Izhaja vsak Četrtek. Cena mu Je
3	K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, za Ameriko In druge tuje driave
4	K 60 v.) — Spisi In dopisi se po-illjajo i Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice Itev. 2. Naročnina, reklamacije In Inseratl pai Upravnlitvu ..Domoljuba",
Ljubljana, Kopitarjeve ulic« »t. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO, i
Inseratl se sprejemajo po sledečih cenah i Enostopna petltvrata (iestlna „DomolJubove" ilrlne 34 mm) stane za enkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren popust po dogovoru. — Posamezna itevllke se prodajajo po 10 v. Čekovni promet poštno-hranll ničnega urada itev. 824.797.--- ■■
Stev. 24.
0 Ljubljani, dnž 13. Ma 1906.
Leto xix.
Pripraulinjmo se!
V tlačanski dobi ni bil kmet samostojen, svoboden lastnik svojega zemljišča. Nad njim je imel svojo oblast tudi grajščak. Brez grajščako-vega dovoljenja se ni smel grunt ne razdeliti, ne zadolžiti, ne prodati. Vrh tega je moral dajati še desetino in delati tlako. Ti časi so minuli in nihče si jih ne želi več nazaj. Toda nečesa ne smemo prezreti, ko se spominjamo te potrebne osvoboditve kmečkega stanu izpod grajščinskega jarma: kmet ni bil pripravljen na to; zato je pa ta potrebna izprememba prinesla s seboj tudi mnogo slabega. Gruntje so se jeli razkosavati; tam, kjer so svoj čas na njih živele izlahka kmečke rodbine, je zdaj marsikje cel kup družinic, ki ima vsaka mrvico, za življenje premalo, za smrt preveč. Jeli so se zadolževati. V Avstriji je na zemljišču krog6000milijonov kron vknjiženega dolga. To je ogromna svota, ki nam izpričuje, kako je de nar izpodjedel grunte. Tisti, ki so 'tteli denar, so bili pripravljeni na kmetovo samostojnost. Denarni mogočneži, kapitalisti so imeli in imajo šeod kmetove svobode največjo korist.
Takrat, ko se je kmetu dala samostojnost, bi se mu morala dati tudi stanovska zavest. Stan bi bil moral prevzeti samostojno v roke to, kar je prej s silo zvrševal grajščak. Grunt ni kakor drugo blago, kakor kos kontenine ali hleb kruha, ki se lahko razdeli do najmanjših delov. Najvažnejšo nalogo ima v državi, ker mora s svojimi pridelki vse preživljati in s svojimi ljudmi vse braniti in premlajati. Kako vse drugače bi bilo danes s kmečkim stanom, ko bi mu bili po osvoboditvi dali stanovske zadruge, in ko bi bili takrat dali za pomoč kmetu v roke palico zadružništva: posojilnice, mlekarne, živinorejske in druge zadruge. Dandanes so zadruge zdravilo, ki se z njimi lečijo trdovratne, kužne bolezni kmečkega stanu; ko bi se bile razširile pred petdesetimi leti, bi se bile te bolezni zabranile.
Zakaj pripovedujemo to? Zato, ker je sedaj nekako podoben čas tistemu, ko se je kmet rešil grajšča-kovega gospodarskega jarma. Gre se za politiško osvobojenje izpod graj-ščinske in mestne komande. Splošna in enaka volivna pravica pride gotovo; ne da se več ustaviti. O tem smo vsi prepričani. Zato pa mora biti kmet pripravljen, sicer ne bo
znal rabiti svoje pravice in drugi bodo posnemali smetano, njemu pa pustili razbrozgane ostanke kislega mleka.
Priprava pa ne more biti druga nego politiška. Kmetu je treba jasne politiške zavednosti. Zato mora brati politiške liste, podučiti se o politiki po društvih in pri shodih in združiti se v močnih politiških zvezah in strankah. Kdor zdaj spi, bo vse zaspal. Samo politiška zaspanost je na primer kriva, da gre še kak kranjski kmet sprotikmečko liberalno stranko; samo pomanjkanje politiške zavednosti je vzrok, da glasuje goriški kmet na komando liberalnih krčmar-jev z Gabrščkovo stranko, ali da štajarski kmet uboga nekaj bogatih celjskih advokatov, ki jim je vse prej na srcu nego kmečka korist. Ob času, ko bo ljudska volivna pravica, morejo ljudstvu v prospeh delovati samo velike in krepke ljudske stranke. Na Kranjskem jo imamo tako močno, da se tresejo pred njo vlada in liberalci. Močna je pa, ker dela. Po pravici lahko rečemo, da jo ima rad vsak poštenjak, kdor jo pozna.
