v*?.0 NO. 143 Ameriška Domoviiva LEIlCTE AM6RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGG ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 18, 1975 LETO LXXVH.—VOL. LXXVH Novi grobovi Demokral izvoljen V Sovjetska zveza in senat v New Hampshini em Frank Hribar V Euclid General bolnišnici je ' iUmrl 79 let stari Frank Hribar s ' 25280 Highland Rd., Richmond Heights, rojen v Krajnem brdu v občini Krašnja v Sloveniji, mož Martine, roj. Vehovec, oče pok. Franka, Alberta, Fritza in Mrs. Ralph (Florence) Zupon-cic, 10-krat stari oče, 1-krat prastari oče, brat Katerine Suha in pok. Jožefa (oba v Slov.). Po-j kojnik je prišel v ZDA leta 1921 in vodil v letih 1941 do 1945 “Welcome Tavern”, pa šel nato napol v pokoj. Bil je član ADZ št. 59, Kluba Ljubljana in Kluba slov. upokojencev v Eucli-du. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 8.30, v cerkev sv. Paskala Baylonskega ob 9.15, nato na pokopališče Vernih duš v Chardonu. Darovi za Slovenski starostni dom v njegov spomin bodo hvaležno sprejeti. Mary Mohorich V Euclid General bolnišnici je umrla včeraj 82 let stara Mary Mohorich z 18608 Chickasaw Avenue, rojena v Brežicah v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA leta 1929 in bila skozi 25 let, do svoje upokojitve leta 1965, zaposlena pri New York Central železnici kot čistilka, vdova po 1. 1969 umrlem možu Antonu, mati Mrs. Jennie Gala-ska, Olge Mohorich in Mrs. Ma-lalca King (Kalif.), 6-krat stara mati in 6-krat prastara mati. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 10.30 na Knollwood! Pokopališče. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih. Samuel Youshock Včeraj je umrl na svojem domu na 1951 E. 66 St. 74 let stari Samuel Youshock, rojen v Payettu, Penna., oče Laverne Kosnik, 3-krat stari oče, brat Mary Geza (Kalif.), Davida in pokojnih Josepha, Johna, An-drewa, Wallace in Ann. V Cleveland se je preselil kot mlad fant in bil zaposlen do upokojitve pred 12 leti pri General Electric Co. Pogreb bo v soboto ob 10. dopoldne iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda na Riverside pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. Charles G. Polomsky V torek ponoči je umrl v Huron Road bolnišnici 72 let stari Charles G. Polomsky s 15509 Grovewood Avenue, mož Frances, roj. Sternisha, oče Charlesa, Johna V. (Mich.) in Phillipa (Ariz.), 8-krat stari oče, 1-krat prastari oče. Pogreb bo v soboto ob 9.30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev, sv. Jeroma ob 10., nato na Kalvarijo. Donna Clark V Euclid General bolnišnici le umrla včeraj zjutraj 51 let stara Donna Clark, roj. Opeka s 30073 Roberts St., Willowick, šena Stanley j a, mati Linde in Richarda, sestra pok. Anthonyja Gpeke. Pogreb bo v soboto zju-fraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Matere božje Karmelske °b 9.30, nato na pokopališče Ver-hih duš v Chardonu. Vremenski prerok Bsa Oblačno in deževno ves dan, ^crjetno tudi ponoči in jutri. ^ajvišja temperatura okoii 68 S' (20 C). _ Pri posebnih v o 1 it v a h za j zvezni Senat je bil izvoljen v torek v New Hampshiru demokrat John A. Durkin. CONCORD, N. H. — Dolg volivni boj za zveznega senatorja v državi New Hampshire, ) ki se je začel lani in ni bil odločen v lanskem novembru zaradi pičle razlike niti po posredovanju v zveznem Senatu, je bil pretekli torek končan z jasno zmago demokrata Johna A. Dur-kina nad republikancem Loui-sem C. Wymanom. Demokratska zmaga je tem značilnejša, ker sta prišla podpret republikanca zadnji teden pred volitvami sam predsednik G. R. Ford in voditelj konservativnih republikancev bivši kalifornijski guverner R. Reagan. Pri volitvah v preteklem novembru ni bilo mogoče odločiti, kdo je zmagovalec. Treba je bilo odločiti o pravilnosti in veljavnosti nekaj spornih glasov, ki sta jih kandidata hotela vsak za sebe. Končno sta se odločila za ponovne volitve, ko zvezni Senat po več mesecih razprav-! Ijanja ni mogel priti do odločitve. Pri posebnih volitvah v torek je dobil demokrat John A. Durkin 140,273 ali 54% vseh oddanih glasov, republikanec Louis C. Wyman 113,004 ali 43%, kandidat Carmen C. Chimento pa 8,853 ali 3% glasov. Očitna zmaga demokratov pri volitvah, kjer je bilo največ razpravljanja o gospodarski politiki predsednika G. R. Forda, ki jo je demokratski kandidat odklanjal in napadal, naj bi bila znak razpoloženja volivcev tudi v ostalih delih naše dežele. Dežela volne Avstralija je med naj večjimi pridelovalci volne na svetu. Njena letna vrednost presega v normalnih letih 750 milijonov dolarjev. BONN, ZRN. — Vlada Zahodne Nemčije je v smislu helsinške listine povabila zastopnike Sovjetske zveze in ostalih komunističnih držav Evrope skupaj z drugimi na vojaške vaje NATO, ki se bodo vršile v dneh od 14. do' 23. oktobra 1975 na Bavarskem. To bo prvič v povojnih letih, da bodo imeli zastopniki komunističnih držav Vzhodne Evrope priložnost prisostvovanja vojaškim vajam NATO. Za enkrat še ni gotovo, če bodo vabilo sraejeli, ker bi morale v takem slučaju vabiti članice Varšavske zveze članice NATO na svoje vojaške vaje. Vlada Zvezne republike Nemčije je poslala vabila na vojaške vaje, pri katerih sodelujejo poleg njenih tudi čete ZDA in Ka-! nade, vsem poslaništvom evropskih držav, ki so se udeleževale : evropske varnostne konference in podpisale helsinško listino. Učitelji v New Yorku se vrnili v učilnice NEW YORK, N.Y. — Po e-nem tednu je učiteljstvo New Yorka pristalo na doseženi sporazum o novi kolektivni delovni pogodbi in se vrnilo v učilnice. Danes bo v vseh javnih šolah mesta pouk že reden. Zaradi štrajka učiteljstva je bilo 1.1 milijona otrok v New Yorku nad en teden brez rednega šolskega pouka. Učiteljstvo je s svojim štraj-kom doseglo posebno draginj-sko doklado na plače po $300 na leto, pristalo na 90 minut več tedenskega pouka ob enakem skrajšanju tedenskega učnega programa ter zmanjšanju razredov na 35 učencev. S prihrankom denarja tekom štrajka bodo najeli okoli 2,500 dodatnih učnih moči, ki so bile preje odpuščene v okviru varčevanja. Izrael bo dobil moderno orožje iz ZDA WASHINGTON, D.C. - Predsednik ZDA je priznal, da bodo ZDA verjetno dobavile Izraelu moderno orožje, , med drugim Pershing rakete, ki imajo domet okoli 460 milj in lahko ponesejo na to daljavo običajno razstrelivo ali pa — jedrsko. Izrael bi prav tako rad dobil nova letala F16, ki bodo v redni produkciji šele čez dve leti. Državni tajnik Kissinger je na sestanku guvernerjev južnih držav v Orlandu, Fla„ povedal, da misli vlada predložiti Kongresu okoli 2.2 bilijonov dolarjev pomoči v tekočem proračunskem letu. Turčija umaknila 5,000 svojih vojakov s Cipra ANKARA, Tur. — Turčija je 3. septembra umaknila s Cipra 5,000 svojih vojakov s ciljem, da bi ustvarila boljše razpoloženje do sebe v Kongresu ZDA, ko bo razpravljal znova o ukinitvi zapore pošiljanja ameriškega o-rožja Turčiji. Sporočilo o tem se je zataknilo in ni doseglo Washingtona do precej kasneje. Celo turško poslaništvo v ZDA ni bilo o tem takoj obveščeno. POSEBNO ZASEDANJE ZN SE KONČALO V SOGLASJU Posebno zasedanje glavne skupščine je bilo zaključeno v soglasni odobritvi resolucije o novih gospodarskih odnosih med revnim in bogatim svetom ob istočasni objavi pridržkov gospodarsko razvitih držav. Zaključeno je bilo zasedanje 29. glavne skupščine in nato odprto redno zasedanje 30. glavne skupščine, za katere predsednika je bil izvoljn predsednika luksemburške vlade Gaston Thorn. Sodišča prenaglo določajo prevažanje šolarjev WASHINGTON, D.C. — Predsednik Gerald R: Ford je na tiskovni konferenci v Beli hiši pretekli torek dejal, da sodišča prenaglo določajo prevažanje šolarjev za dosego integracije. Po njegovem ne upoštevajo dovolj drugih možnosti, ki jih zakon predvideva. V Nigeriji odpuščajo pristaše stare vlade LAGOS, Nig. — Od julija, ko je bil odstavljen gen. Yakubu Gowon z vodstva države, so odpustili skupno že preko 300 visokih uradnikov in gospodarskih upraviteljev. Nekatere od njih so upokojili, druge so po-1 sprejela tri nove članice, slali na manj važne položaje. portugalske posesti Mozambik, NEW YORK, N.Y. — Posebno zasedanje glavne skupščine ZN, ki se je začelo 1. septembra in bi moralo biti zaključeno 12. septembra, je, bilo končano v torek, 16. septembra, s sprejemom skupne resolucije o bodočih gospodarskih odnosih med gospodarsko razvitimi in gospodarsko nerazvitimi državami. Večina gospodarsko razvitih držav, predvsem tudi ZDA, je objavila svoje pridržke, ko je sprejela načelo razpravljanja o “novem gospodarskem redu”, ki ga hočejo uvesti