne je Terezija likala in krpala perilo. »Danes likam že od osme ure. Tole pa moram takoj pošiti, sicer bo ostalo,« je hitela razlagati Terezija in dodala, da ji sicer ne bi bilo treba, saj ima hčerko. Čas pa le hitreje mine, če kaj počne. Kaj se ji je najbolj vtisnilo v spomin v njenih številnih letih življenja, kaj vse je počela, je bilo moje prvo vprašanje. Počasi sva poskušali zložiti njeno življenjsko zgodbo. Toda ni nama šlo najbolje od rok. Kot da so se letnice izbrisale iz spomina. Obstajajo le dogodki in za Terezijin spomin navsezadnje ni tako pomembno, kateri je bil prej, kateri kasneje. Pomembno je, da je Terezija pri dobrih enaindevetdesetih letih še vedno čila. Hišnega vogala se Terezija nikoli ni držala za vsako ceno. Rodila se je v Rožni dolini na Koroškem, v takratni avstroogrski monarhiji. Nič posebnega se ne spomni iz otroških dni. Poročila se je v Trstu z možem, ki je bil žandar sta potem živela še v Mariboru, Celju in Petrovčah. Na svet so prihajali otroci, kar štirje so bili. Zopet se pojavi sivina. Kot da so se kamenčki mozaika nagajivo poskrili. Tako do druge svetovne vojne. Dva njena otroka sta bila v partizanih, sin in hči, hčer je ubila vojna. Terezijo sem rajši nehala utrujati z njeno življenjsko zgodbo. Pogovor je postal tudi bolj sproščen, ko je nanesel na leta, ki še niso tako oddaljena. Gube na obrazu so se ji kar nekoliko zgladile, ko je pripovedovala, kaj vse počne. Pozimi se najraje zadržuje v hiši. Krajša si jih s spretnostimi, ki jih ne obvladajo veliko mlajše. Šiva in plete, rada pa vzame v roke tudi kakšno knjigo. »Šivankino uho še najdem, je pripovedovala in hitro dodala: »Če je kdo blizu, ga pokličem na pomoč. Na »mašino« laže šivam. Kakšen predpasnik še naredim, večjih stvari pa se ne lotim več. Za druge sem šivala še pred leti. Pokojnina je bila majhna in mi je vsak dinar prišel prav. Dokler bom lahko še sama sebe »rihta-la«, nikomur ne bom v napoto.« Čeprav naj bi leta vedela več od knjige in časopisov, se le-tem Terezija še ni odrekla. Rada se oglasi tudi v griški knjižnici, da ji dajo kakšno knjigo na posodo. Malo za šalo, malo zares je rekla: »Berem tudi »doktor« romane in tiste zgodbe so mi kar všeč,« se je nasmehnila. Našega časopisa, Savinjskega občana, ne izpusti. Vsega ne prebere, je škoda časa, pravi. Najraje pa ima novice in zapise o ljudeh, ki jih pozna. Oči in prsti Tereziji dobro služijo. Le z ušesi se ne more prav pohvaliti. »Operirana sem bila in od takrat bolj slabo slišim. Kupili so mi tisti aparat, pa se ga ne morem navaditi,« je govorila. Takšni so njeni zimski dnevi. Na pomlad pa se bo zopet odpravila malo naokoli. Še v Žalec gre rada. V eno smer se pelje s hčerko ali z avtobusom, na drugo pa gre peš. V Žalcu se nabere kar precej opravkov, nečakinjo mora obiskati, na pokopališče, in malo pogledati po trgovinah ... Marjana Matijec-Natek V 97 letu starosti se je za vedno poslovil od nas Ciril Krajnc iz Zabukovice, vztrajen in zvest borec za delavske pravice in udeleženec NOB od leta 1941. Njegovo ustvarjajno delo se je začelo že leta 1918, ko se je zaposlil v rudniku Zabukovica, v katerem je delal polnih 42 let. Krajnčeva družina je bila vključena v delavsko gibanje, protifašistične akcije, že leta 1941 pa so bili politično opredeljeni in pripravljeni za sodelovanje v osvobodilnem boju. Njihova hiša je bila zanesljiva, v njej so se shajali vodilni funkcionarji KP in NOV, med njimi Franc Rozman-Stane, Miloš Zidanšek, Dušan Krajger, Anton Pečnik, v njej pa je bila tudi prva javka. Aktivnost v NOB pa ni ostala prikrita sovražniku in tako je bil Ciril 8 januarja 1942 aretiran in odpeljan v celjske zapore. Kljub hudem mučenju ni ničesar izdal. Po vrnitvi iz zapora se je ponovno vključil v NOB, novembra 1942 pa je sieaiia aruga aretacija. Po spopadu partizanov z Nemci v njihovi hiši je moral Ciril v Stari pisker, od tod v mariborske zapore, nazadnje pa še v zloglasno taborišče Dachau. Po srečnem naključju je Ciril preživel vojne grozote, vsa družina pa se je aktivno vključila v obnovo porušene domovine. Ciril pa je bil poleg borca za delavske pravice in osvoboditev domovine tudi pravi delovni tovariš. Rudarji, predvsem mlajši, so v Cirilu imeli vzornika in človeka, ki so mu zaupali. Prav na njegovo pobudo so mnogi odšli v NOB. Po osvoboditvi se je Ciril vrnil v zabukovško jamo in sodelavce spodbujal k izgradnji lepše prihodnosti. Ciril-rudar in borec — nam bo ostal v trajnem spominu. Rado Cilenšek Tabor Izglasovali samoprispevek V krajevni skupnosti Tabor so se v prvi polovici februarja odločili za krajevni samoprispevek. S tako zbranim denarjem bodo v naslednjih petih letih zgradili mrliško vežico, uredili ceste, kanalizacijo v Taboru, Lokah, Pondorju in Ojstriški vasi, adaptirali dom Partizana in napeljali nekaj novih telefonskih