POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto V. Štev. 29 CENA 10 DIN Ureja oredniški odbor — Glavni oredniM Štrukelj Karel — Naslov uredništva is uprave« »Posavski tednik«, Videm-Krško I — Čekovni račun pri NB FLRJ Krško štev 615-T-I45 — Tiska Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 400, polletna 200, četrtletna 100 dinarjev — »Posavski tednik« Izhaja enkrat tedenske KRŠKO, dne 24. julija 1954 t-«. » . sessr*- l/Vi / GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA K R S K < 0 POPLAVAH V KRŠKEM OKRAJU Etiopski cesar Haile Seiassie je prispel na povabilo predsednika republike maršala Tita na enotedenski prijateljski obisk v Jugoslavijo. Na letališču v Ba-tajnici je cesarja in njegovo spremstvo pričakal predsednik republike maršal Tito z najvišjimi državnimi funkcionarji. Posebno letalo JAT, s katerim je prispel cesar Haile Seiassie, so spremljale od meje do letališča na Batajiiici es.cadrile letal jugoslovanskega vojnega letalstva. Ob spuščanju letala so izstrelili 42 topovskih strelov v pozdrav visokemu gostu Glavno mesto naše države Beograd je cesarja veličastno sprejelo. Ulice in trgi so bili okrašeni z etiopskimi in jugoslovanskimi zastavami ter s slavoloki z dobrodošlico v srbohrvaškem in amharskem jeziku. Med svojim bivanjem je visoki gost po-ožil venec na grob Neznanega vojaka in se udeležil kosila, ki ga je predsednik republike priredil v prostorih Zveznega izvršnega sveta. Na seji Mestnega ljudskega odbora Beograda mu je predsednik Jojkič izročil diplomo častnega meščana Beograda. S tem obiskom etiopskega suverena se bodo še boli poglobili prijateljski stiki med jugoslovanskimi narodi in etiopskim ljudstvom. _ Premirje v Indokmi je bilo v tem tednu vsekakor vest, ki je vzradcotila vsakega človeka na svetu Na ženevski konferenci je francoski ministrski Predsednik Mendes-France izpolnil svo-obljubo. Na ta način se je končala vojna v Indokmi ki je traiala skoraj osem let Po podpisu sporazuma o prekinitvi sovražnosti v Laosu. Vietnamu in v Kambodži so izdali do končno deklaracijo o In dolom, ki vsebuje 13 paragrafov različnih sporazumov o vzpostavitvi miru v Indokini. V deklaraciji je glede črte premirja v Vietnamu rečeno, da je le-ta približno na 17. vzporedniku m da je glavni smoter vietnamskega sporazuma »urediti vojaška vprašanja ter pri tem upoštevati prenehanje sovražnost,.« Deklaracija pravi- da bodo splošne volitve v Vietnamu julija 1956, in sicer pod nadzorstvom mednarodne komisije, kateri bodo predstavni, Indije Kanade in Potiske. Po končni deklaraciji bodo lahko francoske oborožene si'e ostale v vsen treh državah Indokine. razen v primeru, če bi ena lzmel k_ vlad zahtevala, naj se umak ne:o. Tuji časopisi so se precej pisali o Balkanski zvezi vzrokih preložitve blejske konference zunanjih ministrov balkanskih držav, ki bi se na-, pričel 17. julija. Večina tujih časopisov in agencij je sporočila da so predvideno konferenco preložili na zahtevo turške vlade ki je hotela predhodno raz čistiti nekatera v?raš.a^tckim Balkansko zvezo m Atiantskl paktom. Turški uradni krogi trdijo, da so za čimprejšnjo sklenitev Balkanske zveze, ki bo utrdila mir na Balkanu, povečala varnost držav-podpisnic m ustvarila močan obrambni zid proti vsakemu napadalcu. Tržaško vprašanje je v zadnjih dneh ponovno postalo aktualno. Tuje agencije so sporočile. da so se italijanska m jugoslovanska vlada sporazumele za kompromisno rešitev tržaškega vprašanja. Navajale so tudi nekatere podrobnosti kompromisne rešitve. Ta poročila so seve hudo prizadela italijanske iredentistične kroge, ki ■so ponovno pričeli sanjati o svojih težniah na jugos ova--skem ozemlju. Zahtevali so na, se tudi cona »B« priključi Italiji ter navajali imena n~k- »' rih jugoslovanskih mest v katerih bi želeli gospodariti Tuniško vprašanje je vsem do-sedanrim francoskim, vladam pcvzroča’o veliko skrbi izdatkov te- težav. Kot vse kaže, j” vlada novega ministrskega predsednika Mondes-Francen spremenila svojo politiko, da bi uredila stani e v Tunisu. V Pariz so na povabi’o francoske vlade prispeli predstavniki tuniških nacionalistov Minister za tuniške in maroške zahteve Fouchef se je v zadniem času večkrat sestal s tuniškimi voditelji Internirani voditelj Neodestura Burguib je izjavil da se želi srečati z novim francoskim ministrskim predsednikom. Katastrofalna poplava, ki je v glavnem zadela severno polovico našega okraja, narekuje potrebo, da je treba brez odla- nančnEh virih takoj k urejanju vodotokov. To je predvsem nujno v dolini Sevnišce in Blanšce, kajti dosedanji provi- šanja pričeti s temeljitim ščenjem rečnih in potočnih rit skupno z obrežjem. Dalje je treba preiti, k sistematični ureditvi hudournikov. V letošnji jeseni je potrebno ne samo na področju, ki je bilo zajeto od sedanjih poplav, temveč na območju celega okraja preiti k temeljitemu čiščenju potokov. V tem primeru je treba dopolniti S- zorij nam ne dopušča jamstva, ko- da bi to stanje še lahko podaljšali preko zime. Zelo verjetno je, da bo jesensko deževje narejene provizorije v teh dolinah uničilo, s tem bo cesta v dolinah neprehodna in prebivalstvo bo preko zime odrezano od svojih centrov. Nekateri projekti za regulacijo najkritičnejših potokov so v okrajni odlok o varstvu hidro- arhivu. Projekti so bili izdelani tehničnih objektov z ostrejšimi merami v primeru neizpolnjevanja tega odloka. Dalje je potrebno opozoriti vse priobalne lastnike zemljišč, gozdov. na sedaj področju raz-ter o polja in znanem vsakega odlagati te. V primeru poplave povzroča to njim samim občutno škodo, na drugi strani pa škoduje pravi'lnemu odtoku vode, s tem da se ustvarjajo večje pregrade. Za orientacijo nivoja visoke vode in daljnjo hidrotehničnc obdelavo so bile takoj po odtoku visoke vode zarisane značke katastrofalne vode na posameznih objektih od VGU za spodnjo Savo. Brežice, in to z minijem Število teh značk je sicer premajhno ter bi bilo potrebno, da opozori vsaka prizadeta občina lastnike stavb na dopolnilno oznako visoke vode, kar naj bi izvršil vsak lastnik stavbe sam. Iz zgoraj omenjenih vidikov je potrebno uvesti čim učinkovitejšo vodnogospodarsko inšpekcijo, ki bo na podlagi vodnogospodarskih soglasij in s primernim številom kadra sposobna izvajati sistematično vzdrževanje in ureja nje voda. V študijskem pogledu je potrebno pregledati vse pojave hudournikov ter površinske erozije. Na podlagi te študije je potrebno predvideti najnujnejše ukrepe za zavarovanje pred njimi. Že v letošnjem letu je nujno potrebno sestaviti načrt del za posamezna povodja. Na podlag teh načrtov bi se potem odločilo, kaj je potrebno še izdelati v projektivnem smislu, drugače pa bi prešli ob zadovoljivih fi- že pred vojno ter jih je treba z ozirom na sodobno tehniko in spremenjene razmere' predelati, kar pa ne bo zahtevalo toliko časa. Na drugi strani pa so že v teku dela pri izdelavi projektov za regulacijo poto- zgradb, da poplavnem potoka ne dopuščajo kov, kateri še niso bili do se-les in ostale predme- dai projektivno obdelani. Na tej podlagi obstoji mož- nost, da bi se ob zadostnih finančnih virih lahko že v letošnjem letu pričela gradbena operativa. Prav gotovo je, da v večjem obsegu ne bi mogla izvajati vseh teh del VGU za spodnjo Savo, temveč bi morala v tem pogledu priskočiti na pomoč tudi gradbena podjetja. Tem naj bi dale čim večje olajšave, da se z razpoložljivim;: sredstvi doseže