države Tretjega sveta. Te bi rade, da bi gospodarsko razvite države letno odločile vsaj 0.7% svojega skupnega narodnega dohodka za pomoč nerazvitim. Zastopnik ZDA je mirno povedal, da iz te moke za enkrat ne bo kruha. Posebna skupščina je zaključila svoje zasedanje, nato je sledila zaključna seja 29. glavne skupščine, ki ji je predsedoval alžirski zunanji minister Boute-flika, ki ponovno proti vsem navadam in pravilom podpiral tekom rednih in izrednih zasedanj predloge in sveta. Tako je pustil nastopiti predsedniku Palestinske osvobodilne organizacije Yasiru A-rafatu pred glavno skupščino, pa potrdil izključitev Južne A-frike od zasedanja. Popoldne v torek, 16. septembra, je bilo nato odprto zasedanje 30. glavne skupščine. Za nje-nega predsednika je bil izvoljen predsednik vlade Luksemburga Gaston Thorn. Skupščina je bivše Cape Verde otoke in Sao Tome-Principe. V bližnjih dneh bo sprejela še Papua-Nova Gvineja, ki je postala neodvisna država 16. septembra in je takoj vložila prošnjo za članstvo v ZN. Južna Afrika, ki jo je lani a-zijsko-afriški blck držav ob sodelovanju sovjetskega bloka izključil z zasedanja glavne skupščine proti določilom ustanovne listine, je letos izjavila, da noče v to družbo in ni zato poslala svojega zastopstva. Nova glavna skupščina bo razpravljala o Izraelu in države Tretjega sveta, ki so sklenile na zasedanju v Limi pretekli mesec zahtevati od Izraela izpolnitev resolucij ZN ob grožnji z izključitvijo, bodo verjetno poti- Iz Clevelanda in okolice AD išče raznašalca— Uprava Ameriške Domovine išče raznašdlca za E. 58 St., Bonna, Prosser in E. 53 St. Kličite 431-0628. A Lepa starost— Mrs. Uršula Ponikvar, 15701 Arcade Avenue, je dopolnila danes 90 let. Dolgoletni naročnici lista k njenemu rojstnemu dnevu toplo čestitamo in ji želimo obilo zdravja in zadovoljstva! Še ena bolezen ni mimo, pa že grozi druga— Mrzle noči zmanjšujejo nevarnost širjenja spalne bolezni, ker se komarji, njeni prenašalci pripravljajo za prezimitev, sporočajo zdravstvene oblasti, ki pa nas svarijo, da prihaja sem škotska influenca, ko se bliža jesen s hladom in padavinami. Oltarno društvo pri Sv. Vidu vabi na kosilo— Oltarno društvo fare sv. Vida pripravlja za prihodnjo nedeljo v farnem avditoriju okusno de- skale to vprašanje v ospredje ^rnače kosilo. Na razpolago bo že razprav. ZDA so povedale jas-|°b enajstih dopoldne. Vse roja-no, da ne bodo nristale na iz- ključitev Izraela iz ZN. Če, bi jo države Tretjega sveta le skušale izsiliti, bi ZDA utegnile ZN zapustiti in jim celo tudi odreči svoje gostoljubje v New Yorku. Prevladuje prepričanje, da bo pri državah Tretjega sveta prevladala pamet in da ne bodo skušale z večino, ki jo imajo, iz-zahteve Tretjega! siliti skIepei ki jih velike zahod_ ne sile odklanjajo. V BONNU GLEDAJO NA DETENT0 Z VZHODOM S POVEČANO PREVIDNOSTJO ke in rojakinje prijazno vabijo. Del dohodka je letos namenjen za Baragovo zvezo. Pevska vaja— PeVski zbor Korotan ima v soboto ob 6.30 zvečer vajo za nastop na Baragov dan. Za pecivo prosijo— Odbor Oltarnega društva fare sv. Vida prav lepo prosi članice, pa tudi druge slovenske gospodinje za domače, pecivo. Oddajo ga lahko v soboto in v nedeljo v društveni sobi avditorija. Domači krofi— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida bodo v soboto cvrle in je propadel in od’prodajale fine domače krofe v mesto zapleteno v; farni dvorani pri Sv. Vidu. o------ Zadnje vesti Zvezna republika Nemčija je neposredna soseda komunistične vzhodne Evrope in zato je za njo detenta bistvene važnosti. V Bonnu se položaja zavedajo in zato posvečajo temu vprašanju povečano pažnjo in ga obravnavajo tudi z vso možno previdnostjo. Helsinška listina, ki naj bi služila za novo osnovo odnosov med svobodnim zahodnim in komunističnim svetom v Evropi, je postala predmet skrbnega proučevanja, pa tudi obsežnega, razpravljanja. Zahodna stališče so znana, zanimanje za nje je manjše, to jo posvečeno v prvi vrsti Sovjetski zvezi in stališčem, ki jih ta zavzema v mednarodni politiki po podpisu sklepov evropske varnostne konference v Helsinkih pretekli avgust. Napovedujejo, da bo 25. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze v prihod^ njem februarju v Moskvi pomenil nov vrh poudarjanja in podpiranja detente kot sredstva za slabljenje odpora Zahoda. Socialistična stranka, ki je sedaj na vladi v Zvezni re- publiki Nemčiji, je začetnica “nove politike proti Vzhodu”. Začel jo je Willy Brandt še kot zunanji minister koalicijske vlade s krščanskimi demokrati in jo nadaljeval kot kancler v koaliciji z liberalnimi demokrati. Zato je toliko zanimivejše, da kancler Helmut Schmidt sedaj s tako pazljivostjo in skrbjo zasleduje razvoj detente med Zahodom in Vzhodom. Helmut Schmidt je stvaren politik, ki se zaveda položaja in ki skuša previdno plavati med različnimi tokovi in političnimi zahtevami. Na eni strani ima levo krilo v lastni stranki, ki mu očita konserva-tivizem, na drugi pa krščanske demokrate, ki se glasno izjavljajo proti detenti, v kateri gledajo sovjetsko sredstvo za slabljenje zahodnega odpora. Kancler je brez dvoma za resnično detento, ki naj bi veljala na obeh straneh, pri tem pa ga skrbi njen vpliv na razpoloženje Zahoda, predvsem razpoloženje v ZDA, najmočnejši in vodilni sili svobodnega sveta. V Bonnu niso gotovi o smeri ameriške politike na dolgo roko, boje se odmikanja ZDA Evropi pri zasledovanju njihove globalne politike v odnosu do Sovjetske zveze in Kitajske. Kanclerjevi svetovalci ne verjamejo v kako resnično popuščanje Moskve. Pri tem med drugim opozarjajo na pripombo sovjetskega zunanjega ministra A. Gromika, da je tisti, ki misli, da se bodo notranje razmere v Vzhod-' ni Evropi spremenile na temelju helsinške listine, “mastodon” — izumrli slon, torej nekdo, ki z našim časom nima nobenega opravka in tudi nobenega razumevanja zanj. Helmut Kohl, voditelj Kr-ščansko-demokratske unije, najmočnejše stranke v Zvezni republiki Nemčiji, ki bo novi kancler, če se bodo volivci v večji meri odločili za njegovo stranko pri volitvah prihodnje leto, je dejal, da bo Nemčija “trpela največjo škodo, če se pokaže, da so bili Helsinki za Zahod škodljivi”. Pripomnil je, kako so Solženicinovi napadi na Sovjetsko zvezo šli iz rok v roke v Zahodni Nemčiji, pa govoril o svojih ugotovitvah v Vzhodni Nemčiji, ki jo je nedavno obiskal. V Dresdenu je videl velike razsvetljene napise “Produkcija jekla v Britaniji nižja kot kdajkoli po drugi svetovni vojni!” “Brezposelnost v Essenu naj večja po drugi svetovni vojni!” “Vsi kadeti ljudske armade so naredili izpite in so poročniki.” Ti napisi kažejo po sodbi H. Kohla resnično komunistično gledanje na detento. Povečanje ameriških borbenih enot z ustvaritvijo dveh novih brigad iz opuščenih pomožnih čet, ki sta dodeljeni na osrednji del obrambe, in zlasti napovedane obsežne vojaške vaje ameriških, kanadskih in nemških sil v okviru NATO prihodnji mesec na Bavarskem, vplivajo pomirjajoče na nemške dvome v trdnost obveznosti, ZDA za o-brambo Evrope. V Bonnu se zavedajo, da je Zvezna republika Nemčija varna, dokler bodo ZDA pripravljene z vsemi sredstvi braniti svoje zaveznice v Evropi pred napadom z vzhoda, vsako omahovanje ZDA in dvom v njihovo pripravljenost pa u-stvarjata negotovost in skrb. BEIRUT, Lib. — Poskus pomiriti bojujoče se muslimane in kristjane sinoči je obsežne in številne spopade, | v katerih je doslej bilo že preko 30 mrtvih in večje število ranjenih. WASHINGTON, D.C. — Zunanjepolitični odbor Predstavniškega doma je včeraj z 20:9 glasovem odobril obnovo dobav orožja Turčiji, ki so bile ustavljene letos 5. februarja zaradi turškega nastopa na Cipru lani. Pričakujejo, da bo celotni Dom sledil odborove-mu sklepu. WASHINGTON, D.C. — Odpor proti prodaji 14 baterij Hawk protiletalskih raket Jordaniji v Kongresu je splahnel, ko je Jordanija pristala na to, da so te baterije postavljene na določena mesta in ne prevozne. Prevozne bi lahko služile v podporo napadu na Izrael, med tem ko postavljene na določena mesta služijo le obrambi. CHICAGO, III. — Učiteljstvo je sprejelo nov dogovor in končalo štrajk, ki je pustil brez pouka nad pol milijona šolarjev. WASHINGTON, D.C. — Sovjetska zveza je pristala na plačilo $16 za tono pri prevozu ameriškega žita v ZSSR, ko je bila stara cena $9.50 za ameriške ladjarje nesprejemljiva. V Moskvi je bil dosežen tudi načelni sporazum o večletnem sovjetskem nakupu žita v ZDA. HAVANA, Kuba. — Hurikan Eloise, ki je napravil veliko škodo na gortoriku in pokončal tam 27 človeških življenj, je preko Haitija