priključkov. Krajani Tabora so se s sedeminšestdesetimi odstotki odločili za napredek kraja, in so se kljub slabemu Prvo februarsko soboto so imeli griški upokojenci svojo letno konferenco. Društvo upokojencev Zabukovica šteje 442 članov, letne konference pa se jih je udeležilo kar dvesto. Kljub temu da so njihove pokojnine zelo nizke, pa so za bolnišnico v Celju zbrali 348.700 dinarjev ali malo manj kot 1000 dinarjev na člana, ob tem pa je društvo prispevalo še dodatnih 50.000 din. Člani so lepo uredili svoj dom, v katerem nudijo gostoljubje tudi Dramska skupina DPD Svobode na Polzeli se je sredi tega meseca prvič predstavila s pevoigro Jcsipa Ogrinca-Beline Kje je meja. Po besedah režiserja Jaka Jar-šiča so to delo izbrali iz klasične Zapisnik, da bi pripovedoval? Ne, to je pripoved 2013 rednih članov invalidov in 1234 podpornih članov. Številna družina za srednje veliko občino. Skupaj 3247 članov. Ob tolikšnem številu se človek skoraj zgrozi, saj marsikdo, ki je zdrav, skoraj ne razmišlja, da je v njegovi okolici toliko invalidov. Res pa je, da je zelo veliko podpornih članov, ki po svoji srčnosti prispevajo v društveno blagajno te velike družine invalidov, ki vzorno in humano posluje. Najvišji organ je skupščina društva, glavna gonilna sila pa je sedemčlanski izvršni odbor, poleg katerega deluje še vrsta odborov: samoupravne kontrole, disciplinsko sodišče, komisija za šport in rekreacijo, za oddih in izlete, za socialna vprašanja in komisija za podeljevanje priznanj. Imajo pa tudi komisijo za ljudsko obrambo in samozaščito. Kaže, da samouprava dobro deluje. Besede in sklepi so stvar- Pri pregledu aktivnosti po posameznih OO ZSMS smo na Občinski konferenci ZSMS ugotovili, da je bila OO ZSMS Ložnica v letu 1985 med manj aktivnimi. Lani mladi na Ložnici z redkimi izjemami niso sodelovali niti pri gradnji gasilskega doma, v katerem je tudi zanje previden ustrezen prostor. Prav zaradi tega smo z Občinske konference ZSMS večkrat poskušali aktivirati OO ZSMS Ložnica. Vedno se je zataknilo pri predsednici OO ZSMS Anji Krajnc, ki ni kazala prave volje za delo. Na srečo pa je na Ložnici veliko mladih, ki se zavedajo, da je potrebna delavnost, delovna disciplina, ’odgovorno opravljanje vremenu referenduma udeležili kar devetdesetodstotno. Predsednica krajevne konference SZDL Martina Krajnc je povedala: »Tako visok odstotek udeležbe na referendumu nam veliko pomeni. Mislim pa, da je bil že program tako pripravljen, da so ljudje v njem videli svoje interese. Dokazali so, da jim ni vseeno, ali ostalim društvom. Med drugim odstopijo dom v Fiesi vsako leto osnovni šoli Griže, ki v njem pripravi poletno šolo v naravi. Društvo je znano tudi po tem, da organizira različne prireditve za svoje člane, ki so tesno povezani s krajem, v katerem živijo. Marsikdo je prepričan, da bodo prav upokojenci med prvimi, ki bodo glasovali za samoprispevek v kraju, saj so prav oni tisti, ki razumejo skupno zbiranje sredstev za rešitev krajevnih problemov. slovenske dramatike ter tako prisluhnili željam občinstva. V spevoigri nastopajo Franci Uratnik, Vlasta Pšakar, Dora Gračner, Igor Pungartnik in Stane Romih ter godci Stanko Novak, na dejanja. Tako so v letu 1985 pridno planinarili, šahirali, plavali, streljali, ribarili, kegljali, balinali, igrali namizni tenis, se udeleževali pohodov in izletov k raznim obeležjem. V preteklem letu so praznovali tudi petnajstletnico obstoja društva, ki so jo še posebej svečano obeležili. Sredstva, ki jih prispeva Zveza društev invalidov Slovenije, ne zadoščajo za redno dejavnost, zato se poslužujejo raznih oblik za pridobitev dodatnih sredstev. Prirejajo razna tekmovanja, srečolove, zbirajo stara oblačila, obutev, oglase in še bi lahko naštevali, zelo veliko pa prispevajo v društveno blagajno tudi občani, precej je tistih, ki poverjenikom društva nikoli ne odklonijo svojega prispevka. Člani plačujejo minimalno članarino, precej višja pa je članarina izrednih članov, saj le na tak način lahko namenijo del sredstev za usposabljanje invalidov, za razreševanje njihovih sta- vseh nalog in da mladi nimajo le pravic, ampak tudi prenekatere dolžnosti, iz katerih izhajajo pravice. Prav zato so se mladi na Ložnici 31. 01. 1986 sestali na volilno-programski konferenci. Izvolili so novo vodstvo in sprejeli okvirni program dela za prihodnje leto. Prva naloga, ki so si jo zadali, je priprava proslave za 8. marec. Pomoč pri organizaciji so ponudili tudi gasilci. Za predsednico OO ZSMS Ložnica je bila izvoljena Breda Bračko, za člane predsedstva pa mladinci, ki imajo dovolj dobre volje za delo v OO ZSMS Ložnica. J. Kos’ Tabor napreduje ali ne. Nas pa tako dobro izglasovan samoprispevek obvezuje, da bomo program, ki smo si ga zastavili, tudi uresničili. Poleg vseh ostalih bo nedvomno velika pridobitev prenova doma Partizana v dom krajanov in tako bodo dobila svoje prostore društva, ki so v naši krajevni skupnosti zeio aktivna. V prenovljenem domu bodo dobili telovadnico tudi taborski šolarji.