Ponosni smo nanjo. Naša dolžnost je, da branimo čast svoje Slovenske Ljudske .Stranke in da ji pomagamo s svojim delom. S tem pomagamo
sebi in ljudstvu. Pomislimo samo, kaj bi bilo, ko bi je ne imeli. Libe-ralčki bi s puhlimi besedami imeli na vrvici našega kmeta. Razni far-barji in Pirci bi naredili ž njim, kar bi hoteli in tudi ob času splošne in enake volivne pravice bi bil grajščak in liberalni uradnik na vrhu. Zato na delo! Splošna in enaka volivna pravica nas mora najti pripravljene.
Zavod svetega Stanislava.
Naznanilo o sprejemu v kn.-šk. zavod svetega
Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano
z a š o 1 s k o 1 e t o 1 9 0 6/0 7.
V	kn.-šk. zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano sc sprejemajo telesno zdravi in moralno nepokvarjeni mladeniči, zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršenih gimnazijskih študijah posvetili duhov-s k e m u poklicu.
V	šolskem letu 1906/07 bo v zavodu pripravljalni tečaj za gimnazijo in prvi in drugi gimnazijski razred.
Gojenci dobivajo v zavodu vso oskrbo, namenu primerno vzgojo in pouk v obsegu in po načrtu, kakor to velevajo avstrijski šolski zakoni.
Za mladeniče iz ljubljanske škofije je v gimnazijskih razredih cela plača 400 K na leto, za mladeniče iz d r u g i h škofij 500 K.Nekaj izmed tistih, pri katerih je upanje, da sc bodo posvetili duhovskemu poklicu, se bo sprejelo tudi brezplačno ali po znižani ceni, kolikor to dopuščajo gmotna sredstva zavoda. Vendar morejo dotični to dobroto le tako dolgo vživati, dokler se je po svoji pridnosti in s v o i e ni vedenju kažejo vr e d n e — Učenci pripravljalnega tečaja plačajo vsi brez razlike 300 K na leto. — Šolnina se ne plačuje; le za sprejem v I. gimnazijski razred se plača pristojbina 10 K. pri vpisovanju v II. gimnazijski razred pa 4 K za učila.
R e p e t e n t j e se ne sprejemajo.
Prošnjo za sprejem morajo vsi učenci osebno v spremstvu svojih staršev, oziroma njih namestnikov, izročiti vodstvu zavoda. Na prošnje, ki bi jih učenci poslali po pošti ali po kaki drugi poti, pa bi sami ne prišli za časa h hišnemu vodstvu, bi se moglo le v izrednih slučajih ozirati.
Posebe je pomniti:
1.	Učenci, ki hočejo vstopiti v I. g i m n a-z i j s k i razred, morajo oddati svojo prošnjo do 6. j u I i j a: prošnji naj prilože: a) krstni list; b) izpričevalo o stavljenih kozah; c) izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s pripomnjo, da se jc izdalo,ker hoče učenec vstopiti v gimnazijo. Kdor bi želel biti sprejet brezplačno ali po znižani ceni, bi moral priložiti tudi tibožni list.
Mladeniči, o katerih se bo sodilo, da bi se mogli sprejeti v zavod za I. gimnazijski razred, se bodo pozvali k izpitu, ki se bo vršil v ponedeljek, 16. julija (začetek ob 8. uri zjutraj) v šolskih prostorih kn.-šk. zavoda v Št. Vidu nad Ljubljano.
2.	Učenci, ki niso stari nad 13 let in so z dobrim uspehom dovršili I. gimnazijski razred na kaki drugi gimnaziji, pa bi želeli v II. gimnazijski razred priti v zavod, naj oddajo svojo prošnjo, gimnazijsko spričevalo obeh tečajev in druge zgoraj naštete listine do 3 1. j u 1 i j a.