dosegel Kubo, pa pri tem izgubil dober del svoje moči. V Indiji eno tretjino politikov izpuščenih NEW DELHI, Ind. — Notranji minister Brahmananda Reddy je v Madrasu koncem tedna izjavil, da je bilo eno tretjino politikov, ki so bili prijeti po razglasitvi izrednega stanja 26. junija 1975, že puščenih na svobodo. Zdi se, da se je ogromna večina prebivalstva sprijaznila z novimi razmerami, vsaj kakega posebnega odpora ni nikjer opaziti. Maovo zdravje se očitno poslabšalo HONG KONG. — Zahodni obveščevalni viri trdijo, da sta se zdravje in telesna trdnost načelnika kitajske Komunistične partije Mao Cetunga v zadnjih 6 mesecih očitno močno poslabšala. Mao je poleg Tita in Franca naj starejši vodnik nasvetu. Vsem se dnevi iztekajo in svet ugiblje, kakšen vpliv bo njiliov odhod imel v njihovih državah. Nepismenost med ženskami po svetu narašča PERSEPOLIS, Iran. — Na zasedanju Vzgojne, znanstvene in kulturne organizacije Združenih narodov — UNESCO je bilo predloženo 49 strani obsegajoče poročilo, iz katerega je razvidno, da je med okoli 800 milijoni nepismenih na svetu 2 tretjini žensk. , . i 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 V* National and International Circulation rubUsbed daily except Wed, Sat, Sun, and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ■ Združen® države: $23.00 na leto; $11,50 za pol leta; $7.00 za 3 tntsesf P Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES; United States $23.00 per year; $11.50 for 8 months; $7.00 for S months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for S months Friday Edition $7.00 for one year. v Kansas City dejal, da obstoji “boljše sredstvo za enako vzgojo otrok, ki jo hočejo vsi Amerikanci, kot pa prevažanje otrok”. “Mislim, da je kakovostno vzgojo mogoče doseči z boljšimi šolskimi napravami, z manjšim številom šolarjev v u-Čilnicah in iz izboljšanjem soseščin,” je dejal predsednik ZDA Gerald R. Ford. izpod mm sv. štefana ih sksuse SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 143 Thursday; Sept. 18, 1975 CHICAGO, 111. — (LXVIX.) — Kmalu so se Rusi poslovili iz kuhinje. Prevzeli so jo Slovenci. Sedaj je bil red in je prišlo do raznih zboljšav, čeprav zelo skromnih. Zredili so celo prašiča in ga za Božič zaklali. Imeli smo nekaj mesa in klobas. Pa so bili Avstrijci nevoščljivi. Ti nas niso marali. V Peggezu se to ni mnogo poznalo, pač pa pozneje v Spittalu na Dravi. Tirolci so bili do DP-jevcev zelo uvidevni, radi so dali, če so le kaj imeli. Avstrijski Korošci pa bi nas najraje vse pognali k — vragu. Slovenci niso mnogo imeli. Mnogi so se takrat šele vračali iz raznih taborišč, kamor jih je pognal “tisočletni rajh” in so, si začeli šele znova urejevati gospodarstvo. Naj nekoliko opišem razmere v taborišču. Bile so skorij enake tako v Peggezu in v Spittalu. Angleži so. jih imenovali vzorna taborišča in hvalili Slovence kot delavne, sposobne, poštene in organiza- Prevažanje šolarjev smiselno in potrebno? ^Že nekaj let smo v raznih delih dežele vsak september priče izgredov in demonstracij v zvezi s prevažanjem šolarjev. Očitno je, da je ogromna večina belih proti prevažanju, med tem ko utegne biti črna manjšina v večini za ta način šolske integracije. Vrhovno zvezno sodišče je pred 2 leti odločilo, da je možno doseči enakost v šolah le, če so te integrirane. Kasneje so sodišča določala, da je treba integracijo šol doseči tudi s prevažanjem šolarjev, kjer bi bile šole na temelju šolskih okolišev segregirane, ločene v črne s črno in v take z veliko belo večino. Tak slučaj je na primer v našem Clevelandu, kjer imajo črnci svoja strnjena naselja, v katerih belcev ni. V predmestjih so ž redkimi izjemami naselja skoraj čisto bela, le tu in tam se je uspelo naseliti kakemu črncu. Ker so ločena naselja, je razumljivo, da so tudi šole ločene. Ponekod je te mogoče integrirati na ta način, da se črno šolsko področje razdeli tako, da posamezni robni deli pripadejo šolam v belih naseljih; kjer so črna naselja'obsežna, kot je to na vzhodni strani Clevelanda, ostane jedro črnega naselja še vedno s šolami z izključno črnimi šolarji. Temeljno vprašanje je, če je res, da je enakost v šolah mogoče doseči samo z integracijo teh. V naši deželi je glavni vzrok neenakosti šol v različnih sredstvih. Bogate občine lahko za -svoje šole boljše poskrbijo, revne store pač, kar morejo. Te razlike je mogoče odpraviti, če uvedemo o-srednje vzdrževanje vsega šolstva, osnovnega, srednjega in visokega na zvezni ravni. Enake plače, učiteljstva, enaka učna sredstva bi hitrejše in učinkovitejše privedla do enakega šolstva, kot šolska integracija. Smoter vsake šole mora biti čim boljša vzgoja otrok. Je za dosego tega cilja potrebna integracija? Otroci se prevažajo v avtobusih iz svojega okolja v popolnoma tuje, kar jih pri učenju preje moti, kot pa jim pomaga. To velja za oboje, za črne kot za bele šolarje. Prevažanje šolarjev za dosego integracije je ameriška posebnost, ki jo zagovarja del bele liberalne inteligence, ki pa sama svoje otroke ne pošilja v javne šole in jih večinoma ne vključuje v prevažanje, kot je to ugotovil nedavno A. Greeley v “Chicago Tribune”. Prenekateri teh modrijanov trdijo, da smo vsi ljudje enaki, da bi bili vsi otroci enako sposobni, če bi se rodili in rastli v enakih okoliščinah. Prevažanje šolarjev naj doseže enake okoliščine za bele in črne otroke in oboji bodo pokazali vsaj sličen, če že ne enak uspeh! Ni dvoma, da ima okolje vpliv na človeka, kot ga ima na vse živo v naravi, toda trditev, da je v enakih okoliščinah vse enako in se vse enako,razvija, je prazna. Kdor je kdaj imel vsaj nekaj posla s šolo, ve, da so sposobnosti različne, da nista niti dva otroka enaka. Brihtnost je prirod-ni dar, ki jo je mogoče do neke mere manj bistrim nadomestiti z večjo pridnostjo, ni pa jo mogoče v otroku razviti, če jo v njem ni! V tem pogledu prevažanje šolarjev za dosego integracije ne more biti učinkovito, kot ne more biti integracija sama, ker je smoter postavljen na napačno načelo. Mešane šole, s črnimi in belimi otroci, so brez dvoma koristne za ustvarjanje boljših odnosov med otroci obeh ras, toda le tedaj, če so splošne razmere za to ugodne, če ni večjih sporov in medsebojnega sovraštva, ki ga prav prevažanje šolarjev ustvarja. Otroci obeh ras se med seboj spoznavajo in lahko marsikaj nauče, kar jim pomaga k boljšemu medsebojnemu razumevanju v šoli in kasnejše v življenju. Vsak trezen človek mora to priznati, priznati pa je seveda tudi treba, da nobena prisila v tem pogledu ni koristna. ■ ' V času, kp se budi zavest v posameznih narodnostnih skupinah, ko se tudi črnci skušajo uveljavljati kot posebna skupnost in hočejo to ohraniti, se zdi, da bi bilo treba celotno vprašanje enakosti šolanja ponovno proučiti v luči skušenj zadnjih desetletij. Črni novinar William Rasberry se v obsežnem članku, ki je bil objavljen v tukajšnjem listu “The Plain Dealer” preteklo soboto, sprašuje, če je prevažanje šolarjev z avtobusi res vredno, če je pravilno in smoterno v mestih, kjer je nasprotovanje tolikšno, da ogroža javni mir. Iz članka je razvidno, da tudi med črnimi ni splošne podpore za prevažanje šolarjev za dosego integracije. W. Raspberry ugotavlja, da je NAACP (Narodna zveza za napredek barvnih ljudstev) skoraj edina, ki se za to zavzema, in kampanjo za to vzdržuje. To naj bi delala, ker smatra, da je integracija šol ustavna pravica, “zakon dežele”, ki ga je treba izvajati neoziraje se na razpoloženje in mnenje javnosti. Kljub temu, da je sodišče ponovno določilo prevažanje šolarjev kot zakonito sredstvo za dosego integracije in!kaj jih je bilo tudi smrtnih. O- jev, ki so v glavnem v zamočvirjenih , krajih. Komarji povzročajo to bolezen. Celovška Mohorjeva družba.bo s 1. oktobrom pričela razpošiljati svoj knjižni dar za 1. 1978. Naročniki bodo dobili ’ poleg Koledarja še sledeče knjige: Lojze Ilija: “Zadnji rabin vfj Ljubljani”. Zanimiva zgodovin-1 ska povest; Vojko Arko, znani j slovenski planinec, je napisal| knjigo “Planinske zgodbe z Na-1 huel Huapija”. Izšel bo tudi dru-; gi del “Družinskega sv. pisma”. Vsebuje evangelije po Luku in Janezu. Ali ste že naročili mo-horjevke? Nobena slovenska hiša ne bi smela biti brez njih. Cena za štiri knjige je le $10. Če še niste naročnik, kličite go, Ano Gaber, ki je naša čikaska poverjenica. Mohorjeva družba ima v oskrbi tudi oba dijaška doma, enega za fante, drugega pa za dekleta, ki obiskujejo slovensko gimnazijo. be so velike.” Spet je dal velikodušni dar v znesku $1,000. Iskrena prošnja slovenskih staršev, izrečena preko Slovenske ženske zveze je: Pomagajte nam ohranjati tudi slovenstvo na slovenskem Koroškem. Ne poslušajte tistih, ki trdijo, da Slovencev na Koroškem sploh ni. In tudi ne tistih, kateri iz neke namišljene načelnosti ne dajo nič. Slovenstvo pokažimo tokrat v dejanju. Besede same ne pomenijo nič. Darove, velike in majhne, sprejema glavni, u-rad Slov. ženske zveze, 1937 W. Cermak Rd., Chicago, 111. 