« -mn Na letni konferenci je predstavnik Občinskega sindikalnega sveta čestital navzočim za 60 let razvitja prvega proletarskega prapora. Letos ne bodo pozabljene tudi žrtve velike rudniške katastrofe, ki je bila 12. avgusta 1946 v rudniku Zabukovica. Odbor za vsakoletno srečanje upokojenih rudarjev se že intenzivno pripravlja, da bodo tudi letos proslavili te dogodke in dostojno počastili rudarje, ki so padli za domovino. -fj Miran Strah, Matjaž Jeršič, Franci Ožir; od zunanjih pa pomagata Saša Kump scena in Marjan Belina. Za luč in efekte skrbi Izidor Kuhar, šepetalka pa je Tanja Cunk. T. TAVČAR novanjskih vprašanj, za denarne podpore, izobraževanje. Lani je kar 223 invalidov prejelo denarno pomoč. Precej so jih obiskali, predvsem nepomične, z darilnimi boni. Čeprav jim pri delu pomagata tudi republiški RK in občinski odbor RK, pa slehernemu invalidu v občini le ne morejo nuditi potrebne pomoči, saj je draginja iz dneva v dan večja, društvena blagajna pa je vse prehitro prazna. Društvo invalidov v naši občini, njegov izvršni odbor in vrsta poverjenikov, se torej v svojem humanem delovanju srečujejo z vrsto težav, ki pa jih prav zaradi srčne skrbi do tistih, ki so v življenju prikrajšani za najdragocenejše, to je zdravje, iz leta v leto nekako premagujejo z zavestjo, da na vsaka vrata le ne potrkajo zaman in da srčna kultura v vsakdanjem pehanju za dobrinami le še ni povsem izumrla. Drago Kumer Povabilo na prijeten večer 23. februarja ob 16. uri bo dramska skupina kulturnega društva VELIKA PIREŠICA v prenovljenem gasilskem domu v Veliki Pirešici uprizorila premiero V. Levstika KA-STELKA—GADJE GNEZDO v režiji Jožice Ocvirk iz Žalca. To bo prva predstava v prenovljenem gasilskem domu in tretja, odkar deluje kulturno društvo Velika Pire-šica. Branko Kobal Braslovčani gostovali v Šmihelu V začetku meseca je dramska skupina Prosvetnega društva Braslovče, ki jo vodi Anica Brišnik, gostovala v Šmihelu na avstrijskem Koroškem s komedijo Babilon ali zmešnjava nad zmešnjavo. Društvi iz teh dveh krajev imata kulturne in prijateljske stike že osem let. O tem zadnjem srečanju nam je predsednik Kulturno prosvetnega društva Šmihel, Karel Gril povedal: »Naše sodelovanje, ki se je pričelo pred osmimi leti, se od srečanja do srečanja poglablja in prerašča v pravo prijateljstvo. Nazadnje smo bili v Braslovčah nekaj dni pred koncem leta, ko so naši lutkarji na braslovški šoli gostovali z igrico Leteča žaba. Tudi letos bomo prišli v Braslovče, toda sedaj je še prezgodaj, da bi lahko povedal, kaj vam bomo predstavili.« Anica Brišnik, ki je pobudnica tega sodelovanja in režiserka že mnogih del, pa pravi: »V Šmihelu gostujemo zelo radi, vsakič smo prisrčno sprejeti. Mi skušamo to gosto: ljubje vračati, saj nam ne gre le za formalnost obiskov, temveč je posredi golobko prijateljstvo. Veseli nas, da je tudi pri zadnjem našem gostovanju bila dvorana polna.« T. TAVČAR Razvejana dejavnost Na letni konferenci so člani Prosvetnega društva Svoboda Polzela pregledali delo in si zastavili obširen program za letos. Poročilo o delu je podal predsednik Stanko Novak in poudaril, da je bilo delo moškega in mešanega pevskega zbora, vokalne skupine Lastovka, gledališke skupine, ansambla Slovenije, tamburaške skupine in plesne skupine, kino sekcije, društvene knjižnice, razstavnega salona Komenda in poletnih kulturnih prireditev uspešno. Za leto so sprejeli v program dela povečanje števila članov v vseh sekcijah ter ureditev galerije Darinke Pavletič-Lorenčak. Vabilo k sodelovanju Odbor za kulturne prireditve pri krajevni skupnosti Prebold vabi k sodelovanju za popestritev praznovanja občinskega praznika, ki bo v času od 1. do 7. julija letos v Preboldu, vse posameznike, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s slikanjem ali izdelovanjem manjših skulptur. Letošnji kulturni program želijo popestriti z razstavo likovnih del in plastike, zato vabijo vse, ki žele sodelovati, da sporoče svoj naslov in kratek opis izdelka (velikost, tehnika, motiv) na krajevno skupnost Prebold, kjer bodo sprejemali prijave do 18. aprila 1986. Skriti talenti Prebolda in iz njegove neposredne okolice, nudi se vam torej prilika, da svoje stvaritve predstavite širšemu občinstvu, zatorej korajža velja! Zakaj tako? Občani v žalski Ljubljanski banki zadnje čase vse pogosteje negodujejo ned dolgimi vrstami pred blagajnami. Nemalokrat se tudi dogaja, da dela le ena blagajna. Prav gotovo so vzrok za to tudi kadrovske težave, kar pa dolgih vrst nikakor ne opravičuje. Občanu je poglavitna hitra in solidna bančna storitev, saj mu v bitki s časom tudi le-ta pomeni