8554 AA 60i00200 OSREDNJA KNJIŽNICA PR p ... p i 26 66001 KOPER ■ ITI wi?SKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ., _ Abb. postale 1 gruppo ( ..Pllcl 50(1 UT Lelo XXXIX. Šl. 61 (11.477) TRST, torek, 15. marca 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati o Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1043 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v sjlovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V PARIZU OCENJUJEJO IZID VOLITEV KOT RESNO OPOZORILO VLADI Po drugem kolu francoskih upravnih volitev je levica skoraj v celoti ohranila položaj Desnica osvojila vseh 20 okrožij Pariza - Predvidene spremembe v vladi - Komunisti največji poraženci volitev - Notranji minister Defferre ohranil svoj položaj v Marseillu - Možni popravki v tečajnih razmerjih v evropskem denarnem sistemu (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) PARJZ — Predsednik Mitterrand je s svojim premierom več kot dve uri pretresal rezultate nedeljskih občinskih volitev, ki jih v obeh taborih ocenjujejo kot «časten porazu levice in kot «resno opozorilo vladi*. O pogovorih v elizejski palači niso ničesar sporočili, vsekakor pa je pred vrati preoblikovanje vlade. Na finaačnih trgih pričakujejo tudi dkorajšnjo spremembo tečajnih razmerij v evropskem denarnem sistemu, predvsem zaradi čedalje močnejše zahodnonemške marke, medtem (to francoski frank po volilnih vi- harjih plove v nekoliko mirnejših tod ah. V drugem krogu občinskih volitev (o bila na kocki še dobra tretjina županstev. Kandidati desnice so zbrali 40,84 odstotka glasov, levica 39.75 odstotka, jeziček na tehtnici Pa so bili ekologisti in druge težko opredeljive formacije z 10.36 odstotka glasov. Levica je v mnogih dvojih črpala prav iz teea vira, po-Vl-h pa je mobilizirala skoraj 10 odstotkov volivcev, ki so v prvem krogu ostali doma. Tako se je vla- dajoči večini posrečilo, da je močno ublažila poraz, ki so ga napovedovali tako politiki kot računalniki. Kljub vsemu je opozicija volitve gladko dobila. V njenih rokah je zdaj 100 mest, ki štejejo več kot 30 tisoč preb.valcev — pred volitvami je imela župane samo v 67 takšnih mestih. Levica, ki je pred šestimi leti osvojila 154 velikih mest, poslej obvladuje samo še 120 pomembnih središč. Zlasti hud pa je njen poraz v nekdanji »zibelki* klasičnega proletariata: kar 24 do 36 SPORAZUM PO 12 DNEH POGAJANJ 29 dolarjev nova cena soda nafte držav OPEČ Pocenitev znaša 5 dolarjev ali 15 od sto - Nova zgornja meja za skupno dnevno proizvodnjo je 17,5 milijona sodčkov - S težavo ukročen Iran LONDON — Predstavniki 13 dr-članic OPEČ so včeraj po 12-dnevnem pogajalskem maratonu v londonskem hotelu Intercontinental končno dosegli formalni sporazum o hov; okvirni ceni za sodček nafte teT o zgornji meji skupne dnevne Proizvodnje »črnega zlata*. Vprašanje je sicer, če nafta tak Vi!devek, nastal v dnevih najbolj črne energetske krize, sploh se v-tisluži, saj je sodeč po napovedih, 'n še posebno po zadnjih predvide-Vanjih Mednarodne agencije za e-nei'gijo (A1E), pričakovati nadaljnji p?dec povpraševanja po tej surovi-Ta pa ni vezan samo na izme hjavo letnega časa, saj je imel OP LC težave s prodajo že sredi zi-n'e. temveč je povezan tudi s poetom proizvodnje v državah, ki Piso članice OPEČ (npr. Velika Brinja in socialistične dežele) ter * špekulacijami velikih petrolejskih •hojtinacionalnih družb. Naravno je zato, da so petrolejski Ministri držav OPEČ v Interconti-hentalu vztrajali in v dosego do- sodčkov dnevno, kar naj bi veljalo vse do konca leta. nekateri pa trdijo. da še vse prihodnje leto. Ob tem so se pogajalci še posebej dogovorili. da članice OPEČ ne bodo smele v nobenem primeru prodajati nafto po nižji ceni od dogovorjene, oziroma dajati kakršnihkoli popustov. Neke vrste izjemo pa vendarle predstavlja Iran. ki je sprejel svojo kvoto 2,4 milijona sodčkov, ki je med drugim najvišja od posameznih kvot, vendar si je glede cene pridržal pravico lastnih nadaljnjih odločitev. V zaključnem sporočilu o doseže nem sporazumu članice OPEČ izražajo zaupanje, da bo njihova organizacija ostala najmočnejši faktor stabilnosti na naftnem tržišču, tako prid proizvajalcem kot porabnikom. V tem smislu so se ministri obvezali, da bodo podpirali in krepili OPEČ in tako ščitili naftna tržišča, s čimer bodo prispevali k mednarodnemu gospodarstvu in razvoju svojih dežel. Mana Otciha >vora vpregli vse svoje sile in voljo. Marsikateri od njih je teh dneh izjavil, da se ne bodo l*šli. vse dokler ne dosežejo spoloma. To jim je včeraj uspelo: kateri so bolj in drugi manj za-)Vf>ljni z njim. vendar jo dejstvo, i so uspeli prepričati tudi uporni ar>, ki se je zavezal, da svoje 11 te ne bo prodajal pod dogovorje J ceno. Nova okvirna cena za sodček naf-‘ 'naša 29 dolarjev za razliko od “sedanjih 34. kar pomeni, da so jo Užali za 5 dolarjev ali 15 odstot-“v Nekaj dražje bodo svojo nafto tedajale afriške proizvajuike (npr. 'Serija), ker je kvalitetnejša od (žje arabske, vendar bo razlika v te- ostala enaka kot doslej: 1,5 "'arJa za sod. Drugi pomemben del ogovora znotraj OPEČ pa zadeva Sornjo mejo količine nafte, ki jo dnevno načrpale vse članice, *lroma vsaka posebej. Tudi tukaj ' bilo prepirov vsevprek, vendar ? ae končno zedinili za kvote vseli 'anic, razen Saudske Arabije, ki 0 svojo dnevno proizvodnjo jirila-aJala razliki med skupno dogovorite največjo količino načrpane f/te dnevno in razmerami na tr-‘*teu. To |>a pomeni, da .jo bo na Vteer omejila, če bo povpraševa-Padlo. Vsekakor je nova zgornja dnevne proizvodnje nafte v dogovorjena na 17,5 milijona MANILA — V vrsti spopadov mod vladnimi četami in gverilci je bilo v preteklih dneh na Filipinih ubitih najmanj 17 oseb. francoskih mest, ki štejejo več kot 100 tisoč prebivalcev, je danes v rokah desnice. Prvič v zgodovini se je tudi zgodilo, da je desnica osvojila prav vseh 20 okrožij Pariza in vseh 9 okrožij velemesta Lvona. Najbolj zagrizen je bil boj za tridesetletno socialistično postojanko, pristanišče Marseille. Na sam večer preštevanja glasov je nastavljena bomba terjala življenje zdomskega otroka, drugega pa je hudo ranila. Včeraj so v isti četrti odkrili še več razstreliva, pred dnevi pa je eksplozija blizu židovske sinagoge raznesla avto s teroristoma, ki sta očitno nespretno ravnala z razstrelivom (sledi vodijo do ekstremnih desničarskih krogov). V tako napetem vzdušju je notranji minister Defferre malce nepričakovano o-branil svoj rotovž, toda opozicija je prvič jx> dolgih' letih levice iztrgala dva od šestih mestnih okrožij. Največja poraženka volitev je vse kakor KPF: izgubila je 15 velikih mest, med njimi največji postojanki, industrijsko mesto Saint - Etien-ne in prestolnico Champagne Reims. Sam generalni sekretar Georges Marchais je očital socialistom, da so svoje partnerje pustili na cedilu. KPF ima zdaj v velikih mestih samo še 57 županov (doslej 72). Socialistični kandidati so se bolje u-pirali: izgubili so samo 15 od 82 velikih mest, po zaslugi ministrice za kmetijstvo Cressonove pa so desnici eno mesto celo iztrgali. Minister za gospodarstvo in finance De-lors je zmagal v težkem dvoboju v delavskem Clichyju, medtem kc so ekologisti pomagali do uspeha ministru za industrijo Chevenementu. Od 35 ministrov je tako nazadnje spodletelo samo esmim. Kar 21 novih mest si je priborila goiistična stranka RPR (zdaj jih obvladuje 43, med njimi Pariz). Milijonski Lyon bivšega premiera Bar-ra je ostal v rokah giscardovske koalicije UDF, ki je sicer osvojila samo šest novih mest, eno celo izgubila, spodrsnila v Marseillu, o tako zdaj obvladuje 41 mest. Druge desničarske formacije so osvojile pet norih mest. Golistični voditelj Chirac je v tekmovanju z Giseardom in Barrom zdaj vsekakor prevzel vodstvo kot prvak o-pozicije. Z razdelitvijo volilnih kart se začenja drugo obdobje Mitterrandove-ga mandata. Poleg preoblikovanja vlade bo najbrž prineslo zaostritev gospodarske stabilizacijske politike, ki jo terjajo zlasti socialisti in levi radikali (slednjim so volivci izrekli kar precej zaupanja). Zaradi okrepitve opozicije na krajevni ravni, pa tudi spričo prvih znamenj nezadovoljstva KPF, se ne bo zvedrilo ne nad elizejsko ne nad ma-tignonsko palačo. VILKO NOVAK V Bruslju srečanje Colombo-Gcnsclter BRUSELJ — Ob robu bruseljskega sestanka zunanjih ministrov evropske «deseretice» sta se sestala včeraj Emilio Colombo in šef zahodnonemške diplomacije Hans - Die-trich Genscher. Govorila sta predvsem o perspektivah ženevskih mirovnih pogajanj, tudi v luči srečanj, ki jih je imel italijanski zu nanji minister v preteklem tednu v VVashingtonu s predsednikom Reaganom in nekaterimi drugimi predstavniki ameriške vlade. Oba sogovornika sta bila enotnega mnenja, da bi bilo treba dati novo vzpodbudo pogajanjem v Ženevi. OBE LEVIČARSKI UPRAVI BOSTA ŠE TA TEDEN ODSTOPILI Turinski škandal povzročil krizo na občini in deželi Komunisti in socialisti predlagali sestavo odborov skupaj s socialdemokrati in republikanci - Nobenih novih elementov v preiskavi TURIN — Turinski škandal s plazom aretacij, ki je sledil, je že postal vsedržavna afera. Med piemontskim glavnim mestom in vsedržavnima sedežema PSI in krščanske demokracije so se prepletale včeraj seje, posvetovanja in telefonski pogovori. Sklenili so. in sicer na pritisk iz Rima. da bosta oba odbora, turinski občinski odbor in piemontski deželni odbor odstopila: deželni odbor bo najbrž odstopil v teku današnjega dne. medtem ko bo občinski odbor moral odstopiti še preti prihodnjim ponedeljkom. ko je predvidena seja občinskega sveta. Socialistična stranka, ki je najbolj vpletena v ta škandal je baje trdno odločena, da izvede temeljito čistko tako s političnega kot z moralnega vidika. Craxi je namreč odločen, prisiliti k odstopu vse občinske in deželne svetovalce PSI, o katerih je v teku preiskava ali pa, ki so bili aretirani. Včeraj se je sestalo vsedržavno tajništvo soda-1 cijskih sil, še zlasti krščanske de-listične stranke, ki je pripravilo da mokrgcije. našnje zasedanje vodstva. Tajnik Bettino Craxi je rekel, da bodo socialisti storili vse kar je mogoče, da bi se upravni položaj v Turinu čimprej normaliziral, kar pa zadeva vihar, ki je prizadel Turin je treba po njegovem mnenju reagirati energično in strogo. Pravijo, da bodo proti raznim Biffijem Gen-tilijem. Scicolonejem. Simonellijem in Testam — se pravi proti štirim socialističnim upraviteljem, ki so jih aretirali v soboto — sprejeli zelo stroge disciplinske ukrepe. Komunistična partija, ki ni tako neposredno vpletena, je v svojih stališčih manj ostra. Večji del partije. vključno z županom Diegom Novellijem, je bil do zadnjega trenutka zelo odločno proti krizi na občini in na deželi. Vsi se bolj ali manj odkrito bojijo, da bi odstop levičarskih uprav pomenil prehod o-blasti nad Turinom v roke opozi- V Ljubljani umrl Anton Slodnjak NA SEJI CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV Mitja Ribičič poudaril izvirne prvine jugoslovunskega marksizma Marxova misel spodbuda za odpravo ovir na težki poti naprednih sil v boju za nove človekove svoboščine, srečo in napredek Kar zadeva politične rešitve, za katere bi se lahko odločili za rešitev krize, kaže da so se komunisti in socialisti domenili, da bodo predlagali razširitev obeh odborov, občinskega in deželnega, tudi na laične stranke, socialdemokrate in republikance. Gre sicer za predlog, ki ga bo še kar težko uresničiti, saj so republikanci že dali vedeti, da niso pripravljeni stopiti v odbor Demokristjani so s svoje strani dali razumeti, da bi utegnili od zunaj podpreti »laični* odbor. Kakorkoli že socialisti ne postavljajo v dvom sestave levičarske u-prave: PSI je celo naklonjen potrditvi take uprave, morda nekoliko razširjene in se omejujejo na zahtevo po novem županu, češ da jih je Diego Novelli ak predvsem v težnji in potrebi po nadaljnji samoupravni preobrazbi sistema obveščanja in za njegovo nadaljnje vpletanje v fronto organiziranih socialističnih sil samoupravljanja. ZKJ v nobenem primera ne zane marja tako pomembnih političnih sil, kot so javna glasila. Sicer pa v jugoslovanskem javnem obveščanju deluje več kot 10 tisoč novinarjev, od tega več kot 80 odstotkov članov ZKJ. ZK in vse organizirane sociali stične sile naše dražbe bodo odločno in neusmiljeno onemogočile vse poskuse, da bi javna glasila izkoristili za s|XKlkopavanje bratstva in enotnosti, za sejanje narodnostne mržnje in nestrpnosti, za napade na pridobitve revolucije in ustvarjalno delo našili delovnih ljudi pri izgradnji socialistične in samoupravne skupnosti enakopravnih ljudi, naro dov in narodnosti. Novinarji, ki jih vodijo napačne teorije o novinarstvu, ki so tuje na ši dražbi, sc pogosto obnašajo kot inšpektorji nad OZD. nad stališči drugih družbenih subjektov in postajajo lovci na napak«, predvsem tuje, namesto da bi učinkovito sode lovaii pri odgovornem delu obveščanja. Kadrovska politika na tem pod ročju mora biti mnogo bolj kot do zdaj nenehna skrb uredništev, u stanoriteljev in svetov, ob razumljivi odgovornosti in vplivu osnovnih organizacij in organov ZK in SZDL. Prvi udeleženec v razpravi Marinko Bulatovič, je opozoril, da je najslabša oblika vodenja kadrovske politike tista, ki se opila predvsem na poslušne novinarje, oziroma na tiste, ki jim je enostavno vsiliti stališča posameznikov ali skupin. Ivan Hočevar je dejal, da informativna dejavnost v Jugoslaviji ne nehno napreduje tako po obsegu kot po kakovosti. V JLA izhaja 22 gla sil in časopisov, kar je dovolj, saj zajemajo vso problematiko, ki zanima pripadnike armade. Vplivni posamezniki pogosto hvalijo tisk ali posamezna glasila in to tudi takrat, ko delajo napake, kasneje pa postanejo največji kritiki teh glasil in jih krivijo za vse draž-bent težave, je dejal Dušan Drago-savac. Jugoslavija je odprta država za ves tuji tisk, ki ima različno idejnopolitično vsebino, od protiko munistične do stalinistične. V zadnjem času delamo napake, ker zaradi deviznih težav uvajajo omejitve, ki za plačilno bilanco ne pomenijo veliko, povzročajo pa politično škodo Jugoslaviji. Če govorimo o prodoru nacionalizma v nekaterih sredstvih obveščanja ne bi bili korektni, če ne bi priznali, da so k temu s svojim obveščanjem prispevali posamezni komunisti, pa tudi nekatera vodstva ZK in socialistične zveze. Dušan Skrebič je predlagal, naj bi stališča te seje pokazala nujnost usklajene in ustvarjalne akcije in odločnost. W je bila prisotna na sejah centralnih in pokrajinskih komitejev ZK republik in pokrajin v minulem obdobju. Naša sredstva obveščanja, vključ no tudi TV, se preveč ukvarjajo s posameznimi in nekaterimi sloji, ki so daleč od združenega dela, ali pa se ukvarjajo z delom na tako imenovanem kulturnem področju. Zapostavljeni pa so resnični ustvarjalci, delavci z znanstvenega in strokovnega področja, vzgojitelji naših otrok in vsi dragi, ki si s svojim delom prizadevajo za napredek naše družbe. Ta družbena merila. vrednote s področja resnične ustvarjalnosti, premikajo na stranski tir. kjer dohodka ne ustvarjajo, ampak ga zgolj zapravljajo, je poudaril Dušan Škrebič. Večja svoboda tiska zahteva tudi njeno večjo odgovornost, časopisi in novinarji niso samo kopija družbenih dejanj, je dejal Marko Lolič. Takšno razumevanje je razvrednotilo tisk. Pri tem ne gre za kakšno vrnitev na cenzuro, čeprav si pri nas nekateri birokrati to nedvom no želijo, ampak si je treba bolj prizadevati za odločen obrat k osnovnim proizvodnim silam in slo jem. interesom, potrebam, pogle dom in dejavnostim združenih de lavcev, delovnih ljudi in občanov V nekaterih naših časopisih objavljajo članke, ki zanikalo revolucio narni značaj našo NOB, napadajo vodilne sile in osebnosti, hkrati se kaže tudi zanikanje demokratskega značaja naše dražbe, pri vsem tem pa gre za srdite izlive besa posameznih avtorjev do ZK. ki jo na ta način želijo razglasiti za konservativno in preživelo, (dd) Danes zapade rok za davčni odpust RIM Danes poteče rok za davčni odpust. Na finančnem ministrstvu so sporočili, da tega roka ne bodo podaljšali, niti s plačano dodatno takso, kot je bil doslej običaj. Zaradi stavke bančnikov so doslej rok za davčni odpust že dvakrat podaljšali. Po zadnjih predvidevanjih naj bi s tem davčnim ukrepom prišlo v državno blagajno 11.000 milijard lir, medtem ko so prvotno pričakovali (dohodek* le v višini 6.340 milijard lir. GDANSK — Okoli 400 oseb je včeraj popoldne manifestiralo pred spomenikom žrtvam iz decembra 1970, ki se nahaja pred vhodom v ladjedelnico Lenin. Pri tem so vzklikali Solidarnosti in protipolicijska gesla, skupina manifestantov pa je proti dvema j)i'ij)adnikoma varnost nih sil pričela metati kovance - in kamenje. Policija je v odgovor legitimirala številne osebe, predvsem mlade .vi so se medtem začele razhajati. Mi smo bili prvi, je poudaril Mitja Ribičič, ki smo začeli graditi socialistično družbo, v kateri je sa mcupravljanje prišlo iz tovarn in zajelo celotno organizirano dražbo. Kljub vsem težavam smo dosegli zgodovinske rezultate. Našp samo upravljanje je več vredno kot raz lični poskusi in ima svojo notranjo logiko in daje šteri'ne, čeprav ne vse, odgovore na vprašanja lastne ga razveja in vprašanja sodobnega sveta, je med drugim dejal Mitja Ribičič, (dd) Višji sodni svet danes o preiskavi rimskega sodstva RIM — Danes zjutraj se bo v Ri mu sestal višji sodni svet, da bi raz pravljal o 30 sodnih sporočilih, katera je njegovim članom poslalo rimsko riržauio pravdništvo z obtožbo poneverbe in zlorabe javnega denarja. Državno pravdništvo je sicer poslalo sodna sporočila z enako obtožbo tudi nekaterim drugim ustanovam v Rimu (13 deželi Lacij, nekaj manj rimski pokrajini itd., skupno kakih 60), vendar je največ prahu vzdignil prav primer višjega sodnega sveta, kar je. glede na njegov položaj v italijanskem sodnem sistemu, tudi razumljivo. Predsednik republike je že včeraj sprejel podpredsednika višjega sodnega sveta De Carolisa, ki bi mu moral poročati o delovanju tega samoupravnega sodnega organa pred današnjim sestankom (katerega so sklicali že pred desetimi dnevi). Čeprav podrobnosti o srečanju med Pertinijem in De Carolisom niso o-bjavili, pa lahko zanesljivo sklepamo, da sta govorila tudi o tridesetih sodnih sporočilih in o položaju, ki je zdaj nastal v tem sodnem organu, kateremu bo danes predsedoval — kot so potrdili sinoči — sam Pertini. LJUBLJANA — V nedeljo zjutraj je v Ljubljani po krajši bolezni preminil nestor slovenske slavistike, literarni zgodovinar, profesor, pisatelj in akademik dr. Anton Slodnjak. Slodnjak se je rodil leta 1899 v Bodkovcih v Slovenski)) goricah. Klasično gimnazijo je obiskoval v Maribora, slavistiko pa študiraj v Ljubljani in promoviral leta 1925 z disertacijo o Davorinu Trstenjaku. Nekaj časa je študiral še v Krakovu in bil tam lektor za slovenski jezik. Po vrnitvi v domovino je bil