127
Razne stvari
Drobtine.
(Kolike koristi nam jc ptičje g n <• % d o.) Nek prijatelj ptic jp izraču-uil, koliko koristi ima poljfidolee od jed-nfga saniega pticjega gnezda. On račuui tako-Ie : Pet ptiČkor v jcdnem samem gnezthi sn6 na rtaii Tiajmf-nj 2*K.) goseaic. Start pitajo mladiče do 30 dni. Da jih odpitajo, uničijo do 7500 gosenie. Reeimo, da vsaka gosonica nnifci na dan sarno po ji^den sadni cvet, todaj bi 7500 go-senic v tem času uničilo okolo Jietrt mi-lijoiia sadnili cvetov. Reeimo, da bi bila polovica teh cvetov odpadla (vsled mraza, deSija i. t. d.) ima vemler s po-konfanimi gosenicami jedno earao ptifcjp gnezdo vrednost jedne osmine milijona jabolk, hrušek, sliv, ali katercga kolL di-uzoga ovočja (sadja). Kazvidno je to-rfij, koliko nara koristijo nase doinače pti<;G in koliko greŠi oni, kateri pobija mlade in odrasle ptiec.               — j _
(Imena naših noveev.) Naš ,,krajcar," je dobiL imž od kriŽa ki se po nemško ,,Krenz" imennje. A to zaradi tega, ker je bil v poeotkti na Tsakem takem. denarji navejeu kuiž, Prve take denarje, pravijo, da je izdal eesai-KonstantLu V^liki. Pozneje so tiidi drugi izdajaU takc denarje in so jih imeoo-vali ,.ki-ajcarje." — Prve ,,grole" je koval česki kralj Veneeslav II. 129fi. 1. Ti groSv so Uili od srebra, fetrt lota težki in debeli, ter so jih ztvradi to de-bolosti imenovali po latinskej beKedi ^grossus," da so je razloževali od &ru-zega drobnega denarja. — Forinte so začeli kovati 1252. 1. v Florencu, zat<5 se je unenoval nfiorent" in od tod je postala beseda forint. — Kasneje so za-deli kovati na Nemškem denarje od zlat^ ter so je iincTiovali pi> ncniškij Vjesedi ,,Gold," pgolden," nGulden,u kakor se še denes po nemŠko haeniijejo. Odtod iz-vira teska beseda ^zlatv" (zlat) in po nemškeiu nepravilna bpsoda ngoiduiar.u ,.Thaler" (tolar) je dobil ime od Joa-himsthjila na Ceskem, kjer so bili naŠH bogate rudnike zlata in srebra, w kjer so se leta 1515. zaželi kovati tt-žki sre-brni aovci. Po Joahimsthalu so je ime-novali nJoahimsthaler" a pozneje sam^
Jhalor" (tolar). — Iiukati (cokini) so bili kovani najpr^d na Laškem in to, kakor se pripovtidujft, v šestein stolfttji; a drugi zopet trdijo, da sojib jeli kovati 1140. 1. Tme so dobili od latinske beeede ndu-catos," kar pouiRni vojvodstvo od be-8f.do rtdux,u slovenski nvojvoda."
3
Zratkocasnici.
*  Snidu se nekde vsi  zajei po za-povedi svojega starešine.   Pa jim reče starešina: nBratje moji! arce mi se ra-dtije, kadar nfl vas pogledaui in vas vi-dim toliko okolo sebe, ali naše življenj« na teni svetu ni vredno počcnega groša, kajti rogajo se nam ljndje in vse fetve-roaoge živali ter uam oponaSajo, da smo plašljivci, da se vsake atvari bojimo in taktfj vztrepetamo, Če v grmu le pošumi, in takiS je  tudi.    Jaz za nobeno  ceao pod tflko  sramoto ve5 živel ne bodeia, nego pojdem utopit se v 6no jezero. Kdor ima kaj časti in kdor je moj, idi za me-noj." — On steče in vai jo  udarijo za njim;  ali kadar pridejo do vode, zažno Žabe na vso nagUco  skakati od straliu v vcdo.    StarešiDft to videS, zavpije na zajcti:   nStojte,  nu ntopite  se!    Lažejo ljudjž in vsak dnig, kčlor pra-vi, čla smo mi  najvefji  plašljivci;   saj   ste   videli, kako so žabe poekakale v vodo od strahn prod nami. Yrni se rajs vsak, otl koder je   prišel  in   razglašaj   po   vsem  svetu resuico; a kdor ne veruje, popasite mu tso pŠenicD in deteljtco in oglodajte mu vae cepljeDce."      (npo VukitVr(evu*u.u)
*  Oče:   nLukec,  ti moraŠ  raneje vstajati,   ali  ne veŠ,   da je  rana  ura zlata ura? Glej, danes zjutraj, ko sem Šel  na vsc   zgodaj v mesto,   našel aem listnico, v katerej je 100 gld. shraiijenih.u
Lukee: rAU, oČe! oni, ki je list-nico izgubil, oni je še raneje vstal, ncgo vi, a za ojega ni bila rana ura zlata ura.u
Sabavna naloga.