denar, banka pa je dolžna, da mu omogoči, da kar najhitreje pride do svojega denarja. Res je, da se je v zadnjih letih v Žalcu znatno povečalo število varčevalcev in koristnikov bančnih storitev, banka pa prostorsko ni prav nič pridobila, vendar tudi to ne opravičuje dolgosti čakalne dobe. Nekaj bo torej treba ukreniti, da se bodo razmere glede vrst v Ljubljanski banki spremenile in to v občanovo korist. USPEŠNO DELO TURISTIČNIH DRUŠTEV Minuli teden so se na letnih konferencah zbrali turistični delavci TD Šempeter in Braslovče. Iz poročil je razvidno, da je bilo delo obeh društev uspešno, podelili so več priznanj za urejeno okolje ter si zastavili nove načrte dela za letošnje leto. O delu obeh konferenc bomo poročali v naslednji , . številki. T. TAVČAR Griže Upokojenci aktivni Žalec Zapisnik pripoveduje Mladi na Ložnici spet kažejo voljo do dela Grižani na Gozdniku Vasja Jančec Breda Bračko Počitnice so lahko prijetne in koristne, čeprav starši v tem času delajo. Le malo volje je potrebno in že je poskrbljeno za najmlajše. To so dokazali na griški šoli, ko so organizirali taborjenje na Gozdniku. Petindvajset otrok in pet odraslih je preživelo tri prijetne dneve taborjenja v lovski koči. Kako je bilo, so nam sami povedali: Kako je bilo med počitnicami? Vasja Jančec, vodnik: »Letos sem že četrtič preživel del počitnic na taborjenju, že drugič pa sem vodnik. Takšne počitnice so zelo prijetne in še vreme nam je ustreglo. Bal sem se že, da ne bo snega. Na taboru imamo tri skupine; najmlajši so Murni, potem so Medvedki in Čebelice ter taborniki in tabornice. Dopoldan imamo gozdno šolo in razne taborniške igre. Popoldan pa se smučamo.« Breda Bračko, vodja tabornikov: »Smučanje je za tabornike bolj nagrada, potem ko uspešno izvedejo program taborniških veščin. Dnevni red se prične s pospravljanjem postelj, sledita telovadba in zbor. Otroci se spoznavajo z vsemi taborniškimi veščinami, ki jih je mogoče izvajati pozimi. Tako si pridobivajo znanje z igrami, kot so na primer iskanje ranjenca, zaklada in lov na lisico. Nekateri so prvič na taborjenju in tako so preživeli prvič dan in noč brez staršev. Tako se učijo samostojnosti.« Uroš Zapušek, tabornik: »Tukaj na Gozdniku je lepo, še posebej ta- Uroš Zapušek krat, ko se gremo smučat. Seveda imam s taborjenjem že izkušnje, saj sem bil pozimi že dvakrat in prav tako tudi poleti. Letošnje počitnice so zanimive. Prvi teden sem jih preživel v Slovenskih Konjicah. Škoda je le, da bo čas počitnic prehitro minil. Valentina iz voda Murnov: »Na taborjenju sem prič. Čeprav hodim še v vrtec, mi tukaj po starših ni prav nič dolgčas. Najraje od vsega smučam, zanimive pa so tudi taborniške igre. Po vsem, kar počnemo, mi vedno zelo prijata malica in kosilo, ki sta okusna. Večere si krajšamo z družabnimi igrami in na enem od teh sem dobila taborniško ime. Krstili so me za Lisico.« Taborjenje na Gozdniku ni bila edina počitniška dejavnost, ki jo je letos organizirala griška šola. Otroke so vozili še na smučarski tečaj na Gozdnik. Pa tudi šolska vrata so bila odprta za posamezne aktivnosti. Pohvale vredno ni kaj. Valentina Smučanje na kupu zemlje V Žalcu se je na nezravnanem kupu zemlje ob novem naselju skoraj vsak dan smučala in sankala skupina otrok, ki so si tako našli zaposlitev med počitnicami. Vprašali, smo jih kaj vse so še počeli, v štirinajstih dneh. Tanja Dolar:»Dopoldan sem sama doma, ati in mamica sta v službi. Zjutraj mi mamica pripravi kruh, za žejo pa si potem še sama pripravim sok. Dopoldan se sankam in igram s prijatelji, dokler ne prideta domov starša. Ko pride mamica, skuha kosilo«. Igor Kelenberger: »Včasih med počitnicami res ne vem, kaj bi počel. Tako sem danes pripeljal na sneg sosedovega malčka. Nekaj časa sem bil pri babici v Radljah ob Dravi. S starši smo šli tudi smučat v Liboje. Mislim, da bi med počitnicami morali bolje poskrbeti za tiste, ki ne hodijo smučat. Tako smo včasih prepuščeni sami sebi.« Tanja Dolar Igor Kelenberger V Žalcu nič novega Podobno kot lani, je bilo tudi v Žalcu med letošnjimi počitnicam. Šolske duri so bile zaprte. Na njih pa je viselo sporočilo o začetku smučarskega tečaja. To pa je tudi vse, kar se je dogajalo med počitnicami. Otroci bi bili seveda najbolj veseli, če bi lahko ves čas počitnic preživeli s starši. Ker pa ni tako, bi moral kdo poskrbeti, da jim med počitnicami ne bi bilo preveč dolgčas. Tudi letos ni bilo ne matinej, ure pravljic, telovadbe, likovne dejavnosti in morda še česa. .Počitnice so se tako spremenile v obilico časa, zapravljenega za pohajkovanje. Mar bi hil<« ♦nk'- tp-kb organi--'-*1 vsaj dve ali tri dejavnosti? In če bi se še nekoliko bolj odškrnila šolska vrata, bi bil del problema že rešen. Prav gotovo bi bilo dovolj otrok, ki bi to s pridom izkoristili. Pa saj ne mislimo, da bi morali prav vsi