profesor na trgovski akademiji v Ljubljani. Med drago svetovno vojno je sodeloval v OF, bil trikrat aretiran in zaprt. Po vojni je bil univerzitetni profesor v Zagrebu (1947 - 1950) v Ljubljani (1950 1959), v letih 1961 do 1965 pa je predaval na univerzi v Frankfurtu. Slodnjak je bil redni član SAZU, dopisni član JAZU in častni doktor zagrebškega vseučilišča. Anton Slodnjak je v knjigi Pregled slovenskega slovstva (1934) * novimi vidiki nadaljeval raziskovanja slovenske literarne preteklosti. Kot literarni zgodovinar je po drugi vojni izdal še več knjig: Zgodovina slovenske literature (1958) v nemščini. Slovensko slovstvo (1968) ter Obrazi in dela slovenskega slovstva (1975). Slovenski literarni realizem in naturalizem pa je predstavil v Matični Zgodovini slovenskega slovstva. Slodnjak velja za enega najboljših poznavalcev slovenske literature vseh obdobij. Še posebej velja za specialista prešernoslovca, o čemer pričajo njegove izdaje Prešerna m monografija o njem (1964). Uredil je zbrano delo Frana Levstika pri DZS in številne druge izdaje naših književnikov (Erjavec, Milčinski. Vraz). Kot pisatelj je Slodnjak jx) začetnih črtica!) in dramskih poskusili ustvaril znamenito slovensko trilogijo z biografskimi romani o Prešernu . Neiztrohnieno srce (1938), o Levstiku - Pogine naj pes (1946) in o Cankarju - Tujec. M. Z. miiiiHiimnuiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiititimtinHitiiiHiiiiitiiiiuniiimiiMiiifiia PO VIHARJU ZARADI OBTOŽB NA RAČUN UIL Dosleden molk o novem zasliševanju Scricciola TEHERAN - Funkcionarji itall janskega zunanjega ministrstva so se mudili na petdnevnem obisku v Iranu, da bi se seznanili s pogoji, v katerih živi številna skupnost italijanskih delavcev v tej državi. Iranska stran je pri tem italijanskim predstavnikom izrazila zadovoljstvo, kei so italijanska podjetja znova v polni meri prisotna v tamkajšnjem gospodarstvu. RIM — Rimski sodniki, ki vodijo preiskavo o italijansko - bolgarski vohunski mreži, so včeraj v polikliniki Gemelli štiri ure zasliševali bivšega sindikalista UIL Luigija Scricciola. Po zaslišanju so sodniki le poudarili, da je bil storjen korak naprej v preiskavi. Kam vodi ta korak, ni znano. Prav tako ni znano, ali je tokrat Scrieciolo govoril o svoji vlogi v sindikatu ali pa o stikih z rdečimi brigadisti in bolgarskimi tajnimi agenti. Po nevihti, ki jo je sprožila objava domnevnih Scriccio-lovih pričevanj v nekem tedniku, so sodniki še bolj molčeči kot po na vadi. Sindikat UIL pa nadaljuje sodno pobudo proti neznancem, ki so tisku posredovali informacije o Scric-ciolovem zasliševanju. Odvetnik Ni no Marazzita je včeraj kot predstavnik interesov sindikata UIL razvil dve tezi v opravičilo prijave neznancem. Če so vesti, ki vpletajo vidne predstavnike UIL v preiskavo, resnične, je bila kršena preiskovalna tajnost, če pa so bile vesti izmišljene, je to kaznivo širjenje lažnih in izkrivljenih vesti. V vsakem primeru bo torej prišlo do sodnega po-stojika. Vsekakor pa je tako pri prvi možnosti kot pri drugi zgovorno, da je nekdo namenoma prizadel sindikat UIL. Take pojave smo imeli tudi v preteklosti, za njimi pa so se vedno skrivali strankarski ali pa gospodarski interesi. Za sodnike pa je vse ie neljubi 'n cident na poti preiskave. Poleg Scricciola so včeraj zaslišali kot pričo njegovo mater, ki jim je izročila vrsto dokumentov in pojasnila razne okoliščine, ki so prišle na.d.an med zasliševanjem Scricciola. Mati bivšega odgovornega za odnose s tujino pri UIL je tudi z zagrenjenostjo obsodila ves časopisni hrup o sinu. Medtem pa se še vedno ni (»legel hrup, ki ga je povzrod'8 )zjava bivšega voditelja sindikata Solidarnost Lecha VValese o morebitni vlogi njegovega namestnika Ryszarda Kalinovvskega, ki bi lahko »rimskim sodnikom povedal marsikaj Zanimivega*. Kalinorvski je bil namreč skupaj z Wa>eso v Rimu, nekaj tednov prej pa je v Varšavi s Scricciolom določil zadnje podrobnosti rimskega obiska. Za VValeso pa je sedaj najbolj sumljivo, zakaj je Kahnov skl v Rimu vztrajal, da bi se AValesa u-deležil nekega potepa z avtomobilom brez običajnega varstva. Bivši voditelj Solidarnosti torej sumi v svojega namestnika, to pa sodnikom le malo pomaga, saj je Kalinov skl na Poljskem. Kmalu nov poviš?!v draginjsvC doJade RIM — Naslednji povišek dra-ginjske doklade (dragi s »težkimi* točkami) bo verjetno vseboval tri ali dve točki, kar odgovarja znesku 20,400, oz, 13.600 lir v plačilni za-lepki. To napoved bo mogoče preveriti že v tem tednu, ko se bo sestala komisija izvedencev za izračun premične lestvice. Na podlagi doslej razpoložljivih podatkov j« mogoče reči, da bo ta zabeležila lo rahlo naraščanje. 5 SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA STRANKE KD ZAHTEVA IZNIČENJE SEDANJIH ZAVEZNIŠTEV To bi naj privedlo do političnega razčiščenja z laiko sociaUsti in LpT • Drevi seja pokrajinskega sveta ■ KPI zahteva odstop odbora Po daljšem premoru se bo drevi spet sestal tržaški pokrajinski svet, ki ima na dnevnem redu vrsto sklepov upravnega značaja; po vsej verjetnosti bo skupščina drevi izvolila tudi posebno komisijo, ki se bo ukvarjala oziroma bo sledila delovanju šol s slovenskim učnim je zikom. Medtem je komunistična svetovalska skupina v soboto predložila resolucijo, v kateri poziva predsednika Clasicija in vse odbornike, da takoj odstopijo in s tem omogočijo jasno razpravo o problemih, ki zadevajo mesto in pa tudi finančni proračun za leto 1983. Sinoči pa se je sestal pokrajinski odbor Krščanske demokracije, ki je zasedal pod predsedstvom tajnika Coslovicha ob prisotnosti strankinih deželnih, pokrajinskih, občinskih in rajonskih svetovalcev ter novoizvoljenega deželnega tajnika Adriana Biasuttija. V svojem uvodnem poročilu je tajnik Coslovich analiziral k'a'evni politični položaj izhajajoč iz julijskih dogodkov pa do nespo-štovanih obvez o razširitvi manjšin skih odborov na občini in pokrajini. V prisotnosti zavlačevanja celotne zadeve s strani laiko - socialistov in trajne dvoumnosti Liste za Trst, KD odločno poudarja, da ostaja še vnaprej v opoziciji. Na primeren način in na primernih sedežih bo zato zahtevala izničenje sedanjih zavezrii štev v odborih, kar naj privede do osnovnega razčiščenja z la’ko - socialisti in Listo za Trst, ki brez perspektiv zaustavljajo vsako možnost upravljivosti mesta. KD pa je nasprotno mnenja, je bilo poudarjeno na sinočnjem zase dan ju pokrajinskega odbora, da Trst lahko odigra svojo vlogo v deželnem in d' žavnem merilu, ki lahko kvalificira njegove specifičnosti. Na razpolago so že finančna sredstva, ka terim se bodo lahko pridružila še druga in KD bo kot doslej delovala Srečanje za odpravo openskega strelišča Delegacija enotnega ddbora za odpravo openskega strelišča in za njegovo spomeniško preureditev se je v spremstvu senatorke Jelke Gerbčeve včeraj sestala z načelnikom tržaškega vojaškega poveljstva generalom Carlom Albertom Cor-realejem. Na srečanju so zastopniki odbora obrazložili .visokemu vojaškemu častniku predloge in zahteve za odpravo strelišča na Opčinah. V prihodnjih dneh se bo delegacija srečala z drugimi vojaškimi in upravnimi oblastmi. na deželni in državni ravni, da bi te specifičnosti prišle do izraza; za dosego teh ciljev pa so potrebne trdne večine v tržaških krajevnih ustanovah, poudarja KD. Zaradi tega obstaja neodložljiva nujnost po političnem razčiščenju, kateremu se KD ne bo izmikala. Tajnikovemu poročilu je sledila obširna razprava; posegel je tudi slovenski predstavnik v strankinem pokrajinskem odboru Jurij Slama; ker je v drugih posegih bilo le malo govora o slovenski narodnostni skupnosti, je Slama več spregovoril o tem vprašanju in med drugim poudaril, da je diskriminanta med KD in LpT tudi odnos, ki ga LpT ima do slovenske manjšine. Deželni tajnik Biasutti pa je s svoje strani med drugim podčrtal, da morajo laiko - socialisti brez pomislekov pustiti ob strani vse dvoumnosti, saj je treba podpisane sporazume spoštovati ter poudaril, da političnih ravnovesij ni moč pogojevati z zahtevami, ki so bile izneše-ne na vladni ravni. Pristaniščmki včeraj že drugi dan stavkali Včeraj, drugi dan vsedržavne stavke pristaniščnikov, so luški delavci v dopoldanskih urah zastra-žili vse vhode v luko, medtem ko je na raztovarjanje moralo čakati 17 ladij; tem so se nato pridružile še druge, med njimi petrolejska ladja z nafto za naftovod Trst -Ingolstadt. Stavkajoči niso ustregli želji ustanove EAPT, po kateri naj bi omogočili izkrcanje izraelskih a-grumov in tovor avstrijskega lesa spričo tranzitne specifičnosti našega pristanišča in konkurence jugoslovanskih. luk. Obisk predsedstva F-JK pri poslanski zbornici Predsedstvo deželnega sveta F-JK se skupno s skupino funkcionarjev od včeraj mudi na študijskem obisku pri poslanski zbornici v Rimu. Delegacija, ki bo študijski obisk zaključila jutri in jo vodi predsednik Mario Golli, ima na sporedu tudi sestanek s predsednikom zbornice posl. Nilde Iotti in generalnim tajnikom dr. Vincentom Longi .jem. Predviden je tudi sestanek s predsednikom parlamentarne komisije za deželna vprašanja posl. Modico, ki se je pred nedavnim mudil v Trstu ob obletnici avtonomne dežele F-JK. PROTI KRČENJU IZDATKOV ZA KULTURO PROTESTNI KONCERT V GLEDALIŠČU VERDI V dokumentu gledališkega sveta poudarjen mačehovski odnos pristojnih oblasti do kulturnih ustanov na našem območju V NEDELJO V KULTURNEM DOMU Osebje Verdijevega gledališča je v nedeljo dopoldne na svojstven, izrazito kulturen način, izrazilo svoj protest proti nameri vlade — trenutno se s tem vprašanjem ukvarja senat —, da z zmanjšanjem finančnih nakazil gledališkim hišam v državi podpre majajočo se notranjo bilanco. Uprizorilo je izreden brezplačen koncert, katerega so se udeležili številni vidnejši predstavniki tukajšnjega kulturnega, političnega, upravnega in gospodarskega življenja ter meščani, med njimi mnogo mladine, kolikor jih je lahko gledališče sprejelo. Svojo solidarnost z osebjem gledališča je s svojo prisotnostjo izrazilo tudi predstavništvo delavcev škedenjske železarne »Temi* v dopolnilni blagajni. Pred začetkom koncerta, ki je obsegal Wagnerjeve, Puccinijeve in Borodinove skladbe in ki sta ga mojstrsko izvedla orkester in zbor gledališča pod taktirko odličnega A. Jurkiča Giorgija, je član zbora prebral dokument gledališkega sveta, v katerem je bil nanizan razvoj gledaliških dejavnosti v zadnjih letih s posebnim poudarkom na najno- NA POBUDO DEŽELNE FINANČNE DRUŽBE «FRIULIE» Z novo družbo «FrinIia-Factor» podjetja laže do likvidnosti Organizacija bo podjetjem omogačala predčasno vnovčenje kreditov - V začetku se bo osla-njala na družbo IFITAUA - Za predsednika «Friulie-Factor» imenovan prof. Vladimir Nanut Pred dnevi (28. februarja) je bila v Trstu na pobudo dežene finančne družbe Friulie ustanovljena nova družba «Friulia - Factor*, katere namen je nuditi industrijskim in drugim podjetjem v Furlaniji - Julijski krajini konkretno pomoč s prevzemom in upravljanjem kreditov, ki jih ta imajo do svojih klientov. S tem bo podjetjem, ki so jim v številnih primerih običajna bančna posojila (tudi zaradi izredno visokih obrestnih mer) nedostopna, zagotovljena operativna likvidnost, ki lahko edina jamči nadaljnje redno obratovanje. Glavnica nove družbe znaša 500 milijonov lir ter so pri njej soudeležence Friulia v. razmerju "40®%' Banca Nazionale del Lavoro s 15 odst.. SFTF (§ocieta . Finanzi^ia tra Industriali Friulani) s 15 odst., FISPI (Finanziaria per lo Svilup-po delle Piccole Aziende del Friu-li - Venezia Giulia) z 10 odst., IFTTALIA (Banca Nazionale del Lavoro) z 10 odst. in družba Finanziaria Industriale iz Pordenona KOMUNISTI PREDSTAVILI SVOJ OKVIRNI NAČRT Kako zaščititi zdravstvene in socialne pravice ostarelih Kljub dramatičnemu stanju sta tržaška občinska m-prava in KZE še vedno križem rok • Teritorialne službe in preosnova zdravstvenih storitev v tr-1 zi, oseb ' Na 254 tisoč prebivalcev je žaški občini okrog 71 tisoč starejših kot 60 let in od teh je kar 49 tisoč žensk. Oddelki v bolnici in drugih zdravstvenih ustanovah so tako polni, da so si v prejšnjih dneh nekateri zdravstveni organi celo izmislili nekakšno »evakuacijo* starejših bolnikov v gradeško in krminsko bolnico. Sploh pa živi na tisoče priletnih Tržačanov v veliki revščini, v neustreznih stanovanjih, v samoti in družbeni izoliranosti. Vprašanje kakovosti življenja osta relih .je izredno dramatično, veliko se o njem govori (še posebno v predvolilnem času), tako tržaška ob čina kot KZE pa nista še ničesar storili, da bi pripravili načrt za izboljšanje položaja, oziroma za konkretne posege v korist starejših, kot bi v duhu zdravstvene reforme pač bila njuna dolžnost. KPI je zato pripravila osnutek or ganskega načrta za zdravstveno in socialno-skrbstveno zaščito ostarelih, ki ga je predstavila včeraj na tiskovni konferenci. V prvi vrsti je namenjen upraviteljem tržaške občine in krajevne zdravstvene enote, za katere je KPI mnenja, da se sploh niso soočili z okvirnim problemom in da ga omejujejo pred vsem na zdravstveni vidik, kar vsekakor ne ustreza številnim finančnim, socialnim in kulturnim potrebam starejše generacije. Načrt je zato zelo širokopotezen, saj je njegov cilj vključevanje starejših v družbeno tkivo, in obenem njihovo vračanje v domače okolje, oziroma preprečevanje, da bi jih zaradj neustreznih zdravstvenih in socialnih služb emarginirali v in štitucije, ki so bolj podobne zapo rom kot domu, v katerih bi sta reišj človek lahko dostojno preži vel svoja zadnja leta. S kakšnimi sredstvi uresničevati te cilje? Načrt KPI .je zelo natančen in analitičen. Vsem ostarelim morajo javne ustanove zajamčiti go spodarsko in družbeno neodvisnost ter enakopravne družbene in zdravstvene storitve na teritorialni rav ni. Predvideni so številni posegi na področjih, !*>er bi ostareli lahko nadaljevali z aktivnim delom, oziroma ustrezno Izkoristili prosti čas. Poleg dveh socialnih centrov, ki že obstajata v Ul. Pascoli in Ul. Goz- je treba ustanoviti v kratkem času še najmanj tri. Posebnega pomena je oskrba na domu, ki je sedaj povsem neustrezna, tako za u-porabnike kot za operaterke. Vse službe na teritoriju bi se morale povezati s službo oskrbe na domu, tako da bi čimbolj omejili hospitalizacijo ostarelih. Kaj p« finančna sredstva? Komu Danes prvi dan Ricmanjskega tedna Z odprtjem slikarske razstave Borisa Zuljana in Dezide-rija Švare bo drevi v Ric-manjih slavnostno stekel «2. Ricmanjski teden*, sedem dm kulturnih in umetniških prireditev, ki ga prireja domače KD Slavec. Pester spored, ki za vsak večer predvideva kulturno prireditev, bodo sklenili v nedeljo zvečer z nastopom znanega vokalno - instrumentalnega ansambla «New svving kvartet* iz Ljubljane. Slikarsko razstavo Zuljana in Švare bodo odprli ob 2(1. uri v galeriji Babne hiše, na otvoritvi pa bo nastopil pevski zbor KUD »Istra* iz Kaštelirja v Istri. Jutri se bo kulturni teden v Ricmanjih nadaljeval s koncer tom mešanega pevskega zbora in tamburašev KD F. Prešeren iz Bol junca. nisti so prepričani, da je kljub »klestenju* državnih prispevkov mogoče še veliko narediti, predvsem z boljšim izkoriščanjem že obstoječih državnih in deželnih skladov ter s smotrnejšo ureditvijo sedanjih služb. Predsednik združenja industrij cev Raffaele De Riu se je v Vidmu sešel z zakladnim ministrom Go-rio in z njim obravnaval zakonski osnutek o posebnih investicijskih o-lajšavah tržaškim industrijcem. Minister je v navzočnosti podtajnika Santuza in poslanca Tombesija za gotovil posredovanje za pospešitev postopka o odobritvi osnutka. z 10 odst. Predsednik družbe »Friulia - Factor* je prof. Vladimir Nanut. Pri svojem delovanju se bo nova družba oslanjala, vsaj v začetni debi dveh let, na družbo IFITALIA, ki si je v zadnjih letih nabrala že veliko izkušenj na področju tako imenovanega faetoringa. Ustrezni sporazum so včeraj podpisali predsednik zavoda Banca Nazionale del Lavoro N. Nesi in predsednik »Friulia - Factor* V. Nanut. Pred tem je bila v prostorih deželnega odborništva za industrijo tiskovna konferenca, katere so se poleg podpisnikov udeležili tudi podpredsednik - deželnega odbora De Carli, ravnatelj zavoda Ban1 a Nazionale del Lavoro A. Spolverini ter predsedhik družbe Friulia Chien-taroli. Na konferenci so predstavili novo operativno organizacijo in orisali domet njenega bodočega delovanja. Predsednik Chientaroli je podal krajši pregled delovanja Friulie in dejal, da razpolaga ta s 130 milijardami lir, od tega 30 milijard za redne in 100 milijard za izredne posege. Danes je prisotna pri 90 družbah. Z novo organizacijo »Friulia - Factor* namerava Friulia priskočiti na pomoč gospodarskim organizacijam iz. Furlanije - Julijske krajine, ki zadevajo na težave glede likvidnosti ter računa, da bo vrednost posegov na tem področju znašala letno okrog 100 milijard lir. Poleg 40 odst. glavnice nove družbe (200 milijonov lir) ie Friulia prispevala tudi 3,5 milijarde lir za znižan >e obrestnih mer Kakor rečeno, bo »Friulia - Factor* naiprej orek IFITAUA in pozneje neposredno »odkupovala* kredite, kj jih imajo podjetja do svojih klientov, ter nato te kredite upravUala kot lasten portfelj. Obrestna mera, ki .jo bo pri tem računala družba, bo nižja od bančnih obrestnih mer, poleg tega bo za svoie storitve zahtevala provizijo v razmerju 0,20 do 0,80 odst. prevzetih terjatev. za zanimivo pobudo, že drugo v kratkem času, za ovrednotenje domačih ročnih del. še danes in jutri. od 16. do 18. ure so obiskovalcem na ogled čudoviti prti, pregrinjala in prtički. V priložnostnem nagovoru je predsednica Rdeče zvezde Anica Guštin poudarila pomen 8. marca v prizadevanjih za enakopravnost ženske. V glasbenem delu večera je najprej nastopil duet flavt oddelka glasbene šole iz Divače, in sicer v sestavi Jožica Zafred in Iztok Felicijan, nato pa še harmonikarka Gianna Pahor. 