60808. * Mati je hotela svojemu sinku zapeti uspavanko, a je kar hitro utihnila, ko jo je otrok vprašal: “Mama, ali moraš res peti? Veš, jaz sem tako ufrujen in ne morem poslušati.” Lep pozdrav! “Toti Staj ere” cijske ljudi. Imeli smo svoje Letos obha;j.a na?a Slovenska! slovensko taboriščno vodstvo. ka ura 25-letnico svojega Prvo-vodstvo je mio enostavno J _ Le doba zvestega,j samozvano, od nikogar izvoljeno. Angleži so želeli volitve in dve listi. Pa so se gospodje od “vodstva” uprli. “Ne. Mi hočemo Angležem pokazati, da smo eno.” Primarij dr. Meršol je tudi svetoval, naj-, bosta dve listi, da se tako pokaže volja ljudstva. Ker samozvano, taboriščno vodstvo tega ni maralo slišati, se je kljub temu pojavila še druga lista. Na čelu je, bil znani voditelj krščanskega delavstva na Jesenicah g. Albin Gasar, (Umrl v Argentini.) Tudi mene so vabili, da bi. prevzel mesto tajnika. Sem odklonil. Vedel sem, da bodo sitnosti. In res, najprvo je prišel k meni ves razburjen msgr. Škerbec, nato g. Janez Majeršič. “Tudi Vi razbijate slovensko taboriščno skupnost,” so mi rekli. Na raznih sestankih, celo pri KA in Marijini družbi so govorili: Volite za prvo listo. Samo ta je “ta prava” in naša. Pa so bili tudi na drugi listi dobri ljudje, tako v verskem kot v narodnem ozi- j žilavega in trdega dela ravnate-| Ija ure dr. Ludvika Leskovarja lin njegove žene ge. Corinne. i Proslava bo v soboto, 25. oktobra. Priprave so v teku. Hrvati obhajajo vsako leto za Veliki šmaren praznik Gospe Sinjske. V procesiji nosijo njene sliko. Je to njihov veliki praznik. Letos je bila taka procesija pri cerkvi sv. Jeronima v Chicagu. Procesije so se udeležili župan Daley z mestnima svetnikoma Bilandičem, ki je Hrvat, in Vitom Marzulom; čez prša so imeli pripete hrvaške, trobojke.| Župan Daley je za to priliko proglasil hrvatski dan. Slovenska gimnazija v Celovcu je zopet pričela s poukom. Izredno veliko dijakov, otrok slovenskih staršev, jo obiskuje: “Življenje koroških slovenskih rojakov je težko. Nas koroških Slovencev ne razumejo ne v A-meriki in ne v Argentini. Vse ru. Zmagala je seveda prva, t.j. , v vladna lista. V Peggezu je pri- Posojajo z ozkosrčnega vidika. šlo do odkritega spora z'“vlad- To je vidn0 zlastl iz Pisanja J-no” strujo. Na zborovanju je to , Gruma v AD’ Pri Sv°b°d™ Slo-vodstvo zahtevalo zaupnico. “Če i veniT in Pn SlJu’ Ne Poznajc ne dobimo zaupnice, bomo od-' naših razmer> bh nočej° Pozna- to. Nam gori streha nad glavo. Ne vprašujemo, kdo je tisti, ki pomaga gasiti. Nam slovenskim duhovnikom -avstrijski nacisti in slovenski renegati očitajo komunizem. Mi komunizem odklanjamo, a moramo se večkrat le zateči v matično državo za pomoč. Kdo nam more to zameriti? Naše upanje je slovenska inteligenca in ta izhaja iz slovenske gimnazije v Celovcu. Veseli nas velikodušna podpora, katero daje Slovenska ženska zveza slovenskim koroškim dijakom. Mnogo teh dijakov živi v hribih. Ne morejo se voziti v mešto, ker je to predrago, Zato stanujejo v dijaških domovih, ki jih vzdržuje Mohorjeva družba ..Tako mi je govoril moj prijatelj, rojak, ki je župnik v slovenski fari nedaleč od meje. Slovenska ženska zveza spet vabi zavedne slovenske rojake, da odpro svoja srca in prispevajo za ta namen. Veliki dobrotnik koroških slovenskih študentov je letos obiskal vse slovenske _ družine, ki imajo svoje dijake v S tem enakosti vzgoje, je predsednik Ford pretekli petek blasti uničujejo gnezda komar-'teh domovih. Rekel je: “Potre- stopili.” Kakor da bi brez teh ljudi vsi pomrli od lakote. Prof. Milko Jeglič je takrat zelo odločno nastopil proti temu vodstvu. (Dalje) * V naši veliki vasi, ki ji pravimo Chicago, ni kaj posebnega. Hvala Bogu, da je vročina popustila. Kar neznosno je bilo večkrat, Naša farna šola je zopet odprla vrata svojim učencem. Hvala Bogu, da pri farnih šolah ni štrajkov,. kakor so te dni pri javnih šolah in nekaterih kolegijih. Okrog 200 učencev je vpisanih. Živahnost mladine se pozna tudi pri mašah, ki so za šolsko mladino ob 8. zj. Lepo število jih prihaja, ki pristopajo tudi k mizi Gospodovi. In lepo pojo pri sv. maši. Angleško seveda, melodije so pa slovenske. * Emcephalitis ali spalna bolezen je precej razširjena. V Illinoisu je skoraj 100 slučajev, ne- Na svetu imamo več vrst demokracij, najboljši in najbolj znani sta bili ameriška in indijska. Zadnjo je pred par meseci predsednica vlade Indira Gandhi spremenila v demokratično diktaturo. Poglejmo ameriško demokracijo! Pred enim letom so liberalni elementi, bolje povedano levo usmerjena inteligenca, prisilili bivšega predsednika R. Nixona, čeprav še ni bil obsojen, da je odstopil kot predsednik Amerike, ker je izrabljal predsedniško oblast in hotel postati ameriški diktator. Ameriški levičarji so navdušeno slavili to zmago! Zdaj pa poglejmo demokracijo v Indiji. Indijsko sodišče je odločilo, da je predsednica vlade Indira Gandhi kriva kršenja zakona. Po tej obsodbi so pričakovali, da bo Indira Gandhi odstopila. Kaj še? Indira Gandhi, zavedajoč se, da ima večino parlamenta na svoji strani, zavedajoč se, da jo podpira indijska komunistična stranka in vsa levo usmerjena inteligenca, ni odstopila, prezrla je obsodbo sodišča, prečrtala je nekaj starih zakonov, dodala nekaj novih ter pozaprla vse svoje politične nasprotnike in je še vedno gospodar Indije. Vidimo torej, da je tudi v indijski demokraciji triumfirala levo usmerjena inteligenca. Skratka: Samo slep ne vidi, kam to gre, in resnica teče po prekopih zmot.” Pred kratkim sem imel priliko razgovarjati se s starokraj-skimi rojaki, ki so prišli na 0-bisk v Ameriko in Kanado. Kot je razumljivo, so bili polni hvale nad naravnimi in umetniškimi lepotami, nad gospodarskim in tehničnim napredkom. Bili pa so tudi presenečeni, ker so videli v nekaterih predelih države revščino in veliko umazanijo. Izredno so pohvalili ameriški način pogrebnih obredov in pokopavanja. Mir in čistoča v pogrebnih zavodov, kjer se od lepo napravljenega pokojnika ali pokojnice poslavljajo domači, prijatelji in znanci, jim je zelo ugajalo. Tudi pokopališča so jim bila všeč, ker so vsi grobovi zaraščeni s travo in skoraj vsi kamniti spomeniki so bili enaki. Tukaj niso 'videli bogatih in velikih spomenikov kot v sta-,rem kraju, kajti v starem kraju je najtežja zemlja bogatašem: na grobu imajo nekaj ton marmorja. Všeč jim je tudi bilo, da smo obdržali tudi v Ameriki star običaj: “Mrlič v grob, po- grebci v krčmo!” Ni jim bilo pa všeč, ko so videli, da so nekateri rojaki prišli po slovo ali k pokopu oblečeni, kot da bi šli na piknik, nekatere ženske pa, kot bi šle na plesno veselico. Starih šeg ne vseh zatreti, novih pa ne vseh sprejeti! Radi imamo ljudi, ki kar naravnost povedo, kaj mislijo. Seveda pod pogojem, da mislijo enako kot mi. To se mi je zdelo, ko sem poslušal na TV predsednikovo ženo Betty Ford, ko je na vprašanja preprosto povedala, da je za spolno občevanje pred poroko, za prekinitev nosečnosti in za kajenje ma-rijuane. Liberalno mislečim ljudem se je prikupila, drugim pa hudo zamerila. Ko so vprašali predsednika G. Forda o tej za- imffigrsife iz iiSwaiikeefa ii. V San Franciscu so stavkali policijski stražniki za zvišanje letne plače. Župan Allioto je trdil, da je stavka protizakonita in zahteval, da se vrnejo na sWja službena mesta. Policisti so se uprli županovi zahtevi! Ko so se uprli tudi odredbi Vrhovnega sodišča v Kaliforniji, me je zazeblo in vprašal sem še: Kam to gre, kam to pelje? ■ Poglejmo predsednika AFL-CIO George Meany-ja, ki je pred časom očital bivšemu predsedniku R. Nixonu, da predseduje kot .