prihajati na nekakšno organizirano preživljanje počitnic. Ustregli bi vsem, ki se ob dopoldnevih nimajo kam dati. Za najmlajše je takšno preživljanje še celo nevarno. Kdo naj bi med zimskimi počitnicami poskrbel za žalske otroke, nam je vsem več ali manj jasno. To sta Društvo prijateljev mladine in šola. Pa se bb to' kd'aj tùdi zgodilo? ' ' 'mn Februar 1986 — SAVINJSKI OBČAN 7 Delegacija Partizana na obisku v občini V občini Žalec sta se mudili delegaciji Partizana Jugoslavije in Partizana Slovenije, ki sta ju vodila predsednik predsedstva Partizana Jugoslavije Rade Čanak in predsednik predsedstva Partizana Slovenije Marko Mrak. Obiskali so Tekstilno tovarno Prebold in bili gostje krajevne skupnosti Prebold. Pogovora so se udeležili predstavniki Zveze telesnokulturnih organizacij, občinskih družbenopolitičnih organizacij, predstavniki društev Partizan iz občine Žalec ter predstavniki krajevne skupnosti Prebold. V pogovoru je bilo povedano, da je športna rekreacija v žalski občini usmerjena na množičnost tako da je dostopna vsakomur, pa tudi finančna sredstva so bila v večji meri namenjena za izgradnjo ali posodabljanje športnih objektov. Kritično je bilo ocenjeno delo mladih, ki se še premalo množično vključujejo v športne aktivnosti. Prav tako je potrebno, da vsa društva in organizacije uskladijo svoje akcije, ker bomo le tako dosegli množičnost. V društva Partizan moramo vključevati najmlajše, mladino, kmete, delavce, upokojence in invalide. Moramo jim zagotoviti primerne programe, ki bodo zanje zanimivi in prilagojeni njihovim fizičnim sposobnostim. Poskrbeti bo potrebno za stalno — trajno rekreacijsko dejavnost, ki bo izključila samo občasne aktivnosti, večkrat tudi samo sezonskega značaja. V delovnih organizacijah bo potrebno uvajati rekreativne odmore, kar je v nekaterih kolektivih že stalna praksa, pokazali so se že tudi prvi rezultati dviga produktivnosti. Zavzemati se moramo, da združimo šport z rekreacijsko dejavnostjo in ostanemo pri ljubiteljstvu, saj je le to porok za uspešno delo na področju telesne kulture, je bilo rečeno na posvetu. Zaključne besede razgovora pa so izvenele s pozivom: »V vsako krajevno skupnost društvo Partizan, v vsako delovno organizacijo športno rekreacijo « Tekst in foto L. Korber Kljub zimi aktivni Kljub zimskemu času se planinci naše občine udeležujejo raznih pohodov, organiziranih v počastitev spomina iz časov NOB. Tako so se januarja udeležili pohoda po poteh I. Pohorskega bataljona Osankarica—Rogla. Večurnega pohoda v težkih zimskih razmerah se je udeležilo več kot sto planincev iz naše občine. Prvo februarsko soboto je bil pohod po poteh XIV. divizije: Dramlje—Stranice, katerega organizator je bilo Planinsko društvo Dramlje. Žal se je zaradi zimskih počitnic pohoda udeležilo manj pohodnikov, nekaj pa jih 'je bilo iz PD Zabukovica', Žalec in Polzela. Večurni pohod je potekal v težkih razmprah, saj sta ga spremljala sneg in močan veter. Zirriski čas je čas predavanj, često pa se ga udeležuje kar veliko slušateljev. Eno zadnjih je bilo predavanje o lepotah Alp in o vzponu na Kavkaz, ki se ga je udeležilo 70 planincev. Ob zaključku pa so dvem cicibankam v okviru planinske sekcije Juteks za izpolnjene pogoje podelili značko Ciciban planinec. -fl Dvakratna zmaga Nepozabno srečanje Zadnjo soboto januarja je krajevna skupnost Gomilsko v sodelovanju s krajevno organizacijo Rdečega' križa pripravila srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Najprej jih je v imenu krajevne skupnosti pozdravil predsednik sveta Rado Šmid in jih seznanil z delom ter načrti v prihodnjem obdobju. Učenci podružnične osnovne šole Gomilsko so pripravili prisrčen kulturni program. O srečanju so nam nekateri povedali. Tončka Cizej: »Kljub 81 letom sem kar dobrega zdravja. Sem med starejšimi krajani v naši krajevni skupnosti, upala pa sem, da se bo srečanja udeležilo več naših vrstnikov. Hvala vsem in nasvidenje drugo leto.« Tončka Cizej V Božič Matilda: »Pri zdravju nisem najbolj, pa sem se vseeno potrudila in prišla na srečanje. Res je lepo, da se nas tako Božič Matilda spomnijo, saj drugače tako nikamor ne grem. Tudi program mi je bil všeč, dosti pa je bilo tudi smeha.