8. marec so v soboto z družabnim večerom proslavile ženske iz Zgonika m-Koludrovce. Podobna pobuda vejše programe za nadaljnji razvoj tudi na mednarodni ravni, kar vse postaja danes, ob najavljeni omejitvi državne finančne podpore, praktično brezpredmetno. Še več; najavljene restrikcije spravljajo v resno nevarnost samo bodočnost Verdijevega gledališča. Dokument je obsegal tudi poziv krajevnim ustanovam in vsem socialnim silam s Tržaškega, naj podprejo prizadevanja Verdijevega osebja, da bo napovedani ukrep vlade preklican. Končno je bil v dokumentu poudarjen mačehovski odnos osrednjih organov do kulturnih ustanov v državi in še zlasti na našem območju, kjer je v zadnjem času zašlo v hudo finančno stisko tudi Stalno gledališče in kjer Komunistični senator Masca-gni, ki se je včeraj mudil v našem mestu in ki je član senatne komisije, ki se pravkar ukvarja s problemi gledališč, je v zvezi z zadevo tržaškega Verdija dejal, da je bila razprava o pomoči gledališkim hišam v komisiji trenutno odložena. Odlog je zahteval pristojni minister potem, ko je njegov predlog, da bi pomoč posameznim gledališčem za letošnje leto odmerili na podlagi dejavnosti, opravljene v letu 1981 naletel na nasprotovanje večine v komisiji. Večina namreč meni, da je treba upoštevati ne le eno leto, temveč dejavnost daljšega obdobja, kakor je predvideno po zakonu štev. 800 (zadnja tri leta plus program za tekoče leto), ter upoštevati tudi obisk prireditev in težo posameznih predvajanih del. se z naraščajočimi finančnimi težavami že leta in leta bori Slovensko stalno gledališče. Razstava NAUTICAMP uspešno zaključena V nedeljo zvečer so se na razstavišču pri Montebelu zaprla vrata 7. vsedržavne razstave naprav za športno navtiko, kampiranje in ca-ravanning, Nauticamp 83, na kateri je nastopilo 76 razstavljalcev iz Italije in iz 11 tujih držav in ki je letos prvič zabeležila tudi neposreden nastop nekaterih razstavljalcev iz tuje •biW‘‘Vrsoboto v 'Repnu za‘ženski* jine, in sicer iz sosedhe’ Jugosla- “ vije in Avstrije. Koliko poslov je bilo sklenjenih za časa razstave, se- iz repčntabrske -občine, medtem ko so 'SP''Ženske iz Gabrovca zbrale že pred tednom dni. Za prihodnjo soboto je predvideno tudi srečanje žensk in Repniča. • Jutri, 16. marca, ob 17.30 bo izredna seja občinskega sveta v Miljah. veda ni mogoče vedeti, organizatorji pa naglašajo, da je bila prireditev s tega vidika uspešna. Uspeh so zabeležili tudi kar zadeva število o-biskovalcev — letos so jih našteli nekaj nad 25.000 — kar pa ne dosega lanskega obiska; Nad 500 pevcev na reviji «Pesem mladih Hlinili iimin iiinmimiimmiiiii iiiiiii V NEDELJO POPOLDNE V KRIŽU PREDSTAVILI ZADNJE KOŠUTOVO DELO «Tri igre za glas» so živo pričevanje o novejši vaški zgodovini Na pobudo KD Vesna so v nedeljo popoldne v domu Alberta Sirka v Križu predstavili knjigo domačega avtorja Miroslava Košute «Tri igre za glas», ki je konec lanskega leta izšla pri Založništvu tržaškega tiska. O delu je uvodoma spregovoril književnik sam, ki je povedal da je življenjsko gradivo za tri radijske igre (Gora, imenovana sin. Mreža in zvezde in Kadar te zbudijo), ki sestavljajo knjigo, črpal iz osebnih spominov ter iz neposrednih pričevanj in dokumentov, s katerimi se je srečal pri urejanju knjige »Križani v borbi za svobodo*. Slednja je izšla ob priliki odkritja spomenika padlim v Križu in predstavlja zanimiv in živ dokument za poznavanje in razumevanje velikega deleža, ki ga je ta vas prispevala v borbi proti nacifa-šizmu. Na odru sta nato zaživela junaško dejanje domačina Naridija Puhove ga, ki je v brk’ okupatorju sredi najhujše vojne ihte postavil na najvišji vaški drog rdečo zastavo in pa tragedija Črnetove mame, ki je v NOB izgubila štiri sinove. Radijsko igro «Kadar te zbudijo*, ki se nanaša na zgoraj omenjena resnična dogodka, so občuteno podali gledališka igralka Mira Sardočeva v vlo- iiiiiiiiiiiiiiiiiir«itiiiniHiiiiiiMiiiiimiiiiiiiH»iMmim»miiMiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmnMiimHimiin*imMMiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiniu*i Z RAZPRAVE NA POSVETOVANJU KPI 0 GLASBENI VZGOJI Čimprej je treba uradno priznati GM Senator Mascagni se ie obvezal za posredovanje pri ministru Falcuccijevi, da sprejme delegacijo Glasbene matice Proslava 8. marca v Saležu V okviru praznovanja 8. marca je bila v petek v društvenih prostorih v Saležu otvoritev zanimive razstave z naslovom »Kvačka, ple tilke in pridne roke*, ki jo je priredila KD Rdeča zvezda. Gre Kriza glasbenih in glasbeno-peda goških ustanov, neustreznost splošne glasbene vzgoje, njena odsotnost v mnogih vrstah šol in hkrati stalno naraščanje zanimanja za glasbo na različnih ravneh, so bili včeraj predmet razprave na posvetu o glasbeni izobrazbi in vzgoji, ki ga je priredil odsek za kulturo pri tržaški federaciji KPI. O tem vprašanju je po kratkem uvodu Andrea Spaccinija spregovoril sen. Andrea Mascagni, član komisije za vprašanja glasbe pri vsedržavnem vodstvu partije. Dotaknil se je vrste vprašanj, od neustreznosti strokovne glasbene vzgoje. ki je usmerjena predvsem na spoznavanje ih obvladovanje glasbil, medtem ko ostaja v senci splošna glasbena vzgoja, ki bi marala poglobiti tehniko, zgodovino ter zna- iiit«iiiiiiiimtiiiiiiiiMiiiiiiiiuiMiiMi*iiH*iiiitiitiiiiimfniim skupina šentjakobskega kulturni društva, otroški zbor «VeseIa P mlad» z Opčin, otroški zbor »Stori® ski šopek* iz Mačkolj, otroški zb° iz Skednja, dekliški ?b mladinski zbor Glasbene matice 11 Trsta. , Pozdravni govor je imel P10’’ Stanko Škrinjar, ki je med drug1™ poudaril, da so mladi najbolj čutljivi sprejemniki pevskega 1Z|“' za tako v njegovi glasbeni, kot sedni sestavi in zato tudi, je 1" glasil, vez med nami, njimi in D dočimi rodovi, ki bodo peli in c tilj slovensko. Skrbimo za l°' še dejal, da bo naša mladina bila in gojila slovensko pesem- .. Na reviji je nastopilo 15 PeI,sK zborov, ki jih je vodilo 13 Povodij. Pod v njihovim vodstvom * mladi pevci lepo in ubrano zflPe. vrsto slovenskih otroških in mlad'' skih skladb, ki jih je številno OJT činstvo, ki je do zadnjega napolnilo dvorano, s pozornosti spremljalo in nagradilo z zaslnz nim aplavzom. Največ aplavza 1 seveda požela zaključna skupna P . sem skorai vseh mladih pevcev, jih je vodil Franc Pohajač in ki P je spremljal tudi ansambel “Zvezde*. . N. I* V Gradu sv. Ma izdel-vi poljs\« ljudske umetnosti V Gradu sv. Justa so vČerij odprli monografsko razstavo ik® ’ platen, slik na steklu, lesnih skulp^ tur, medalj in raznovrstnih drug* izdelkov poljske ljudske umetnos nabožne vsebine iz dobe med 1 • in 19. stoletjem, posvečenih znalTl niti črni Materi božji iz Czestoch vve. Razstava bo odprta do 15. aPr la. nakar bo romala v Rim in Bart. na Poljsko pa se dragoceni predm ti vrnejo za priložnost papeževeg obiska v .domovini v času med 1 ■ in 22. junijem. Razstavljene izdela je etnogiafski muzej iz Krako^ zbral v dvajsetih poljskih muzeji in zasebnih zbirkah. Odprtju ra stave je prisostvoval poljski vel poslanik v Italiji Kmyl Wojtasze • ki ga je še poprej sprejel na yUu " nostnem obisku predsednik dežein ga odbora Comelli. iiii* ne srčne kapi, ........................tllHIMIIMIIHIHIIItlltninlllimillltllltllimtlllHII'lllllllltllllHIIHHIHHMIimillllltlllllllll'l|ll>ll> POTEM KO SO MAIALI PO ZIDOVIH V UL CRISPi Policija aretirala tri neoiašiste Gre za Silvana Antoniuttija, Gianpaola Scarpo in Angela Lippija Med skupino tržaških neofašističnih skrajnežev, ki je »priredila* včeraj popoldne v cerkvi na Trgu Vec-chia, tik za kvesturo, mašo zadušni-co za pokojnim rimskim somišljeni kom Di Nello, je manjkala triperesna deteljica. 26-letni Silvano Anto-niutti (Ul. Paduina 13), 23 letni Angelo Lippi (Ul. Ospedale Militare) in bivši član razpuščenih »Ordine nuo-vo» ter «Avanguardia nazionale*, 29-letni Gianpaolo Scarpa (Rotonda pri Bošketu 3), so namreč sledili pobožnemu obredu le z mislijo, kajti od včeraj zjutraj sledijo dogodkom za rešetkami koronejskega zapora. Tja jih je pripeljala razgibana noč med nedeljo in ponedeljkom. Nekaj pred polnočjo, potem ko so v družbi svojih somišljenikov z razgrajanjem in vpitjem razgibali lokal v Ul. Ginnastica, tako da je morala poseči policija, so se »junaško* odločili, da bodo pomazali zidove v Ul. Crispi z napisi proti Digosu in njegovemu načelniku. Zraven so pripisali še običajno Mussolinijevo ge- slo »Boia chi moila*, tako da ne bi nihče imel dvomov, kdo je pacal po zidovih. Naenkrat pa se je stvar zasukala: ne da bi ga prej opazili, se jim je približal agent Digosa, ki jih je opozoril, da kršijo zakon in da jih hoče identificirati. Reakcija treh neofašistov je bila zelo hitra, saj so bili v treh proti enemu. Policista so najprej grobo opsovali, nato pa so ga s silo odrinili, potisnili ob zid in zbežali. Enkrat toliko jih ni požrla noč. Izvidnica letečega oddelka jih je namreč kmalu zatem prijela v Drevoredu XX. septembra. Javne skupščine KPI V sekcijah KPI se v teh dneh nadaljujejo javne skupščine, ki jih stranka prireja s sodelovanjem de legatov in tržaških gostov na nedavnem 16. strankarskem vsedržavnem kongresu. Na njih je govor o predlogih kongresa o demokratični alternativi v prisotnosti gospodarske krize, krize države in nevarnosti, ki ogrožajo mir. Danes bodo na spoiedu naslednj skupščine: ob 17 3(1 skupščina rije železničarjev na sedežu na j gu Stare mitnice 11 s prisotnosti Giorgia Cancianija; ob 18. uri skupščina sekcije Pratolongo na se% žu v Pendice Scoglictto 24; ob ' uri skupščina sekcije Montagiiaa od Sv. Ane na sedežu v Stari |s“ ski ulici 66 s sodelovanjem P°"Ln jinskega tajnika Toncla; ob 2(U skupščina sekcije Cuffaro od S*-Vida na sedežu v Ul. Carli 8. VZPI-ANP1 sekcija Devin - Nabrežina Izreka oh izgubi dragega EMILA ČERMELJA globoko sožalje družini in svojce®1 Ob smrti drage babice izražal® iskreno sožalje Dimitriju VocchiJ11 tržaški skavti in skavtinje. ii!il SLOVENSKO STALNO .mg GLEDALIŠČE W V TRSTU Kulturni dom PIERO CfflARA DELITEV komedija v dveh dejanjili Režija: MARIO URŠIČ V četrtek, 17. marca, ob 16. uri ABONMA RED J v soboto, 19. marca, ob 20.30 ABONMA RED F v nedeljo, 20. marca, ob 16. uri ABONMA RED G Gledališča SSG ■ ^ petek, 18. marca, ob 19.30 v Ajdovščini »Hvalisavi vojak* T. M. Plautusa. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE petek, 18. t.m., ob 20. uri Milan Kundera: Burka. Predstava za a-“onma S - petek B in izven bo v ffledališki dvorani v Solkanu. V soboto, 19. t.m., ob 20. uri Peter Turrini: «Jožef in Marija*. Gostovanje Primorskega dramskega gledališča v Kanalu. Cankarjev dom Ljubljana Srednja dvorana Danes, 15. t.m., ob 19.30. Premiera. Izven abonmaja L. Kraigher: Umetnikova triologija. Jutri, 16. t.m., ob 15. uri. Abonma dijaški 2 in ob 19.30 abonma dijaški 6. večerni, izven in kot-m°- Ponovitev dela L. Kraigherja: Umetnikova trilogija. Okrogla dvorana Danes, 15. t.m., ob 11. in ob 17. dri: literarno glasbena prireditev. Jutri, 16. t.m., ob 9. in 17. uri: Posvetovanje «Pohištvo Slovenije v tzvozu*. Vstopnice so v prodaji pri blagaj-°i Cankarjevega dor .a v Emonskem Prehodu od ponedeljka do petka od do 11. in od 16. do 20. ure. ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom oredstave. Kino NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na predavanje SLOVENSKO SLIKARSTVO IN GRAFIKA MED OBEMA VOJNAMA ki bo jutri, 16. marca, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Predaval bo dr. BOGOMIR KOMELJ. Zveza vojnih invalidov NOV - Odbor Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju Društvo slovenskih upokojencev v Italiji prirejajo danes, 15. t.m., ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Ul. Petronio 4. kulturni večer ob priliki DNEVA ŽENA Priložnostni govor bo imela Nadja Pahor, nakar bosta nastopila otroški pevski zbor KD «F. Prešeren* iz Boljunca pod vodstvom G. Gustinčiča in ženski pevski zbor KD <1. Grbec* iz Skednja pod vodstvom Marte Werk - Volk z recitalom «Slovenska žena v pesmi in besedi*. Sledil bo prizor v škedenjskem narečju «Prvi ples*. Vabljeni! SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ui. sv. Frančiška 20/2 vabi danes, 15. marca, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na predavanje TRST V SLOVENSKI POEZIJI Predaval bc prof. France Bernik., Izbor pesmi bo brala Savina Remec Razstave Cappeiia Underground Zaprto. Ariston 16.00 «Querelle de Brest*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cden 17.00 »Sapore di mare*. Barvni film za vsakogar. Aazionale 16.00 «Arancia meccani-ca*. '"'attacielo 16.00 »Ufficiale e gen-Uluomo*. Penice 15.30 sRambo*. Barvni film 'a vsakogar. ‘mgnon 16.30 «Un sogno lungo un giomo*. PUodrammatico 15.00 «Barbara e le mogli viziose*. Prepovedan mladici pod 18. letom. Aurora 16.30 «Britannia hospital*. Uapitol 16.30 «Ciao nemico*. Uristallo 16.00 «Codice d'onore». Prepovedan mladini pod 14. letom. jJodcrno 15.30—22.00 «La capra*. “adio 15.30 «Pomo pensieri*. Prepovedan mladini pod 18 letom, »ittorio Veneto 16.00 «Fire fox — Volpe di fuočo*. cumiere 16.30 «Quella sporca dozzi-ha*. Barvni film za vsakogar. Včeraj-danes Danes, TOREK, 15. marca KLEMEN “Onee vzide ob 6.19 in zatone ob lo.lo — Dolžina dneva 11.51 — Lu-na vzide ob 7 r'' in zatone ob 18.56. Jutri, SREDA, 16. marca HILARIJ. GORIŠKI PATRON Sferne včeraj: naj višja temperatu-9.2 stopinje, najnižja 2.9 stopi-ob 18. uri 8 stopinj, zračni tlak »924.8 mb pada, brezvetrje. vlaga “2-odstotna, nebo rahlo oblačno, m°''je skoraj mirno, temperatura "terja 7.8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Nolan Curtis, Oiuliana Catnber, Roberto Minius-**• Matico Arena, Maurizio Carioti. UMRLI SO: 52-letni Claudio Bregar, 66 letna Annita Zanetti por. "Urbmella, 85 letna Anna lacofcich Fortuna. 52 letni Mario Blessa-Baletna Regina Gasparolto vd. "man, 39 letna Eiena Turko. 84 let-J.1 Pietro Gallone. 79 letna Rinata ^usar vd. Periot, 91-letna Roma Ca-ll®Uani vd. Gerin, 57-letni Antonio Ro , a'°' 80-letni Guerrino Zuttion, "■letni Riccardo Marži, 73 letni movanni Sterzai. 36 letni Pietro An-. ’■ 80 letni Candido Dean. 77-letna Antonii) Staraz vd. Babudri. 68-let ’ Natale Debernardi. 63-lctna Ma-Kvasnicka por. Monteferri, 90-Maria Zingherli vd. Micheli. f letni Alban • Dreon. 62 letna Lite9 Ritossa, 83-letna Lucia Perisutti **• "^°8nah. 94 letna Caterina Wald >»■ Herdin. 91 letna Anna Saina vd. V Mali galeriji v Sežani se nadaljuje razstava umetne obrti družine Doljak iz Nabrežine. Razstava bo odprta do 23. marca, vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. SKD Tabor Opčine . Prosvetni dom. Do 20. marca razstava «Lut-ke Agate Freyer*. Razstava bo odprta vsak dan od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Možen ogled za šole po telefonskem dogovoru št. 211936. V galeriji TK - Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja Tomaž Kržišnik grafike in risbe iz ciklusa «Poto-vanie okoli sveta*. KD Rdeča zvezda sporoča, da bo razstava »Kvačka, pletiljke in pridne roke* odprta še danes in jutri od 16. do 18. ure. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD Barkovlje vabi na predvajanje diapozitivov Maria Magajne o Braziliji, ki bo v petek. 18. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih — Ul. Cerreto 12. f Čestitke Danes slavi mala HUNA SANCIN rojstni dan. Bratec Peter ji tri poljubčke podari, mama in tata pa ji želita, da bi bila še naprej vedno pridna in vesela kot doslej. Šolske vesti 2. RICMANJSKI TEDEN KULTURNI DOM KD SLAVEC RICMANJE SPORED: Danes, 15. marca, ob 20. uri (galerija Babna hiša) — otvoritev slikarske razstave B. Zuliana in D. Švare. Nastopa pevski zbor KUD ISTRA iz KAŠTELIRJA v Istri. Jutri, 16. marca, ob 20. uri — nastop mešanega pevskega zbora in tamburašev KD F. Prešeren iz Boljunca. Sodelujeta Drejček in Vanek. Umik galerije: jutri, v četrtek in petek od 19. do 22.; v soboto in nedeljo od 10. do 22. ure. VABLJENI! Osnovna šola Karel Širok vabi na prireditev ob peti obletnici poimenovanja šole. ki bo v soboto. 19. marca, ob 9.30 u ' v šolski telovadnici. V počastitev spomin pok. Pavle Ključar danije Irma Kraus 20.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Žilka Tula darujeta Nevica in Vito Jerzog 10.000 lir za KD Primorsko Mačkolje. V počastitev spomina Pavle Ključar darujeta Valerija m Rudi Bole 10.0!/J lir za SKD Tabor. V isti namen daru ieta Stanka in Ivanka liro vatin 10.000 za SKD Tabor in 10.000 lir za spomenik padlim v NOB z Opčin. Ob obletnicah smrti očeta Karla in matere Frančiške Kalc darujeta hčeri Zora in Marija (Gropada 21) 20.000 lir za osnovno šolo K.D. Kajuh. V spomin na drago Pavlo Ključar daruje teta Angelina 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Pepija Ugrina daru je družina Bandi (Prebeneg 34) 25.000 lir za meški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline. OBRAČUN DELOVANJA LETALIŠČA V RONKAH Lani rekordno število potnikov Manjši pa je bil blagovni promet Z letali so prepeljali nad 250 tisoč potnikov ali šest odstotkov več kakor leto poprej Redkejši charterski poleti - Po podatkih za prvo letošnje trimesečje se položaj izboljšuje Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 VODOVODNI INŠTALATER opravlja vse vrste popravil. Telefon 040/53032. OSM1CO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju št. 253. Toči belo in črno vino. ČISTILNICA »TATJANA* Nabrežina - Kamnolomi št. 78 nudi cenjenim strankam vsakovrstne usluge čiščenja in likanja po ugodnih cenah. ODDAM v najem skladišče pri Sv. Jakobu, primerno tudi za druge dejavnosti. Telefon 040/70135. DRUŽINA iz Križa išče v najem na Opčinah dvosobno stanovanje s kopalnico. Cena do 250.000 lir. Telefon 040/220519. DELAVEC tvrdke Fiat proda pando 30 doba šest mesecev. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/229250. OSMICO je odprl Josip Milič . Za-Etrdclčc št 2 OSMICO je t o 50 letih zopet odprl Stanko Caharija (Mhčev) v Nabrežini. Toči belo in črno vino. ORKESTER »Liscio 2000» za ples. zabavo in prijetne večere. Telefonirati v popoldanskih urah na štev. (0481) 86-571 ali 33-193. PODJETJE PAHOR prodaja v Tržiču stanovanja, trgovine in garaže v gradnji različnih velikosti. Za informacije telefonirati na št 040/208251. PRODAM fiat 500 L. Telefonirati od 19 do 21. ure na št. 040/228637. PRODAM pet mesecev starega psa braka. Telefon 040. 