“King Richard”, sam pa se. je povišal nad ameriškega predsednika G. Forda, nad. tajnika Kissinger j a in Butza ter kot “King George” prepovedal nalagati žito na ladje, ki plovejo v Rusijo. Če taki ljudje nimajo najmanjšega spoštovanja do ameriškega predsednika, kdo ga bo poitem imel? * Poglejmo in vprašajmo se, zakaj kriminal tako hitro narašča v Ameriki? Zato, ker vsak sodnik tolmači zakon in sodi po svoji pameti, zato ker vsak advokat, kadar brani svojega klienta, izrablja zakone v svojo korist, in zato, ker je v Ameriki zločinec bolj zaščiten kot žrtev. Krivda je tudi na ameriškem narodu, narodu, ki je pomešan z vsemi vrstami ljudi, ne poroča policiji narejenih zločinov, niti zločincev. Vse to radi strahu pred posledicami. Poglejmo naše verske in šolske vzgojitelje, naše kulturne ustvarjalce, na čelu s Holly-wcodom, poglejmo naše časopisne izdajatelje, naše TV komentatorje, vse je v rokah leve usmerjenih, ki pa niso niti ko-1 munisti, niti niso plačani od komunistične stranke. To so ambiciozni ljudje, liberalno levo u-smerjeni vpditelji, ki hočejo radi svojih “preveč razvitih” možganov veljati več kot ostali Amerikanci. Ta pot je zelo nevarna ameriški demokraciji in svobodi, ker razkraja državne zakone, razjeda dušo človeka, u-stvarja malodušnost in s tem prikazuje svetu, da je ameriški narod brez ideje, in brez vsake volje do kakršnekoli borbe. Upam in prepričan sem, da bc _ -tz čas v prihodnosti Amerika J devi, je odgovoril, da spoštuje prišla zopet na zdravo in pravo j svojo ženo, ker je odkrito pove- pot, če ne bo prišla, se pa zna zgoditi tako, kot se je zgodilo ponosnim Rimljanom in Angležem. V se to in še veliko več dobro, ve'tudi pisatelj Aleksander Solženicin. Ker je trmasto prepričan v svoj prav in svoje borbene ideale, je razumljivo, da noče in ne more priznati, da je na strani malodušnega zahodnega sveta, kjer ljudje v večini dala svoje mnenje. Predsednik G. Ford bi moral kot star politik dobro vedeti, da odkrita beseda večkrat zapre marsikatera vrata. Če bi ga. Betty Ford odgovarjala na ta vprašanja še kot žena kongresnika, bi to ne povzročilo tolikšnega razburjanja, toda kot predsednikova žena, ki dobro ve, kako nizka je moralna raven v Ameriki, bi V ponedeljek, 25. avgusta, je na širokem stolpu Allen-Brad-ley Co. ponosno plapolala ame-rikanska zastava v pozdrav predsedniku G. Fordu, ki je ta dan obiskal Milwaukee. Sestal se je s političnimi, gospodarskimi in kulturnimi predstavniki države Wisconsin. Popoldne je imel tiskovno konferenco na TV. Vedno ista vprašanja, vedno isti odgovori! Toda, ko je bil predsednik G. Ford v Chicagu, ga je demokratski čikaški župan Daley sprejel z vsemi častmi, mu razkazal del nočnega Chicaga in bil navdušeno sprejet na proslavi “Yacht Ciuha”. -V Mihvaukeeju je župan Maeir že ves teden pred prihodom rentačil proti predsedniku, ki pride v Milwaukee samo zato, da se bo zabaval. Demokratski guverner P. Lucey pa je odšel za ta dan na počitnice. Dve mladi dekleti sta me vprašali, zakaj je milwauški župan tako proti predsedniku Fordu. Čudili sta se tudi, zakaj ga ni spre' jel guverner države Wisconsin? Odgovoril sem: “To je vse v duhu 1976!” Čudno, ali ne? No. Resnica! L. G- Koristni nasveti Eden od vsakih sedmih šoloobveznih otrok v Ameriki ima dihalne in alergične problem®’ trpi za astmo, ki je ena najp°' gostejših vzrokov izostanka °' trok od šole. Astmatični otroci ne bi smel* dolgotrajno sodelovati pri naporni atletiki in športu. Za nje je priporočljivo plavanje, god’ kegljanje in ping-pong. Nog0' met, košarka, baseball in tek ®0 za astmatične otroke prenaporni, trdijo zdravstveni strokovnjaki. * Denverski psihiater dr. Charles Adler ima dober nasvet'za tiste, ki trpe za migreno, nepri' jetnim glavobolom večinoma P° eni strani glave. Dr. Adler priporoča svoji111 patientom, ki trpe za migren®, naj si dobe olajšanje pod navadnim sušilcem las, ki ima kapuc°' Fri dveh tretjinah njegovih bol' nikov to pomaga. Gorkot3’ brenčanje sušilca in sprostiteV bolnika odstrani začasno glav°' bol. • Strokovnjaki za pitno vod° svetujejo, da pred jutranjo up°' rabo vode bodisi za pitje kuho, odprete vodovodno p1?0 in pustite vodo teči eno minut0. Pravijo, da so se čez noč v v°' dovodnih ceveh nabrale nezaž®" Ijene in škodljive snovi svinca’ kadmija in drugih. Richard Weiokart, tehnični dl' rektor zveznega vodnega raZ1' skovalnega centra v Washiug' tonu je mnenja, da vroča voda pobere več teh elementov iz ce” vi, kot jih pobere mrzla. Zžd0 svetuje javnosti, naj nikoli 116 uporablja vroče vode za kuha' nje ali pitje. Če potrebujete vročo .vodo za kuho ali pijaC°’ si natočite sveže mrzle vode 111 je segrejte, pravi Weickart. žive m mislijo: “Bolje biti rdeč morala bolj paziti na svoje od--mt mrtev. Mi in ostali Ameri- govore. Slovenski pregovor pra-kanci izgleda, da smo zelo sreč- vi: “Jezik je kot lev, če ga kroni, da nas Kitajci in Rusi pusti- tiš, te bo branil,, če ga pustiš j o Še pri miru, da se tako lahko! uiti, te bo požrl. ” ' predajamo uživanju. j • * SAMOTA Samota je nekaj drugega ^ osamelost. Lahko je občutiš naj veselejši družbi. Ne bodi žalosten, če te ljudi6 ne razumejo ali če te puste ^ cedilu. Samoto izrabi, da te di do Boga. Dokler se samote , bojiš, tv®]3 duša ni dovolj zrela, da bi did3 la v njej velika božja tišina. Samota ti je lahko najk^eP kejši vir moči. Samota nikakor ni mrtva na. Le prisluhni enkrat SV®1 duši, začutil boš zveneče glaS° ve samote. Med hrupom sveta ti last1*3 duša marsikaj zamolči. Vse izveš od nje, Če jo popelješ v sa moto. Če pa bežiš pred samoto, $e ■bojiš samega sebe! Drobtinice z lemontskega hribčka 1. Rojstvo Marijino. Kadar Slovenci romajo v Sveto deželo, se navadno ustavijo tudi pri naših sestrah v Jeruzalemu. Že nekaj let gospodinjijo Belim očetom, ki imajo v oskrbi cerkev sv. Ane. Pravijo, da je sezidana na prostoru, kjer sta nekoč živela starša Marije. V cerkvi, je oltar s kipcem male Marije. Tam je bila rojena Mati božja. Ali je to resnica? Kdo ve? Zgodovinsko ni dokazano, pravijo učenjaki. Sv. Cerkev pa nam ne brani verjeti. Kaj kraj, glavno je, da verujemo v Marijino rojstvo. Kako je bilo rojena? Tako, kot vsi drugi Adamovi potomci. Nič izrednega. A njena duša je bila izjema: Pri spočetju je prišla iz božjih rok polna milosti, brez sence izvirnega greha. Bog je hotel imeti Mater, ki ni bila niti en trenutek pod oblastjo prvega božjega upornika. .Njeno brezmadežno spočetje je verska resnica, ki je bila proglašena leta 1854. Pij IX. je vlažil ta biser v krono slave Brezmadežne. Da je papež imel prav, je Marija sama potrdila, ko se je v Lurdu prikazala Bernardki: “Brez-' madežno Spočetje sem.” To moramo katoličani verovati, ker Bog govori po sv. Cerkvi. Kakšno Dete je bila mala Marija? Gotovo lepa ... Ni dvoma, da se je sv. Ani ljubeznivo nasmehnila, Drugi otroci prijočejo na svet. Dete Marija pač ni imela vzroka, da bi jokala. Ljube-zen jo je obdajala, srčna sreča staršev jo je ogrevala. Ali si moremo predstavljati veselje, ki sta ga občutila Ana in Joa-him, ko sta prvič smela ljubkovati svojo hčerkico ..' Najbrž nista slutila, kak zaklad imata v nji. .. Dovolj sreče sta užila že ob sami misli, da se je Bog v njuni starosti le sklonil k njima. Od zdaj naprej ne bodo~ več Judje gledali na nju z viška. Kako prisrčno sta se oba starša zahvaljevala Bogu za to srečo1. In Detetu sta dala ime: Marija. Najbrž se je hiša kmalu napolnila s sosedi, ki so prihiteli Čestitat staršem. Vsi so hoteli videti Novorojenko, ki je zaspala v zibelki, šepetaj e so stali v krogu ob spečem Detetu in občudovali njeno lepoto. Najbrž je sanjala o angelčkih . .. Smehljala se je. O; ko bi bili ti dobri ljudje vedeli, da stoje ob zibelki svoje Matere, nebeške Kraljice! A vse jim je bilo prikrito .. . se zapostavljene od Cerkve; hočejo biti enake možem. l/ V vseh zadevah Cerkve naj imajo tudi one odločilno besedo. 2. Enake pravice v raziskovanju bogoslovja in vzgoje. 3. Podpirati morajo poskuse, da ženske postanejo diakoni, duhovniki in škofje. 4. Podpirajo naj ERA — žensko gibanje za enakost pravic z moškimi. 5. Naj se bojujejo z vsemi ženskami vred proti preizkušanju atomskih bomb na Pacifiku. 6.. Naj bojkotirajo grozdje in solato, ki je niso spravljali s polja delavci UFWA. Dve točki njih zahtev sem izpustila. Delovanje konvencije je bilo pretrgano, ko so sestre zvedele, da ima univerza, kjer so bile zbrane, v kafeteriji pripravljeno za obed grozdje, ki ga niso trgali delavci NFWA — enako solato. Sestre so piketirale ka-feterijo. To so principi sester vzgojiteljic. Če so kaj molile, ne vem. Veliko so govorile o ljubezni do bližnjega. Če so^ kaj ukrenile glede ljubezni do Boga, mi ni znano. 3. Nedavno tega sem čitala, da je bila ženska-policaj u-streljena ponoči, ko je vršila svojo službo na cesti. Med ženskami tistega kraja je završalo: Zakaj ni zunaj patroliral policaj? Zakaj so jo pustili ponoči na cesti? Poveljnik policije je dejal, ko so ženske zahtevale, naj bi bila policistka ostala notri in tipkala: “Ona se je obvezala, da bo vršila službo kot možje, da noče izjem, če bi ne bila hotela tudi patrolirati, bi je ne bili, sprejeli.” Torej! Ženska enakopravnost! 