{Priobfll H. Podkrajiek.)
lz naslednjili zlogov is črk:  a,  a, bo, da, dor, go, i, ja, ka, le, lov, men, na.
128
nik ro, so, ta, te, v\, zi, sestim osem be-srd, kizna&jo: 1. moško krslno initS; 2. Srn-bIjo lirstnn jjne ; it. dan v tpctnn; 4. okusen sad ; .1. moSkn obleko; (i. del človeškega te-lcsa; 7. kmetijsko orodje; 8. zadnjo besedo v no^enaBU."
Ako vse t.e beserie jedno pod drugo pri-merno poHtaviS, dadu ti njihove zafietue črko, čitnjoč jih od /goraj ui/.dolu. imii mpgočnega CPsarstva.
(RpJitov Id Imena reilteev v prib. linln.t
Slovstvene novics.
" P n č k p p r i č e z a o il r a s 1 i j n m 1 n-dež. Prired io Skeiuler Fabkovi«. U Zagrcbu nakhidotn brv. pedajjogijsko-knjiievnogft sbora 1884. 8°. 108 str. Cena 40 kr. (s poštnino 44 kr.) - To je knjižica, polna narodnili hrvatskili prtpovedet, ki so tako mično pisane, *Ja jih Clovet nc odloži poprpj i« rok, predno jih ne prebere. Tako bi se moralo pisati, karhir se piSe r priprostflm narodnem jeziku. Skender Fab-kovič, ki je tudt iiekaivrioi sloveuakim uči-teljem 7,nana osoba, pridobil bj je s to knjiiico
veliko zaslngo na sloTBtTenem polji za hrvatsVo mladino, Tudi uaSi učitolji se bodo iz njfl lehko u^ili, kako jo trcba pisati, kadar ee piše v lepem narothiftn zlogu. Priporočamo jo prav živo vsacemu, kdor se zanimiva y.a svoj narodni jezitc.
* Jos Ljml. Varjačiča apisi z n mladfijE. Knjiga I. Proljein o criete-Pjfisme mladjenke. U Zagrebu. Tis-kom Drag. AUn^ehta. 1884. 8°. 127 slr. — To je iiasluv najnnvcjSej knjižici v.a lir-vatsko niladiiio. tiospod Jos. Ljud. Varjaoir je prodobro znan v hrvatskej literaturi kot izvrston pisatelj za lirvatsbo mlivdinn. zatorej bi bilo odvpfi, ako bi govorili o vrlini nj«-govc pisave; mi \e želitao, da bi so njegovi Bpini razširili na daleko in Siroko tndt Died uami Slovcnci. Cena oinenjenej knjiiici je broš J50 kr., vez. 60 kr. (po poSti 5 kr. vefi.) Naroi-ila so poSiljajo po poStnej nakaznici v knjigotržuico Mu^iijak-Scnftlebenovi) ali pa piaatelju samerau v Zagj-eb.
(Oceno novih slovenskib knjig, ki jih ima-mo tiže precejSno Stevilo prcd seboj, prinesemo v prihodnjem liatu.)
Skakalnica.
Ustnlea.
C,g. J..Z. v BnunkAh: Ne moramo ustro« Vafiej ieljl, ker od l»7B. I m-mtna nobcnega ,Vr.(evegau Stevlla vel>. — Sllv. v Vijnvi; N»m liode <trsgoT ako nm* raiveaollte « k»ko priroomo ppseneo >a BVrteo" 2dr«Ti! — Z. V. v O.; VaSI peiolfiki io proialčai »eaUvki olso le irt-H eb natin. Mlsli fmite dobre id l«pe, all gk'di' ohlike in slovnice, treb« bi bilo nialo ne vjio predeiati in opilitl, predno bb bi dilo t javaost. Ml Vhid sovetujanio, delajte in piSito, kadar Vam ksj !asa preostaje ter potlej plllle, Ča-kler hode zrelo ; Uko se ho Ipto poU-goisa iaobraBllt v ^loveiuke] plsavi. Ako pa nemalo fa*a, potlej Vam pa nara*-nost «vetn)emo : pero v straa ! Od prf-poslaaih BesUvkov akaiali boderoo pH-ob:itl, kar Je dobrcga zrna. — 8. T v M.: Lepo jo, da Be TsdHo v slovonskem spUovaDji, ali nlkarte tninliti, da je ludf vae i» nalH, kar nnpliete. VI eto So mlad, in — kasoeje bodo tndt Taai teitavki doioreli — Čast. ffg- narofnik«, kl nam narocnioe za letos Se nlso po-alall, proslrao, da n*m jo ak.VaJ pag-Ijojo, ilcer jfm priUodnj* ,Vrt5e»o" Bte-xllo obasUvimo. —                BUced."
Izdatelj, »aloioik in arednik Ivaa Tmh^U. — Natisaila Klein in Kovač v Ljubljani.