200760. OSMICO js odprl Benedikt Žerjal (Diko) Boršt 74. PRODAM avto Lancia fulvia (5 prestav) letnik 1971 v zelo dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 040/229-304 DELAVEC tvrdke Fiat proda A 112 junior. Doba 4 mesece, prevoženih 4(8K) km. Telefon 040/229224. PRODAM zajčji gnoj! Telefon 040 299798. PRODAM tovornjak OM v dobrem stanju. Tel. 040 228273. PRODAM 900 kv. m zazidljivega terena na Pesku. Telefonirati od 14. do 16. ure na št. 040/226577 PRODAM lancia beta coupe 13(8). Telefon 040/410476 - Marko. PRODAM Renault 18 GTL 1400 kub. cm letnik 1930. Tel. (0481) 78-112 od 14.30 do 17.30. OSMICO je odprl Ivan Antonič, Ce-rovlje 34. Toči belo in črno vino. PRODAM 18(8) kv. m nezazidljivega terena v Boljuncu Telefon (040) 228390. OSMICO je odprl Ignac Strain Mač kolje Križpot. Toči belo in črno vino. PODJETJE Malalan Benčina pro daja v rezidenčni coni na Opči nali stanovanja v gradnji različne velikosti, tudi z vrtom in bosom Za informacije tel. 211043. Rekordno število potnikov so v lanskem letu zabeležili na deželnem letališču v Ronkali: 250.496 oseb, ali okrog šest odstotkov več kakor leto poprej. Tako izhaja iz poročila konzorcija, ki upravlja ronsko letališče, če so v osebnem prometu zabeležili nekakšen rekord, saj se je število potnikov prvič povzpelo nad 250 tisoč, pa istega ni mogoče trditi za blagovni promet ter za charterske polete. Rezultati v bla govnem prometu so precej nižji od načrtovanih. Vzrok za tako neugoden obračun vidijo nekateri v dejstvu, da letališče v Ronkah nima rednih letalskih »povezav z Londonom, Frankfurtom in nekaterimi drugimi evropskimi središči, kamor v pretežni meri izvažajo podjetja, ki imajo sedež v naši deželi. Precej neugoden je obračun tudi na področju charterskih poletov, kjer so zabeležili kar 11-odstoten padec v primerjavi z letom 1981. Upoštevajoč rezultate prvega letošnjega trimesečja, se stanje glede charterskih poletov izboljšuje. Zlasti številni so charterski turistični poleti iz Anglije, Islandije in Finske, zato utegne biti letošnji obračun u-godneiši. Nov skok v potniškem prometu pa naj bi pomenila skorajšnja uvedba rednih letalskih povezav nanotranjih progah in sicer z Genovo, Turinom in Firencami, za kar se zanima družba Ali Giulia. Predvidoma naj bi nove letalske povezave z omenjenimi kraji vzpostavili že maja meseca. Za skoraj 13 odstotkov se je zmanjšal tudi tako imenovani zasebni letalski turistični promet. V letu 1982 so na letališču v Ronkah zabeležili 10.084 vzletov, o-ziroma pristankov, ali okrog 500 manj, kakor leto poprej. Ob tolikih neugodnih podatkih pa velja ob koncu zabeležiti vsaj enega, drugačne vsebine. Letališče v Ronkali je bilo, razen redkih izjem, odprto tudi tedaj, ko so bila druga zaprta. Tekstilci pri Cumpeti Pri pokrajinskem predsedniku Cumpeti so se včeraj zjutraj zglasili zastopniki tovarniškega sveta tekstilne tovarne v Zdravščini skupno s sindikalisti ter zagrajskim županom Visintinom. Orisali so mu sedanji negativni položaj v tovarni v kateri dela 238 ljudi. Predsednik je obljubil zanimanje tako pri zvezi industrijcev kot pri deželnem odborniku za industrijo. ucn___ ______ »vich, 8'i letni Napoleone Calkaro. etni Giuseppe Samese, 89-letna te Velicogna vd. Donaggio, 71- Leonardo Borini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN m (od 8.3« do 20.30) tliTl'g Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. h1- Montorsino 9, Trg Valmaura 11. -gonik, Boljunec, Žavlje. '°d 8-30 do 13.00 In od 16.00 do 20.30) Ul- Rossetti 33. Ul. Roma 16. nočna služba lekarn „ (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 22. Ul. Roma 16. Zgo-nuU Boljunec, Žavlje. lekarne v okolici Boljunec: tel 228 124: Bazovica: '• 226 165: Opčine: tel. 211-001 ; '°sek: tel 225-141: Božje polje. >°nik: tel 225-596; Nabrežina: tel. n 121: Sesljam tel. 209-197. Nravstvena dežurna služba . Nočna službe od 21. do 8. ure 732 627, predpraznična od 14 do U ure in praznična od 8. do 20. NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1983 CELOLETNA . POLLETNA . MESEČNA . . . . 65.000 lir + kolek 500 lir . . . 49.000 lir . . . 9.000 lir Celoletno noročnino za PRIMORSKI DNEVNIK 65 000 + 500 Ih vel|a zo tiste, kl jo poravnajo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletno naročnina znašala 108 000 + 500 lir. Vsem naročnikom bomo se naprel nudili brezplačno MAL F OGI.ASF in CESTITKF Vsi, kl bodo poravnali naročnino še danes. 15. marca 1983 bodo udeleženi pri tradicionalnem žrebanju. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst Ul Montecchl 6 — Tel. 794672 Urnik- od 8.30 do 14.30 Uprava: Gorico. Drev XXIV ma|a 1 — Tel. 8338? Urnik oa 9 do 12 ure Raznasalci Primorskega dnevnika Pošto: Tekoči ročun ZTT 11/5374 Tržaško kreditno banko- Tekoči račun štev 119? Kmečka banka Gorica: Tekoči račun štev. 8333 Delo društev včlanjenih v ZSKP Društva včlanjena v Zvezo slovenske katoliške prosvete so imela v februarju precej delovanla. V Katoliškem domu .sta bili predavanji Branka Marušiča o delu slovenskih katoličanov pred prvo svetovno vojno ter Toneta Požarja o Vir-gilu ščeku. Zbor Lojze Bratuž je pel na ustoličenju goriškega nadškofa in na mirenskem Gradu, zbor Mirko File j pa na ekumenski proslavi v Gorici ter v Rimu. Neka- Z S K D - GORICA vabi na otvoritev RETROSPEKTIVNE RAZSTAVE AKVARELOV ROBERTA HLAVATYJA v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 17. marca, ob 18. uri. tera društva (Smreek, štandrež) so imela pustovanje, dramski odsek PD Štandrež je z Namišljenim bolnikom nastopil v Braniku, ter v Doberdobu. V društvu Sedej v Šte-verjanu je predaval Vinko Kobal. Zveza se pripravlja tudi na večer posvečenem Primorski, ki bo v letošnjem maju v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na tem večeru bo: do nastopile skupine iz našega zamejstva. O tem so govorih na zadnji seji odbora ZSKP, kjer so izrazili tudi potrebo po oživitvi podgorskega društva ter o sodelovanju zborov na reviji Primorska poje. Govorili so tudi o nujnosti kvalitetnejše ravni jesenskih pevskih revij, ki se vršijo v Katoliškem domu. Srečah se bodo z novim goriškim nadškofom in tudi se novim prefektom. sklada znaša 4;5 milijarde. Glavni koristniki omenjenih denarnih sredstev so stanovanjske zadruge v Tržiču in Ronkah, Gradišču, Šlovrencu in Gorici. SLOVENSKO STALNO „. GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete Gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane v Kulturnem domu v Gorici CARLO GOLDONI SLUGA DVEH GOSPODOV KOMEDIJA V nedeljo. 20. marca, ob 16. uri ABONMAJA A in C V ponedeljek, 21. marca, ob 20.30 ABONMA B Cenjenim abonentom sporočamo, da je združitev abonmajev nujna :aradi odmerjenega časa gostujočega ansambla. Prosimo za razumevanje. Posegi rotacijskega sklada v korist stanovanjskih zadrug Upravni odbor rotacijskega sklada je pred kratkim odobril vrsto finančnih posegov za stanovanjsko gradnjo. Preko Goriške hranilnice, bodo finansirali izgradnjo 73 stanovanj, v skupni vrednosti preko šest milijard lir. Poseg rotacijskega SEJEM BO KONEC APRILA IN V ZAČETKU MAJA V NEDELJO V CERKVI V ŠTANDREZU Prvo srečanje med nadškofom in slovenskimi verniki Prisotni so bili predstavniki verskih skupnosti in du. hovščina iz vseh slovenskih in jezikovno mešanih župnij Nadškofa Bommarca sta pozdravila dr. Marijan Koinjanc in Marilka Koršič . Škofov nagovor deloma v slovenščini Nadškof Bommarco se je za lep sprejem in pozdravne besede zahvalil najprej v slovenščini, ki je ne obvlada še dovolj, da bi mogel svoje misli najbolj dovršeno povedati v tem jeziku, vendar se bo potrudil. da bo v bodoče drugače, kakor je sam dejal, nato pa svoj govor nadaljeval v italijanščini. Glede nakazanih problemov, jih bo treba vsekakor reševati, iskati skupno pot in sodelovanje. Izrazil je zadovoljstvo nad množično prisotnostjo mladih in še zlasti skavtov ter pohvalil ubrano petje. Svoj nagovor slovenskim vernikom je nadškof Bommarco zaključil z razmišljanjem o pomenu svetopisemske zgodbe o izgubljenem sinu, prilike, ki so jo prebrali prav med nedeljskim verskim obredom, ki ga je vodil nadškof. Goriški nadškof Antonio Vitale Bommarco, ki je pred dobrim mesecem tudi dejansko prevzel vod stvo goriške nadškofije, se je v nedeljo popoldne, v okviru pastoralnih obiskov, srečal s slovenskimi verniki in duhovščino svoje nadškofije. Srečanje je bilo v štandreški cerkvi, kjer se je zbrala množica vernikov iz vseh slovenskih, oziroma mešanih župnij, ki spadajo pod go-riško nadškofijo, katere meje se, kot znano, ne ujemajo z mejami goriške pokrajine. Srečanje je bilo združeno s cerkvenim obredom, med katerim so peli združeni pevski zbori, ki atkim pozdravnim nagovorom duhovščine in predstavnice pastorahiega sveta, poklonitvijo simboličnih darov. Svoj prvi nagovor slovenskim vernikom je imel tudi nadškof Bommarco. V imenu slovenskih duhovnikov je nadškofa pozdravil dr. Marijan Ko mjanc, ki je v govoru opozoril na nekatere aktualne probleme slovenskih vernikov na Goriškem in zlasti v Gorici, kjer se kaže velika potreba po ustanovitvi nove župnije za potrebe slovenskih vernikov. V imenu slovenskega pastoralnega sveta pa je cerkvenega dostojanstvenika pozdravila Marilka Koršičeva. ki je v nagovoru opozorila na številna vprašanja in težave — zlasti social-no-gospodarskega značaja — slovenske in štandreške skupnosti. Videmski sejem stolice dobi letos prvič širok mednarodni značaj Ob priliki sejma bo veliko strokovnih srečanj in obiskov trgovcev s pohištvom V Vidmu je že vse pripravljeno, da bo kar najbolje potekal in uspel sejem stolice, ki bo na videmskem razstavišču od 30. aprila do 4. maja. Sejem bo letos že sedmi zapovrstjo, bo pa prvi mednarodnega značaja. Kaj pomeni mednarodno? Doslej so na sejmu razstaKlj^li,,šaro o italijanski izdelovalci stolic, ki so v glavnem osredotočeni v Furlaniji, v trikotniku Buttrio - .j^lapza-no - San Giovanni al Natisone. Tu izdelajo nad tri četrtine vseh v Italiji narejenih stolic, velika večina tega izdelka se proda v inozem stvo. če so bili doslej razstavljal-ci Italijani, so bib mnogi med kupci iz tujme. Da bi nudili kupcem več možnosti za izbiro in tudi primerjavo pa so se pobudniki tega sejma odločili, da postane ta med narodnega značaja. Na njem bodo lahko razstavljali tudi tuji izdelovalci stolic. Tako naj bi ta sejem dobil še večje mesto v mednarod ni areni, kjer so podobni sejmi, vendar razširjeni tudi "na drugo po hištvo, v Kjobenhavnu, Londonu. Parizu in High Pointu v ZDA. Prav v tem kraju, ki je središče severnoameriške industrije pohištva, so odgovorni videmskega sejma pričeli že v oktobru reklamizirati letošnjo izvedbo tukajšnjega sejma. Odziv na njih vabilo je bil precejšen, tako da so v teh mesecih nadaljevali z akcijo v Londonu, Parizu, Ziirichu, Milanu in drugih večjih evropskih krajih. Prizadevajo si dobiti tako kupce kot razstav-ljalce. V Vidmu pravijo, da je bil povsod odziv specializiranega tiska in gospodarstvenikov zelo ugoden. Zaradi tega si nadejajo, da bo uspeh letošnjega sejma presegel tiste iz prejšnjih let. Tudi v Vidmu so imeli precej sestankov. Predsednik trgovinske zbornice Bravo je na sestanku z gospodarstveniki dejal, da take prireditve lahko pomagajo izdelovalcem stolic, da obidejo krizo, ki je zajela tudi njih sektor in da mora biti, zaradi tega, letošnja prisotnost-na sejmu zelo kvalificirana,- Furlanske tovarnarje , sqve)la. flajt, bolj zanima to, kdo vse bo prišel v Videm ob priliki sejma. Napovedali so svoj prihod gospodarstveniki iz ZDA (z njimi pride tudi predsednik ameriške zveze industrijcev Stanley Taylor). V Vidmu se bo ob priliki sejma sestal tudi odbor evropske zveze trgovcev s pohištvom. Prav tako pridejo v Videm udeleženci kongresa evropskih izdelovalcev pohištva, ki bo prav v tistih dneh v Firencah. Kako iz’ oris iti pust mesec dni po njeni Kako privabiti deseltisoče turistov v obmorski poletni letoviški kraj tudi sredi zime. Tak bi bil lahko naslov članka ali razprave, lei naj bi jo preučili odgovorni za turistično dejavnost vzdolž vse ja dranske obale. Pust je že precej časa mimo. Domiselni voditelji le-toviščarske ustanove v Lignanu pa so prišli do zanimive zamisli. Mesec dni po pustu so zbrali udeležence vseh pustnih sprevodov v Miljah, Tržiču, Gorici. Pordenonu in še drugih krajev naše dežele ter Veneta, ter z njimi priredili v nedeljo pustni sprevod po glavnih u-licah Lignana. Pomagalo jim je tudi lepo vreme, tako da je v ne- (iiiiniiuiimituiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiunDninHiiitiiiiiiiiinniunniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiDiiiiiiHHintiitiimiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiMHiimiiiimiiiiiii V Števerjanu se je zaključil kuharski tečaj Gledališče Mago Po vero z igro o Galileu Kulturni krožek Micron C prireja drevi, s pričetkom ob 21. uri, v goriškem Kulturnem domu zanimivo in originalno gledališko predstavo. Gostoval bo namreč gledališki ansambel iz Astija Teatro del Mago Povero, ki je ie dvakrat nastopal v Avditoriju z mimosom Antonom Catalanom. Piemontski gledališčniki bodo predstavili svoje najnovejše delo «Ga-lileo». Ne gre zgolj za predelavo Brechtovega «Galilejevega življe-nja», pač pa za originalni tekst, ki ga je napisal Luciano Nattino. Avtor bo tudi režiser predstave, medtem ko je za sceno poskrbel Maurizio Agostinetto. Originalna bo tudi glasba, ki jo je nalašč za to igro napisal znani kantavtor Paolo Conte. deljo popoldne prišlo v Lignano iz vseh krajev dežele več deset tisoč ljudi, tako da je bil pravi križ priti z avtomobilom v dolgi koloni v ta kraj. Trgovine in gostišča, ki so bila odprta, so zaslužila nad vsa pričakovanja. Zdelo se je, kot (la snyai,:v Lignanu sredi najboljše poletrte durističve sezone. i* • r •••■ • HUL«(A n pni t ■ r Danes simpozij o ohranjevanju dreves v mes&i V dvorani deželnih stanov na goriškem gradu bo danes, s pričetkom ob 9.30 simpozij o ohranjevanju in vzdrževanju rastlinja, zlasti dre ves, v urbanih središčih. Simpozij je deželnega značaja, prireja pa ga geriška občinska uprava. Govorila bosta arh. Anja Werner iz Piacenze ter dr. Vladimir Vremec. Stanovanjski problemi Na sestanku organizacije stanovalcev (SUNIA in SICET) s poso-ško enotno sindikabio federacijo in federacijo gradbenih delavcev so preučili položaj stanovanjske gradnje in vprašanja, ki - se pojavljajo za stanovalce ljudskih hiš 1ACP, odkar je v veljavi nov deželni poslovnik, s katerim so se občutno zvišale stanarine. Podražitve so nastale predvsem zaradi prestopa številnih stanovalcev iz spodnje v zgornjo plačilno kategorijo. Uvodno poročilo je imel Giovanni Padovan, sled ib so govori številnih razpravljalcev, vsi, pa so poudarili potrebo, da se pomaga gmotno šibkejšim stanovalcem. Ugotovili so, da so prazna številna stanovanja in da je potrebno spremeniti zakonodajo o prisilnem izseljevanju. Dogovorili so se za sestanek z deželnim odbornikom za javna dela. Sklicali bodo tudi javni sesta nek. na katerem bodo razpravljali o odprtih vprašanjih in predlagali ukrepe, kako jih rešiti. Kulturno društvo Sovodnje čestita svojemu prizadevnemu članu in odborniku EMILU TOMŠIČU ob petdesetletnici. Razna obvestila V današnji oddaji na Ljudskem radiu Gorica, na sporedu je ob 13.45, bodo govorili o tradicionalnem četrtkovem goriškem sejmu. Govoril bo tudi doktor Antonio Scarano. Servisna zadruga Solidarieta V Ronkah pripravlja tudi za letošnja leto počitniško letovanje za upokojence v Gradežu, Varazzeju, Ronii-niju, Levico Terme in Recoaro Terme. Za 14 dni oddiha se cene gibljejo med 300.000 in 265.000 lirami. Pojasnila c ajejo na središčih za o-starele v Ronkah. Turjaku ter Ško-cijanu ob Soči. V mestnem gledališča v Krminu bo jutri, v sredo, 16. marca, ob 9. uri organizacijska konference patronata INČA, ki deluje v sklopu delavske zbornice CGIL. Danes, jutri in v četrtek bodo v učilnicah zavoda Fermi v Gorici pismene naloge za tiste, ki želijo poučevati na višjih srednjih šolah z italijanskim jezikom. Danes ob 8. uri bo naloga iz literature, jutri za znanstvene predmete, v četrtek pa za angleški jezik in telovadbo. Razstave V Kulturnem domu je odprta, od 17. do 19. ure, razstava slik gorišk* slikarke Milic. Kogojeve. V palači Attems je še do prvih dni aprila odprta vsak dan razstava beneških in furlanskih grafikov 18. stoletja. V galeriji Luiša Špacapana V Gradišču ob Soči je odprta vsak dan razstava sodobnih grafikov Veneta in naše dežele. V občinski galeriji v Foljanu je odprta razstava z naslovom Fotogra-fia 83. Slike o potovanju v. Novo Gvinejo razstavlja Carlo De Martino. Trideset števerjanskih žena in de klet je z zanimanjem sledilo kuharskemu tečaju, ki ga je priredilo KD Briški grič v sodelovanju z novogoriško delavsko univerzo. Začel se je tam okrog novega leta, zaključil pa se je prejšnjo sredo, ko so tečajnice tudi praktično poka zale. da je bil tečaj koristen, pa čeprav je bilo treba žrtvovati po dva večera na teden. Tečaj je vodih Adrijana Stanič. Zaključnega srečanja, v sredo zvečer, se je udeležil tudi ravnatelj novogoriške delavske univerze. Raj ko Slokar, za dobro razpoloženje pa so poskrbeli člani moškega zbo ra KD Briški grič, pa seveda tudi dekleta in žene, ki so pripravile o kusen prigrizek. Na sliki: tečajnice med kuharskim delom. Iz goriške bolnišnice V prometni nesreči, včeraj okrog 13. ure, v Ulici Paolo Diacono v Gorici se ie laže ranil 72-letni A lojz Prinčič z Osla v ja. V goriški splošni bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju za 20 dni. Oropal je priletno ženico v Ronkah Zaradi ropa in poskusa spolnega nasilja, so aretirali 22-letnega Giu-seppa Geronazza iz Ronk, Ul. Mon-te Sei Busi. V soboto okrog 20.30 naj bi se omenjeni Geronazzo vtihotapil v hišico 83-letne Marie Micheli, najbrž z namenom, da ji iz malcne nekaj denarja, ali dragocen predmet. Michelijeva, ki živi sama. je iz spalnice zaslišala sumljiv ropot in ko je odprla vrata sobe je v prostoru zagledala moškega-z za kritim obrazom. Nejrovabljeni gost. ki so ga kmalu zatem izslediti v nekem javnem lokalu, naj bi nato ženico prisilil, da mu je izroči'a ves denar (okrog sto tisoč lir), skušal pa naj bi jo tudi posiliti. Geronazza, ki je menda brez stalne zaposlitve in ki je v preteklosti že imel opravka s sodiščem zaradi po dobnih dejanj, so izsledili kmalu zatem v nekem lokalu v Ronkah, v nedeljo zjutraj pa ga je zaslišal tr žiški pretor ter potrdil aretacijo. Gorica VERDI 18.06-22.00 «La cosa*. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 «Bonnie and Clvde* V1TTOR1A 17.30-22.00 «Quella vi-ziosa di mia moglie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Irzic EXCEI.S10R 18.00 - 22.00 »Ceneren-tola*. Walt Disney. PRINCIPE 17.30-22.00 «Un mercola-di da leone*. Moča (,orica in okoUcu SOČA 18.30 - 20.30 »Atlantic city». Ameriški film. SVOBODA 18.00- 20.00 »Telo in duša*. Ameriški erotični film. DESKLE 19.30 »Krvava maturantska noč*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Baldini. Verdijev korzo 57, telefon 84 879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Rosselli 23, telefon 72 340. POGREBI Dane., v Gorici: ob 11. uri Bruno Terpin iz splošne bolnišnice, ob 11. uri Benvenuto Mlach iz bolnišnice usmiljenih bratov, ob 11.30 Luigi Riz-zi iz splošne bolnišnice. DVAJSET LET PLODNEGA DELA IN LEPIH REZULTATOV Koprsko Društvo prijateljev glasbe in njegov prispevek h kulturni rasti V dvajsetih letih je društvo organiziralo 370 koncertov - Prvi koncert je imel Trio Lorenz, ki je oh obletnici ponovno nastopil in hkrati slavil svoj csrebrni jubileja V Kopru je bil v zadnjem času gotovo najzanimivejši kulturni dogodek počastitev 20-letnice ustanovitve in uspešnega delovanja Društva prijateljev glasbe. Ustanovljeno je bilo 28. marca 1963 z namenom, da bi posredovalo glasbeno kulturo in dvigalo raven o-mikanosti in splošno kulturo pri mladini in ostalih; organiziralo naj bi razna predavanja o glasbi, prirejalo koncerte, dopoljnjene z raznim komentarji, ki naj bi ne bili namenjeni samo glasbenim krogom, temveč tudi mladini, da bi bila v čim večji meri deležna glasbenih vrednot, ker le te najgloblje prodro in etično in estetsko vplivajo na mladega človeka. To so glavni poudarki o nalogah, poleg katerih statut omenja še kakovost sporedov in izvedbe ter pozornost domači ustvarjalnosti kakor tudi poustvarjalnosti, posebno mladim umetnikom. Posvetilo je torej posebno skrb mladini, saj se je zavedalo, da je v Kopru veliko mladih ljudi po višjih razredih osnovnih šol in v vseh sredniih šolah, ki jim je potrebno nuditi priložnost in pomoč, da bi lahko spoznali vrednote glasbene umetnosti v svojem razumskem in emocionalnem razvojnem obdobju, ki nudi največjo dojemljivost in spre- Spominski pohod Arihova peč ŠENTJAKOB V ROŽU. - Slovenska športna zveza. Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo Rož v Šentjakobu na avstrijskem Koroškem so prejšnjo nedeljo organizirali Peti zimski spominski pohod Arihova peč v spomin na partizanske borce, ki so pod Ari-hovo pečjo padli 9. februarja 1915. Te politično - športno - rekreativne manifestacije se je udeležilo nad 500 ljudi in sicer veliko domačinov, pa tudi veliko planincev z Gorenjske, iz Ljubljane. Celja in Maribora. Bila je navzoča nadalje tudi delegacija trnovskega smučarskega maratona iz Idrije. Med množico smo zasledili tudi jugoslovanskega konzula v Celovcu Alfonza Naderžnika. vicekonzula Svetislava Popoviča, pred sednika Zveze slovenskih organizacij v Celovcu Feliksa Wieser-ja, predstavnike Zveze telesnokul-tumih organizacij Slovenije in druge, Po kratki spominski svečanosti, posvečeni padlim partizanom pod Arihovo pečjo februarja 1945. leta so udeleženci okoli 10 km dol gega spominskega pohoda odšli od Polanca na Čermenici mimo bivšega partizanskega bunkerja do planinske postojanke (koča nad Arihovo pečjo 1084 m nadmorske višine), ki je v oskrbi Slovenskega planinskega društva iz Celovca in se mimo Resmanove lovske koče vrnili v dolino. Koroški Slovenci so skupaj z rojaki iz matične domovine s spominskim pohodom obudili spomine na tragične dogodke iz narodnoosvobodilne borbe in še u trdili dosedanje dobre stike med Slovenci na obeh straneh meje. Letos so pohodnikom, ki so se že petkrat udeležili zimskim pohodov na Arihovo peč. podelili posebno zlato značko. Vsi ostali pohodniki pa so poleg diplome, Srominske značke in kolajne do bili tudi toplo okrepčilo Poleg pohoda so pri Polancu na Čemer-nH organizirali tudi množično tekmovanje v smučarskem teku. ki so se ga poleg domačinov u-deležili tudi smučar,« tekači iz Slovenije, Med člani je na 9 km dolgi progi zmagal Mirko Gaber, pred Rudiiem Kolanderjem. oba člana železničarskega športnega društva iz Maribora. SILVO KOVAČ jemljivost. Zato je poleg večernih koncertov, ki so bili namenjeni predvsem odraslim, posebne koncerte s prilagojenim sporedom in komentarji posvečalo mladini. Tako je Društvo prijateljev glasbe v Kopru, ki je prvo in menda edino društvo take vrste v Sloveniji, začelo tudi prvo skrbeti za mlade poslušalce, še preden so ustanovili Društvo glasbene mladine Slovenije. To delo sedaj nadaljuje samostojno, lanske jeseni ustanovljeno, Društvo glasbene mladine v Kopru. Če danes pogledamo nazaj, oziroma skušamo ugotoviti, koliko je Društvo prijateljev glasbe uspelo izpolniti pred dvajsetimi leti zastavljene cilje, potem lahko samo potrdimo izredno uspešno delovanje in učinkovit prispevek h kulturni dejavnosti, ki je bila nekaj let celo osamljen primer nepretrgane in stanovitne dejavnosti v Kopru, čeprav se je že od začetka borilo s finančnimi, organizacijskimi in tudi s prostorskimi težavami. V svoji dvajsetletni prizadevnosti je Društvo organiziralo 370 koncertov. Tisoče in tisoče ljudi je torej plemenitila glasba na teh koncertih, a največji pomen je v tem. da so na novo prihajajoči rodovi mladine imeli priložnost spoznavati umetniške vrednote in jih podoživljati v svojem čustvenem svetu. Tako je Društvo postalo in je še vedno močan gibalni vzvod v kulturnem in umetniškem dogajanju v Kopru. S svojo pojavnostjo je vzbudilo zanimanje tudi drugod in danes prispeva — z dejavnostjo Kulturnega doma v Novi Gorici in drugimi — svoj delež k celotnemu kulturnemu in umetniškemu hotenju ter njegovemu uresničevanju na Primorskem. V koncertnih sporedih, ki sojih obravnavali v posebnih umetniških komisijah, so se v dvajsetih letih zvrstila dela z obdobij srednjeveške ustvarjalnosti, renesanse, baroka, klasicizma, romantike do današnjih dni. Kar zadeva domačo ustvarjalnost, so polagali pozornost tako na vokalno kakor na instrumentalno, solistično, komorno in simfonično glasbo. Sicer pa je umetniška komisija, v kateri so v glavnem sodelovali Vladimir Lovec. Borut Logar in Ivan Silič ter občasno še nekateri drugi, vedno težila k temu. da bi programska podoba bila čim popolnejši odraz umetniško kakovostnih ;del vseh zvrsti iz vseh 'ustvarjalnih obdobij. Prav tako je komisija po določenih umetniških merilih izbirala izvajalce, soliste in ansamble, tako da je tudi poustvarjalna plat bila vselej na višini. Saj je Društvo Imelo v gosteh najboljše domače in druge jugoslovanske so liste in komorne skupine, pa tudi iz inozemstva ni manjkalo prvovrstnih umetnikov in komornih ansamblov ter celo manjših orkestrov. Prvi koncert je organiziral pri pravljalni odbor za ustanovitev Društva, ko je namreč 4. marca 1963 nastopil Trio Lorenz Prvi koncert, ko je bilo Društvo prijateljev glasbe že ustanovljeno, pa je pomagal organizirati Marijan Lipovšek, ki je kasneje še dolgo časa nudil Društvu svojo pomoč, pa še danes se rad odzove z nasveti. Za njegovo naklonjenost in usluge ga je Društvo izvolilo za častnega člana. Na koncertnem odru v Kopru se je v dvajsetletni dobi zvrstilo znatno število mladih, nadarjenih glasbenikov, ki so se pozneje razvili v priznane poustvarjalce. Posebej sta ostala v spominu dva dogodka, ko sta prav v Kopru — na povabilo Društva prijateljev glasbe — začela svojo umetniško pot Slovenski klavirski trio, ki se je kasneje preimenoval v Trio Tartini, in znamenita mezzosopranistka Marjana Lipovšek. Jubilejni koncert je bil pred dnevi in sicer 4. marca, torej toč- no dvajset let od prvega nastopa Tria Lorenz, ki je prav tako skujmo proslavil 20-letnico z Društvom, obenem pa še lastno 25-letndco obstoja in lahko rečemo več kot uspešnega delovanja. Saj se je v tem času razvil v vrhunskega poustvarjalca, kar je kot stalen koprski gost vedno potrjeval po svojih izvajalskih vrlinah, kakor po rastoči poustvarjalni kulturi. Tudi na tem večeru je ob izvedbi Smetanovega Tria v g molu, op. 15 vzbudil močan vtis, saj je to delo izoblikoval s posebnim notranjim navdušenjem. S svojo občuteno lepoto je napetostno izoblikovana skladba izzvala pravo notranje veselje. Bila je umetniški vrhunec večera in mislim, da tudi izjemen dogodek za sam ansambel. Na sporedu so bili še štirje deli iz »Sedem slik* I. Ščeka, ki jih je nazorno izvedla avtorjeva hčerka, pianistka Alenka, in Pet improvizacij na ljudske motive za violino in klavir M. Lipovška, ki sta jih učinkovito izvedla violinist Tomaž Lorenz in Alenka Ščekova. kulture. Izvajal je dela F. Sora, G. Sanza, J. S. Bacha in W. Wal-tona. Njegova igra je čista in jasna, ritmično čvrsta in gibka; teži k zvočni uravnoteženosti, v tonski barvitosti in dinamičnem tanjšanju je, glede na slogovne posebnosti in njihove izraznosti, estetsko odtehtana. Oblikovanje je bilo nazorno in umetniško prepričljivo. Potrdil se je kot zelo dober in mnogo obetajoč kitarist. Glasbena mladina v Kopru je priredila svoj tretji koncert. Nastopila je znana skupina izvajalcev slovenske ljudske glasbe: Bogdana Herman, Mira in Matija Terlep. Posebna zanimivost tega večera je bila v tem, ker so nam poleg ljudskih pesmi prikazali tudi instrumentalno ljudsko ustvarjalnost. S kratkimi opisi in v izvedbah so nam predstavili nekaj primerov na zanimivih glasbilih, ki so jih uporabljali v preteklosti, ponekod p« nekatera še danes u-porabljajo in izdelujejo. Izbran spored in komentarji so odražali resen in stvaren odnos izvajalcev do ljudske glasbene zapuščine, ki odgrinja zaveso v našo kulturno preteklost, studiozen pristop kakor tudi skrbno prizadevanje za čimbolj pristno interpretiranje. IVAN SILIČ Zares izreden kristal V Brazilu so našli gornji kristal, ki je nekaj nad dva metra visok, težak 840 kg in jantarjeve barve. V Parizu, kjer je kristal razstavljen, niso povedali za kak kamen gre. Lepa Florence Požarnik, ki se oklepa kristala, služi za merilo njegove velikosti. Pred tem koncertom je Društvo prijateljev glasbe organiziralo večer glasbe za kitaro. Jerko Novak se je predstavil kot glasbenik z veliko znanja in muzikalne ............................ CANKARJEV DOM V LJUBLJANI RUŠI REKORDE IN NAPOVEDI V drugem letu poskusnega delovanja še več prireditev in tudi občinstva Pretežni del občinstva domačega, toda tudi iz drugih slovenskih središč - Za sedaj je bilo iz našega zamejstva razmeroma malo obiska - Kak spodrsljaj in pa odličen odziv Mimo je drugo leto poizkusnega delovanja Cankarjevega doma. Lani septembra se je v programe vključila še velika dvorana, sicer le z glasbenim programom, medtem ko v novi sezoni že smemo pričakovati še scenske prireditve na največjem slovenskem odru. Poročila o uresničitvi programa Cankarjevega : doma “V letu 1982 kažejo, da se > primerjavi z letom 1981 močno. zvečalo število priredi-: tcv-jtaituiiioumetnlškega programa, manifestacij kongresne in družbenopolitične dejavnosti in močno zvišalo število obiskovalcev. Statistika se je zaustavila pri številki 231.250. kar je že sedaj impozanten dosežek. Obisk prireditev v letošnjem januarju, ki je blizu 40.000, pa napoveduje, da bomo morda ob koncu leta ponovno beležili rekord. V okviru kultumoumetniškega programa je bilo v Cankarjevem domu lani 440 prireditev, ki si jih je ogledalo 204.385 ljudi. Največ je bilo prireditev gledališkega programa; 141 z 29 260 obiskovalci, koncertov kar 96 z 68.553 obiskovalci, 95 prireditev kultumovzgoj-nega programa s 14.780 obiskovalci. 86 predstav filmskega programa s 13.870 obiskovalci. 17 razstav s 73.640 gledalci ter pet proslav s kulturnoumetniškim programom. Manifestacij kongresne in družbenopolitične dejavnosti je bilo 116 s 26 865 gosti, kar sicer ne dosega predvidenega razmerja 30% proti 70% v korist kulture. Sicer pa je Cankarjev dom organiziral še 31 kulturnih prireditev zunaj CD, ki se jih je udeležilo 62.650 obiskovalcev, ter 16 kongresnih prireditev. Skupno število prireditev v organizaciji Cankarjevega doma je bilo lani tako 603. vseh obiskovalcev pa 295.435. Statistika je posamezne programe in prireditve pregledala še bolj podrobno. Denimo glasbo: simfonične koncerte je obiskalo 20.795 poslušalcev, komorno glas- .....................iiiiiiniiiiiiiMiiiimiimiiiiiiiitimniiiiimiiiimmiiHH.im.n................ Prvi žarki so zares pravi užitek j« tako ^‘^vi[’tr‘''1lejd(lU1^1'^T^rtl*lenega sončnega žarka. bo 9.520, le tri glasbenoscenske prireditve 1.800, vokainoglasbene prireditve 8.020, prireditve vokal-noinstrumentalne glasbe 3.210, jazza 3.860, plesa in baleta 5.840, folklore 3.220 itd. V gledališkem programu si je 69 dramskih predstav ogledalo 17.620 gostov, lutkovne predstave 4.180, otroške matineje 2.M&J- iwotetni program za otro-k«“*:620 Kd. V filmskem programu si je štiri premiere ogledalo 2.200 ljeMTF^fgfrospektive 4.890, tedne tujih filmov 3.230. predstave kratkih in eksperimentalnih filmov 600, ljubiteljskih filmov 1.670 itd. Še nekaj podatkov iz drugih prireditev: 20 promocij novih knjig se je u-deležilo 1.180 gostov, literarnih večerov 1.310, kulturnih dnevov 7.640 in problemskih tribun 2.550. Indeks povečanja obsega kultur-noumetniškega programa v letu 1982 glede na leto 1981 znaša 247. Da bi bil Cankarjev dom dostopen obiskovalcem iz vse Slovenije, so pripravili 59 prireditev ob sobotah in 31 ob nedeljah. Iz 48 krajev je organizirano prišlo na prireditve 16.168 gostov, težko pa je reči, koliko je bilo individualnih gostov izven Ljubljane na vseh prireditvah. Organizirano je prišlo na prireditve 1656 ljudi iz Maribora, 1623 iz Novega mesta. 1479 iz Klanja, 1383 iz Škofje Loke. 879 iz Celja, 895 iz Ptuja... Iz Trsta je prišlo organizirano na koncert mladinskega zbora Glasbena matice 77 gostov, upati pa je, da se bo v prihodnje, ob pravočasni napovedi programa, delež zamejskih gostov v Cankarjevem domu močno povečal, odvisno od sposobnosti organizacije, pri čemer bi se obisk Ljubljane razširil še na druga področja, od obiska sorodnikov, prijateljev, do čisto turističnega obiska slovenskega republiškega središča. V tem smislu more Cankarjev dom odigrati izredno povezovalno vlogo. Med zadnjimi prireditvami v Cankarjevem domu so največjo odmevnost dosegli simfonični koncerti, tako radijskih simfonikov pred odhodom na ameriško turnejo, kot orkestra Slovenske filharmonije. Precejšen organizacijski spodrsljal se je primeril ob gostovanju mešanega pevskega zbora KUD »Joža Vlahovič* iz Zagreba z dirigentom Emilom Cossettom. Tu mislim predvsem na nesposobnost organizacije obiska. (In nezanimanje za zborovske koncerte v vrstah samih zboristov.) Koncert je bil v veliki dvorani, ki pa je bila skoraj prazna. Dvesto, tristo ljudi je res malo. Ali ljubljanskih zborovskih pevcev tovrstni koncerti ne zanimajo? Kot da zunaj njihove dejavnosti ne obstaja kaj prida zanimivega? Podobno slab obisk je bil na koncertu mariborskega zbora Slava Klavora. Očitno ljubljansko zborovstvo preživlja hudo krizo; ljubiteljska raven je nižja, kot je bila še pred petimi, desetimi leti, profesionalnega zbora Slovenska filharmonija nima (kot ga je imela včasih). Tako se je v nedavni izvedbi Mozartovega Rekvijema orkestru SF pridružil zbor celovških madrigalistov, kar je več kot očitno opozorilo, kako šibko je slovensko zborovstvo na tej ravni koncertne dejavnosti. Med že omenjenimi koncerti sta odmevala oba koncerta Slovenske filharmonije. Na prvem je kot gost sodeloval avstrijski dirigent Theo-dor Guschlbauer ter solista violinist Kostadin Kirkov in violist Mile Kosi. Na sporedu so bila dela W. A. Mozarta-uvertura Titus ter Koncertantna simfonija za violino, violo in orkester, in J. Brahmsa Simfonija št. 1. Oba solista v Mozartovem koncertu sta z natančno izdelano, sinhrono igro, muziciranjem z bogatim tonom oživila to redkeje izvajano partituro. Vrh večera pa je bila dirigentova pou-stvaritev Brahmsove simfonije. Guschlbauer, ki je pred leti v Ljubljani dirigiral Brucknerja. je izredno natančen dirigent. Čeprav je dirigiral na pamet, je POVserTL zanesljiv (pri vseh vstopih), sugestiven. popolnoma obvlada celotno partituro in ima izdelano vizijo njene interpretacije. Guschlbauer je eden izmed tistih dirigentov. ki ljubljanski orkester lahko še marsičesa naučijo. Podoben uspeh je nato doživel avstrijski dirigent grškega rodu Miltiades Caridis s koncertom, na katerem je predstavil dela F. Schuberta, M. Ravela in O. Res-pighija. Če je bilo v Schubertovi simfoniji še premalo intenzitete v muziciranju in je Bertoncljeva interpretacija Ravelovega koncerta za klavir in orkester v G-duru spominjala nekoliko na Gershwi-nov pianistični stil, so se Respi-ghijevi Rimski vodnjaki (izvedeni so bili po originalni partituri tudi z orglami — Andrej Jarc) zelo približali harmonski govorici barv. Koncertni višek večera je bila izvedba Ravelovega Bolera. Čeprav se je nekaterim kritikom zdela celotna interpretacija preblizu koračnici, premalo pa ritmu španskega bolera, smemo reči, da je .orkester pokazal izvrstno sposobnost obvladanja dolge melodične linije, prepletanja pihal in trobil ter niansiranje v crescendu celotnega orkestra. Vehementna inter pretacija gostujočega dirigenta in 92-članskega orkestra je v nabito polni veliki dvorani Cankarjevega doma izzvala burne aplavze, tako da je orkester za sklep dodal še enega izmed Dvorakovih Slovan skih plesov. Z eno besedo — impozanten večer. Ob takih programih bo potrebno že v prihodnji sezoni misliti na ponovitvene koncerte, saj so bile vstopnice zelo hitro razprodane. MARIJAN ZLOBEC MMHiiMMMMfiiMiMiiiiiiiMMMMMMHMMMMMNiMMMMKIMHiiHmii Iz umetnostnih galerij Tamburinijeva likovnost V katalogu razstave, ki jo je Miljčan Luigi Tamburini priredil v galeriji Sala d'Arte Moderna, je uvodno besedo napisal Gui-do Antoni, znani slikar napredne struje, ki slovi tako doma kot v tujini po umetniški učinkovitosti posebnega slikarskega postopka-Predstavil nam ga je pač iz u-temeljenega razloga, ker mu je Tamburini soroden po iskanju lastne izvirnosti v novih slikarskih prijemih, s katerimi tudi on doseže čudovito barvno razgibanost upodobljenega motiva, kar vzbuja pozornost posebno na skupnih razstavah. Antoni zaključuje svojo predi)avitev s stavkom, ki ga je napisal nekoč Oscar Wilde: t...najde lastno popolnost v sebi in ne zunaj sebe... v svojih cvetlicah, ki jih ne pozna noben gozd.* V tem je dvojno označevanje. Prvič, ker Tamburinijev način ni moč uokviriti v neko izmed prevladujočih likovnih gibanj, in drugič, ker cvetje kakršnega nam slika Tamburini v večini slik, navidezno ne blesti v zemski krasoti. a ga vendar omamno občutimo kot živi del narave v vsej bujni sočnosti razcvetanja rasti. Razumljivo, da črtna izrisanost tega rastlinstva ni bistvena, ker se oddaljujejo oblike od naravnih že v polabstraktnost. Važno je da slikar doseže u njih do-jem pretakanja njih sokov s posebnim posegom. Namreč tako, da odriva nanešene barvne pla sti s paleto v steblaste reliefne črte, tvoreče priostrene oblike listnatega videza krasnih osatov s čudovitimi cvetovi, ki so le približno slični tistim iz naših cvetličnjakov. In ravno to nasprotstvo med na brekiimi črtami in golo podlago ustvarja tisti čar, da gostejši barvni namazi pridobivajo keramičen blesk. Da je do takih u činkov Tamburini slučajno dospel, dvomimo, saj je dovršil v bližini Assisija triletno šolo kerami ke. Edini čopič, ki ga Tamburini uporablja, je zelo droben, s katerim prede preko preblestečih delov drobno črno mrežo in s tem usklaja celotni učinek podobe. M. B. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šola in vzgoja 13.00 Italijanska kronika 13.30 TV dnevnik 14.00 Pismo uredništvu in dogovori 15.30 Šola in vzgoja 16.00 Kolesarstvo 16.50 Danes v parlamentu 17.00 TV dnevnik Flash 17.05 Neposredno iz studia 17.10 Risanka - Remi 18.00 TV film iz serie »Prijatelj Gipsy» 18.30 Programi pristopanja 18.50 Stanlio in Olio 19.00 Dogodki, osebe in osebnosti 19.45 Almanah Vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 Večerna kriminalka 21.45 Glasbena oddaja - Mister Fantasy 22.35 TV film iz serie «Squadra speciale Most Wanted» 23.35 Šola in vzgoja 00.05 TV dnevnik - Danes v parlamentu - Zadnje vesti -Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Opoldanski program 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 Šola in vzgoja 14.00 - 16.00 Tandem - neposredno iz studia 14.00 Risanka 13.30 Videogames 15.45 Risanka 15.50 Iz studia 16.00 Šola in vzgoja 16.30 Planet - programi z vsega sveta 17.30 TV dnevnik - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Tedenska oddaja o glasbi in gledališču 18.40 TV dnevnik - Šport 18.50 TV film iz serie »Starsky in Hutch* 20.30 «Bello, onesto, emigrato in Australia ...» - Film Lep, pošten v Avstralijo doseljen — tako nekako bi izzvenel po naše naslov filma. v katerem igrata Alberto Sordi in Claudia Cardi-nale, kar že samo po sebi pove, da gre za dober film, posebno ko je vso zadevo vzel v roke Luigi Zampa. V bistvu gre za komiko, ki niti ni več komika, kajti dekle, ki vrši »najstarejši poklic* upa, da se bo rešila, če odgovori na prošnjo nekega Avstralca, Italijana, ki se je bil izselil v daljno deželo a se ne znajde in v nuji vabi italijansko dekle, naj bi prišlo tja, k njemu in pri tem poskusi celo z majhno goljufijo, ker namesto svoje pošlje fotografijo nekega drugega, skratka gre za sicer ha komičen način prikazano, vendar pa žalostno zgodbo tSlikerih izseljencev,'" ki so jih razmere pognale v svet, kjer pa se niso znašli 22.20 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.30 Srečanje s kinematografijo 22.40 Planet Toto 23.30 Dnevnik 2 - Nočne vesti Tretji kanal 16.15 Goldonijeva komedija v belem in črnem 18.25 Glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.30 Deželni programi 20 05 šola in vzgoja 20.30 TV dnevnik - Set 21.30 Torkov koncert, posvečen Mariji Malibran 22.15 TV dnevnik 22.50 »Pozzi Bellini a Valle Giulia* JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.05 - 16.25 TV v šoli TV koledar, Obznana, Mač- va, Kemija, Risanka, Trije mladostni spomini, Mali program, Risanka, Glasba in živali. Poklicno usmerjanje. Stroji, ki vodijo tovarne Če bi površno govorili o gradbeništvu, bi rekli, da gradbeniki oblikujejo in postavljajo zgradbe. Ce pogledamo njihovo delo natančneje, pa vidimo, da oblikujejo les (tesarji), železo (že-lezokrivci), zid (zidarji in cementninarji), da o vseh mogočih strojih in strokovnjakih, ki jih upravljajo, sploh ne govorimo . . . Odgrnimo torej zaveso z gradbenih del! Računalnik nam lahko pove, da je dva in dva štiri. Malo večji — v hipu postreže s podatki, ki jih potrebujemo, da, lahko celo prevaja v drug jezik. Tako smo pri; šli že do računalnikov, ki znajo streči stroju kot bi to delal kak delavec in spet drugi, ki vodijo že kar cele tovarne 17.30 Poročila 17.35 Zverinice iz Reza je: Volk, petelin in botra lisica 17.55 Nacionalni folklorni ansambel Venezuele: Danzas Ma-racaibo, 1. oddaja 18.25 Pomurski obzornik 18.40 Mali svet, otroška oddaja 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Mladost Karla Manca, vzhodnonemška nadalj. 21.00 Aktualno V oddaji Skupno, ki jo tokrat ob sodelovanju ostali« televizijskih studiov pripravlja prištinska televizija, bodo spregovorili o združevanju dela in sredstev kot obliki krepitve gospodarskega sodelovanja, ki je pogoj za hitrejši razvoj manj razvitih in tudi avtonomne pokrajine Kosovo. Predstavili bodo vlogo zveznega sklada za pospeševanje manj razvitih in povezovanje gospodarskih organizacij kot možnost večjega zaposlovanja ter reševanja vrste drugih vprašanj Koper 13.30 - 17.00 Ponovitev Odprte meje Danes bodo v okviru ODPRTE MEJE med drugimi tudi naslednje vesti: TRST - Stanje gledališča Verdi TRST — KPI o socio-zdravstvenlh ukrepih v korist ostarelih TRST — Otyoritev razstave 8 poljski umetnosti ŠPETER SLOVENOV - Glasbena šola -rr serijski 17.30 TV šola 17.55 TVD . Novice 18.00 Mladi policaji film 19.00 Obzorja 19.30 TVD - Stičišče 19.45 Z nami pred kamero - obdaja v živo 20.30 Malu - celovečerni film 22 50 Turistični vodič 22.05 TVD Danes 23.25 Berlin - dok. oddaja Zagreb 16.15 Pustolovščina 16.45 Košarka: Zadar - Bosna 19.30 TV dnevnik 20.00 Dialogi, notranjepolitična oddaja 20.50 Festove Premiere: Iz neke ga nemškega življenja, nem ški film Diapozitivi kanadskih ptic Pod tem naslovom je bil v če trt ek. 3. marca v galeriji knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu večer diapozitivov. Diapozitive av tor ja Izidorja Jeklina, domačina z Mosta na Soči, ki živi v Ka nadi, je predvajal Ivo Božič. Ta večer bo ostal v spominu vsem, ki so bili navzoči, kot iz redno doživetje. Videli so umet niške barvne posnetke najrazlič nejših ptic, fci živijo t) Kanadi. Izidor Jeklin, ki je s svojim ob jektivom ujel na diapozitive živ Ijenje ptic v gnezdih, ali pa pri pristajanju, je v Kanadi poznan kot eden največjih mojstrov u metniške fotografije. Več kot sto udeležencev tega nad vse zanimivega in poučne ga večera diapozitivov je imele priložnost spoznati večje števili raznovrstnih ptic te daljne deie le, videti njihovo skrb za mladi če v gnezdih in videti krasoto barv njihovih »oblek*. Izidor Jeklin je začel slikati .-55 leti. Za svoje umetniške posnet ke je prejel 370 medalj in 1000 pohval. Njegovi umetniški posnet ki so bili objavljeni u raznih pu blikacijah v Kanadi. Zdaj priprav Ijajo enciklopedijo ptic, v kateri ho objavljenih tudi SO njegovih po snetkov. Ob tem si ne moremo kaj, do se ne bi spomnili našega naravo slovca Frana Erjavca, ki je na pisal več knjig o življenju ptic in živali. Z vso upravičenostjo lah ko zapišemo, da je Izidor Jeklin z Mosta na Soči — naš drugi Er javec. Škoda le, da živi tako da leč od svoje domovine, kateri bi lahko prikazal — domače ptice, cvetje in druge lepote. A. P. - OGAREV TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro ju tro po naše; 8.10 Almanah: Integracija prizadetih otrok v normalni šoli; 8.45 Glasbena matineja: 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 G. Caccini; Evridika; 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka; 12.00 Od Milj do Devina; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih: P. P. Pasolini; »Sanja*; 14.30 »Ropotuljica*; 15.30 Jazzovski koncert; 16.00 Almanah: Slovenci v Združenih državah A merike in njihova dejavnost med prvo svetovno vojno; 16.45 Postni govor; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Slovenska poetična drama: I. Cankar: »Lepa Vida*. * • • V sklopu dramskega niza »slo venska poetična drama* je danes ob 18. uri na sporedu poetična drama Ivana Cankarja »Lepa Vida*. To je simbolna pesnitev o hrepenenju, ki ne pozna meje v času in prostoru in je med najglo bljimi bistvi vsakega človeka. Kot znano, je avtor postavil dejanje v staro ljubljansko cukrarno, kjer sta umrla Kette in Murn, zastopnika tistega mladega rodu. ki je bil velik v svojem hrepenenju in načrtih. «Lepo Vido* izvajajo čla ni Radijskega odra pod režijskim vodstvom Mirča Kraglja. KOPER (Slovenski program) 6.00. 6.30. 13.00, 14.00 Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Slovenski radijski program; 13 00 Glasbena zavesa; 14.10 Objave in glasbene želje; 14.30 Iz zborovskega arhiva; 15.00 Dogodki in od mevi; 15.30 Glasba po željah; 16 00 Primorski dnevnik; 16.15 Aktualna tema; 17.00 Sotočje. KOPER (ltall|unskl program) 6 30. 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,13.30, 14.30, 15.30, 16.30,17.30 in 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro: 6.15 Koledarček; 8.32 Pesem tedna; 9.32 Lucianovi dopis- niki; 10.00 Besede in glasba: 10.10 Otroški kotiček; 10.20 Glasba; 10.32 Glasbeni prostor; 10.40 Mozaik. glasba in nasveti; 11.00 Kirn svet mladih; 12.05 Glasba po že_ ljah; 14.33 Glasbena oddala; 15.3-Crash; 16 00 Glasovi našega časa: 16.55 Koledarček; 17.00 Jugoslo; vanska pop scena; 17.45 Radijski zastor. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00-12.00, 13.00. 14.00, 15.00, 17.00 in 19.00 Poročila; 6.00 8 45 Glasbena kombinacija; 9.02 Radio tudi ja* '83; 10.30 Glasbeni program; 11-10 To and roli; 11.32 Cole Porter, Night and Day; 12.03 Ulica Asia go Tenda; 13.35 Master; 14.30 E pigon; 15.03 Oblo; 17.30 Master under 18; 18.00 A. Dvorak; 18-38 Programi pristopanja; 19 25 Radio 1 - jazz '83; 20.00 Francosko g(e dališče med dvema stoletjema 1850 1915; 20.40 Glasbena oddaja; 21 03 Wonderland; 2152 Lepa resnica: 22.27 Magic moments; 23.10 Telefonski klic. LJUBLJANA 6 00, 6.30. 8.00. 9.00, 10.00. 11-00. 12.00, 14.00. 19.00, 21.00 Poročila: 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6 20 Rekreacija: 6.50 D° bro jutro, otroci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 8.35 Iz glasbenih šol: 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Re zervirano za...; 11.05 Ali poznate?...; 11.35 Naše pesmi; 12.10 Da^ nes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13-®y Iz naših krajev; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Čez tri gore. čez tri dole; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Sotočja; 19.35 Lah ko noč. otroci; 19.45 Minute z ansamblom J. Kampiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah; 21.05 Radijska igra; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Vodomet melodij; 0-®" Nočni program - glasba. dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki H*.:* mfPr1 m ' !:l,^ J *....^ Pre|šn|i teden so se po naših vaseh spomnili 40-letnlce prisilnega odhoda v posebne batal|one. Na gornjih slikah sniden|e deportirancev dolinske občine (levo), bivši mobiliziranci pred spomenikom v Dolini (desno) Pomembne obletnice so se spomnili tudi na Krasu. Na sliki (levo) deportiranci pred spomenikom na Bazoviški gmajni In (desno) med družabnostjo v repenskl gostilni i ■ I j ■/i J Bivši deportiranci Iz Rovt In s Kolonkovca so se srečali v gostilni Škabar Tudi pri Banih so pred kratkim praznovali praznik žensk, na katerem so predva|all diapozitive o kra- škem pustu Domači učenci med nastopom na prazniku 8. marca v Trebčah S sobotnega družabnega večera SKD I. Gruden in ŠD Sokol V okviru praznika žensk so v Saležu odprli razstavo (Kvačka, pletilke in pridne roke* (levo), na prireditvi (desno) pa sta sodelovala tudi flavtista Jožica Zafred In Iztok Felicijan Iz Divače Trebenska godba (Viktor Parma* je v nedeljo koncertirala v vaškem Ljudskem domu • ; / ;j L Na odprt|u razstave lutk Agate Freyer na Opčinah sta nastopila tudi čemballstka Dlna Slama In čelist Edi Majaron u. Posnetek iz Križa, kjer so v nedeljo predstavili knjigo M. Košute (Tri igre za glas* Posnetek z občnega zbora KD Primorsko Iz Mačkolj V Soščevl hiši je bil v petek občni zbor godbenega društva (Prosek* Tone Stojko In Neca Falk, ki sta sodelovala na torkovem večeru SK ril dr. Tomo Brejo AVTOMOBILIZEM NA VN BRAZILIJE Piquet v velikem slogu Njegov brabham je bil daleč najhitrejši Roaberg diskvalificiran * Ferrari razočaral RIO DE JANEIRO - Nelson Piruet (brabham) je v velikem slogu osvojil VN Brazilije, uvodno dirko letošnjega svetovnega prvenstva v formuli 1. Bil je toliko boljši, da si je laliko celo privoščil zamenjavo pnevmatik in dolitev bencina, ne da bi zato zapravil izdatne prednosti, ki si jo je priigral. Zelo dobro je vozil tudi svetovni prvak Keke Ros-berg, ki je zasedel drugo mesto, a so ga nato diskvalificirali. Tretji — drugega mesta niso podelili — je bil odlični Niki Lauda. Njegov melaren ni mogel kljubovati turbo brabhamu, a se je vseeno zelo dobro obnesel. Do izraza je prišlo dejstvo, da nova pravila pravzaprav priviligirajo boljše pilote, saj ti sedaj Jiiso več tako odvisni od zmogljivosti bolida, ki ga upravljajo. Ferrari je pravzaprav razočaral. Tamkaj' se je uvrstil na solidno peto mesto, a njegova vožnja je bila dokaj anonimna. Še slabši je bil Arnoux. Boj med konvencionalnimi motorji in motorji turbo se je končal brez zmagovalca. Na prvih šestih mestih so se namreč uvrstili za vsako različico po trije avtomobili. VRSTNI RED VN BRAZILIJE 1. Piquet (brabham) 1.48’27”731 s povprečno hitrostjo 175 km na uro 3. Lauda (melaren) po 51” 4. Lafitte (uilliams) po 1’13” 5. Tambaj' (ferrari) po 1'18” 6. Surer (arrotvs) po 1’18” LESTVICA ZA SP Piquet 9, Lauda 4, Lalitte 3, Tam-bay 2, Surer 1. «Plavi» prvi BUKAREŠTA - V finalu mednarodnega namiznoteniškega prvenstva Romunije je moška ekipa Jugoslavije premagala Japonsko s 3:1 in o-svojila prvo mesto. V ženski konkurenci je v finalu SZ premagala Romunijo s 3:0, Jugoslavija je skupno z Madžarsko o-svojila tretje mesto. NOGOMET ROMA IN JUVENTUS BREZ TEZA V Izbojevala sta prepričljivi zmagi - Verona-Udinese: strah zapečatil 0:0 V 1. ITALIJANSKI LIGI I J MSNODAR RORA ZA Po neposrednem obračimu v prejšnjem kolu se je dvoboj za naslov državnega prvaka med Romo in Ju-ventusom tokrat končal brez zmagovalca, saj sta obe ekipi. . . zmagali! Roma je v Pizi dokazala, da si je povsem opomogla. Če bo tako igrala tudi v prihodnjih tekmah, se ji bo najbrž posrečilo obdržati prednost treh točk. Juventus je v tem obdobju skorajda nepremagljiv. Tega se je v nedeljo dobro zavedel tudi Avellino, ki je bil v Turinu povsem brez moči. Derbi med Verono in Udinese jem se je končal brez zadetkov. Glavna značilnost tekme je bil strah pred porazom, ki je zajel obe moštvi, tako da se gledalci pravzaprav niso kdove kaj zabavali. V zelo nevaren položaj je zabredla Cesena, ki je doma izgubila s Sampdorio. Iz kalnih voda pa se počasi vleče Napoli, ki je po enajstmetrovki premagal Torino. IZIDI 23. KOLA Ascoli - Inter 0:0 Cagliari - Fiorentina 0:0 Cesena - Sampdoria 0:2 ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiittiiiiiiiiiiiimiiiimiimiiiiiiiiiiiMimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit Genoa - Catanzaro 4:1 Juventus - Avellino 4:1 Napoli - Torino 1:0 Piša - Roma 1:2 Verona - Udinese 0:0 IS WŠM . ■ ' '' ; ............................: ’ ’ - ■ ' ■ ... Zadrčani poskrbeli za velik podvig Že prve tekme četrtfinala , medtem ko Niko-■ tičeva ekipa nazaduje v A-2 ligo. Tekma v Gorici je bila izredno lepa in vseh štirideset minut na najvišji agonistični ravni. Rezultat je bil pomemben za obe ekipi, saj bi zmaga gostom lahko omogočila obstanek v ligi. istočasno pa Li San Benedettu preprečila uvrstitev med skupino najboljših. Gostje so zaigrali zelo odločno in so po začetnem vodstvu Goričanov povedli v 7. minuti. Domači so kma- aiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiitiii KOŠARKA SOBOTNO KOLO PRVENSTVA C-l LIGE NAJBRŽ USODNO Zfl EUR0CAR IN CflNELLO V borbi za uvrstitev v «play-offs» odslej le pet moštev? • .: ' ’ - . v ^ i V;, i ■ *; /' * - Jadranovci zmagali v San Bonifaciu in so sedaj prvi na lestvici - Naši v soboto proti Teramu Je boj za napredovanje v B ligo omejen ie na pet ekip? Sodeč po izidih 23. kola bi bilo moč dati temu vprašanju pritrdilen odgovor. Jadran, Cis in Vicenza so po predvidevanjih zmagali, neposredni obra čun med Ca vejo in Castelfrancom pa se je končal z dokaj nepričakovanim uspehom gostov, ki postavlja konec osamljenemu vodstvu moštva iz Forlija. /,a nas je prav gotovo najpomembnejši podatek, da so jadranovci v soboto sklenili zmagovito pot proti vrhu, Ne brez ;podrsljajev in razočaranj, a tudi z zanesljivostjo v odločilnih srečanjih, ki je značilna za močna mošti a. je Jadran dohitel vodilne na lestvici in obeta, da mesta pod soncem ne bo zlahka zapustil. V zadnjih kolih je bil Jadran edina ekipa, ki si ni privoščila odmorov. Trenutno so naši igralci prav gotovo dobro pripravljeni, nekaterim d ugim ekipam , a že primanjkuje sape. Povsem brez sape sta še zlasti Eurocar in Canella. ki sta izgubila stik z vodilnimi na lestvici. Ekipi sta nerodno izgubili na razmeroma lahkih gostovanjih, šlo je v obeh primerih za drugi zaporedni poraz, ki najbrž potrjuje, da sta ekipi v krizi. Videmčani imajo v prihodnjem kolu edinstveno priložnost, da se spet povzpejo proti vrhu, saj se bodo doma i poprijeli s Ca ve jo. če lx>-do izgubili pa lahko mirno zapišemo. da so dokoi.čno izločeni iz boja za «play offs». /a Canello to najbrž že drži, ker lahko računa samo na spodrsl jaje ostalih, ne pa na lastne moči. V preostalih kolih igra namreč s slabšimi nasprotniki. Izjema je le Cis, s katerim pa se bo spo- nimiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiitiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiin* »Navijači* Iz San Bonifacia so se zopet »proslavili* Po končani tekmi v San Bonifaciu s« jadranovci povečerjali v neki mestni restavraciji. Medtem pa so se nekateri »navijači* domačega moštva zopet »proslavili* s svojim nešportnim obnašanjem, saj so obrneta!! avtobus naših košarkarjev s kamenjem in pri tem tudi povzročili nemajhno škodo. padla sredi Pordenona, se pravi na tujem. IZIDI 23. KOLA Caveja - Castelfranco 82:86 San Bonifacio - JADRAN 83:96 Sjsdata - Maltinti 61:70 Portorecanati - Vicenza 81:90 Pino - Canella 72:58 Castiglionc - Stefanel 67:69 Teramo - Eurocar 88:87 Cis - Budrio 91:74 Cis JADRAN Caveja Vicenza Castelfranco Eurocar Canella Teramo Maltinti Stefanel Pino San Bonifacio Hmlrin Castiglionc Portorecanati Svsdata LESTVICA 23 16 7 1911:1745 32 23 16 7 1973:1814 32 23 16 7 1951:1811 32 23 16 7 1907:1826 32 23 16 7 1749:1676 32 23 14 9 1961:1894 28 23 14 9 1811:1763 28 23 12 11 1899:1887 24 23 12 11 1802:1727 24 PRIHODNJE KOLO (19.3.) ■ | vega polčasa v ■ vodstvu celo za 15 JADRAN - Teramo (v tržaški ’ J«* (35:20), nakar se je ponovilo, športni palači ob 20.30), Castelfranco . S.vsdata, Eurocar - Caveja, lu nadoknadili razliko, potem spet ostali nekaj točk za Carrero, pred iztekom polčasa pa zopet povedli. Odlični Palumbo in «brzostrelka» Jackson sta v začetku drugega polčasa še enkrat obrnila rezultat v korist gostov in tokrat kar s 6 točkami prednosti (42:48). Ekipi sta se nato izmenjavali v vodstvu, vse dokler niso domači v ključnih trenutkih do konca pritisnili na plin in odvzeli gostom vsako upanje. Lovoriko najboljšega si tokrat nedvomno zasluži Ardessi, ki je bil gonilna sila svoje ekipe in obenem neustavljiv v metli. Zelo dobro sta igrala tudi La Garde nod košema in Pieric v obrambi. (M. M.) Peron! — Bic 75:74 (38:46) PERONI LIVORNO: Jeelani 26, Fantozzi 12, Giroldi 11, Paleari 6, Restani 10, Mori 6, Giusti 4, Mašini, Lazzaroni in Fantoni. BIC TRST: Robinson 10, Harper 19, Bertolotti 14, Tonut 23. Valenti 4. Fabbricatore 4, Čuk, Floridan, Agostinis in Zarotti,- Tako kot pred tednom je Peroni slavil prav v zadnjih sekunda!) srebanja. Medtem ko je pred tednom moral položiti orožje vodilni Billy, je tokrat doletela ista usoda tržaško moštvo Bic. Gostje so po prvem polčasu stalno vodili in imeli ob koncu 8 točk prednosti. Tudi v drugem polčasu je bil potek podoben, ko pa je manjkalo do konca nekaj več kot tri minute, so domačini povedli s točko in sicer 69:68. Potem je prevladovala izenačenost in na koncu Vicenza - Stefanel, San Bonifacio Cis, Canella - Castiglione. Budrio -Pino, Maltinti - Portorecanati. V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Neroden poraz pole.ovccv 79:61 Scoglietto — Polet (38:37) POLET: Sedmak 20 (2:6), Martini. Pisani 2, Edi SosR: 17 (1:1), Adrijan Sosič 14 (2:4), Jugovič, Vitez 8. Poletovci so tokrat v gosteh proti 23 11 12 1781:1796 22! solidni ekipi Scoglietta nerodno iz-23 10 13 1692:1880 20 ) gubili, tako da postaja sedaj njihov “ 8 15 1838:1925 16 ! položaj na lestvici zaskrbljujoč. Do- 8 15 1775:1885 16 5 18 1730:1922 10 5 18 1716:204.3 10 5 18 1828:1912 10 mačini so bili tokrat sicer favoriti, a kljub temu nismo pričakovali takega razvoja tekme. Openci so bili namreč šest minut pred koncem pr- kar se je že zgodilo v prejšnji tekmi s Ferroviariom: kriza, ki je omogočila domačinom, da si . neverjetnim delnim izidem 27:2 v svojo korist (47:37 v tretji minuti drugega polčasa). spravijo zmago na varnost. Poletovci morejo to krizo čimprej preboleti, saj so v prejšnjih tekmah dokazali, da se lahko enakovredno borijo z vsemi ostalimi ekipami. Res škoda bi bila, da bi na tak način izpadli iz prvenstva. (Loris Tavčar) IZIDI 17. KOLA Bor Radenska - Časa del Frigo 74:69 Ferrovia.io - Kontovel 64:49 Scoglietto . Polet 79:61 CUS - Ginnastica Triestina 90:104 Libertas - Don Bosco 96:79 Stella Azzurra - Grandi Motori 53:78 Radiograf - Saba 83:68 LESTVICA Don Bosco in Ginnastica Triestina 26; Ferroviario, Časa del Frigo, Scoglietto in Grandi Motori 22: Bor Radenska 20: Stella Azzurra. Radiograf in Libertas 18: Polet 14; Kon-torel 6; CUS in Saba 2. Gorica 30: Peroni Livorno in Cidneo t ebevi - Coverjeans 70:81; Brillan-Brescia 28; Honky Fabriano 26; Bic Trst 24; Carrera Benetke 22; Latte Sole Bologna 16; Lebole Mesti« 12; Binova Rieti 4. Silvester izključen za tri kola RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je izključila kar za tri kola košarkarja Sca-volinija Silvestra. PRVENSTVO A-2 LIGE Tanjevicev Indesit na odličnem 2. mestu IZIDI 30. KOLA Selečo - Bartolini 112:97; Benet-ton - Sacramora 86:69; Sav Bergamo . Rapident 87:86; Eagle - Sapo-ri 109:93; Indesit - Udinese 80:77; Farrow’s - Italcable 60:72; Mangia- te - Riunite 87:80. KONČNA LESTVICA REGULARNEGA DELA Sav Bergamo 44; Indesit Caserta in Selečo Neapelj 42; Brillante Forli 40; Bartolini Brindisi 38; Sapori Siena in Rapident Livorno 34; Eagle Vigevano in Udinese 30; Benetton Treviso 28; Riunite Reggio Emilia 26; Italcable Perugia in Sacramora Rimini 22; Coverjeans Roseto to Mangiaebevi Ferrara 20; Farrow s Firence 8. V A-1 ligo napredujejo naslednje štiri ekipe, ki bodo igrale v L za-vrtljaju «play offs»: Sav Bergamo, Indesit Caserta, Selečo Neapelj >n Brillante Forli. PARI OSMINE FINALA «PLAY-OFFS* San Benedetto Gorica - Sav Bergamo. Sinudyne Bologna -Brillante Forli, Berloni Turin - Selečo Neapelj. Cagiva Varese - Indesit Caserta. "■ g * . . J * «•: mini iiiimiiiiimiiiimiiiiitiiiinniiiH1 NOGOMET V 3. ITALIJANSKI LIGI Triestini le točka Doma je igrala neodločeno proti moštvu Riminiju Triestina — Rimini ...... , „ . ... TRIESTINA: Nieri, Costantini, je zmagoviti koš dosegel Paleari. Še I Trevisan teonarduzzi, Mascheroni, dobro, da so si Tržačani zagotovili | (8-. Pasciullo)> De Falco, obstanek v A-1 .:gi pied tem zad x0lfo, Mariani. Ruflini (85’ Dona- njim srečanjem. Po zadnjem. 30. kolu regularnega prvenstv a .je obračun v A-1 ligi naslednji; Pravico nastopa v «play-offsv imajo: Baneo oma. Billv Milan, Scavolini Pesafo, Ford Cantu. Sinu-dyne Bologna. Berloni Turin, Cagiva Varese in San Benedetto Gorica. Prvi štirje so v L kolu prosti. Carrera Benetke. Latte Sole Bologna. Lebole Mestre in Binova Rieti nazadujejo v A-2. IZ1DT 30. KOLA Sinudyne - Bil!y 88:86; Honky -Scavolini 83:79; Bancoroma - Berloni 84:68; Forc’ - Binova 114;85: Lebole . Cagiva 81:99: Cidneo Latte Sole 93:86: San BenedePo - Carrera 75:72; Peroni - Bic 75:74. KONČNA LESTVICA REGULARNEGA DELA Bancoroma Rim in Billy Milan 44: Scavolini Pesaro, Ford Cantu in Si-nudvne Bologna 42; Berloni Turin 40: Cagiva Varese 36; San Benedetto teili), Ascagni. RIMINI: Petrovič, Buccilli, Bian-clii, Pecoraro, Manzi, Melotti, Zo-ratto. De Napoli (57’ Tinti), Gau-denzi (75’ Fabbri), Zamioni, Cin-cjuetti. SODNIK: Luci iz Firenc. GLEDALCEV: 14.000. koti 7:2 za Rimini. Triestini tudi tokrat ni uspelo premagati neposrednega nasprotnika v boju za napredovanje in je tako razočarala številne gledalce. Z razliko od tekme z Vicenzo, ko so Tržačani kljub remiju navdušili gledalce zaradi svoje požrtvovalne igre, so v nedeljo razočarali predvsem glede na prikazano igro. Rimini je sicer solidna ekipa, še zdaleč pa ni nepremagljiva. predvsem glede na o-brambo, ki je večkrat pokazala svo je velike hibe. Menimo, da bi Triestina v zadovoljivi formi laliko to ekioo gladko premagala. Tržačani pa so. kot kaže. nekoliko .......................................................n.........................miiiiiiuhu..............................................mm.......................>■".................................. „ , .. .. - .... . .. „ | -t - ■ .. ....■ „■ r.rinr ■■ ,.Tnih nn[f-lt|rih Slovenske odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih • Slovenske odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih • Slovenske odbojkarske ekipe v raznih prvenstvu v krizi. Nekateri igralci so izven forme Ji pa so utrujeni, kar se še najbolj izraža v igri na sredini igrišča. V nedeljo je na primer ig.3 tržaškega moštva potekala v glavnem z dolgimi podajami obrambe do napada, tako da so preskočili sredino igrišči". Zaradi tega so imeli napadalci, ki tudi sami niso v najboljši formi, premalo uporabnih žog, da bi lahko bili nevarni. K sreči pa se Triestina precej okorišča z rezultati ostalih tekmecev za napredovanje. Nedeljska zmaga Fa- 'iudi v drugem odbojkarskem kon-tedna v mesecu marcu so naši igrali 12 prvenstvenih tekem. O-ednja tekma pa je bila prav goto-. v Trstu mad Borom Intereuropo Spkolom Meblo: Tako kot v pre-klili treh so tudi tokrat slavile ibrežinkc. ki imajo po petih pr-mstvenih nastopili 8 točk in so si irjetno že sedaj zagotovile obstali mrd drugotigaši. Za Tržačanke i je povsem drugače, saj so še na ej s 4 točkami na predzadnjem me u lestvice in prihodnji nastopi bo-. slej ko prej odločilni in verjetno sobotni v Padovi z Viaggi Leonar-, ki je z 2 točkama zadnji. V 6. kolu je poskrbela za pravi ortni podvig v skupini za napie-ivanje ženske C-l lige šesterka Slo-i, ki je premagala Olimpio Teo-iio iz Ravene, to je ekijio, ki je upaj s tržaško OMA Oiympic ena avnili kandidatov za napredova-e v B ligo. 'to je bil drugi zapodili uspeh Sloge po štirih porazih, ir ,je najboljši dokaz, da slovenske ibojkarice so sposobne pripraviti kakšno prijetno presenečenje. V moški C 2 ligi so ostali vsi trije oveuski zastopniki praznili rok. Goska Oiympia Tevpin, ki nastopa skupini za napredovanje, je izgu-la z odlično šesterko Asso Calza ire iz Maniaga, ki je tako še na-*ej nepremagana v letošnjem pr-nstvu in s tem skoraj gotovo v šji ligi. Neposredni obračun med dvema nepremaganima ekipama Rangersom iz Vidma in Juventino Belco iz Štandreža se je končal z zmago Videnicanov. Odliojkarji Bora JIK Banke so morali tretjič zaporedoma v drugem delu prvenstva poraženi iz igrišča. V skupini boljših C-2 lige je Breg prepustil točki vrsti Celiuie sredi Maniaga. Kot zanimivost naj povemo, da je Breg prej te nasprotnice že dvakrat premagal. Po tem uspehu je Celinia sedaj sama na vrhu lestvice. V skupini za obstanek je Kontovel Electronic Sliop pospravil drugi zaporedni par točk in sedaj deli prvo mesto z Libertasom iz Marti-gnacca in tržaško Julio, ki je morala v nedeljo popoldan prepustiti točki Boru. Po številnih porazih so (»rovke tokrat pripravile prijetno presenečenje, saj so z Julio v prvem delu prvenstva kar dvakrat potegnile krajši konec in to prepričljivo s 3:0. Odliojkarji Jamelj so bili v soboto že na pragu tako dolgo pričakovanega uspeha in za nameček sredi Turjaka, a točki sta le ostali doma. Zastopnice Sloge so tudi v Trž.iču naletele na premočne nasprotnice. Poraz pa ni toliko zaskrbljujoč, ker so si že zagotovile obstanek v D ligi. Vse drugače pa je s Sokolom, ki je tudi pri Killjoyu naletel na premočnega nasprotnika. Po drugem zaporednem uspehu ima Oiympia Bertolini iz Gorice vse možnosti, da se reši najhujšega. Pretekli konec tedna za naše barve ni bil kaj prida uspešen. Ob e-nem derbiju so naše šesterke pospravile 10 od 24 možnih točk, kar je nekaj manj kot 42 od sto. ŽENSKA B LIGA Skupina za napredovanje IZIDI 6. KOLA Albatros Treviso Spinea 0:3, Cus Padova - Nervesa 3:0, Mogli ano Ve-neto - n Peliicano Frattc 3:1. LESTVICA Paliavolo Spinea 12, CUS Padova 10, Paliavolo Nervesa, II Peliicano Frattc in Albatros Treviso 4, Mo- giiano Veneto 2. PRIHODNJE KOLO (19. 3.): Spinea - Cus Padova. Nervesa - Mogia-no Veneto, II Peliicano Fratte - Albatros Treviso. Skupina za obstanek IZIDA 5. KOLA Bor Intereuropa - Sokol Meblo 1:3, Itas Fiume Veneto - Volley Cone-gliano 3:1. LESTVICA Sokol Meblo 8, Itas Fiume Veneto 6, Volley Conegliano Veneto in Bor Intereuropa 4, Viaggi Leonardi Padova 2. PRIHODNJE KOLO (19. 3.): Viag ,i..ii....i..iMiiii.iiM..iiiiiiiiimiiii-iimiiiiiM...ii»iMi..uiiii*iiiiii.imiui..iiiii»iiiiiiiiiti.i.iiiMiiimiiiiiMii.i. OBVESTILA Alpinistični odsek SPDT vabi vse tiste, ki bi se radi udeležili letošnjega alpinističnega tečaja, naj dvignejo prijavnico z informacijami v Tržaški knjigarni. Prvi Informativni sestanek 1» danes, 15. maica, na sedežu diu-štva (Ul. sv. Frančiška 20/3) ob 20.30. * • • KLUB PRIJATELJEV JADRANA priredi v soboto. 23., in nedeljo, 24. aprila, avtobusni izlet v Fi- rence in Pistoio, kjer bo prvenstvena tekma s tamkajšnjim moštvom MALTINTI. Cena izleta je 57.000 lir. Vpisovanje in informacije pri potovalnem uradu AURORA, v trgovini čevljev MALALAN na Opčinah in v cvetličarni NADJA na Proseku. • • • ZSŠDI obvešča, da bo danes, 15. t.m., ob 18.30 na sedežu združenia Ul. sv. Frančiška 20, seja košarkarske komisije. gi Leonardi - Bor Intereuropa, Sokol Meblo - Itas Fiume Veneto. ŽENSKA C-1 LIGA Skupina za napredovanje IZIDI 6. KOLA Virtus • OMA Olvmpic 3:2, Sloga • Olimpia Teodora 3:2, International -CUS Trst 0:3. LESTVICA OMA Olvmpic Trst 10, Olimpia Teodora Ravenna in Virtus Taglio di Po 8, International Monselice in Sloga 4, CUS Trst 2. PRIHODNJE KOLO (19. 3.): OMA Oiympic - Sloga, Olimpia Teodora -International, CUS Trst - Virtus. MOŠKA C-2 LIGA IZIDI 3. KOLA Skupina za napredovanje Oiympia Terpin - Asso Calzature Maniago 0:3, Vecchia Paliavolo Trst - Vivil 3:0, Metallurgica - Inter 1904 2:3. LESTVICA Asso Calzature Maniago 6, 01ym-pia Terpin Gorica in Inter 1901 Trst 4, Metallurgica Povoletto in Vecchia Paliavolo Trst 2, Vivil Terzo d’A-quileia 0. PRIHODNJE KOLO (19. 3.): Vivil - 01ympia Terpin, Vecchia Paliavolo - Inter 1904, Asso Calzature Mo tallurgica. Skupina za obstanek Rangers Juventina Belca 3:0, Voley Bali Videm - Bor JIK Banka 3:0, Ginnastica Spilimbergo Rozzol Trst 2:3. LESTVICA Rangers Videm 6. Juventina Bel ca, Vo!ley Bali Videm in Rozzol Trst 4. Ginnastica Spilimbergo in Bor JIK Banka 0. PRIHODNJE KOLO (19, 3.): Bor JIK Banka - Rangers, Vollev Bali Videm • Rozzol, Juventina Belca -Ginnastica Spilimbergo. ŽENSKA C-2 LIGA Skupina za napredovanje IZIDI 3. KOLA Celinia - Breg 3:), Sangiorgina Donatello 3:2, Colloredo - Kenntdj 3:1. LESTVICA Celinia Maniago 6, Breg in Sangiorgina S. Giorgio di Nogaio 4, Kennedy Videm in Colloredo Pasian di Prato 2, Donatello Videm 0. PRIHODNJE KOLO (19. 3.1: Do natello Celinia, Sangiorgina - Keu-ncdy, Breg - Colloredo. Skupina za obstanek Agi Gorica - Libertas Martignac-co 1:3, Julia - Bor 2:3, Kontovel E-lectronic Sliop - Fontanafredda 3:1. LESTVICA Julia Trst, Libertas Martignaceo in Kontovel Electronic Sliop 4, Fon tanafredcla Agi Gorica in Bor Trst 2. PRIHODNJE KOLO (19. 3.1: Bor Agi Gotica, Julia - Fontanafredda, Libertas Martignaceo - Kontovel E-lectronic Sliop. iŠUM MOŠKA D LIGA Skupina za obstanek IZIDA 3. KOLA Paliavolo Gradež Vollej 80 Duke 2:3, Libertas Turjak - Jamljc 3:2. LESTVICA Voiley 80 Duke Trst 6,Pallavolo Gradež 4, Libartas Turjak 2, Jamlje in Nuova Paliavolo T.st 0. PRIHODNJE KOLO. (19. 3.): Paliavolo Gradež Jamlje, Nuova Paliavolo Trst • Libertas Tu-iak, ŽENSKA D LIGA IZIDI 3. KOI.A Skupina za napredovanje Italcantieri Gorian - Sloga 3:0, Inter 1904 - Pieris 3:2, Solaris - Lu-cinico 2:3. LESTVICA hiter 1904 Trst 6, Pieris in Italcan tieri Gorian Tržič 4, Solaris Trst in Ludnico 2, Sloga 0. PRIHODNJE KOLO (19. 3.): Pie ris - Italcantieri Gorian, Inter 1904 -Lucinico. Sloga - Solaris. Skupina za obstanek IZIDI 24. KOLA Fano - Forli 2:0 Alodena - Vicenza 0:1 Padova ■ Carrarese 2:1 Piacenza • Trento 1:2 Rondinella - Parma 1:0 Sanremese - Mestre 0:0 Spal - Brescia 1:0 Treviso - Pro Patria 3:2 Triestina - Rimini 0:0 LESTVICA Triestina 33: padova 31: Carrarese 30: Vicenza, Rimini 29: Mestre, Parma, Spal 24; Sanremese, Trenj«, Treviso V; Itondinella, Pro Patr!a, Piacenza 21; Fano, Modemi 20; Brescia 19; Forli 17. PRIHODNJE KOLO (20.3.) Brescia Trento, Forli - Carrarese. Padova Modemi. Parma • 3 *' cenza, Pro Patria - Piacenza. Mestre - Fano, Rimini - Sanremese, Rondinella - Ti eviso, Triestina -Spal. dove v derbiju s Carrarese jem je v bistvu spremenil., ime tret jeuvršče-nega moštva, ki je seda: Carrarese. zaostanek pa .se, ni spremenil. ostaja na treh točkah. Edina ekipa, ki je zmanjšala zaostanek za T ie-stino. je Vicenza, ki ie zmaira1« .v Modeni in se take približala na štiri točke. (I. Pavletič) Kasparov vodi v če r.finalu Po prvem delu četrtfinalnega dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka . odi sovjetski velemojster Gari Kasparov, ki je na svetovnih šahovskil) lestvicah na drugem mestu takoj za svetovnim prvakom Karpovom, preti rojaku Beljavske-mu z rezultatom 3,5 proti 2.5. šesto partijo sta šahista remizirala v 31 j potezah, medtem ko je Beljavski v Le Volpi Volley Club Tržič 0:3, ( peti dosegel pravo katastrofo. V tem Voiley Club Trst • Olvmpia Bcrtoli-; meču. ki je i vi četrtfinale tega cini 1:3, Killjoy - Sokol 3:0. I klusa, je izrazit favorit mladi Ka- LESTV1CA šparov, ki pa je tudi favorit po poti Killjoy in Volle.v Club Tržič 6, ■ k sklepnemu dvoboju s svetovnim 01ymp'a Bertolini Gorica 4, Le Volpi prvakom Karpovom. Težko je nam- Trst 2. Sokol Nabrežina in Volley Club Trst 0. PRIHODNJE KOLO (19. 3.): D Iympia Bertolini - I.e Volpi, Volley Club Trst - Sokol, Vollej Club Tržič -Killjoy. reč, da bi mu demotivirani Korčnoj (ki je trenutno na svetovnih šahov-skih lestvicah šele na 11. mestu — tretji je celo Jugoslovan Ljnliojevič). Portisch ali kdo drug odzvel mesto na končnem dvoboju. Anja Zavadlav trefja v slalomu za evropski pokal ABLTONE — Švicarka Christine achmidhauser je osvojila prvo me-™ v ženskem slalomu za evropski Pokal. Včerajšnja tekma je bila u-spešna za jugoslovanske barve, saj se je Anja Zavadlav uvrstila na 3. fflesto, Nuša Tome pa je bila enaj-s'a Od italijanskih predstavnic se j? najbolje odrezala Paola Toniol-r 02.), Nicoletta Merighetti pa se J® morala zadovoljiti še z mestom nižje. Vrstni red: J- C. Schmidhauser (Švi.) 1'48’ '66 2 Von Grunigen (Švi.) 1'48"87 Zavadlav (Jug.) in.Marasova (ČSSR) 1’48"90 ?• Valesova (ČSSR) 1'49”13; 6. Meander (šve.) 1'49"62; 7. Bowes ZDA) 1'49"75; 8. Beer (Avstrija) 50": 9. Gac’;ent (švi.) 1'50”14: 10. Lazak (ZRN) 1’50”26: 11. Tome Uug.) l’S0”35: 12 Toniolli (It.) 1 m,n. 50”42; 13. Merighetti (It.) 1 riin. 50”91; 14. Aschewald (Avstri-J?' 150'’95; 15. Brighetti (Italija) 150"99. Skupna lestvica 1- Von Grunigen (Švi.) 136 točk; 2- Wallinger (Av.) 88; 3. Shmid-aauser (švi.) 84; 4. Marciandi (It.) 5. Bovves (ZDA) 66; 6. Kastle (Svi.) 65; 7. Warter (Av.) 64. NOGOMET NAŠE ENAJSTERICE V 23. KOLU DRUGE AMATERSKE LIGE Derbi v Repnu brez zmagovalca, točka tudi za Zarjo in Gajo Kras in Primorje s prikazano igro nista zadovoljila - Bazovci in gajevci izenačili v zadnjih minutah Kras — Primorje 0:0 KRAS: Coronica, Sugan, Gnezda, Puntar, Škabar, Milič, Samec (od 46. min. F. Košuta), Klun (od 78. min. Corbatti), Ferfolja, Blazina, O-livo. PRIMORJE: Adamič, P. Cahari-ja, Štoka, Bezin, Angileri, Samese, Antoni, Pertot, Di Penedetto, Vi-dali. W. Husu (id 68. min. Celea). SODNJK: Doz iz Trsta. RUMENA KARTONA: Bezin in Košuta. «Bil je to pač derbi, kot je vsak derbi. To je ne preveč kakovosten. Neodločen izid brez golov pa je tudi realna slika dogodkov na igrišču.* Tako je po nedeljskem derbiju druge amaterske lige v Repnu med Krasom in Primorjem izjavil Kra-sov trener Vinko Hafner. In res: še kar številni navijači, ki so se v nedeljo zbrali ob repenskem igrišču, gotovo niso bili zadovoljni z igro obeh moštev, sicer pa tudi povsem razočarani ne, saj je že »staro pravilo*, da v derbijih ni pričakovati »vrhunskega nogometa*. Naša moštva se namreč do potan- kosti poznajo, tako da velikih presenečenj tudi ne more biti." ! Resnici na ljubo, nekoliko več je bilo pričakovati od Krasovih nogometašev, ki so v tem srečanju bili tudi favoriti, saj so nastopili na domačem igrišču. Poleg tega so gostje igrali z zdesetkano postavo. Razpleti na igrišču pa so pokazali. da so bili Prosečani povsem enakovredni krasovcem in da so občasno celo imeli večjo pobudo od domačinov. Očitno pa je bilo, da Primorju primanjkuje prisebni strelec. ki bi lahko izkoristil priložnosti v nasprotnikovem kazenskem prostoru. Po drugi strani je tudi Kras i-mel nekaj priložnosti za zadetek, ki pa jih ni izkoristil. V glavnem pa se je igra odvijala na sredini igrišča, tako da je neodločen izid povsem pravično plačilo za obe ekipi. Od posameznikov se ni nihče posebno odlikoval, vseeno pa bi ; ohvalili mladega pro-seškega nogometaša Antonija, ki je bil večkrat trn v peti Krasove o-brambe. PRVENSTVO 1. AMATERSKE LIGE KRIŠKA VESNA BLIŽE REŠITVI V važnem srkanju je z 1:0 odpravila neposrednega tekmeca Como di Rosazzo Vesna - Corno di Rosazzo 1:0 11:0) VESNA: Bubnich, Zucca, Sodoma Co' Somma. Pribac, Candotti, Bru-n°. Pipan, Ludivig (v 48. min. Sed-®®k), Jerman, Picchieri. CORNO DI ROSAZZO: Manente, “Iliada Ninen, Fazio, Bon, Grat-V*. Marcuzzo, Scaravetti, Peressi Giorgiutti, Cossutti. STRELEC: v 33. min. Bruno. Vesna je proti neposrednemu tek-v borbi pred izpadom slavila ^služeno zmago. Vse kaže, da so »plavi* le privadili na igro na Ootnačem igrišču, saj so v zadnjih flveh nastopih zabeležili prav toliko IZIDI 23. KOLA Vesna . Corno di Rosazzo 1:0 S. Giovanni - Palmanova 1:1 Portuale - Percoto 1:1 Pieris - Cima Adviser 1:1 Fortltudo - S. Canzian 0:1 Torviscosa - Sangiorgina 0:0 Costalunga - Stoek 1:1 “ohehi . Pro Fiumlcello 1:1 LESTVICA Portuale 33 točk: Pro Fiumi-c*Uo 31; Percoto 30; Costalun-8» 28; Pieris 27; Torviscosa Sangiorgina in S. Giovanni Ronrhi 22; Palmanova 21; S- Canzian 20; Vesna in Forti-*odo 19; Corno di Rosazzo 16; Cima Adviser 15; Stock 13. PRIHODNJE KOLO (20. 3.) Vesna - Costalunga; Cima Adviser . Palmanova; Pieris -Portuale; Percoto - S. Canzian; Sangiorgina - Corno di Košarko: Fortitudo - S. Giovanni; Ronchi - Torviscosa; Stock -Pro Fiumirello. Tudi tokrat so igrali odločno . r1 agresivno ter se borili za vsa-žogo. Prav vsi so dobro opra-Ui svojo nalogo, čeprav je mar-“■kateri igralec občutil prvo vroči->n tako igral nekoliko slabše kot v Prejšnjih nastopih. Jk v prvem polčasu je bilo raz-■'dno, da Križani račjnajo na zrna *°- Borili so se za vsako žogo, navdali nasprotnika vsakokrat, ko * je ta polastil žoge in s tem o-J^ogočili vsako njegovo pobudo, pesnici na ljubo je ta agonizem e-krat speljal Vesno v neorgani->fane napade, borbena igra in pred , em gibčnost, ki so jo tokrat po-Križani, pa je večkrat sprane goste v težave. , ^ry° priložnost za gol je imel Pic-“heri, ki mu je prav v ključnem r*hutku branilec odvzel žogo. Kma-u zatem .je Pipan (tudi tokrat med ee'boljšimi) z lepo izvedenim pro ‘im strelom zadel drog in le mi-ut° kasneje je Candotti iz ugodne-jf* Položaja za las zgrešil cilj. Gol J: tako rekoč visel v zraku in v 411 Ptim so domačini povedli: vra- tar je le kratko odbil strel Jermana in Bruno je brez težav potisnil žogo na dno mreže. V drugem polčasu je Corno nekoliko pritisnil, pri čemer je izkoristil odsotnost Ludvviga, ki je moral že v uvodnih potezah zapustiti igrišče zaradi hujše poškodbe. Kljub terenski premoči pa gostje niso nikoli zaposlili Bubnicha m prav Ves ni so se ponudile najugodnejše priložnosti, vendar je Piccbieriju, Brunu in Sedmaku sreča obrnila hrbet. (Fabio) V Franciji umrl Luison Bobet BIARRITZ — Bivši francoski kolesarski šampion Luison Bobet je v nedeljo umrl po daljši hudi bolezni. Star je bil 58 let. Bobet je bil prvi kolesar, ki je trikrat zapored zmagal na Tour de leta 1954 je v Solingenu osvojil na slov svetovnega prvaka v cestni vožnji, zmagal pa je še na številnih drugih klasičnih dirkah. Med njegovimi najhušimi »nasprotniki* so bili med drugim; Coppi, Bartali, Gaul, Van Steenbergen, Bahamon-tes in drugi. Tirensko - Jadransko morje Dvojno slavje Morena Argentina PAGLIETTA — Italijanski kolesar Moreno Argentin je v dveh dneh dvakrat slavil na etapni dirki od Tirenskega do Jadranskega morja. Zmagal je tako na nedeljski etapi (pred Saronijem) kot na včerajšnji (pred Špancem Fernanaezom). Na skupni lestvici vodi Nizozemec Kne-temann pred Saronnijem (2” zaostanka) in Visentinijem. Argentin je četrti z zaostankom 9”. «S točko sem seveda zadovoljen in tudi z igro svojih fantov, predvsem glede prvega polčasa.* je po tekmi dejal trener Primorja Mikuš. Krasov trener Hafner pa z igro ni bil zadovoljen in je dejal: »Primorje je prišlo k nam očitno z namenom, da ne izgubi in v tem je povsem uspelo. Mi pa smo igrali konfuzno, tako da tudi več nismo mogli doseči. »Kaj pa o Primorju?» »Primorje je igralo solidno in korektno. Nikakršne pripombe nimam. Verjetno so tudi oni s točko zadovoljni. Le škoda, da je v tej tekmi izostala kvaliteta.* (B. Lakovič). IZIDI 23. KOLA Kras - Primorje 0:0 Zarja - Supercaffe 2:2 Gaja - Giarizzole 1:1 Domio - Muggesana 1:2 Campanelle - Libertas 1:2 S. Marco . CGS 2:2 Opicina - Čampi Elisi 0:0 Zaule - Isonzo 2:0 LESTVICA Muggesana 33 točk; CGS 30; Opicina 27; Zaule in Primorje 26: Kras, Isonzo, Čampi Elisi, Liberias 25; Giarizrole 24; Supercaffe 23; Zarja 22; Pomio 18; 'S. Marco 15; Campanelle 13; Gaja 9. PRIHODNJE KOLO (20. 3.) Gaja - Opicina; Kras - Domin: Zarja . Campanelle; Ll-bertas - Primorje: Suoercaffe - Muggesana; CGS - Giarizzo-le: Zaule - S. Marco; Čampi Elisi - Isonzo. Gaja — Giarizzole 1:1 (0:1) GAJA: Kante, M. Grgič, M. Ri-smondo, Gabrielli, Pečar, Kalc, Vrše, Zippo. Kralj, B. Grgič, Milič. GIARIZZOLE: Jerman, Viezzoli, Zoch, Samec, Sifano, Bossi, Amo-dio, Jerman, Huez, Boscarol, Pi-scanz. STRELCA: v 8. min. Piscanz in v 78. min. Gabrielli. Gajevci so na domačem igrišču spet izbojevali remi v zadnjih minutah igre. Tekma je bila dopadljiva in gledalci so lahko zapustili i-grišče zač 'oljni, predvsem zato, ker so domačini tudi uspeli remizirati, kajti skoraj ves drugi polčas so igrali napadalno in požrtvovalno. Gostje so že v prvih minutah prešli nepričakovano v vodstvo, ko je Piscanz i^flfljl vratarja Kanteja. Domačini so sicer takoj uredili svo- je vrste, toda napad je bil žal neučinkovit. V drugem polčasu so domačini nadaljevali napadalneje in si ustvarili nekaj lepih priložnosti za gol. Za zaslužen remi pa je moral poskrbeti Gabrielli, ki je bil tokrat eden boljših na igrišču, (d) Zarja — Op. Supercaffe 2:2 (0:1) ZARJA: Puzzer, Bencich, Tognet-ti, Franco, Ražem, Križmančič, Gat-ta, Udovicich, Damjan Fonda, Sos-si in Egon Fonda. OPICINA SUPERCAFFE': Altin, Volturno. Milani, Bodda. Palermo, Scamperle, Dagri, Manzin, Bagatin, Rizzo, Giovannini. STRELCI: v 10. min. in v 57. min. Bagatin. v 85. min. Egon Fonda, v 90. min. Gatta. Zarja je zopet prepustila točko gostujoči ekipi, remi pa je tokrat dokaj pravičen izid tekme, ki je povsem zadovoljila številne gledalce. Gostje so se predstavili na bazoviškem pravokotniku kot miada in uigrana celota, ki je predvajala do- padljiv in hiter nogomet. Ne pretiravamo, če poudarimo, da so bili prav gostje tisti, ki so se ob koncu srečanje pritoževali nad rezultatom. V začetku se je igra odvijala pretežno na sredini. Ob sklepu polčasa je uspelo gostom, s »pomočjo* bazovske obrambe, doseči gol. V drugem delu se je Zarja srčno pognala v napad. Akcije so se vrstile kot na tekočem traku in gol je tako rekoč visel v zraku. Dosegli pa so ga Openci v enem od redkih protinapadov. Takrat je že vse kazalo, da bo morala Zarja prvič v povratnem delu prvenstva poražena z igrišča, pet minut pred koncem pa sta prisebni Egon Fonda in Gatta dosegla zadetka, s katerima je ba-zovska enajsterica povsem zasluženo osvojila točko. Tokrat moramo pohvaliti vso ekipo za borbenost, med posamezniki pa Damjana Fondo, ki je bil stalno trn v peti gostujoči obrambi. Skratka, srečanje med Zarjo in ekipo Supercaffe’ je bila lepa nogometna predstava ob prijetnem sončnem vre-mnu. (BIG) KOTALKANJE NA MLADINSKIH IGRAH Poletovci zadovoljili S predobčinsko fazo mladinskih i-ger pri Jollyju v Trstu se je v nedeljo začela tudi letošnja kotalkarska sezona. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri skupine: srednja šola, o-snovna šola A (4. in 5. razred) ter osnovna šola B (1,, 2. in 3. razred). Polet je imel 12 zastopnikov, porazdeljenih v razne skupine in je dosegel zadovoljiv uspeh, saj se je polovica kotalkarjev uvrstila v občinsko fazo, ki bo 25. aprila. SREDNJA ŠOLA Fantje Med 7 kotalkarji sta bila tudi dva poletovca. Mojmir Kokorovec, je bil odličen drugi, vendar ni bil nič slabši od zmagovalca. Prvič je nastopil Giuliano Bessarione (Polet) in se skupaj z Mojmirom uvrstil v nadaljnjo fazo. LESTVICA: 1. R. Dudine (Jolly) 7.1 točke, 2. M. Kokorovec (Polet) 5,7, 7. G. Bessarione (Polet) 3,1. Dekleta Nastopilo je 22 kotalkarje. Za Polet so tekmovale Elisabetta Gregori, Monica Danieli in Antonelia Pavat. Najboljše se je izkazala Gregorijeva z osvojitvijo 5. mesta, vse tri pa so se uvrstile v nadaljnjo fazo. LESTVICA: 1. R. Piccinin (Gioni) NOGOMET V 3. AL NA TRŽAŠKEM Primorec zlahka odpravil tudi 8. Anno Brežani spet razočarali proti šibkemu nasprotniku Primorec — S. Anna 4:0 (0:0) PRIMOREC: Leone, Bruni, M. Kralj, F. Kralj, Lugnan, Mcdesti, E. Kralj, Igor Milkovič, Ritossa, De Torri (78. min. D. Kralj), Valter Milkovič. Izid prvega polčasa ne kaže realne razlike med enajstericama. Primorec je v teh prvih 45 minutah zapravil več kot pol ducata zelo zrelih priložnosti, morda iz prevelike želje/ da bi dvoboj takoj zaključil v svoj prid. Mreža nasprotnikov je ostala nedotaknjena tja do 10. minute drugega polčasa, ko je iz enajstmetrovke Edvin Kralj povedel. Tedaj so se zrušili vsi obrambni zidi S. An-ne in Trebenci so se sprostili in začeli igrati, kot vedo. Podvojili so z Ritosso, takoj potem je De Torri streljal na prečko. Po zelo lepi akciji je na podajo Igorja Milkoviča, Edvin Kralj potrojil, četrtič je zadel še Valter ^ilkojbč po osebni akciji. Primorec je pripra- nMUimmiimiVniHiiiMmiiintirttiiftmnimiiNHHunmii.milim.mmmmmmnmmmmmmmmmimft*irtimri#»Jrtm'imiMČmii«|iinim. *:2, Primorec - S. Anna 4:w Union - Roiane«e 1:3 Počitek: S. Vito LESTVICA Anrisina 32 točk; Primorec 30; S. Sergio in Roianese 26; Breg 24: SL For You 22: S. Vilo in S. Andrea 19: Olimpia 18: Raboiese 17: GMT 15: U-nion 12; Chiarbola 10; S. Anna 7, Barbarians —1. PRIHODNJE KOLO (20. 3.) Primorec - Rabniese: Breg -SL For Yon: S. Vito - Union: S. Anna - Chiarbola: Anrisina - Barbnrtans: Roianese - Olimpia; GMT - S. Sergio. Počitek: Roianese. Aleksandra Škerk državna prvakinja Mlada slovenska smučarka iz Devina Aleksandra škerk, ki sicer tekmuje za Sci Club 70, je zopet dosegla izjemen športni uspeh. Potem ko je pred mesecem dni postala dečelna prvakinja tako v slalomu, kot v veleslalomu, je zdaj na nedavnem državnem prvenstvu tekmovalk iz krajev pod 800 m nadmorske višine (cittadine) postala tudi državna mladinska prvakinja v slalomu. Ta izjemni uspeh si je dijakinja 4. razreda slovenske realne gimnazije iz Trsta priborila v izredno o-stri konkurenci kar 95 mladink iz vse Italije, kljub temu pa je A-leksandra vozila brez občutkov manjvrednosti in je svoio trenutno res odlično formo potrdila tudi s četrtim. Hmeštom, ki ga je osvojila na absolutni lestvici. 7.6, 5. E. Gregori 6.4. 10. M. Danieli 5.7, 11. A. Pavat 5,7 (vse Polet). OSN. ŠOLA — B SKUPINA Fantje Nastopilo je 7 kotalkarjev. Na žalost pa tu ni bilo nobenega poletovca. Prvo mesto je osvojil Nathan Vitta (Jolly). Dekleta Ta skupina je bila najštevilnejša, saj je nastopilo 24 kotaikaric, od tega 6 poletovk. V glavnem gre za zelo mlade tekmovalke, ki kotalkajo komaj leto dni ali še manj. Zato je bil predvsem važen njihov krstni nastop in prvi stik z občinstvom. Čeprav se nobeni Poletovi kotalkarici ni posrečila uvrstitev v nadaljnjo fazo, moramo reči, da so izkušnjo odlično prestale in da so se res vse zelo potrudile. Pravico do nasto- Vntor Krevsi v petek v Gorici Na pobudo odbojkarske komisije pri teritorialnem odboru ZSŠDI za Goriško bo v petek, 18. t.m., v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici zanimivo predavanje o odbojki. Na temo »Novosti v svetovni odbojki* bo predaval Viktor Krevsi iz Ljubljane. Predavanje se bo pričelo ob 20. uri. Naj pri tem omenimo, da je Viktor Krevsi velik strokovnjak in poznavalec igre ob mreži, saj je bil vrsto let trener jugoslovanske državne odbojkarske reprezentance. Poleg predavanja bo gost predvajal tudi nekaj dokumentarnih filmov, posnetih na raznih večjih mednarodnih odbojkarskih tekmovanjih. Vili Prinčič veliko razočaranje. Res je, da so nastopili v zelo okrnjeni postavi, nasprotnika pa bi lahko vseeno premagali. saj je bil res skromen. Bre Žani so v prvem delu odločno na padali in zasluženo povedli z 11 metrovko, ki jo je sodnik dosodil po prekršku nad Martinijem. Najstrožjo kazen je realiziral Azzolin. Prvi polčas je tako potekel v premoči «plavih». V nadaljevanju so imeli še nekaj izrednih priložnosti, a jih niso izkoristili. Tako so domačini prišli do gola. Po izenačenju so Brežani spet pritisnili in povedli po zaslugi Zobina. Vse je kazalo, da bedo zmagali, a minuto pred koncem so domačini z izrednim strelom izven kazenskega prostora remizirali. (I. T.) Sodnika za finale MIL^N — Finalno tekmo za pokal prvakov med Billyjem in Fordom bosta sodila Francoz Mamini in Če-hoslovak Kotleba. Srečanje bo v Grenoblu 24. t.m. SMUČANJE pa v občinski fazi si je priborilo prvih 12 kotaikaric. LESTVICA: 1. L. Gorla (Jolly) 4,6, 13. J. Kosmač 3.9, 15. S. Mica-lessi 3,8. 20. M. Pro 3,4, 21. N. Martelanc 3,3, 22. E. Sbrizzi 3,2, 23. M. Radovič 3,2 (vse Polet). OSN. ŠOLA - A SKUPINA Dekleta Tu je nastopilo 12 kotaikaric, v naslednjo fazo pa se jih je uvrstilo 6. Fiorenza Bandelli (Polet) je zasedla zelo dobro 4. mesto. LESTVICA: 1. T. Jaconcich (Joliy) 6,1; 4. F. Bandelli (Polet). (S.K.) OBVESTILO ^ ^ ^ Športna šola Trst sporoča, da bo v četrtek, 17. t.m., ob 20. uri na stadionu «1. maj* seja predstavnikov otroških vrtcev. V>'- ‘ /• ’’ -. .-"1 'N,? iH»t^ui[ttit|F>#«HHiiininrntnmimimmftrtWi V SAPPADI Zamejski tekmovalci so se dobro odrezali V nedeljo je bilo v Sappadi tek movanje za tržaško smučarsko prvenstvo v organizaciji društva Sci CAI iz Trsta, katerega so se udeležila tudi štiri zamejska slovenska društva, in sicer SPDT, Devin, Mladina in Breg ki je tekmovalo skupaj z Mladino. Tekmovanje je potekalo na dveh lepo izpeljanih in precej dolgih pro gah. Na prvi, ki je bila nekoliko 1. — 1. Evita Broline X 2. Ionides X 2. — 1. Timovo X 2. Aremberg Om 1 3. — 1. Baibaverde 2 2. Eterea 2 4. — 1. Urigo 1 2. Pandy X 5. — 1. Girl Freya X 2. Teofrasto X 6. — 1. John Phill X 2. Sharp Hannover 2 KVOTE 12 ( 15 dobitnikov) 13.187.000 lir 11 ( 365 dobitnikov) 505.000 Ur 10 (3995 dobitnikov) 47.000 lir zahtevnejša, so se pomerili v moških kategorijah od mladincev dalje, na drugi pa v vseh ostalih kategorijah. Vreme je bilo zjutraj precej hladno, zato sta bili tudi progi precej trdi. Glede na številno in močno konkurenco so se naši smučarji dokaj dobro odrezali. Ob tem bi pripomnili, da našim atletom verjetno manjka predvsem vzdržljivost, saj je njihova vožnja v prvem delu proge res odlična, v drugem pa skoraj vsi opešajo in izgubijo moči. Treba bi bilo torej veliko treninga, predvsem pa sodelovanja med društvi, ki se ukvarjajo s to panogo, da bi s skupnimi močmi pripravili svojo slovensko smučarsko skupino, ki naj bi bila kos vsem ostalim italijanskim društvom. (K. š.) ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA VIS Trst - BOR 3:3 (11:15, 15:10, 15:11, 14:16, 15:1) 1. ŽENSKA DIVIZIJA SOVODNJE — TORRIANA 0:3 (8:15, 4:15, 5:15) i ' «UNOER 15» - ŽENSKE | SOVODNJE - LUCINICO 2:0 (15:10, 15:13) Zadovoljiva udeležba na sobotnem Borovem krosu V soboto je bil v okviru »atletske lige*, ki jo prireja atletska sekcija ŠZ Bor, kros za dijake nižjih srednjih šol tržaške pokrajine. Kot znano, je bilo pivo tekmovanje 26. februarja na stadionu «1. maj**, zaključno pa bo na Kolonji 26. t.m. Udelež,ba na sobotnem krosu je bila nekoliko nižja kot na prvem tekmovanju, vendar se je kljub temu zbralo kar čedno število tekmovalcev in tekmovalk. Nekoliko manjše zanimanje je bilo opaziti med dijaki tretjih razredov, saj se jih je le malo udeležilo teka. O tehničnih rezultatih pri krosu pač ne moremo govoriti, saj je resnična dolžina proge precej spremenljiva. IZIDI 1. razred — deklice (1000 m) 1. M. Viller (C M) 3’43”; 2. M. Gherlani (Erj.) 4 04”; 3. M. Klinc (Can.) 4’06”; 4. A. Bavčer (Gre.) 4’H”; 5. M. Pilat (Can.) 4T3”; 6. H. Volpi (Can.) 4’14”; 7. Prašelj (Lev. P.) 4’15”; 8. K. Savi (C M) 4’ 20”; 9. E. Antoni (Can.) 4'23”; 10. M. Knez (Can.) 4'26”; 11. I. Sed- mach (Lev. K.) 4’27”; 12. B. Su-perina (Can.) 4'27”; 13. D. Sancin (Can.) 4’27”; 14. H. Radetti (Can.) 4’27"; 15. I. Sedmak (Lev. K.) 4'27"; 16. L. Leghissa (Can.) 4'27"; 17. M. Bandelj (C M) 4'27”; 18 D Je lašček (Lev. P.) 509”; 19. M. Ru-stia (Lev. P.) 5'21”; 20. D. Barto li (Erj.) 5’39”; 21. L. Puntar (Lev. P.) 5'40”; 22. M. šušmelj (CM) 6’32’i; 23. N čok (Can.) 6 32”: 24. N. Rojc (C M) 6'45"; 25. S. Pečar (C-M) 7T4”; 26. M. Zeriali (C-M) 7T5". L razred — dečki (1000 m) 1. P. Corva (Can.) 3’40”; 2. M. Vodopivec (Gre.) 3'43"; 3. M. ša vron (Gre.) 3'44”; 4. M. Gašperini (Can.) 3’45"; 5. R. Cottar (Can.) 3'56”; 6. M. Pisani (Can.) 3'59"; 7. O. Macor (Can.) 4’01”; 8. A. Santonocito (Can.) 4’03"; 9. K. Debeliš (Can.) 4’14": 10. A. Zuppin (Can.) 4T7”; 11. C. šiškovič (Can.) 4'18"; 12. M. šavron (Gre.) 4'19”; 13. D. Dercog (Can.) 4’29”; 14. E. Cragnez (Can.) 4’41”. 2. razred — deklice (1000 m) 1. T. Kalc (Bor) 3'26”; 2. V. Ker- mez (Erj.) 3’29”; 3. L. Ščuka (Erj.) 3’38"; 4. V. Kozlovič (Lev K.) 3'41”; 5. F. Rustia (Lev. P.) 3 47”; 6. J. Tavčar (Gre.) 3’50”; 7 E. Stefani (Lev. K.) 4*11”; 8. I. Až man (Erj.) 4’43"; 9. A. Gustinčič (Erj.) 4’44”; 10. M. Lorenzi (CM) 4'49”; 11. R. Del Piero (C M) 4’50”; 12. T. Bernhardt (C-M) 4’53”; 13. E. Ferluga (C M) 4’58”; 14. T. Sta-nese (C-M) 5T2". 2. razred — dečki (1200 m) 1. E. Ravalico (Can.) 4’38”; 2. P. Mačinič (Gre.) 4'45”: 3. M Prašelj (Gre.) 4'55”; 4. R. Ota (Gie.) 4’58”; 5. T. Hmeljak (Can ) 5'07”; 6 A. Corradetti (Čan.) 5’12”; 7. M. Senica (Gre.) 5’34”; 8. M. Marega (Can.) 5’38"; 9. B. Kraljič (Gre.) 6 04”; 10. M. Zahar (Gre.) 6'05”; 11. A. Turk (Can ) 6T2”; 12. 1 Per tot (Lev. P.) 6'40”; 13. D. Balbi (Can.) 7’06”. 3. razred — deklice (1000 m) 1. L. Tinta (Erj.) 3'51”; 2. M. Starc (Erj.) 4’01”; 3. R. Ferluga (C-M) 4T3”. 3. razred — dečki (1200 m) 1. D. Sedmak (Lev. K.) 4'24"; 2. E. Bandi (Gre.) 4'32"; 3. M Gustinčič (Lev. K.) 4 37"; 4. 1. Bandi (Gre.) 4’42”; 5. I. Sedmach (Lev. K.) 4'44”; 6. M. Možina (Can.) 5 00”; 7. K. Sedmak (Lev. K.) 6’00’\ OPOMBA: Kratice v oklepajih se nanašajo na posamezne šole. in sicer; Can. Ivan Cankar, Lev. K. -Levstik Križ. Lev. P. - Levstik Prosek. Gre. - S mon Gregorčič. C M -Ciril in Metod. Erj. - Fran,Er jarec. C. D. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da bo v soboto, 19. t.m., ob 15. uri v Borovem športnem centru srečanje v športnem ritmični gimnastiki. Nastopile bodo telovadke iz Ljubljane, Gorice in Trsta. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TTvSl Ul Montecchi 6 PP 559 fel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnico Gorica. Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečna 9 000 lir — celoletna 65.000 lir V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podtetia mesečno 140,00 lemo 1400,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Postni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Strdil 8 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Llubljan* Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 St., viš. 43 mm) 39.000 lir. Finončni 1.500. legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalia 1.500 lir za 'mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 18% Oglasi iz dežele Furlanije - JuM|Ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dezei v Italiji pri SPI. t j Član italijanskal 8 k J ZT* zveze časopisnih I arr^ 15. marca 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal In tiska I založnikov FIEG PO DEŽELNIH VOLITVAH V SCHLESWIG • HOLSTEINU V ZRN Zvezni kancler Helmut Kohl je še okrepil svoj položaj CDU dobila absolutno večino v deželnem parlamentu v Kielu • Težka pogajanja za razdelitev mest med koalicijskimi partnerji - Strauss je povečal svoje zahteve (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BONN — Po prepričljivi zmagi Unije krščanskih demokratov (CDU) na včerajšnjih deželnih volitvah v Seh)eswg Holsteinu, na katerih je stranka dobila absolutno večino man rialov v deželnem parlamentu v Kielu, se je zmagovito zaokrožila zmaga »sredinske* koalicije na zveznih volitvah pred tednom dni in po ložaj zveznega kanclerja Helmuta Kohla se je še bolj okrepil. Za Kohla je to zelo pomembno, kor so se v ponedeljek že začeli pripravljalni pogovori med CDU in Straussovo bavarsko CSU v Bonnu, ki se bodo nadaljevali v sredo s pritegnitvijo Genseherjevih liberalcev. Po splošnih ocenah bodo pogajanja za delitev mest med koalicijskimi partnerji trda. Strauss prihaja z ve čjimi zahtevami do Kohla. Ni znano, kaj vse zahteva, toda vse kaže, da zunanjega ministrstva, v katerem že dolga leta sedi Gen-sclier, ne bo dobil. Brez dvoma se bodo morali liberalci nekoliko EJE» 70. nagrado: 2 PLOŠČI 33 OBR.: ANDthOfcN »PALČICA« IN »SPANČEK ZASPANČEK«