4. Kaj pravi satan o Bogu? Duhovnik je izganjal iz obsedenca hudobnega duha. Preden je ubogal, je dal okoli stoječim lep nauk, ki je bolj vplival na nje, kot bi mogla najlepša pridiga. Dejal je: “Ko bi bila postavljena lestva od zemlje do najbolj oddaljene zvezde, katere stopnice bi tvorili ostri meči, bi jaz z veseljem plezal po nji. Seveda, ako bi bil iz mesa in kosti, kot ste ljudje. Četudi bi me vzela ta pot milijone let, strašne bolečine bi z veseljem Nam pa ni... Mi veipo, da je prenašal, samo zato, da bi spavajoče Dete Mati Odrešeni-kova, Mati božja, naša Mati .. . Tisoč angelov jo obdaja. O-stali bodo njeni spremljevalci, dokler se ne bo preselila k svojemu Sinu v nebesa. Tega si ni mo- gel samo za en trenutek videti Bega.” Ali kdaj hrepenimo, da bi videli Boga? Ali se trudimo, da bi ga nekoč gledali vso večnost? Premalo hrepenimo po nebesih, izmislila moja domišljija. To je po Bogu, Mariji. Preveč Marija sama razodela Mariji iz Agrede v 17. stoletju. Bili so vsi izredno počaščeni, da bodo mogli služiti- svoji Kraljici že na zemlji.-Ali si moremo predstavljati, s kako ljubeznijo so jo čuvali?! Pridružimo se jim še mi, saj bomo dobrodošli v angelski družbi. Čestitajmo Detetu na smo zakopani v zernske dobrine, ki nam bodo nekoč odvzete. Pri vsem k o pi č e n j u blagostanja nam srce ostane - prazno. “Nemirno je moje srce, dokler ne Počije v Tebi, o Bog,” je vzkliknil sv. Avguštin, če ga hočemo kdaj uživati, se moramo že sedaj navaditi občevanja z njim. Spomnimo se ga med dnevom. Povejmo ji, kako Darujmo mu svoje delo, težave, Veliki odliki. nas veseli, da je bila odbrana za Mater božjo in za našo Mater. Prosimo jo, naj nam pomaga zvesto do konca služiti njenemu Sinu. Naj nas vodi k njegovemu Srcu, da ne zaidemo. Prosimo jo, naj pride k nam, ko se bomo poslavljali od sveta in ob njeni roki naj se približamo Njemu, ki smo ga iskali vse življenje — daj najdemo v njem usmiljenega Sodnika. 2. Letna konferenca redovnic društva National Assembly of Women Religious (NAWR) v San Franciscu. Od 7.-10. avgusta so imele shod sestre društva NAWR v San Franciscu. 80(j jih je prišlo iz vseh krajev Amerike. Prišle so skupaj, da se opogumijo za nadaljno delo, da si izbojujejo od Cerkve svoje pravice. Čutijo uspehe. “Premalo mblimo” pravi sv. oče. Kdo pa naj moli, ako ne mi katoličani? Molitev je dviganje k Bogu, pogovor, občevanje z njim. Poslužujmo se molitve, ki vse doseže! s.' M. Lavoslava Slaba medena letina Letošnje leto je bilo izredno deževno, kar je posebno prizadelo čebelarje. Ob vseh posebno ugodnih časih za pašo čebel je bil dež. Tako se je zgodilo tudi, ko je cvetela ajda. Pridelek medu je zato tako skromen, da bo, kot se bojijo, več panjev pomrlo zaradi pomanjkanja, če jih ne bodo hranili s sladkorjem. Čebelarska društva so se že obrnila za pomoč na državo, ki bi naj sladkor dala za reševanje čebel po znižanih cenah. Vsi na plan za Baragov dan! v nedeljo, 28. septembra 1975, v Clevelandu, Ohio Čuj iz nebes prihaja glas: O srečni rod in srečna vas, kjer blagi knez je bil doma! Življenja pot bila povsod je za Boga . .. Prezirani so Indijanci — je oče bil, za srečni raj 'nas je učil.. . Amerika in stari kraj častita ga, dobrotnika... Sobota, 27. septembra: Ob 7. uri zvečer sprejem gostov pri Mariji Vnebo-vzeti. G. JožiSf Zelle bo predvajal svoj film Baragova dežela. Sledi družabni večer z domačim petjem. NEDELJA, 28. SEPTEMBRA: Od 11.30 ure predpoldne naprej kosilo v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Samo za rezervirane. Po kosilu bodo avtobusi vozili v katedralo k sv. maši za Baragov dan. Ob 2.30 popoldne slovesna koncelebrira-na sv. maša v ST. JOHN KATEDRALI Glavna celebranta clevelandski škof James A. Hickey in marquettski škof Charles A. Salatka, ob somaševanju duhovnikov. Slovensko cerkveno petje; cerkvena pevska zbo-, ra od Sv. Vida in Marije Vnebovzete. Ljudsko nabožno petje. Ob 4. uri popoldne AKADEMIJA v ST. JOHN COLLEGE AVDITORIJU 1 SPORED - PROGRAM 1. Pevski zbor KOROTAN; pevovodja Frank A. Gorenšek. AMERIŠKA HIMNA (The Star Spangled Banner) SLOVENSKA HIMNA (Naprej zastava slave) 2. Rev. Victor Tomc, Vice-postulator, Cleveland, Ohio. POZDRAV (Welcome) 3. Pevski zbor KOROTAN; pevovodja Frank A. Gorenšek. PO JEZERU BLIZ’ TRIGLAVA (On the Lake Near Triglav) ......... narodna, prir. F. A. Gorenšek ROŽMARIN-SPOMIN (Rozmarin-Memories) narodna, .........prir. Fr. „ Cigan PEVEC (Troubadour) narodna I.I. 4. Učenci SLOVENSKIH ŠOL pri Sv. Vidu in pri Mariji Vnebovzeti. pevovodja Miodrag Savernik SIJAJ, SIJAJ SONČECE (Let the Sun Shine) narodna I.I. BOG JE USTVARIL ZEMLJICO (God Made the Earth) / narodna I.I. NA PLANINCAH LUŠTNO JE (The Good Times in the Mountains) ..........narodna I.I. 5. Pevski zbor DAWN Choral Group Slovenske Ženske Zveze; pevovodja ........ F. A. Gorenšek MATI (Mother) ......................... Kovačič-Privšek PESEM O POMLADI (Song of Springtime) ......L. Kramolc 6. Učenci SLOVENSKE ŠOLE pri župniji Marije Vnebovzete; pevovodja Rudi Knez GOR ČEZ IZARO (Up, Up Over the Lake) .....narodna I.I. 7. Moški zbor SLOVENSKI FANTJE, pevovodja Martin Košnik DOMOVINA MILI KRAJ (Homeland, the Enchanted Land) ......... A. Nedved SPOMINI (Memories) ....................... M. Kernjak \ 8. Folklorna skupina KRES pod vodstvom Bernardke Ovsenik. GORENJSKI VALČEK (Gorenjski Waltz) .. .. ........ .........prir. Bernardka Ovsenik 9. MLADI HARMONIKARJI pod vodstvom Rudija Kneza. OJ, HIŠICA OČETOVA (My Father’s Little House) , ......... narodna I.I. 10. Folklorna skupina KRES pod vodstvom Bernardke Ovsenik. Z BOGOM, DOMOVINA (Farewell Homeland) .............. ........ prir. Bernardka Ovsenik 11. Otroci FARNE SOLE pri Mariji Vnebovzeti voditeljici Jackie in Pattie Fraser. INDIJANSKI PLES (An Indian Dance) prir. J. & P. Fraser 12. Deklamira Ivan Hauptman. MOLITEV OČIPVEJSKEGA POGLAVARJA (Prayer of an Indian chief) ....... ......... sestavil poglavar Tem White Cloud 13. Simbolična vaja; izvajajo slovenske mladenke. voditeljica Bernardka Ovsenik. TO SI TI, MOJ JEZUS! (You Are That, My Jesus) ...... ......... napisala Sestra M. Elizabeta O.S.U. solista Dominik in Marj- Ann Gorshe 14. Učenci SLOVENSKE ŠOLE pri sv. Vidu; voditeljica Anuška Lekan MOLITEV ZA BARAGOVO BEATIFIKACIJO (Prayer for Baraga’s Beatification) prir Anuška Lekan 15. Združeni pevski ZBORI: Korotan, Dawn, Slovan, Slovenski Fantje, Lira, župnija sv. Vida; Ilirija, župnija Marije vnebovzete CUDbviT Št V SVOJIH SVETNIKIH (You are Marvelous in your Saints ...... M. Tomc \TE Ul Na j več ja slovenska ladja poslušajte v Clevelandu in oko-V začetku septembra je Sploš-| lici Slovensko radijsko uro “Pe- na plovba iz Pirana prevzela na Japonskem svojo 22. ladjo “Novo mesto” z nosilnostjo 34,803 ton. To je največja slovenska ladja in je z njenim prevzemom skupna tonaža Splošne plovbe dosegla 301,254 ton. Ladja “Novo mesto” je bila zgrajena za prevoz razsutih tovorov in bo v prosti plovbi plula po svetovnih morjih. Umrli so 3. septembra v Domžalah: Ivan Jarc, Franc Bribers ek; v Ribnici: Frančiška Gorše; v Ljubljani: Tatjana Denisa, Leopold Skodlar, Ivanka Maher, roj, Taufer, Viktor Kovačič; y Sevnici: Hinko Koren; v Škofji Loki: Tone Linke; 4. septembra v Kočevju: Vinko Kotar; v Ljubljani: Branko Prekoršek, Ivan Jankovič, Ivanka Primožič, roj. Pavletič, Tatjana Denisa, Ivan Dogan, Antonija Sedej, Franc Falenti; v Novem mestu: Silvo Požar; v Čemšeniku: Lojze Robavs; v vasi Potok: Katarina Briški; v Pevnem pri Škofji Loki: Marija Langerholc, roj. Božič; v Kranju: Olga Plesničar; smi in melodije iz lepe Slovenije” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Milah in ga. Barbara Pavlovčič. MALI OGLASI Stanovanje oddajo Trisobno stanovanje s kopalnico oddajo na 1129 Norwood Road priletni ženski. Kličite tel. 361-4588. SOBE SE ODDAJO štiri sobe se oddajo zgoraj z garažo in verando za' srednje starosti dvojico ali dve ženski. Nič živali ali otrok. Na 14119 Sylvia Ave. Kličite 541-6977. (18,25 sep.) FOR SALE 9515 Madison Ave. fenced in ydth down modernized, under $25,000. Ann Jason, 226-0810. J. W. ROZEK REALTY 221-6400 _________ (146) Srediije starosti ženska bi rada dobila v najem eno neopremljeno sobo v št. vid-ski okolici. Kličite 851-5034 ______________________ -(146) SOBA SE ODDA z kuhinjo, klet, in veranda, na E. 67 St. Kličite 881-6792. 5. septembra v Ljubljani: Franc Zupan, Vera Lagonder, roj. Zaletel; v Jurkloštru pri Celju: Ivanka Kozmus; na Viču: Matija Kodela; v Ilirski Bistrici: Almas Muše-vič; v Mariboru: Benedikt Kragelj; v Iški vasi: Ivana Maček, roj. Žagar. 