« T. TAVČAR Tudi živali potrebujejo človeško toplino Naključje je naneslo, da sta se Dragica in njen bratec s Kotnikove domačije pod Goznikom potikala lanskega junijskega dopoldneva po gozdu in zaslišala žalostno cviljenje. Pohitela sta na kraj, od koder je prihajal glas. Našla sta ranjeno srnico, ki jo je napadla lisica. Bila je sama in popolnoma izčrpana. Ker bi brez pomoči v gozdu zagotovo poginila, sta jo odnesla domov, jo tam hranila in pozdravila. Ker pa so lovci, ki so vsakdanji gostje pri Kotnikovih, videli, kako Dragica pridno skrbi za srnico, so ji prinesli za druščino še dva srnjačka, ki pa sta ju Dragica in njen brat prav tako negovala. Čas je mineval, Pikica, Miki ter Bambi so rasli s pomočjo vsak svoje stekleničke s cucljem, ker vsi iz ene niso hoteli piti. Pri Kotnikovih jim je bilo lepo. Prišla je jesen in ker so Dragičini junaki že dovolj odrasli, se je odločila, da jih izpusti v naravo, kjer je njihov pravi dom. Ob slovesu je potočila tudi nekaj solz. Minil je dan, pa tudi noč. Ko pa je naslednjega jutra že iz navade pogledala proti ogradi, ni mogla verjeti svojim očem. Srnjačka in srnica so se vrnili. Tako je prijateljstvo in nave- zanost med njimi rasla še naprej in traja še danes, ko je na Gozdniku zima in je snega do kolen. Narava je v tem času skopa s hrano, srnjačka in srnica pa so pri Kotnikovih vsakodnevno nahranjeni. Dragica in njen brat pa se z njimi tudi večkrat poigrata. Tako je spet zmagala ljubezen in človečnost do narave, ki je z dneva v dan bolj ogrožena. Obvestilo Odvetnik JANKO GEDLIČKA obvešča stranke, da se je preselil v nove poslovne prostore: Žalec, Kardeljeva 29 (nasproti avtobusne postaje), telefon: 713-792 Strelska družina Žalec je prejšnji mesec pripravila družinski prvenstvi v streljanju z zračno puško za zlato puščico (od 600 krogov in od 400 krogov). Obe tekmovanji sta šteli za kvalifikacije za občinska tekmovanja obeh razredov. Obakrat je zmagal Rudi Kotnik in tako poleg družinske zlate puščice osvojil še naslov družinskega prvaka, Justin Smrkolj je bil drugi, Mladen Melanšek pa tretji. V tekmovnaju od 400 krogov je bil drugi Franc Kotnik, tretji pa Jani Pukmajster. Normo za občinska tekmovanja v obeh kategorijah je doseglo osem strelcev. A. Čehovin Uspešni v republiški ligi Po krajši krizi so s svojim uspehom zopet opozorili nase člani kegljaškega kluba Tekstilna Prebold, ki so na tekmovanju v II. slovenski ligi — vzhod premagali trenutno vodečo ekipo KK Fuži-nar iz Raven in si s to zmago povečali možnosti za obstoj v drugi slovenski ligi. Za ekipo Prebolda je največ kegljev podrl Golavšek 896; sledili pa so mu: Pinter 893, Raspotnik 862, Divjak 798, Hlade 835 in Ja-kopovič 838. Skupno so dosegli 5122 točk, kar je 21 več kot kegljači Fužinarja. Na posnetku divjak. Branko Kobal ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica Ivana Cokana Ob obisku pri Kotnikovih, ko je Pikica prišla k Dragici po toplo mleko , „ . Tekst in foto L. Korber ki nas je zapustil star šele 56, bo težko preboleti resnico, da ga ni več med nami. Prisrčna hvala vsem za cvetje, za poslovilne besede in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi godbi na pihala. Prisrčna hvala tudi vsem sosedom v naselju »Provizorij« za veliko denarno pomoč. Žena Jerica, sinovi Janko z družino, Milan in Mirko, sestre in . , ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in tasta Edija Kolenca z Brega pri Polzeli se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam na kakršenkoli način pomagali ob najtežjih trenutkih. Posebna hvala govornikom za poslovilne besede in duhovniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice Julijane Janc iz Latkove vasi se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem-za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalo-stinke in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta Alojza Leskovška iz Ojstriške vasi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izraženo sožalje, poklonjeno cvetje in za prispevke v dobrodelne namene. Hvala gasilcem, govorniku, pevcem, duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Tabor, Prebold, 25. 1. 1986 Vsi njegovi ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega sina in brata Maksimiljana Dreva iz Andraža pri Polzeli se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in izraze sožalja. Posebna hvala tovarišu Srečku Čatru, govornikom za poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: mama, brat Štefan, sestri Ivica in Jožica z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka Karla Kmeta iz Prebolda se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala družini Cestnik'in Turnšek za nesebično pomoč, hvala KS Prebold, govorniku tov. Hermanu, pevskemu zboru in duhovniku za opravljen obred. Žena Ljudmila, hči Milica, vnukinji Irena in Simona ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka Franca Plaskana iz Žalca, Velenjska 7, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter z venci počastili njegov spomin. Iskrena hvala govornikom, Zvezi borcev NOV Žalec, Gasilskemu društvu Braslovče, pevcem, duhovnikoma za opravljen obred, vsem sosedom, prijateljem in ; znancem. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega brata Jakoba Malovška iz Lok pri Taboru se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivu TT Preboid, pevcem, godbi in govornikom za poslovilne besede, enako tudi gasilskemu društvu Grajska vas in duhovniku za opravljen obred. Iskrena hvala še posebej strežnemu osebiu in medicinskim sestram Doma oskrbovancev na Polzeli, ki so mu lajšali zadnje ure življenja. Žalujoče sestre Šk'i M 8 SAVINJSKI OBČAN — Februar 1986 DA NE POZABIMO i V Grižah prvi kulturni dom Naj ob letošnjem kulturnem prazniku in tokratni podelitvi Savinovih nagrad poudarimo, da je med nagrajenci tudi Svoboda Griže, ki letos praznuje 65 let. Priznanje sprejema tudi ob 60-letnici, ko je leta 1926 razvila svoj prapor in nanj napisala »Proletarci vseh dežel — združite se!« To geslo je morala že čez dve leti izrezati, vendar so člani Svobode kljub temu bili vedno v prvih vrstah boja za delavske pravice. V Svobodi, kasneje Vzajemnosti, so delovali komunisti, skojevci in tvorili jedro I. Savinjske čete, ustanovljene julija 1941. Takoj po osvoboditvi so začeli v Grižah graditi zadružni dom. Dela so kmalu zastala, dokler niso gradnje prevzeli Svobo-daši in zabukovški knapi. »Pljunili so v roke« in letos je že 30 let od svečane otvoritve doma prvega kulturnega doma v naši dolini. Ob njem so zgradili letno gledališče, ki je bilo predano svojemu nä'menu leta 1953. Da znajo kulturniki prisluhniti preteklosti, da imajo čut za tradicije, da se zavedajo temeljev, na katerih gradijo svoj razvoj, potrjuje tudi delo gledališčnikov iz Vrbij, kjer so gledališčniki pripravili Večer v čitavnici v spomin na prvo slovensko igro, ki je bila leta 1885 v Žalcu. Žalčani in okolišani so tedaj zopet potrdili svojo nacionalno pripadnost slovenskemu narodu, kot so leta 1868 organizirali Tabor v Žalcu, takrat so ustanovili tudi prvo narodno čitalnico. Da je bila v Savinjski dolini narodna zavest izredno razvita, potrjuje tudi slovesnost, posvečena Prešernu, ki je bila 2. decembra 1905 v Braslovčah. Takšnih dogodkov je bilo v preteklosti veliko, zato je prav, da jih osvetlimo in zabeležimo. K temu veliko pripomorejo razne brošure, knjige, monografije krajevnih skupnosti, med njimi Vranskega, ki v knjižici Vransko včeraj, danes, jutri ponazarja pretekli in sedanji utrip kraja. Tu je bila že leta 1867 ustanovljena narodna čitalnica, ki je združevala narodno zavedno prebivalstvo proti nemškemu pritisku na kulturnem, političnem in gospodarskem področju. Osmi februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik je priložnost, da se soomnimo začetkov slovenske besede v naši dolini, da ga primerjamo z današnjim utripom. Kulturna skupnost Žalec in Žveza kulturnih organizacij Žalec sta ob letošnjem kulturnem prazniku pokazala izreden posluh za zgodovino, saj sta z najvišjo nagrado nagradila društvo, katerega predhodniki so pred 60 leti razvili prvi proletarski prapor v dolini, kar potrjuje, da je bila pri nas kultura vselej povezana z bojem za nacionalne pravice in za pravice proletariata. -fj 1 t f A Loparji za Ameriko Majhen lesni obrat celjskega Nivoja s sedežem v Gotovljah, ki ima sedemindvajset zaposlenih, je s sodelovanjem Slovenijalesa prodrl na zahtevno ameriško tržišče z dvema zanimivima proizvodoma. Prvi proizvod, ki so ga izvozili, je zabojček za pribor za čiščenje čevljev, ki so mu nadeli ameriško ime »SHOE SHINE BOY« ali po naše »fant svetlikajočih se čevljev«. Drugi proizvod pa so loparji, ki jih uporabljajo v pizzerijah za peko pizz v pečeh, izdelujejo pa jih v treh velikostih. Lani so izdelali 5500 komadov ioparjev in zanje iztržili 15 tisoč ameriških dolarjev. Za te loparje pa je že tudi pri nas povpraševanje. Poudariti pa je treba, da je surovina za ta dva izdelka topolovina, ki jo ima Nivo v lastni posesti ob bregovih voda in jo imajo z letnim posekom dovolj, tako da niso odvisni od nakupa te surovine. V tem lesnem obratu pa izdelujejo tudi lesene transportne palete za domače tržišče. Za leto 1986 so tudi že sklenili izvozno pogodbo za izdelavo škatel in so s proizvodnjo že pričeli. Njihove želje pa so, da bi strukturo zaposlenih pomladili in se strokovno, okrepili tako, 'da bodo lahko kos še zahtevnejšim proizvodom, ki -so tržno animivi. tekst in foto L. Korber DRŽAVNO PRVENSTVO ZA PIONIRJE V nedeljo, 23. februarja,"bo ob 13. uri v Braslovčah ponovno zanimiva prireditev, in sicer državno prvenstvo v skokih za pionirje. Glede na to, da se domači skakalci uvrščajo med najboljše, organizatorje, SK Braslovče-Andraž pričakujejo čimveč« jo udeležbo, ki bo pomembna spodbuda mladim skakalcem. jk' V PETROVČAH ZA UREJANJE KOMUNALNIH PROBLEMOV Čeprav je prišla letošnja zima skoraj z dvomesečno zamudo, je temeljito poravnala svoj dolg. Kot vsi kraji po Sloveniji in Evropi se je dolina čez noč oblekla v belo in s sabo prinesla kup težav. Cestarji in komunalci so čistili glavne ceste brez predaha, večdnevnemu sneženju pa kljub temu niso bili kos. Nedelavnosti jim to pot ne bomo očitali, ustavile so jih tudi okvare strojev. Čiščenja snega so se lotili tudi v delovnih organizacijah, na primer v Agrini in v Export-importu. Seveda ti dve omenjamo kot zgleden primer, le-teh je še bilo nekaj, vendar pa za vse in za nekatere zasebnike tega ne moremo trditi. Cestarji in komunalci so se morali snega lotevati kar z lopatami, kot vidite na temle posnetku, kar pa je seveda zamudno opravilo. Tako so v Žalcu predvsem pločniki in ulice ostale dalj časa neočiščene. Pri čiščenju snega so se dobro odrezali v oddaljenejših krajevnih skupnostih, zanje orjejo sneg kar kmetje in po njihovi zaslugi so bile prevozne skoraj vse stranske ceste. KOMUNALCI SNEGU NISO BIU KOS Krajani Petrovč bodo z zbranim denarjem iz samoprispevka, ki so ga izglasovali 16. februarja, rešili precej komunalnih težav. Referenduma se je udeležilo 92,7 odstotkov krajanov, zanj pa je glasovalo 55,8 odstotkov. Okoli štirideset odstotkov zbranega denarja bodo namenili za urejanje kanalizacije in program samoprispevka je zastavljen tako, da so upoštevali prav vsa naselja. Nadaljevali bodo z izgradnjo kanalizacije v Levcu, podaljšali primarni vod v Drešinjo vas in vzhodni del Petrovč in uredili kanalizacijo v Petrovčah, Dobriši vasi ter Arji vasi. V naslednjih petih letih bodo zgradili kolektorje in čistilne naprave na celotnem območju krajevne skupnosti. Z denarjem iz samoprispevka bodo zgradili prizidek k šoli in sofinancirali gradnjo mrliških vežic v Žalcu. V krajevni skupnosti bodo uredili še javno razsvetljavo v naseljih, kjer lete še ni. Sočasno bodo reševali problem oskrbe s pitno vodo, zgraditi pa nameravajo tudi nekaj cestnih odsekov. Naj povemo še to, da je v Levcu za samoprispevek glasovalo le 31,9 % krajanov, riajvečji odstotek pa so dosegli v Arji vasi: 62,1 %. -mn V zakonu živeti složno z roko v roki Tako sta povedala zlatoporo-čenca: 74-letna Kristina in 75-le-tni Miha Satler, ki sta v teh dneh praznovala zavidljivo obletnico zakonske zveze. Postaven in vedrega obraza si je Miha Satler svojo življenjsko družico Kristino izbral nedaleč od svojega doma. Oba sta odraščala v kmečkih družinah na valovitih pobočjih Založ. Miha je že od nekdaj veseljak, rad poje, pa tudi meh harmonike je raztegoval na porokah, kamor so ga ljudje radi vabili, da jih je razveseljeval. Prišla je vojna in Miha so odpeljali v jetništvo in Kristina je z otroki ostala sama na kmetiji. Vendar je iznajdljivi in dolgonogi Miha kmalu ušel iz ujetništva, se leta 1943 priključil partizanom, kjer je vzdrževal kurirske zveze na območju Savinjske doline. Prišla je svoboda, vendar se Mihova aktivnost ni končala, ljudje so mu zaupali, ga spoštovali, zato je postal že leta 1945 prvi župan na Polzeli. Kot uspešen župan je moral svoje sposobnosti ponoviti še leta 1953. Vseskozi je bil razpet med aktivnostmi in trdim delom na svoji kmetiji. Sedaj, ko sta kmetijo prevzela sin Dani in snaha Zdenka, sta si v jeseni svojega življenja s Kristino malo oddahnila. Miha rad prebira knjige, predvsem s partizansko tematiko. Kristina pa za svoje vnuke še kaj zašije. Pa tudi Mihu še rada naredi kak predpasnik. Veliko hudega sta prebrodila v svojem 50-letnem skupnem življenju, vendar sta danes zadovoljna s sadovi svojega dela. Želimo jima še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Tekst in foto L. Korber V obnovljeni graščini Grmovje je dobil prostor za stalno razstavo akademski kipar, sicer domačin iz Galicije, Anton Herman. »Vesel sem, da sem lahko predstavil sadove mojega študijskega dela skozi dve desetletji, ki zajemajo akvarele, grafike in skulpture. Na posnetku Anton Herman v sredini ob odprtju stalne razstave. jk Smučarsko društvo Prebold je med počitnicami in v naslednjem tednu pripravilo dva večja tečaja smučanja za najmlajše. Tečaja je vodilo deset vaditeljev ter dva učitelja smučanja, smučati se je naučilo 230 otrok, veliko pa jih je bilo tudi iz vrtca. Na posnetku ena od manjših skupin pri učenju smučanja v Preboldu. t, TAVČAR Tudi letos so na osnovni šoli Vere Šlander na Polzeli pripravili za osmošolce plesni tečaj. Vodil ga je Milan Štumber-ger iz Titovega Velenja, ki je povedal, da so si otroci pridobili znanje osnovnih korakov za standardne, latinsko ameriške in moderne plese, vsega za petnajst plesov. Tečaj so zaključili S plesnim venčkom, na katerega so povabili tudi svoje starše in učiteljice. T. TAVČAR Vaščani Vrbja so za letošnji pust razglasili svojo republiko. Seveda so morali pred tem ustanoviti lastno banko, carino, menjalnico, skratka vse, kar sodi k razglasitvi republike. Natisnili so tudi denar, na posnetku pa vidimo, kako so se z mercedesom pripeljali vladni možje nove republike. T. TAVČAR TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA nama LJUBLJANA Vsak dan kaj novega V pritličju Veleblagovnice Nama v Žalcu ponovno poslovalnica Beogradske banke in nova poslovna enota Kompasa