Sadje daje dnar.
Letos na Krajnskem žito sploh ni posebno dobro obrodilo; posebno v hribih je bil pridelek slab, ker je sneg dolgo na njivah ležal, preden je skopnel. Kaj v takih krajih kmeta slabo letino polajša? Bi kdo rekel: živina? to leto ne, ker je pozimi klaje pomanjkovalo, zdaj pa živinski kup ni ravno drag. Bi djal: reja pre-šičev? tudi ne, ker je letos v hribih tudi za sirovino slabo, in krompir celo ni imena vreden. Terta vinska v merzlih hribih tudi ne velja; ampak sadno drevje. V takem kraju — imenovati ga nočem, ker se kmetje nepotrebno bojijo, da bo po tem davek večji, ako se kajta-cega pove —je neki kmet za sadje tole skupil: Za suhe tepke 70 fl., za druge hruške in jabelka 130 fl. , iz češpelj in slabega sadja pa 170 bokalov žganja, kar je tudi blizo 100 fl. vredno. To je vkupaj 300 fl., in če se nekaj na delo z žganjem, na derva in na vožnjo odšteje, vendar gotovih 250 fl. In zraven je za domačijo tudi še nekaj ostalo, sicer slabeji sad, ker mora kmet dostikrat le boljši prodati, da ložje izhaja s plačili za davke, za družino — nočem reči za pijačo in drago obleko, ker to ne velja povsod.
Ali ni to živa priča, da sadje je dnar?     —r.
—    398    —