6. septembra na Vranskem: Justina Pečovnik p.d. Jcžekova mama; na Viču: Justina Keše, roj. Gore; v Zrečah: Kristina Majcen, roj. Kovše; 'v Mariboru: Jožica Pečuh; v Preboldu: Anton Stergar; v Ljubljani: Vinko Krstan, Štefan Hobot; v Radovljici: Franc Kenda; v Kristan Vrhu: Jože šoštar; v Kompolah nad Štorami: Mar-. tin Glavač; 8. septembra v Vojniku: Kristina Sopar; v Dravljah: Ludvik Volek; v Ljubljani: Slavko Žinkovič.; Kristina Lesar, roj. Kuk; v Hrovači pri Ribnici: Jože Meden; v Stični: Avgust Kavšek; v Celju: Janko Hočevar; v Šentrupertu na Dolenjskem: Angela Sedlar; 9. septembra v Trbovljah: Jože Flis; na Bregu (Šmartno pri Litiji): Frančiška Drnovšek, roj. Zupančič; v Radomljah: Marija Kaplja; v Ljubljani: Amalija Lah, roj. Weingerl, Vlasta Gala, roj. Župančič, Danica Beline, roj. Štravs; v Mariboru: Erna Kenda; v Šmartnem pod Šmarno goro: Frančiška Boltežar (Pipanova mama); v Celju: Rajko Peršak; v Polju: Angela Trajkovič, roj. Frančič; v Postojni: Aleksander Zver; v Črnomlju: Franc Ilc; v Vremskem Britofu: Marija Franetič, roj. Dekleva; v Krškem: Adolf Vanič. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Slovenije Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVARNICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Ed. 481-222? APARTMENT NAPRODAJ Lastnik prodaja, šest stanovanj, dve trgovini, blizu Euclid Beach. Kličite 531-0353 ______ -(144) LOT NAPRODAJ — RICHMOND HEGHTS za residence, 50 x 160 čevljev. Kličite 531-0353 -(144) Varuhinja otrok Bi rada varovala otroke od zjutraj do 3 ali 4 ure. Kličite 361-0483 -(134) V NAJEM SEDEM sob in tri sobe na 1433 E. 55 St. Kličite 361-0076. -(144) FARA SV. KRISTINE velika hiša z štirimi spalnicami, z ognjiščem, formalna jedilna soba, polna klet dvojna garaža. Pripraven dom za veliko družino. SE MORA PRODATI! v Euclid, zidan ranč. Se mora videti; tri velike prostorne spalnice, jedilna soba velika družinska soba. Priključena garaža. Centralna klimatska naprava. Lastnik premeščen. Želijo hitro kupčijo. EUCLID — NOVA ZA DVE DRUŽINE duplex 6-6 z tremi spalnicami, jedilna soba, kuhinja z posebnostmi, vse sobe karpetirane, klet. Kvalitetno delana. Čaka za / vašo izbero dekoracije.. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. RE 1-1070 Odprto od 9. do 9. (144) V NAJEM štiri sobe in kopalnica, za odrasle, na novo dekorirano na 1070 E. 66 St. Kličite po 5. uri 361-4021. '__________________(144) Help Wanted Female DENTAL ASSISTANT WANTED Full time, will teach, must be able to type and speak Slovenian or Croatian. Call 341-6644. (144). GENERAL HOUSEWORK Two days per week. Van Aken shopping area. Close to CTŠ and Rapid transit. References. Call 752-5071 j (144). JANEZ JALEN: BOBRI Prva knjiga SAM Kodrolaska tudi na skali ni imela nobenega opravka. Drugo gos speče že kasneje. Postalo ji je dolgčas. Legla je nazaj, se odela s kožuhi in spet trdo zaspala. Na Ostrorogega ležišče se je pa zvil Bevsk in tudi zadremal. Na streho šotora je pa drobil dež. UDARNI JALAN Bevsk je zarenčal, planil raz ležišče, stekel iz šotora in besno zalajal.. Prebudil je Kodroiasko. Sinjeoki se spočetka ni ljubilo vstati. Ko se pa Bevsk le ni nehal naraščati, ji ni drugega kazalo, kakor da je šla gledat, nad kom pes laja. Dež je samo še narahlo pršil. Sinjeoka se je ozirala na vse kraje, pa ni mogla ničesar spa-ziti, ne človeka ne živali. O, pač. Od jeza je bilo čuti glasno hrumenje. Ne. Tolikega hrupa ne delata samo Ostrorogi in Ris. Cela tropa ljudi mora biti zgoraj. Kar gotovo so prišli z Gole gore Kozorogovci v dolino. Sinjeoka bi najrajši šla pogledat. Pa kako, ko ni imela drevaka. Bevsk se je naveličal lajati. Le!deti? goste. Da ni kak hlapec ali navaden lovec, je vedela. Le kdo bi naj bil? Kakor ona njega prav tako je gledal Sinjeoko iz drevaka tuji mladi moški. Pomahal ji je z roko v pozdrav. Ona pa njemu nazaj. Pristali so. Ostrorogi in tujec sta poskočila na skalo. Risa je pa Jelen poslal po drva za kurjavo, katere je že zmanjkovalo. “Ugani, koga sem ti pripeljal v goste,” je nekako podražil Ostrorogi Kodroiasko. “Kako naj vem, če ga nisem nikoli videla,” Sinjeoka se je zravnala in prijazno pogledala prišleca. Ni mogla prikriti, da ji je všeč. Mladec je seveda že vedel, s kom govori. Z donečim glasom je povedal: “Udarni Jalan sem, prvorojeni sin - Bistrega Jezernika, brata vajine umrle matere. Moj oče je pa drugorojeni Kozorogov sin.” “O!” se je začudila Kodrolaska: “Jaz sem pa sprva mislila, da si Sivi Volk.” liooo!” se je zasmejal Jalan: “Kaj sem mar že tako star vi- tu pa tam je še zarenčal. Narasla voda v potoku je pri- Ne, tisto ne.” Sinjeoka je bila v zadregi: “Samo njega sem čela prinašati les. Kar po več|Se nadejala.” brunov hkrati. Sedaj Kodrola- f “Zaman ga pričakuješ. Odšel ska ni več dvomila. Zatrdno je |ie Pred dežjem s starejšimi lovci vedela, da Ostrorogemu poma- j nazaJ P°d Snežne gore. Mladci gajo Kozorogovci spravljati les Pa sm0 ostali- Naselili smo se v y vodo. Tudi po glasovih je to spoznala. Sinjeoko je zamikalo, da bi skočila v vodo, splavala na breg in se ob robu goščave prerinila do jeza. Nak! Vsa mokra se ne cmore pokazati rodu svoje matere. Vsaj prvič ne. Pa saj tudi ne utegne. Sivi Volk bo kar gotovo prišel na skalo in mu ibo treba s čim postreči. Kodrolaska je izgrebla žerjavico izpod pepela in naložila nanjo visoko grmado drv. Zunaj na skali je prasketal ogenj, V šotoru je pa Sinjeoka skalni duplini na pobočju Gole gore. Godi se nam, kakor se nam še doslej nikoli ni. Bosta morala priti pogledat.” Udarni nič ni prikrival, kako se mu brhko zdi, da vodi prvič'v življenju tropo samih zdravih mladih in drznih lovcev. “Lej ga!” se je zasmejal Ostrorogi: “Niti ni še stopil v najin šotor, pa že k sebi vabi.” “Kaj mar ni prav?” Jalan se je podjetno ozrl naokrog: “Saj smo si vendar v rodu. Imate mar pri vas drugačne navade?” Kakor so pač ljudje.” Jelen je pomislil na Karpa in Soma. predsednik Louis Kastelic, tajnik Andrew Rezin Jr., 15701 Rock-side Rd., Maple Hts., O. 44137, tel: 662-9064, blag. Anna Perko, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Anton Stimetz, Mary Sham-rov, Stella Mahnič. Za Federacijo: Anton Perušek, Mary Shamrov, Lou Kastelec, Antonia Stokar, Andy Rezin. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 1. uri popoldne, v naslednjih Narodnih domovih: januarja, marca, maja, julija, septembra in novembra v SND, na 80 cesti; februarja, aprila, junija, avgusta, oktobra in decembra v SND v Maple Hts. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin podpredsednica Josephine Zakrajšek Tajnik Anton Žakelj, 5516 Carry Ave. Tel.: 881-7931 Blagajnik, Andrew Kavcnik Zapisnikarica Cecilia Subel Nadzorni odbor: Victor Vokač, Jennie Vidmar, John Skrabec Veselični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar. Gospodarski Odbor: Michael Vidmar Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2 uri popoldan, v spodnji dvorani SND, na St. Clair Ave. 9853; zapisnikar, Anton Okolish. nadzorni odbor: Josephine Platnar, Frances Žagar, Mary Šuštaršič. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! Samostojna društva SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Sršen, 1024 Brandt Rd., Geneva, Ohio 44041 načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Meta Rihtar, Pavli Sršen. Telovadne ure vsak četrtek od 6. - 10 zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu. | predsedniki so vsi predsedniki kra-' jevnih odborov DSPB; tajnik Jože Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont, Canada; tiskovni referent Otn.or Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo devinski referent prof, Janez Sever, Cleveland. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik Louis Jartz Podpredsednik Frank Videmsek Tajnica-blagajničarka Cecelia M. Wolf, 1799 Skyline Dr., 44143 Phone 261-0436. Zapisnikarica Ursula Branisel Nadzorniki Mary Dolšak, Joseph Mrhar, L. Makuc Družabni odbor Mary Dolšak, Chrmn., Anna Žele, Alma Lazar Zastopniki federacije: L. Jartz, L. Dular, J. Krhar and L. Makuc. ■ Zastopnik za SDD: Frank Koss Seje so vsak drugi četrtek v mesecu ob 2. popoldne v SDD na Waterloo Rd. BALIN CARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsed. Mark Vesel, podpred. Frank Grk, tajnik John Korošec, blag. Joseph Ferra, Zapis. Mary Božič, nadzorniki: Joseph Peloza, Stanley Grk, Tony Umek, za točilnico, Rose Čebul, za kuhinjo Rose Zaubi Frances Zgonc, Antonia Hrvatin. Seje se Vršijo po odločitvi odbora. Balinca se vsak dan izven ( v nedeljah ob 1. uri pop. do polnoči.' članarina je $1 na leto. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom 4 tel j a Rudija Kneza, 679 E. 157 (St. Cleveland; Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel 481-3768. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB President: Martin Tominc, Vice-pres.: Frank Leben Secretary: Cathy Tominc, Tel,-391-0282 Treasurer: Frank Cerar Jr. BELOKRANJSKI KLUB Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Golobič, tajnik Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, telefon 261-0386, blagajnik Olga Mauser, nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivec. MISIJONSKA ZNAMKAESKA AKCIJA Predsednik: Matthew Tekavec, podpredsednik: Joseph Zelle, tajnica: Mary Celestina, 727 E. 157 St, Cleveland, O. 44110, tel.: 761-8906; blagajničarka: Anica Knez, odbornica za zbiranje znamk: Caroline Kucher, Mary Strancar. Odbornica za članstvo: Marica Lavrisha, tel. ' 481-3768. Odbornica za Bogoslovsko Tominc, Ivanka Pretnar, Tončka Urankar. Za prodajo peciva: Frances Raischel, Mary Kokal, Rose Bavec. Za oskrbo pijače in urejanje prostorov: Vinko Rozman, Frank Kuhelj, Leopold Pretnar. Za zbiranje nagrad in srečelov: Agnes Leskovec, Mary Prosen, Vida Švajger, Lojze Petelin, Mary Vrhovni*-Nadzorni odbor: Štefan Marolt, Frank Mlinar, Ivica Tominec. Ivanka Tominec. akcijo (BA): Mary Boh tel. 432-2398. Za oskrbo kuhinje: Jožefa PLESNA SKUPNA KRES Predsednica: Mojca Slak, 5405 Sta’'1 ard Ave., Cleveland, O. 4416-? 881-1725 Podpredsednik: Peter Dragar Blagajnik: Janez P. Vidmar Tajnik: Frank Zalar, Ml. Odborniki: Sandy Pestotnik, Veronika Peklar, Andrej Kokal Plesna Učiteljica: Bernarda Ovsenik ŠTAJERSKI KLUB Predsednik — Lojze Ferlinc Podpredsednik — Tone Zgoznik Tajnik — Slavica Turjanska Zapisnikar — Milica Glavan Blagajnik — Rozika Jaklič Gospodar — Kazimir Kozinski Pomočnik gospodarja — Stanko Cimerman Upravni odbor: Karl Gomze, Albert Beel, Matija Kavaš, Angela Pintar, Julka Ferkulj Nadzorni odbor: Branko Senica, Kristina Srok, Ljudmila Beel Razsodni odbor: August Pintarič, August Šepetavec, Angela Kavaš Kuharice: Lojzka Feguš, Elza Zgoznik ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser; pod- TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni vodja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie; blegajnica Mrs. Mary Panian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv Lovrenca v Newburghu. ZELENA DOLINA Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Kristavrt < gospodar Jože Zelenik; odborniki John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler. ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB Predsednik Renato Cromaz, podpredsednik Edward Pečnik, tajnik Eugene Kogovšek; zapis Max Traven, oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Ave. skrbno drgnila gos s kislikasti- ^ ne po- rm in fllQ^Pirm '/onem* rroTml-in mi in dišečimi zelišči; zavoljo boljšega okusa. magala spravljati lesa v vodo. Udarnega mladci so se pa sami ciuaniega imauvi su se pa sami 0§enj je dogorel v žerjavico ,ponudili in kakor igraje opravili in prenehalo je deževati. Na lepo |deio, s katerim bi se bil sam z vreme pa ni še prav nič kazalo. !RiSOm nekaj dni mudil. Sinjeoka je pričela peči gos. če- | Na pobočju Gole gore so zatu-pela je poleg ognja in vrtela vr- im volkovi, bov raženj. Ozirala se je pa ve- “Aha, so že poprijeli moji nomer navzgor proti jezu, kakor j mladci,” se je ves razživil Jalan. bi se morala zdaj zdaj Ostrorogi! Zvečer bo mesa, da ne bomo vein Ris in še kdo drugi z njima | deli kam z njim. Kar morala prpeljati v drevaku po naraslem | bosta iti z mano. Vsaj eno jele-potoku navzdol. Do skalg in mi-j novo tele sem jim bil naročil mo nje naprej je voda plavila upleniti. Pa bodo več. Kar vem.” čimdalje več lesa. Niže doli v; “Najprej bodi ti najin gost,” potoku se utegne še v kakšni, j e z roko povabil bratranca Je-tesni zagolsniti. flen. Gos je bila pečena. Že rajši j “Prav!” Udarni in Ostrorogi preveč kakor premalo. In kakor'sta stopila pod streho in sedla bi bila poklicala k jedi, se je1 prav takrat prikazal izza okljuka drevak Ostrorogega. Ris in Jelen sta ga krmarila. Med njima v sredi pa je stal še nekdo. Kaj, tako mlad naj bi bil ujec Sivi Volk. Ne. Se mora že kdo drugi peljati z Ostrorogim in Risom. V kratki halji in ogrnjena s kožuhom je stala Kodrolaska poleg ognja na skali. Oči kar ni mogla odmakniti od postavno visokoraslega in brhkega mladca, ki ga je vedel Ostrorogi v KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av«, Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Joško Jerkič Tajnica in blag. Mrs. Josephine Magajna, 315 E. 284 St., Euclid, O. tel. 943-0645. Zapisnikar John Černe. T, Nadzorni odbor: Štefka Koncilja, Kristina Boldin, Frances Somrak. Seje in, sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Fall Outing FEDERACIJA KLUBOV SLOV Častni predsednik: Christ Stokel Predsednik Al Sajevic. 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. podpred. Josie Zakrajšek; tajnik Antonia Stokar, 6611 Chestnut, Independence, Ohio 44131, tel. 524-7724; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar Louis Yartz. Nadzorni odbor: Louis Dular, Frank Karun, Stefi Koncilija. Za resolucijo Louis Yartz in Josie Zakrajšek! Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank česen. AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBjERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, podpreds. Frank Smole, taj. - blagajničarka Mary Lauter, 640 E. Washington Ave., Barberton, O. 44203, tel. 745- EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite! HOWARD BAKER 549 East 185 Street, Euclid 531-8187 PO JAPONSKO — Mlade Japonke po starem japonskem običaju vnemajo igralce za večji napor in zmago v stadionu v Tokiu pri igranju baseballa. na pregrajene kožuhe. Koj za njima je prinesla Sinjeoka pečeno gos. Postavila jo je pred brata in bratranca -v leseni skledi. Tudi posodo z dišečim pepelom je prinesla. In še nekaj kosov podpepeljnaka je dodala h gosi v skledo. (Dalje prihodnjič) ttuNeedYbarCyes . Examined v. September li National Sight Savins Month n ml thln? m-ore lnVgoratln8 tllan biking or hiking in the fall. The exercise is excellent for us and it is also a beautiful time of the year to watch the changing of the leaves. / or, refreshments on your outing take along a thermos of chocolatnegSnappIrs.tea COOler ^ taSty 3nd easy to make Here are the recipes as developed in the Nestle Test Kitchens. Orange Tea Cooler f 5iuPf U cup Nestea with lemon 1 6-oz. can frozen Li cup sugar orange juice concentrate (undiluted) In blender container or large bowl, combine water, orar jmee concentrate Nestea with lemon and sugar; blend at hi speed or mix until smooth (abouif 5 seconds). Pour into thermos; chill m refrigerator with cap off several hours until cold. Shake thermos before serving. Makes about 5 cups. ■ Chocolate Snappers 1% cups unsifted flour i egg 2 teaspoons baking soda N cup corn syrup 1 teaspoon cinnamon 2 envelopes (2-oz.) ' 15 Nestie Choco-bake i 1 cup lugar mng Granulated sugar C Preheat oven to 350°F. In small bowl, Combine flour, bakin-soda, cinnamon and salt; set aside. In large bowl, combinS Shortening, 1 cup sugar and egg; beat until creamy. Mix in ham Ne?tle Ghoco-bake. Blend in flour mixture. BAKE at: 350°F. TIME: 15 minutes. mSs dSs1* £šutes beforeremoving from pans- \ Obsežna močvirja WASHINGTON, D.C. — Pred 300 leti je bila nekako ena tret jina celotne površine sedanjih ZDA pokrita z močvirji. Imenik raznih društev Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V EUCLIDU Častni preds: Krist Stokel Predsednik; Joseph Birk ni. Podpreds: John Kausek 2. Podpreds; Anna Mrak Tajnik: John Hrovat, 24101 Glenbrook Blvd. Euclid, Ohio 44117 Tel. 531-3134 Blagajnik: John Troha Zapisnikarica: Mary Bozich Nadzorni odbor: Predsed Mary Kobal, Anna Karun, Josephina Trunk Poročevalca: v slovenščini, Mary Bozich v angleščini Al Sajovec Seje so vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri popoldne v SDD. na Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Anton Perusek, pod- KAVBOJSKA SOLA — V Flathead Lake v Montain imajo vsako poletje šolo za kavboje. Na sliki vidimo, kako se vežbajo z laso jem na otepu sena. Za vsakovrstna tiskarska dela »e priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3S Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. Naflepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NASI TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE