Semenj v Bistrici
V svoji novi knjigi razgalja Jože Vidic mnoge vojne zločine in opisuje tragične usode žrtev okupatorjevega nasilja
Sredi letošnjega poletja je pri založbi Borec izšla knjiga Jožeta Vi-dica Semenj v Bistrici. Zanjo pisec pravi, da bi bil lahko naslov tudi Semenj smrti ali Cena svobode, končni naslov pa ima po prvi zgodbi iz Bistrice pri Naklem na Gorenjskem. Tam so se vaščani I. 1942 pri-pravljali na vaški semenj, tj. na cerkveni vaški praznik, ki ga praznu-jejo 25. julija na sv. Jakoba dan.
Zvečer tega dne je partizanska za-scda v bližini napadla neraški osebni avtomobil. Ubila je komandanta po-sebne policijske enote in nekega na-rednika na čelu motorizirane enote, ki je bila na poti v Seleško dolino, kjer se je začela ofenziva proti I. in II. grupi odredov.
Tri ure po tem napadu so podivjani policisti brez zaslišanja pobili devet Bistričanov, požgali več hiš in gospo-darskih poslopij, nato pa pripeljali še iz Begunj 50 talcev in jih postrelili v Bistriškem klancu...
V knjigi je še 11 poglavij o vojnih zločinih, med katerimi naj naše bralce opozorimo na nemški zločin julija 1942,v Kokri. Tedaj so Nemci postrelili 11 doslej neznanih talcev. Po 39 letih je Jože Vidic prvi ugotovil identiteto teh taicev, med katerimi je bil tudi Peter Peterka iz Klopc. Bi! je odličen telovadec. Na tekmovanju za najboljšega mladinca Slovenije leta 1939 je na bradlji, konju, gredi, kro-gih in v parterju zbral največ točk in bil priznan za prvaka zunaj konku-rence. Zunaj konkurence zato, ker so uradno nastopali le mladinci, stari do 18 let, on pa je bil za štiri mesece »prestar«.
. Pisec Jože Vidic je upokojeni pod-polkovnik JLA in se je na Kodelje-vem nastanil pred 12 leti. Vseh svojih pet dosedaj izišlih knjig je napisal v desetih letih bivanja na Kodeljevem: Begz morišča, Zločin pri Lenartu, Po sledovih črne roke, Sedem krst za Ronkarjevo družino in zdaj Semenj v Bistrici. Poleg tega je Jože Vidic v tem času napisal prispevke za jeseni-ški zbornik Jeklo in Ijudje, za zbornik občine Grosuplje in letos za zbornik Ljubljana v iiegali. Napisal je več tisoč člankov, reportaž in nadalje-vank, ki so jih objavili Nedeljski dnevnik, Kmečki glas, Glas (Kranj), Primorske novice, Dolen jski list, Že-lezar in zagrebška Arena.
Za raziskovanje dogodkov iz NOB je v teh letih irikrat dobil Kajuhovo nagrado, Prešemovo nagrado go-renjskih občin, Čufarjevo plaketo,
posebno priznanje občine Ljubljana Vič-Rudnik, posebno priznanje vseh gorenjskih občinskih odborov ZZB
Jože Vidic podpisuje svoje knjige
NOV, pred tremi leti pa od predsed-nika republike tovariša Tita red dela z zlatim vencem.
Sedaj pripravlja novo gradivo za Iretji ponatis dokumentarne knjige Po sledovih črne roke (680 strani ter 200 fotografij in dokumentov). V tem delu mora premagovati tudi šte-vilne ovire. Naj na primer povemo, da je salezijanec Mihael Brunec, ki je bil med vojno v gradu Lisičjem nad Škofljico, vse do nedavnega pa je bil prefekt v slovenskem Mohaijevem dijaškem domu v Celovcu, kjer je še vedno glavni spovednik, napisal 108 gosto tipkanih slrani kritike o njegovi knjigi Po sledovih črne roke, jo raz-množil in razdelil med verne katoli-čane — Koro.šce ter poslal znancem v druge države. V tej kritiki Brunec ostro napada našo NOB in sociali-stično Jugoslavijo, že sam njegov bes pa nam povede, da ga je Vidic s svo-jim razodevanjem resnice o NOB in domobranskih zločinih zadel v Ahi-lovo peto.