čim večji uspeh. Za ureditev teh potokov v regulabjskem pogledu, ne pa v melioracijskem, bi potrebovali po naših grob’h kalkulacijah 250 do 300 milijonov din. Če to primerjamo z nastalo škodo jxi katastrofi 4. in 5. junija 1954, vidimo, da je nastala škoda še enkrat večja kot pa denaro; znesek, ki bi bil potreben za izvedbo vseh potokov, ki so povzročili poplave. Ocena ^Nadaljevanje na 2 strani) Velastna preš ava Dneva vstale v Be l kraiini Okrog 80.000 ljudi iz Slo venijo in Hrvatske — Slavnostna seja Ljudske skupščine LRS — Govor Borisa Kraigherja V zibelki slovenskega partizanstva, v Črnomlju, s<> včeraj svečano proslavili Dan vstaje slovenskega naroda — 22. julij in deseto obletnico I. zasedanja SNOS. Na to slovesnost je prihitelo okrog 80.000 ljudi iz raznih krajev Slovenije in obmejnih predelov Hrvatske. Osrednje proslave so se udeležili med drugimi tudi predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, član Zveznega izvršnega sveta Matija Maček, generalni polkovnik JLA Kost a Nagy, predstavniki društev organizacij in zastopniki Slovencev iz Trsta, Koroške in Goriške. _____ Ob 10. uri se je na slavnostni Montaža se 1© pričela Tovarna rolo papirja v Vidmu je po obsegu del in vrednosti investicij takoj za Tovarno aluminija in glinice v Kidričevem. Proizvajala bo časopisni papir m celulozo. 20.000 ton letno t. j. približno 70 t dnevno bo proizvedenega časopisnega papirja. Poleg tega še 40 ton beljene in nebeljene celuloze dnevno, 19.000 ton lesovine letno, ovojni papir Ud. Predvidena je tudi tovarna špirita, ki se bo pridobival iz vod, Drugi največji investicijski objekt Slovenije v zaključni fazi izgradnje ki se izlivajo sedaj brez koristi v Savo. Tovarna bo prva v Jugoslaviji, ki bo začela izdelovati časopisni ali tako imenovani rotacijski papir. Zavedajoč se tega, delovni kolektiv, ki gradi to tovarno ne štedi truda in naporov, da bi tovarna čimprej stekla v pogon. V tistem trenutku ne bo- iiHHIiili Izgradnja silosov Očbiri SZDL in občinski štabi za ogsiran evasiie pos edle poplavo še niso opravili svoiih nalog Preveč je bilo že napisane- so bile posledice, ki jih je utrpelo naše gospodarstvo, prevelike. Res je, da ovirajo prostovoljne delovne akcije nujna dela na poljih, pa tudi dopusti in drugo. Vendar ljudstvo prizadetih krajev pričakuje, da odbori SZDL preko ostalih organizacij ponovno pokrenejo polit-č-no mobilizacijo ljudstva za delo na tistih področjih, kjer je ga, zlasti pa se mnogo govori o nastali škodi v junijskem neurju v našem okraju, da bi tudi v tem dopisu ponavljali številke in kraje. Mnogo se je od tedaj že tudi nared lo, da se zmanjša škoda v kmetijstvu, nadoknadi izgubljen delovni čas v industriji ter vzpostavi vsaj zasilen promet na cestah in poteh. Občriski štabi, sestavljeni iz predstavnikov vseh množičnih organizacij, društev in odborov, so do nedavnega dvakrat na delovno akcijo. Potrebna je le organizacija in vodstvo, ki pa pripada za to postavljenim štabom- Nekateri od njih so se že do sedaj dobro izkazali in imajo izkušnje. Na zadnji seji OLO je bil od okrajnega odbornika tov. Marna iz Brežic sprožen predlog in nato tudi" sprejet sklep, _da se najbolj požrtvovalne državljane, ki so v tem neurju mnogo do samo prihranjene devizne vsote, ki jih sedaj trošimo za nakup časopisnega papirja v inozemstvu, temveč se bo Jugoslavija uvrstila v vrsto izvoznikov roto papirja, ki je v svetu izredno iskan artikel. Tovarna roto papirja bo namreč krila vse potrebe domačih tiskarn in še bodo ostale znatne količine za izvoz Pri sedanjih cenah časopisnega papirja bo samo izvoz že a nekaj letih kril vse stroške izgradnje. Namesto celuloznega lesa, ki ga sedaj izvažamo, kar ni najbolj pametno, bomo izvažali izdelan produkt — roto papir. Tovarna sama je zgrajena na najmodernejših principih. Ogromne svetle hale, najmodernejši strojni park, izredno okusno in higiensko dovršena notranja in zunanja oprema, skupno z znano pridnostjo delovnega kolektiva nam garantirajo res visoko produktivnost zadovoljujoč uspeh dela. Od vagona, kjer se bo razkladal celulozni les, pa do vagona, kjer se bodo nalagale bale izdelanega papirja, bo proces popolnoma mehaniziran. In montaža teh strojev je že v polnem teku. Delo se razvija o skladu z gradbenimi deli in montažnim programom. V objektih lesočistitnice in brusilnice se montaža vrši že od začetka junija, Večino montažnih del izvaja domača montažna skupina. V obratu lesovine je v lesočistilntcl končanih že več kot polovico del, medtem ko v brusilnicl že stojita dva velika brusilca, nadaljnja dva seji sestala Ljudska skupščina, na kraju, kjer je pred desetimi leti bilo I. zasedanje SNOS. Te seje so se udeležili tudi preživeli člani SNOS. Z zasedanja Ljudske skupščine so udeleženci odšli n? osrednjo proslavo Na velikem manifestacijskem zborovanju je predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher poudaril, da se je skoraj v vseh krajih Jugoslavije julija 1941 pričela borba, kar dokazuje skupno usodo in zgodovinsko povezanost ter enakost interesov vseh jugoslovanskih narodov. Tovariš Kraigher je izrazil priznanje ljudstvu Bele krajine. ki jc dalo med vojni neprecenljiv delež ustvarjanju, krepitvi in razvijanju prvih organov ljudske oblasti kakor tudi ustvarjanju slovenske narodnoosvobodilne vojske. Ko je govoril o načelu neodvisnosti in suverenosti jugos'o-vanskih narodov, je predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher dejal, da je slovenski narod v desetih letih občutil vso težo borbe za ohranitev teh načel, predvsem v tržaškem vprašanju »Če Jugoslavija danes stremi, da se sporazume z Italijo na bazi razdelitve Svobodnega tržaškega ozemlja, se s tem ne odreka niti svojim pravicam do tega področja niti svojemu načelu dosledne borbe za samostojnost, neodvisnost in nevmešavanje v notranja vprašanja tujih držav.« Krški okraj je bil v Črnomlju na proslavi »Dneva vstaje« dobro zastopan, na predvečer Dneva vstaje so se v vseh večjih krajih krškega okraja vršile svečane akademije, po hribih pa so goreli številni kresovi. Pred tem so imeli skoraj po vseh občinan slavnostne seje ljudski odbori. Kmalu po akademijah so sc pričeli ljudje pripravljati na vlak, ki je 22. julija pred eno ponoči krenil iz Dobove. Zjutraj na Dan vstaje pa je še 28 avtobusov in kamionov odpeljalo udeležence iz Krškega okraja. Največ ljudi našega okraja se je udeležilo slavnosti v Črnomlju iz Studenca, Guštanja, Velikega trnja, Pešič. Podbočja. Kostanjevice, Blance. Bizeljskega, Krmelja in Čateža. Najslabša udeležba pa je bila iz Sevnice, Krškega. Leskovca in Velike doline. Skupno se je iz našega okraja udeležilo praznovanja Dneva vstaje v Črnomlju nad 2000 ljudi. zaradi naplavin, plazov in raz- drtij še vedno zaprt promet žrtvovali in celo tvegali življe-med vasmi in občinami ter se nje ;n s tem preprečili znatno uspešno organizirali in vodili dela občutna gospodarska ško- škodo, odlikuje ali pismeno po-delovne akcije v krajih, kjer je da. Gre v prvi vrsti za popra- hvali. Tudi po neurju bila potreba največja. V zad- vila občinskih poti, čiščenje njem času pa je stvar nekoli- korit potokov in odstranjevanje ko zastala, kakor da bi bila na- naplavin. loga že o-pravljena. V resnici Redki so tisti poedinci, ki pa ni in tudi ne more biti. ker se ne bi odzvali vsaj enkrat do pa še čakata na montažo. Vsak že precejšnje brusilec bo porabil 1500 KS za obratovanje. Stroje so dobavile inozemske tovarne, velik del pa je dobavila Strojna tovarna, Trbovlje Delovni kolektiv je sklenil, da bo 1. brusilec postavljen že 1. 10. 1954 in da bo lahko zate} s poizkusnim obratovanjem. Ko bo cela brusilnica v obratu, se bo skoraj podvojila jugoslo-^ vanska proizvodnja lesovinen. To so se s le Pa predvideno do konca I. tro-svojim požrtvovalnim delom mesečja prihodnjega leta. Takrat mnogi naši državljani prav do- bo namreč začel obratovati g,-bro izkazali in zaslužili taka PoMski papirm stro, do,7 ?50 metrov. Izdelal bo 350 m dolg in 1 r™ , 1 '■ 4,20 m širok trak papirja v 1 mi- Doslej je v glavnem delil ne- nu/j Po pomen}t da bo iz stroja posredno pomoč prizadetim neprestano tekel 4,20 m širok družinam le Rdeči knž m časopisnega papirja z brzino tamkajšnj: odbori oziroma or- mejrov na sekundo. Zgradba, ganizacije. Ta pomoč, ki jim k /)Q , kolos, največji v je bila dana, pa predstavlja za Evropi- ,e še gradi_ Vsa tiste, ki jim je voda odnesla dbena deIa izvaja SGp „p/o_ hiše. gospodarska poslopja m "ir. Novo Mesto. Začetek mon-unic.la večji del premoženja, /Q-e je stroja, ki predstavlja zelo skromen prispevek, k, je avzaprav glavni objekt te to-omogočil, da prebrodijo pivo varn;.Na robu gozdička je postala, sovraštvo še večje. Doslej je z Niti pihati se m upala, kaj šele možem sodelovala pri vseh na- zaklicati. Štefanove oci, ki so se Črtih in akcijah proti okupa- » privadile teme so opazile torju Brkonja je odšel, ona pa tem?° Postavo, ki se bliža je ostala doma- Bridko jo je gozdu. Še trenutek m krepak stisnilo pri srcu. Vedela je, da objem je brez besed pojasnil, je ostala doma, ker pričakuje kako je bilo obema pri srcu. otroka in ker stvari še niso Vse tegobe so bile na mah po-tako organizirane, da bi mogla zabij ene. kje skrivaj roditi. Tak0 brez »Okoli polnoči bo vzšel me-meči se je čutila v teh okoli- sec,« je čez čas pretrgal tišino ščinah. O. če bi bila sama, ne Brkonja- »čas imava kratko od-bi oklevala niti trenutka, odšla merjen. Še po temi morava od ŠTAJERSKA V BORBI Odločitev Severozahodni del Slovenije, onstran Mure so 1941. leta zasedli Madžari. V ničemer se niso razlikovati od nemških in italijanskih fašistov. Val upora je vzplamtel tudi tukaj. Na čelu osvobodilnega pokreta so biti komu nisti. Mnogi so padli, med njimi tudi Štefan Kovač, prekmurski heroj. tod. Nana, ti pojdeš z menoj, lelo v križu. Še tesneje se je Nisem ti hotel tega pisati. Ce privila k Štefanu m pridušeno ne danes, v najkrajšem času zastokala: »Ne morem, ne vem moraš od doma. Zormana iz do kam bi prišla. Naj se zgodi Čakovca so prijeli in slabič je karkoli, ostati moram doma.« izdal vse, ki smo sodelovali pri Štefan je pričel sam omahovati, sestavljanju in razmnoževanju Morda pa ji vendar prizanesejo letakov. Tudi ti si izdana. Mor- zaradi materinstva. V stiski sta da čakajo z aretacijo, ker vi- se oba zaletela k lažnivemu upu dijo, kako je s teboj, ali pa — morda ji prizanesejo, smatrajo kot vabo, kjer bodo glovo je Wo težko. Razšla sta najlaže ujeti mene.« UmoUmil ge g težko siutnjo v srcu, a drug je. Nani je na mah postalo (jrugemu sta ob slovesu dajala jasno, zakaj so tistega dne, ko tx>2uma. je Brkonja srečno ušel areta- . „__ ciji, med preiskavo spraševali Nana se je srecn tudi za pisalni stroj. Ni dvoma, mov, Brkonja pa je tisto noč da ie izdana tudi ona. Cernu m preko dneva ostal nekje v bi Zorman zamolčal prav njo. Trnju, kot sta si pr.povedovala Hotela je vprašati, kam naj gre, pozneje. ko je Štefan sam od sebe de- Doma, na varnem, si je Nana jal: »Nišem še našel primer- dala šele pravega duška- Vsa nega kotička zate, skupaj ga moč ji je mahoma pošla, čutila bova že nekako našla; proč mo- je neizmerno utrujenost in za-raš!« je zaključil. Kot opomin, puščenost. Razume borbo, stri-kako močno se že bliža nien nja se z njo. Toda tako čakati, čas, je Nano neznansko žabo- da te ujamejo kot ščeneta,'to je strašno. Hotela je odgnati s silo vse zle misli, hotela je spati. Namesto mirnega snu pa so težke sanje od časa do časa pretrgale počitek. Nenadoma je sredi noči slišala korake in glasove. Ni še dobro razločila, kaj in v kakšnem jeziku govorijo, ko se je pod udarci puškinih kopit na vrata stresla vsa hiša. Mati je šla odpirat. Vstopilo je nekaj madžarskih orožnikov, ki So bili ob slabi petrolejski leščerbi videti še bolj strašni in z velikimi petelinovimi peresi za pokrivali, obenem smešni. Mati, ki je znala precej dobro madžarsko, je pojasnjevala, da ne vedo kje je Štefan, da ne prihaja domov. Ne vem. ali so verjeli ali ne, pregledati so sleherni kotiček, kot da bi mogel biti skrit tudi v mišji luknji-Naposled so zapičiti zlovešče poglede v Nano. »In ta? Kaj misli ta?« Nana se je delala kot da ne razume niti besedice madžarski, čeprav se je ob dvoletnem učiteljevanju v obmejni, napol madžarski vasi precej naučila tega jezika. Mati je nepričakovano pogumno odgovarjala in prikrila sleherno vznemirjenost. Pojasnjevala je, da vsak dan pričakuje snaha otroka in da ne gre nikamor več od doma. »Prijateljsko« so svetovali porodnišnico v Zalaeger-segu, nato so odšli. Nana je gorela od razburjenja-Torej je le res, kot je delal Štefan. Čakajo, da bo rodila, da jo bodo potem laže mučili. Nc bojijo se, da bi jim ušla, zato se jim z aretacijo ne mudi. Nana pa jim bo dokazala, da Slovenci, še posebej komunisti, niso šle ve, ki čakajo križem rok na svojo usodo. Naj se zgodi karkoli, doma ne ostane- Še to noč mora proč. Zdaj ji je bilo žal, da ni odšla s Štefanom. A tedaj je še upala ... Zdaj ne upa več, zrasla je v sebi, odločila se je. Materi in očetu je razložila svoj sklep. Starši so se prestrašili. Na poti se ji lahko primeri najhujše. A Nana je vztrajala. V naglici je zmetala v kovček nekaj plenic in se pripravila na odhod. Gosta megla je pokrivala prekmursko ravnino, noč se je počasi umikala dnevu- Slovo je bilo razburljivo. Oče, krepka kmečka grča. je jokal. Mati^daj pokažejo kmetje svoja čustva na zunaj, a b;’o ie vsega preveč. Sin je odšel in ne vedo, če se še kdaj vrne. Zdaj odhaja tudi ona. Biti so začetki borbe, starši še niso mogli prav razumet', da sp žrtve potrebne. Bridko mu je prekipelo iz srca: »Nana. ne hodi, nikoli več se ne bomo videli!« Nana je morala ostati trda. IzgubTa se je v jutranto meglo in pustila doma starše same z jedko bolečino v srcu. Zal so se očetove besede uresničile. Sin - je padel oktobra 1941. Oče pa je umrl eno leto za tem. Za njegovo smrt je izvedela Nana šele po osvoboditvi Z. M KMETIJSKI RAZGLEDI lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Krompirjeva plesen ali f.tc flora Movice in d of )isi iz naši Pt 1 krajev Z nekaj podjetnosti bi šlo Letošnje mokro vreme je zelo ugodno za razvoj raznih bolezni in škodljivcev na kulturnih rastlinah, zelo ugodno je za razvoj plevela in upravičeno tarnanje V vinogradih pcronospora uničuje listje in že sili v gro-zdiče. Vreme je za razvoj pero- že pojavili), škropimo nasad z 1,5 odst. bordoško brozgo ali z 1,5 odst. bakrenim apnom. Cez 8—14 dni škropljenje ponovimo, če je pa potrebno, še večkrat. Mi smo letos prvo škropljenje zamudili, toda čas je za drugo škropljenje, ker je vreme še vedno zelo ugodno za zunaj, precei številnejša od prve. Bakreni lindan imajo na zalogi Kmetijske zadruge, ali pa ga na vašo željo naročijo. Škropljenje z bakrenim; pripravki pa ima še eno dobro lastnost in to je, dA ostane po- Med razpravo o družbenem planu in proračunu OLO Krško je zvezni poslanec tov Janez Hribar navedel tudi več zelo koristnih priporočil. Govoril je o graditvi komune in njene gospodarske moči, ki da je ne prečL nospore zelo ugodno, krompir- razvoj bolezni. Modra galica, ki jeva plesen pa je iste narave jo uporabljamo za zatiranje pe- kot peronospora. zato lahko rcnospore, služi v enaki meri upravičeno pričakujemo tudi tudi proti krompirjevi plesni, izbruhe te nevarne krompirje- ZelQ . je tudi ba_ ve bolezni ki je ne moremo za- kfeni lirfda M uporabl1amo tirati, lahko pa jo preprečuje- k t giv0 z niim mo s preventivnimi ukrepi, med .. j; k' katerimi zavzema prvo mesto škropljenje z bakrenimi pripravki. Krompirjeva plesen je glivična bolezen, ki močno napada prav v mokrih letih. Naj navedem, da je silen izbruh te bolezni povzročil v Irski leta 1840 lakoto ter živinsko kugo. V Ameriki (USA) pa je leta 1938 plesen znižala pridelke za 1 600.000 ton krompirja. Pri nas pa je bil slab pridelek krompirja leta 1948 prav zaradi krompirjeve plesni Pogoji za razvoj in znaki bolezni Bolezen se prične pojavljati v Z njim istočasno škropivu arzenalu ali pantaka-zatiramo koloradskega hrošča nu še 1 kg bakrenega apna, s ki ga je letos več kot preveč, čimer boste reševal; že itak saj je druga generacija, ki je že precei ogroženi krompir, m. p ^kropljeno listje krompirja dlje stavijajo le velike tovarne, tem-časa zeleno, kar pomeni, da so veg tudi drobna predelovalna in-bolje prehranjeni in da dajo dustrija in obrtniška dejavnost, lahko že zaradi tega večje pri- be-ta se pogostokrat razvije v nose- velike obrate in podjetja. Za Kjerkoli boste škropili proti uspešen razvoj takšne dejavnosti, koloradskemu hrošču, katerega pa je najvažnejša surovinska ba-zatiranje je obvezno pridajte za, Take možnosti je predvsem verjetno lahko našlo. Tako bi iz malega raslo veliko koristno podjetje. Drugo tudi važno vprašanje je razvoj domačega ročnega dela. Koruznega ličkanja imamo dovolj za izdelovanje cekarjev itd. Potreben bi bil le kratek tečaj za priučitev pletenja. Takšna dela bi lahko ženske opravljale doma, kar bi jim nudilo primeren zaslužek. Tudi pletarstvo iz šibja h; se lahko uspešno razvijalo. Vrbina, ki je pogosto poplavljena, bi lahko dajala dovolj potrebnega šibja, le zasaditi bi bilo treba pravo vrsto vrbe, ki je najpri-pravnejča za pletarstvo. M. J. Minka Zupančič ®4* Mm UfU drnii Slavko Smrdelj: V Ajdovski peči V družini nas je bilo pet: mati, oče in trije bratje. Jaz sem bil najmlajši. Ob večernih urah smo sedeli v kuhinji, kjer nam je oče pripovedoval zgodbice. Vsi pa smo ostrmeli, ko je dejal, da sta v Ajdovski peči slon in kamela. Oče nam je še dejal, da je Ajdovski peči tema, ker je zemlji. O tem se mi je ponoči sanjalo Vse sem videl, toda le v sanjah. treba izkoristiti. Če razmislimo o tem, česa imamo v našem okraju dovolj za predelavo ter istočasno česa nam tudi primanjkuje, vidimo, da bi lahko izdelovali kis, ki ga sedaj dovažamo največ iz Ljubljane. Ali ne bi ustanovili kisame v našem okraju? Surovin za takšno predelavo imamo vendar dovolj: sadja, vinskih tropin, vinskega kamna, lesa itd. Posebno slabše kakovostno sadje bi se tako koristneje uporabilo, nekaj v celo za jabolčnik, tropine pa še vedno za kis. Pa še to je tudi važno, da za obratovanje kisame niso potrebne večje investicije. Tud; za to primerne kleti bi se Avtobus je vom Zadružnega Nadaljevanje in konec) ustavil pred hle- Veliki vinski sodi in cisterne LMkov'cT'stedtoet^^eMkih LSc^/Sli pravo čudo — rodovniških krav in telic v Pomeri z domačimi sodi. S temnosive barve, se je oglašalo pristnim dolenjskim cvickom malo pred krmljenjem. Telički zgodnjem poletju, če je vreme Vprašal sem ga, če sta v Ajdov- dovol) vlažno. Najprej se bolezen pojavi na spodnjih listih, kjer je več vlage. Znaki bolezni so temnorjave pege, ki se širijo v glavnem od roba lista v notranjost. Na spodnji strani li- ski peči, ki je v Lokah pod Studencem. »Da, prav tu sta. Pa to še ni vse. V tej votlini je tudi govorniški oder.« Še enkrat smo se vsi spogledali. »Oče, kaj pa dekla, slon in kamela v Ajdov- stov vidimo v vlažnem vreme- ski peči?« sem ga ponosno vpra-ali v rosi, da nu ali v rosi, da so rjave pege obrobljene z belo plesnijo, ki jo sestavljajo trosonosci bolezni. (Podobno kot pri pojavu pero-nospore na listih vinske trte.) Pri trajno mokrem vremenu se bolezen naglo širi in zajame lahko cele njive v 2—3 dneh. Glivica se naseli tudi na gomolje, k; imajo okuženi sivorjave. malo vdrte lise na lupini Pod lupino je meso porjavelo. Take lise so najboljši vhod za gnilobne bakterije, ki povzročajo gnitje krompirja v skladiščih. Bolezni pa so najbolj podvržene zgodnje in sredniepozne sorte krompirja (Bintje. One-ida, rani in pozni rožnik). Precej pa sta odporni sorti Acker-segen in Voran. Posebno hude šal. Oče se je zasmejal, pa tudi materi je šlo na smeh. Pomaknil se je za nekaj komolcev bliže in začel pripovedovati: »V Lokah je Ajdovska peč. Zakaj se imenuje Ajdovska, ne vem, mislim pa, da se peč imenuje zato, ker je vhod v votfino podoben krušni peči Votlina je nastala zato, ker je v zemlji mnogo apnenca, ki ga je v tisoč in tisoč letih raztopila voda. S stropa votline je kapljala voda in odlagala v prav majhnih količinah apnenec, ki je bil raztopljen v vodi. Apnenec se je nabiral in strjeval. Nastali so kapniki, ki so različnih oblik Vidite, otroci, trije kapniki so povsem zanimivi Prvi je podoben slonu, drugi kameli, tretji Naslednji dan smo vzeli svetilke in se napotili v Loke. Kmalu smo našli Ajdovsko peč. Stopali smo previdno okoli votline in nekaj nas je tiščalo pri srcu. Drug drugemu smo dajali poguma. Končno sem se le ojunačil in se s sklonjenim telesom napotil v votlino. Za menoj sta stopala še brata. Toda glej! Pred menoj se zasveti dvoje Bolnišnica v Brežicah Kako važna ustanova je bol- so lepo razviti, čeprav ne sesajo, pač pa jih od prvega dne prav enostavno napajajo z mlekom. Dnevna molzna evidenca posestva izkazuje, da dajeta kravi Sava In Jana Po 23 litrov mleka na dan. Kljub temu da __________ posestvo zaradi pomanjkanja bbzu ;n daieč. finančnih sredstev nima nujno , potrebne gnojne jame, je gnoj Nasvete o sajenju, gn J J . lepo zložen in stlačen, da se kompostiranju m skropljen u onemogoči pr».glo je nazdravil zadružnicam tovariš Božič. Na lep zadružni dom z okusno urejeno dvorano so Kosta-njevčani zares lahko ponosni, saj se tega tudi zavedajo in prav radi obiskujejo pogoste prireditve v velikem številu od nje. O načinu vzgoje in nege plantažnega breskovega nasada čič, ko je razkazoval obsežne novozasajene matičnjake z odbranimi podlagami in veliko ni.šnica v Brežicah se zaveda na površini 6 ha je govoril tov. . katero je vloženih tudi OLO Krško, saj je predvidel 5 milijonov v letošnjem družbenem planu za njeno ureditev. Iz tega kredita bodo ob-velikih novili vsa okna glavne zgrad- be, izpopolnil; instrumentarij pripravili načrte za porodniški Vesel. Kako je možno izrabiti pognojeno in obdelano zemljo, je bilo videti v nasadu, kjer je med vrstami sadik na razdalji 2,5 m X 1 m izkoriščen prostor za drevesnico breskev in hrušk. Posestvo posveča posebno po- 250.000 cepljenk. Nad 2 ha meri drevesnica s srednjedebel-nimi jabolčnimi sadikami. Velik kup plevela, pomešan z zemljo in raznimi odpadki, je stal na koncu sadovnjaka, tako da ni potrebno prevažati ljudje, ki imajo veselje do sadjarstva in so prišli na posest- njaka na kompost in kompost zopet nazaj na njive. Zelo eno- pojave bolezni povzročajo nizke pa e stoPnlscast 'n sa končuje poletne temperature ob vlažneni *e podobna g° vremenu. Ker pa je najkrajša vorn^kemu odru. * inkubacijska doba (to je doba od okužbe d0 pojava prvih znakov bolezni) le tri dni. je treba že nekai dni po pojavu kri- Vsi smo ga napeto poslušali. oči in srepo zre v me. Obstal sem, pa tudi zakričati nisem mo. . . ua ......... gel. Spomnil sem očetovih prav- oddelek, ki ga nameravajo zgra- zomost vzgoji kadrov. Mlajši Dlevela daleC z nbve ab sadov-ljic o »Podzemskem človeku«, ki ',u* w" +"4K 1J—=—4~ —“*- - je velik, kosmat in prebiva v votlinah. Hipoma je nekaj zaplapolalo in se bliskoma pognalo iz. nad glave. Ozrl sem se, brat pa je zavpil: »Sova!« Ah, koliko sem prestal! Vrnili smo se. Zunaj sem videl brata, ki sta bila bleda ko smrt. Nekaj časa smo se spogledovali, potem pa smo se začeli drug drugemu smejati, saj nevarnost je bila že za nami. Po kratkem razgovoru smo se ponovno vrnili v votlino. To pot pa vsi oboroženi s palicami. Počasi smo se pomikali dalje. S stropa kapljala veda. da ,™e je včasih, čimprejšnjo izgradnjo tega ta- bus med rumenimi njivami po prav shladilo, ko mi je lezla izza ko važnega objekta za skup- Krškem polju proti Kostanje- (Nadaljevanje na 4. strani) nost. D. V. vici. diti prihodnje leto, iz lastnih sredstev pa bodo obnovili fasado bolnišnice. Potrebovali bi še okoli 3 milijone za ureditev notranjih prostorov, in sicer stranišč; prav posebno pa pralnice, kjer se pere ročno za 200 ljudi, ker 'nimajo pralnih strojev. Kolektiv rudnika Senovo je za gradnjo porodniškega oddel-.ka s prostovoljnim delom v rudniku prispeval 200.000 dinarjev. Prav bi bilo, da bi nji- glede priprave zemlje, zelenega hovemu vzgledu sledili še osta- gnojenja, sajenja in vzgoje dre-15 li kolektivi in tako omogočili vese in že se je pomikal avto- vo pred dvema letoma brez ka- stavne priprave za sušenje de-krsnekoh predizobrazbe, se ?e tejje, kakršne ima posestvo, bi danes prav spretno sučejo pn krstile tudi marsikateremu obrezovanju, sajenju m skrop- kmetU] ki pbrata in premetuje 1 j en ju sadik deteljo tako dolgo, dokler ne Zares je pogled na ta ogro- ostanejo samo še stebelca. men kompleks že sedaj lep, _ ... ___, „ kako lep bo šele čez nekaj let, Lepe razlike -d ko se bodo na zasajenih sadi- krompirja je bilo mogoče videti kah svetili zlatorumeni sadeži. na Parceli, kjer vrš, posestvo semenske, gnojilne m škropilne Še nekaj strokovnih nasvetov poizkuse. Posestvo dosega velik pridelek predvsem zaradi tičnega vremena izvršiti prvo škropljenje proti plesni. Zatiranje bolezni. Predvsem je treba sadit; le odbran in zdrav krompir, to je tistega, ki je brez temnih lis na površini. Ločeno sadimo zgodnje in pozne sorte, da se od prvih ne prenaša bolezen na poslednje. Preden se pojavijo prvi znak: bolezni (letos so se V Kako množuiem vrtnice Vrtnice, najlepši okras r .n vrtov, imamo lahko nizke ali visoke. Čas za cepljenje — okuli-ranje je najprimernejši v mesecu juliju in avgustu. Najbolje je, če smo že v jeseni posadili v vrt sadike divjih vrtnic — šipka. Te cepimo, če želimo visokodebelne, tako visoko, da jih bomo lahko v jesenj zaščitili pred zimo z upognjenjem debla do tal, ker, če je deblo prekratko, je nevarnost, da se zlomi. Pritlične vrtnice v obliki grmička pa bomo imeli, če jih cepimo v koreninski vrat, to je pri tleh. Okuliranje je uspešno le tedaj, če je lubje muževno in če imamo primerno razvita žlahtna očesa zaželenih vrtnic. Taka očesa dobimo na poganjkih, kjer vrtnice pravkar odcvetajo in ko režemo vejice za cepičke, odstranimo takoj liste, da preprečimo izhlapevanje, ter pustimo le kratke peclje.. Okuliranje izvršimo tako, da na podlagi kože — v lubje zarežemo z ostrim nožem v obliki črke T, pridvignemo lub ter vstavimo žlahtno oko, na katerem naj bo še pod lubjem nekoliko olesenelega dela. Nato povežemo z rafijo alj gumico. 2e letos nam bodo cvete'e, če jih cepimo v juliju ali začetku avgusta ter po cepljenju prirežemo vejico nad očesom, če pa cepimo pozneje, pustimo, da je oko speče do jeseni, v tem primeru pa pustimo cepljeno vejico, da raste dalje ter jo prirežemo v jeseni alj spomladi. Zaradi gotovosti cepimo 2—3 očesa, če nimamo podlog v vrtu, lahko cepimo tudi divje rastoče ter jih presadimo v vrt jeseni. P. Avstriji je močno razvit promet posebno železniški, saj se na Dunaju stekajo važne evropske poti. Na 1000 prebivalcev odpade 110 km železnice, medtem ko pri nas 75 km, najmanj pa v Kitajski, kjer je povprečje 10 km. Posebno razvit je tudi avtomobilski promet (Osterreichische Autobahn). V Avstriji odpade na 28 prebivalcev 1 osebni avto, pri nas na 1958, najboljše povprečje v ZDA na 7 prebivalcev in najslabše v Pakistanu na 4330. Za promet so posebno pomembni številni gorski prelazi in predori, (Semmering, Ture, Brenner), ki pa tudi jako povoljno vplivajo na razvoj industrije, predvsem pa ' na tujski promet. MARSHALLOVA POMOČ Avstrija je bila vključena v Marshallov plan in je to pomoč spretno izkoristila, predvsem za kapitalno graditev. Na mnogih tovarnah, zgradbah in ustanovah in inštitutih vidimo danes napise: »Zgrajeno s krediti Marshallovega plana«. Pri uporabi te pomoči je bil gotovo neki posebni kriterij: saj je bila Koroška, predvsem slovenski predeli, prav malo deležna te pomoči. Marshallove pomoči so bila deležna tudi večja kmečka gospodarstva, srednja in manjša pa so ostala še naprej prepuščena sama sebi. V tej dobi so porabili povprečno 175 kg cementa na enega prebivalca. Dobili smo v‘is, kar je prenehala ta pomoč, da se je tempo graditve znatno zmanjšal. ško in Štajersko, Francozi pa Tirolsko. Poleg tega imajo na Dunaju še tako imenovano »mednarodno policijo«, katera naj bi pomagala vzdrževati red. Avstrijci pravijo, da je njihov največji uspeh v tem, da so ohranili enotnost svoje domovine pod okupacijo. To je zasluga ljudstva in vodstva, ki se je znalo že v začetku upreti vsakemu vmešava- IN V POLITIČNEM ŽIVLJENJU ... so najvažnejše tri politične sile in sicer: 1. socialistična stranka Avstrije, SPO, ki je sedaj najmočnejša. (Tej stranki pripada med ostalimi tudi sedanji predsednik Avstrije in namestnik zveznega kanclerja), V tej stranki so včlanjeni delavci — prole- Nunčič — Novak: Utisi 5 i&Avskiii nju v notranjem življenju. Ni pa tariat —, sedaj pa stopajo v njo prenehala bojazen, da se ta tudi mali kmetje, obrtniki in tr-enotnost razblini, kajti nevarnost govci, ki predstavljajo glavne za to ne prihaja samo iz ruske borce proti velekapitalistom. Tem strani, pač pa tudi iz ameriške, silam so se priključili tudi koro-ker imajo le-ti preveč pred očmi ški Slovenci. 2. Avstrijska ljudska samo vojaške in strateške tre- stranka — OVP (meščanska nutke kot pa koristi Avstrije, stranka) je imela do zadnjih vo-Za vsakega Avstrijca je največja lltev večino, sedaj se pa mora želja neodvisnost dežele, konec podrediti socialistom, (tej stranki NOTRANJA DRŽAVNA IN POLITIČNA UREDITEV Avstrija ima približno 6,900.000 prebivalcev in je malo gosteje naseljena kot naša država. Razen Avstrijcev živi tu približno 100 tisoč Slovencev na Koroški in Štajerski, 50.000 Hrvatov na Gradiščanskem, v okolici Dunaja pa mnogo Čehov. Avstrija je buržoazna demokratična republika, sestavljena iz sedmih dežel: Spodnja in Zgornja Avstrija, Štajerska, Koroška, Salzburška, Tirolska in Gradiščanska ter Dunaj kot glavno mesto — enota zase. Ker mirovna pogodba z Avstrijo še ni dokončno sklenjena (največ po zaslugi ZSSR), imajo deželo še danes okupirano in to: Rusi Dolnio Avstrijo in Gradiščansko, Amenkanci Gor. Avstrijo in Salzburško, Angleži Koro- okupacije in so prepričani, da bodo slej kot prej dobili državno pogodbo. To njihovo razpoloženje se lahko vidi med drugim tudi na raznih plakatih. Od 1 januarja letos naprej ne plačuje Avstrija več okupacijskih stroškov. Pred dvema letoma je odstopila od tega ZDA, sedaj pa še ostale okupacijske oblas'li. Te stroške so plačevali vsi, kar je bilo vračunano pri davkih. pripada sedanji zvezni kancler). 3. Zveza neodvisnih je konglomerat bivših klerikalcev, nacionalistov itd., ki predstavljajo manjšino. Najmanj članov približno 6% Pa pripada inlormbirojevski KP. Avstrijci zagotavljajo, da je koalicija od zvezne vlade do najnižjih organov oblasti v sedanjih razmerah potrebna, ker je dežela še okupirana. »Seiztal« na Gornjem Štajerskem PRVI DAN... Počasi smo vozili proti prelaza Podkorenu in dosegli višino nad 1000 metrov. Tu so nam naši obmejni organi pregledali dokumente in nekaj kovčkov, vse to v vljudnostnem razpoloženju. Ob 11. uri smo zapustili domovino. Prvo, kar sva zapazila na prelazu, so razni napisi, oziroma pozdravi kot: »V/illkommen in Karn- ten«, »Dobrodošli na Koroškem/« Sličnih pozdravov bi se lahko posluževala tudi naša turistična društva. Po cesti s 26% padcem smo se spuščali proti Silski dolini, ki sliči naši Gorenjski. Vzdolž obmejenega pasa je opaziti močno izsekane gozdove. Po lepi as tal tirani cesti smo prispeli v bližino Dobrniča, kjer nas je sprejel višji agronomski svetnik g. Wernik kot delegat Gospodarske zveze Celovca. Prijeten občutek nas je prevzel, ko nas je ogovoril in pozdravil v slovenskem jeziku. Skupno z njim smo nadaljevali pot mimo Beljaških toplic s prekrasno idilično okolico v Beljak, ki je kot prometno križišče Koroške, gospodarsko mnogo živahnejši od Celovca. Tu smo si ogledali koroško Tovarno (Karntner Maschi-nenlabrik), s katero imajo naša ljubljanska podjetja fudi poslovne stike. Tovarna izdeluje v glavnem poljske stroje. Njihova značilnost je v tem, da skušajo te stroje prilagoditi za priključke raznovrstnim traktorjem. Med najnovejše lastne iznajdbe spada novi obračalni plug gigant, ki orje eno ali dve brazdi v isto smer. Ta plug je primeren za Koroško in Savinjsko dolino, kjer ga bodo verjetno že letos preizkusili. Ravno tako so iznašli nov tip patentnih bran, kombiniranih s plugi, in novi kmbinfra-ni stroj za obračanje, razstepa-vanje in grabljanje krme. Po ne-strokovnjaški oceni izgleda tovarna precej zastarela. Izdelki pa so kvalitetno priznani, v razgovoru z delavci in šefi oddelkov smo izvedeli še sledeče: Tedensko delajo po 48 ur tako, da imajo soboto in nedeljo prosto. Povprečni zaslužki kvaliliciranih delavcev znašajo do 1.200 šilingov (realnost te mezde bomo obravnavali kasneje). Na vseh važnejših mestih smo opazili starejše ljudi. Delovna disciplina je na višku, ker se pač vsak boji, da ne bi ostal brez zaslužka. Opazili po smo, da je zaščita dela slaba. (nadaljevanje sledi) uporabe zadostnih količin hlevskega gnoja in komposta. V govejem hlevu vlada najboljši red m snaga. Hlev je zelo svetel in vsako leto na novo beljen, predvsem zaradi raz-kužbe in baje je eden najboljših v Sloveniji. Odraz vsega tega je lepo raščena plemenska živina, ki je po izjavah upravnika zelo donosna. Letna mlečnost najboljše krave sivorjave pasme je 4200 litrov. Seveda ima ta živina tudi primerno oskrbo. Suhega sena ali detelje ima jx> želji, kot dodatek pa otrobe in v zimskih mesecih silažo, za kar posestvo še posebno skrbi. Pridelujejo največ krmnih rastlin, kot deteljo koruzo za silažo itd. Posebno lepo je negovana mlada živina, ki je tudi v posebnem hlevu. Predvidevajo, da bo dajala telica, vzrejena doma iz najboljšega plemena, 5000 litrov mleka letno. Zelo poljudno podani m preizkušeni nasveti tov. Filipčiča bodo brez dvoma marsikateri zadružnici lahko koristili v življenjski praksi. »En hribček bom kupil, bom trto sadil.« Oko je zazrlo ne le hribček, ampak velik hrib pišečkih goric. Človek, ki je zadnjikrat pred dvema letoma obiskal Piše ce, skoro ne bi mogel verjeti, da je na Riglu, še malo prej poraščenem z ostrico, iz katere so gledale skale in kamenje, nastal vinograd, velik nič manj kot 4,5 ha. zasajen s trtami laškega rizlinga in muškatnega silvanca. Kljub lanskoletni pozebi so sadike dokaj močne. Mladice so že upognjene in pritrjene k žici na eno in drugo stran. Posestvo ima 12 ha površin pripravljenih za trsne nasade in še 14 ha starih vinogradov. Ni malo skrbi s tem, predvsem letos, k,o protiperonospoma služba po radiu in vseh časopisih venomer ukazuje samo škropljenje in zopet škropljenje. Po ogledu nasada breskev, ki je letos prav lepo obložen, in matičnjaka je sledilo vabilo predsednika zadruge in upravnika Zadružnega posestva na poizkušnjo Pišečana. Kot starim kupcem je natakal tov. Jagrič zdaj iz enega, zdaj iz drugega soda, seveda to je bila le poizkusni a. Kot navadno take stvari, tako se je končala tudi ekskurzija zadružnic v Pišecah s pesmijo. ob spremljavi harmonike; »Kmečki fantje in dekleta, vi ste naša hrabra četa ...« Štev 29 hromet s nepremičninami Ob uveljavljanju novih zakonitih predpisov si potrebni podatki v ta namen zahteva sodišče od kupca S 1. julijem tega leta je za- zasebniki, to je, če sta odsvoji- listine, iz katerih je razvidno, čel veljati nov: zvezni zakon o telj in pridobitelj zasebnika: kolikšna je njegova zemljiška prometu z zemljišči in stavba- Promet z zemljišči in stav- posest, ali je zemljišče, za ka-mi. Objavljen je bil 23. junija bami, ki so lahko zasebna last- tero 'zahteva prenos lastnine, t. L v zveznem Uradnem listu nina, je prost med zasebniki. Z kmetijsko ali ne, in druge listi-št. 26. Najbolj nestrpno so pri- odsvojitvijo zemljišča se pre- ne_ 6 katerimi se dokazujejo čakovali ta zakon oni zasebni nese tudi lastnina na stavbi, ki okoliščine, ki so pomembne za lastniki zemljišč, ki imajo na- je na tem zemljišču, če ni s pravilno uporabo tega zakona, men prodati oziroma kupiti ne- pogodbo drugače določeno- V £e M prenos lastnine na premičnine, saj so dosedanji prometu so tudi lahko posa- kmetijskem zemljišču na zaseb-predpisi močno ovirali promet mezni fizični deli stavb, to je nika sodišče spozna, da je z nepremičninami. stanovanja m poslovni prostori, kupec prišel v posest ’ zemlji- Konec aprila t. 1- je izjavil Tuji državljani lahko pridobi- ki presega maksimum, ga maršal Tito na kongresu Zveze vajo v FLRJ ob pogoju vza- m0ra, preden izvrši prenos, na komunistov Srbije: Naša poli- jemnost: z dedovanjem zemlji- ^ opozoriti. Ce kupec vztraja tika mora biti podpiranje indi- šča in stavbe ter z njimi raz- ^ zahtevi za prenos, sodišče vidualnih kmetov, da bodo do- polagajo enako kakor naši izvrši prenos, obvesti pa o tem jeli, da jim bo to, kar jim je državljani, razen če ni prido- okrajni ljudski odbor, ostalo, tudi zares ostalo, ker še bivanje in razpolaganje v med- Zasebnik, ki se obrtoma zdaleka nimamo namena, še narodnih pogodbah drugače ukvarja s prekupčevanjem kdaj zmanjševati sedanja pose- urejeno z zemljišči ali s stavbami ali s stva 10 do 15 ha. Le sovražniki Zasebniki lahko pridobivajo posredovanjem pri prometu teh govorijo o tem, kako bomo, ko kmetijska zemljišča v mejah nepremičnin, se kaznuje z de-pride čas, še nadalje zmanjšali maksimuma, ki ga določajo za narno kaznijo ali z zaporom do kmečko posest. To ni res, tega kmetijska zemljišča zakon o dveh let. Kdor pridobi posest ne bomo nikoli storili! kmetijskem zemljiškem skladu kmetijskega zemljišča, ki pre- Po teh odločnih besedah na- splošnega ljudskega premoSe- sega maksimum, pa tega ne našega Maršala je postalo jasno, nja in zakcn o agrarni reformi znani ljudskemu odboru v tri-da bodo v kratkem lahko uki- jn kolonizaciji ter ustrezni pred- desetih dneh, odkar je zvedel, njene tudi dosedanje omejitve piši ljudskih republik. Kdor ka- da je njegova posest presegla glede prometa z nepremičnina- korkoli pridobi posest kmetij- maksimum, se kaznuje z denar-mi, saj je že zakonita omejitev skega zemljišča, ki presega z no kaznijo ali z zaporom do zemljiške posesti zasebnih last- zakonom določeni maksimum, šestih mesecev in denarno kaz-nikov na 10 oziroma 15 ha v mora to naznaniti okrajnemu nijo. celot; dosegla svoj agramopoli- ljudskemu odboru v tridesetih Po pogodbi o nakupu in tičnj namen, ko je bil pred le- dneh, odkar je zvedel, da nje- prodaji zemljišča ali stavbe, tom dni uveljavljen zvezni za- gova posest presega maksimum, ki je bila sklenjena med kon o zemljiškem skladu. Zato Iz premoženja zasebnika, ki pri- zasebniki, preden je začel veje treb a — kakor je to obraz- dobi kmetijsko zemljišče, ki ljati ta zakon, se lahko zahteva tožil član Zveznega izvršnega presega z zakonom določeni prenos lastnine, če je bilo na sveta Mijalko Todorovič — pu- maksimum, se izloči presežek podlagi prejšnjih predpisov da- stiti individualnim kmečkim in prenese v kmetijski zemlji- no dovoljenje za prenos ali je proizvajalcem možnost čim več- ški sklad splošnega ljudskega bila nepremičnina že izročena jega razmaha na tržišču, da bi premoženja. Katero zemljišče kuncu v posest. Prenos se lahko na privatnih posestvih še pove- se izloči kot presežek, se ugo- zahteva tudi na podlagi pogod-čali produktivnost dela. Prost tovi v postopku po zakonu o be, sklenjene pred uveljavlje-promet z zemljišči bo dovedel kmetijskem zemljiškem skladu, njem tega zakona, čeprav ne-do za naše pogoje naravnega Za izločeno zemljišče ne pri- premičnina ni bila izročena razvoja glede prehajanja zem- pa-da pridobitelju odškodnina kupcu v posest, če je bila polje v last drugega kmečkega od države. Z zveznim zakonom godba sklenjena v dobi enega proizvajalca in bodo predvsem bo šele določeno, kako se ravna leta pred uveljavljenjem tega bivši lastniki zemlje, ki preha- z onim presežkom kmetijskega zakona, začeti postopek za dohajajo v industrijo, lahko brez zemljišča med maksimumom, če volitev prenosa pa ni bil pra-zapreke prodali svojo posest ti- ga zasebnik pridobi z dedova- vočasno končan do dneva, ko je stim, ki jo bodp lahko obdelo- njem. Do izdaje tega zakona se začel veljati ta zakon-vali znatno bolje. Sprostitev pusti presežek dediču v začasno Upravni postopek o zahtevi prometa z nepremičninami bo uporabo. _ za dovoliev prenosa, ki je v vplivala v tej smeri, da se bo Sodišča tn drugi državni teku na dan uveljavljenja tega krepila posest do 10 ha, na ka- organi morajo po uradni dolž- zakona, se ustavi. Prav tako se teri lahko dosežemo razmeroma nosti paziti na ničnost pogodb ustavi tudi sodni postopek v visoko produktivnost z uporabo po tem zakonu- Pri zemljiško- upravnih sporih o odločbah, iz-strojev. knjižnem prenosu mora sodišče danih po zahtevi za dovolitev V tem članku prinašamo samo po uradni dolžnosti skrbeti, da prenosa. Zoper tistega, ki je ona dotočila zakona, M se ti- se zberejo podatki o velikosti storil kaznivo dejanje iz 219. čejo prometa nepremičnin med zemljiške posesti kupca in dru- člena kazenskega zakonika, se po uveljavljenju tega zakona ne more več uvesti kazenski postopek, že uvedeni postopek pa se ustavi. Od 1. oktobra 1954 dalje pa bo veljalo tudi sledeče novo določilo: Pogodba, s katero se prenese zemljišče ali stavba, mora biti pismena. Pogodba, k: ni sklenjena v pismeni obliki, nima nobenega pravnega učinka. O prometu z nepremičninami med takimi pogodbeniki, kjer je vsaj ena stranka gospodarska organizacija ali politično teritorialna enota in o dejanju zemljišč iz družbene lastnine v uporabo komurkoli bomo objavili najvažnejša določila v posebnem članku. Se mi v okraju Krško: 26. julija v Leskovcu. v okraju Samobor: 28. julija v Samoboru. v okraja Celje-okolica: 24. julija v Kozjem. 26. julija v Štorah (Teharje) 31- julija v Pilštanju. 31. julija v Slovenskih Konjicah. Vsedržavne filatelistična razstava v L’ubl'emi V spomin na 150-letnico rojstva slovenskega rojaka Lovrenca Koširja, iniciatorja prve poštne znamke, bo priredil Sa-vez filatelista Jugoslavije v Ljubljani II. vsedržavno filatelistično razstavo (II JUFIZ), ki bo od 29. julija do 8. avgusta 1954. Razstava bo v spodnjih prostorih Moderne galerije in v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, ob vhodu v Tivolski park. Pokroviteljstvo nad to razstavo je prevzel podpredsedni Izvršnega sveta FLRJ tov. Edvard Kardelj, častni član Filatelistične zveze Slovenije. Namen razstave je, pokazati kvaliteto zbirk in strokovnega raziskovalnega dela jugoslovanskih filatelistov. Poleg številnih filatelistov iz vseh republik naše države se je bodo udeležili tudi Glavna poštna uprava v Beogradu, Direkcija PTT v Ljubljani in znana švicarska tiskarna znamk Courvoisier iz Chaux de Fondsa. Za razstavo bo izšla posebna poštna znamka s sliko stare Ljubljane iz XVII. stoletja v no-minali 15 din, ki pa bo na razpolago ob nakupu vstopnice za razstavo, tore; za 50 din. Izdane bodo tudi posebne kuverte prvega dne, napravljen pa bo tudi posebni spominski poštni žig. V času razstave, dne 28. julija, bo v Ljubljani skupščina Saveza filatelista Jugoslavije in slavnostna akademija kolektivov PTT v spomin na 150-letnico rojstva Lovrenca Koširja. Za olajšavo obiska razstave in prireditev ob njej je odobrila Glavna železniška uprava 25. odstotni popust pri železniški vožnji proti nakupu predpisanega obrazca K-13. II. JUFIZ bo mogočna manifestacija jugoslovanske filatelije in korak dalje v prizadevanju za mednarodno priznanje Lovrenca Koširja in njegovega prvenstva v predlogih za uvedbo poštne znamke. KINO BREŽICE 23. do 25. julija premiera angleške barvne filmske komedije »VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST«. FN 22. Michael Redgrave in Joan Greenwood. 27. do 28. julija premiera ameriškega filma »POSVOJENKA«. »Naša rodjena«. 30. julija do 1- avgusta premiera ameriškega filma o tragični usodi parnika »TITANIH« FN 23. Barbara Stan-wyck in Clifton Webb. KINO KRŠKO 24. do 25. julija jugoslovanski film »POSLEDNJI MOST«: 28. do 29. julija angleški film »STRMINA NEVARNOSTI«. KINO SEVNICA 24. do 25. julija ameriški film »AFERA NA TRINIDADU«. KINO KOSTANJEVICA 24. do 25. julija jugoslovanska komedija »VSI NA MORJE«- 8čfčte pripoveduje... Ta teden sem se mudil tudi izven našega okraja in bom prav zaradi tega bolj kratek. Bil sem namreč v Beli krajini, kamor sem šel na proslavo Dneva vstaje in deseto obletnico SNOS Kakor sem že od nekdaj navajen, vsakomur povem resnico v obraz, sem tudi Belokranjcem pripovedoval, kar sem pač pri njih zanimivega videl in slišal. Ker me pa niso poznali niti razumeli, kaj hočem s svojim pripovedovanjem, Fizkullura in šport Kostem ev ca ■ Geodeti 3:2 V soboto popoldne smo bili lahko priča napeti in borbeni igri v odbojki med mlado ekipo Kostanjevice in vojaki — geodeti. Takoj v začetku smo imeli občutek, da bo vojaška ekipa z lahkoto premagala fizično slabše Kostanjevčane (da velikosti sploh ne govorimo). Najbolj pa je bila zanimiva borba v zadnjem to je petem setu, ko so Po vodstvu Kosta-njevčano" prevzeli vodstvo geodet.. Po huil in precej dolgi borbi so Kostanjevčani izenačili na 7:7. Toda spet so prišli v vodstvo geodeti. Žoga pa je vedno okrogla in Kostanjevča- ) VCUhVAHl ------ -----o-- -- ' , . . foda žoga je okrogla. Po prvih nom se je posrečilo po hudi ca. bzhrHi Tvr#*m a 0 a t.4 0 PrivH pt.p tildi V dveh zaporedno izgubljenih setih (15:8 in 15:11) smo Kostanjevčane že videli knockoutira-ne, predvsem, ker so v tretjem setu geodeti že vodili s 6:1. Tedaj pa je nastal preobrat v vrstah Kostanj evčano v. Mlada ekipa je uredila svoj sistem in se res dobesedno borila za vsako žogo. Kmalu se je pokazal uspeh, kar priča rezultat 10:7 za Kostanjevčane. ki so tretji set osvojili v svojo korist (15:9). V četrtem setu pa so Kostanjevčani nadigrali svojega re-nomiranega nasprotnika, kar priča rezultat 15:7. borbi premagati geodete tudi v petem setu. Ta zmaga je za Kostanjevčane zelo pomembna, posebno če pomislimo, da je prav danes poražena ekipa premagala stresejo, v nedeljo 11. julija »Partizan« dvorišče- so mi dejali takole: »Pepče, nikar nam ti govorit, hodi, hod: od koder si prišel!« Tako se mi je za malo zdelo, da sem jo takoj mahnil čez Gorjance proti krškemu okraju. Mimogrede sem se oglasil v Pijavcah pr; Tržišču, kjer so se mi pritoževali ljudje zaradi 250 m ceste, ki veže cesto 3. s cesto 2. reda. Vsak šofer motornega in vprežnega vozila ve, da s to cesto pridobiš za 3 km, če greš iz Tržišča ali iz Sevnice proti Trebnjem in obratno. Zal pa te ceste cestne uprave sploh nimajo v seznamu, kakor da je ni in seveda, če je ni, zanjo tudi ni treba skrbeti — menijo nekateri možje. Most, ki pelje čez Mirno, je v razpadajočem stanju in je celo že začel kazati železna rebra. Voz la na cesti pa odskakujejo, kot bi bila na rešetu. Samo za tiste, ki se vračajo z vozili iz malkovskih zidanic, prav pride, da se malo preden zavijejo na Bližnji cestar, ki je Brežice z rezultatom 3:2. samoiniciativno napeljal nekaj V nedeljo, 11. julija, pa sta peska ter postavi na križišču se na Vidmu pomerili ekipi kažipote, se je moral zato za-Krškega in kombinirana ekipa govarjati ter jih odstraniti, ker Podbočje-Kostanjevica. Krško te ceste pač ni na seznamu, pa je to pot moralo iti pora- Predlagam, da bi tisti, ki ne ženo z igrišča, gostje pa so verjame, da ta cesta obstaja, slavili lahko zmago z rezulta- pr šel na sam kraj in o tern tom 3:1. France prepričal šofer to in voznike, ki V AJDOVSKI PEČI Nadaljevanje s 3. strani pozdravljali v dvorani zbrane ljudi in jim želeli bogastva, sreče in veselja. Polagoma smo se zresnili in zopet iskali novih rrata po hrbtu. Med potjo smo predmetov Se smo našli kap_ igledovalj kapnike, ki jih je bilo nijtej s{ -------------=---------J-,J r$e polno. Vsi pa smo se zasme-ali, ko smo zagledali slona. Bil e res pravi slon. Zlezel sem na ijega in ga zajahal. Za trenutek em imel občutek, da sem postal iralj živali. Tudi brata sta ga ajahala. Kričali smo in ga po-[anjali na vse strani, žival pa se ti zmenila za nas. Mirno je pre-tašala naša povelja, zato smo jo :malu zapustili in odšli dalje. -našli smo se pred kamelo. Tu mo bili že bolj pametni, saj smo e že prepričali, da se živali iz tapnikov ne zmenijo za nas. Stojali smo po kapnikih, ki so bili lodobni stopnicam. Te so vodile ta govorniški oder. Tu smo krilati čudovite stvari; ponosno smo nike, ki so se nam hipoma zdeli podobni temu ali onemu predmetu. Na povratku iz votline smo iz malega potočka natočili stekleničko mrzle vode in se napotili proti domu Doma smo ponosno pripovedovali materi in očetu, kaj vse smo doživeli v Ajdovski peči. Tudi v šoli smo prL povedovali součencem o vsem. Vsi so nas z zanimanjem poslušali in sklenili, da si bodo tudi sami ogledati votlino, v kateri je toliko prirodnih lepot MALI OGLAS Prodam licencranega merjasca 90 kg, starega 10 mesecev. Stergar. Slogonsko 15 (Kapele). se pred u«t?f>dto>vi tako ne stal je. Ni se ne premaknil ne utcgnetc piti.« spregovoril, čeprav sta mu ne. Osojnik je v sob-: skušal po-kaj zaklicala, še preden sta u Miefci toda ilo mu rmsla do vodnjaka sred, dvori- je sproti dalo jz rok sča, je stopil na vezni prag ;>Pustite> ^ DUStite_ bom Lojz m krčevito stisnil roke v že sama!(! je " dila snaha od predalov. »Prinesite rajši »Lojz, Lojz!« je zaklical Osoj- košaro! Hitro! Hitro!« nik prestrašeno in se pognal k Osojnik je stal nekaj časa sinu. »Proti vojski ne moreš predi sobe bolj nebogljen kot nič, Lojz!« dveletna Anica, ki je stopicala Eden od vojakov je plosknil za staro Osojničko — le-ta se z rokami in zaklical v nemšči- je še vedno opotekala po hiši ni: »Pripravite se, čez eno uro sem in tja, in ponavljala, da gremo! Stvari lahko naložite na ne gre nikamor — potem pa voz. Seveda, omar in postelj to le ^anustil sobo in odšei v ne jemljite s seboj!« hlev. Živina — par volov, tri krave, junica in dvoje telet — je zadovoljno pulila seno iz polnih jasli. Osojnik je najprej stopil k volom. Z drhtečimi rokami je potrepljal vsako ži-vinče po vratu in križu; ko je prišel do teličkov, pa ni imel več niti toliko moči. Obstal je ob njiju in pustil, da sta mu oblizovala tresoče se roke. »Oče, naprezite!« je s hlevskega praga zaklicala Micka, s takim glasom, kakor da bi mu velela, naj vzame lopato in si izkoplje grob. Osojnik je odtegnil roke teličkoma in se opotekel k telegam za vrati »Ali je res? Je res?« je ponavljal še potem, ko je že naprezal vola in voz z visokimi kripicami. Slišal je iz hiše Loj-zove in Mickine besede, Neži-ne krike in Lizikin jok, slišal je tudi glasove in krike spodaj iz vasi in s sosednjih gričev, vedel je, da ni pomoči, vendar je kar dalje ponavljal: »4-i je res? Res?« »Ne grem od tod! Ne grem!« S temi krikj je prihitela stara Osojnička. Za hip je obstala na nragu, potem pa se kot obstreljena zver pognala k Osojniku, ga trdo zgrabila za roke. potegnila od voza in kriče nadaljevala »Tevž. pusti, pusti! N’kamor ne bomo šli. nikamor! Izprezi. takni izprezi!« »Neža ... Neža ...« je skušal Osojnik pomiriti ženo. A razen njenega imena ni vedel, kaj naj ji reče. Sicer pa Osojnička ni čakala na njegove besede. Skočila je k- voloma in ju začela izpreza-ti. »Ne gremo, nikamor ne gremo!« Levi teležnik je potegnila iz teleg, desnega pa ni več mogla, saj ni imela niti toliko moči, da bi se še enkrat povzpela na prste. »Oh, oh!« je zaječala in se opotekla proti hlevu. Še preden se je iz hleva razlegel njen zategli jok, je planil iz hiše Lojz s sekiro v rokah. »Pobil jrih bom, pobil!« Osojnik je v strahu odhitel k vojakoma, kj sta pri vodnjaku praznila pletenko, toda Lojz je planil v hlev, od koder se je kmalu razleglo še hujše Osoj-mčkino jiokanje. Osojnik se je pognal proti hlevu. S na je našel sredi hleva s povešenimi rokami — sekira mu je ležala ob nogah. Osojnička pa je objemala Belico in neutolažljivo jokala. »Ni za zmerom, ne more brti za zmerom ... gremo in vrnili se bomo ...« je jeknil Osojnik s stisnjenim grlom. »Vina pa hudiči ne bodo rili!« je zaklical Lojz. pograbil sekiro in odvihral iz hleva.