3. Učenci pripravljalnega tečaja naj prilože prošnji razen krstnega lista iu izpričevala o stavljenih kozah izpričevalo o dovršenem 4. ali vsai 3. razredu štirirazredne ljudske šole; prošnje morajo oddati do dne 3 1. j u 1 i j a.
Kdor bi želel bolj natančnih pojasnil, naj se obrne do podpisanega vodstva.
V Š t. VI d u n a d L j u b I j a n o, 8. junija 1906.
Vodstvo kn.-šk. zavoda sv. Stanislava.
Političen pregled.
NOVA VLADA.
V desetih letih deseto ministerstvo. Prav po vzgledu Francozov in Italijanov, ki si pre-birajo ministre, kakor razvajeni otroci čre-šnjc. In celo nekaj poslancev imamo v novem ministerstvu. To je napredek, ki nas je naravnost iznenadil. Mnogo se je trudil baron Gauč, da bi pritegnil v svoie ministerstvo zastopnike večjih parlamentarnih zvez in ž njimi pridobil tudi stranke za svoj načrt. Stvari pa so bile tako zavožene, da si Cehi in Poljaki niso hoteli opeči prstov. Sila kola lomi. Ako sc je Tisza združil s Košutoin, da vrže Fejervaryja, morali so tudi Cehi iu Nemci trenotno pozabiti na svoj domači prepir, da odvrnejo skupno ogrsko nevarnost, ki jc postala že evropska sramota. Sedli so k skupni mizi, da rešijo državo iz zagate. Debela pest, s katero so Ogri oplazili Avstrijo v obraz, je strankam odprla oči, da se zedinijo v obrambo skupnih koristi. Združila jih jc nevarnost, ki se jc bližala z orjaškimi koraki. Ogri hočejo svojo državo, svojo armado, opravo pa na račun Avstrije. Bilo je ponižanje, ki si jc dalo duška v skiipnem nastopu. Cesar bi Avstrija ne trpela od Nemčije ali Anglije, to so si drznili storiti Mažari, ki rušijo zakon, zanikajo nagodbo, katera jim daje največje koristi. Toda ininoli teden so govorili avstrijski poslanci odločno besedo: Brez nas nam nihče ne bo dajal zakonov proti nam!
MINISTERSKI PREDSEDNIK BEK
sc jc s svojimi ministri predstavil zbornici 7. junija. Po starem običaju je novi minister-ski predsednik razvil svoj načrt, rekoč: Zgodovina nove vlade in njena sestava izraža tudi njen načrt. To dejstvo govori glasneje, nego beseda. Novo vlado je rodila sila in pa previdnost velikih strank. Novo ministerstvo torej ni vlada ene stranke, pa tudi ne vlada proti katerikoli stranki. Nova vlada se sme imenovati parlamentarna, v kateri so združene moči večjih narodnih strank, ki so potrebne za politični razvoj Avstrije. Zaupniki velikih strank v novem ministerstvu dajejo parlamentu zagotovilo, da more zaupati novi vladi. V parlamentu in ž njim upa vlada dobiti potrebno moč, da bode rešila težka in odgovornosti polna vprašanja. Le v zaupanju parlamenta more vlada najti zagotovilo in veljavo, ki jo potrebuje v obrambi avstrijskih koristi. Nato je govoril Bek o nagodbi z Ogri, o volilni pre-osnovi in o narodni spravi med Čehi in Nemci.
»SLOVANSKA ZVEZA« NASPROTI NOVI VLADI.
•
»Slovanska zveza« si nasproti novi vladi obdrži proste roke. Načelniku se naroča, da glede nadaljiiega postopanja stopi v dotiko s sorodnimi strankami. Do tega sklepa je do-vedlo »Slovansko zvezo« dejstvo, da je Beck v svojem nastopnem govoru popolnoma prezrl Jugoslovane in drugič, kar je za nas najpo-
I inenljivejšc, je to, da sta v novem minister-| stvu dva zaupnika nemške ljudske stranke, s katero bijemo boj za narodne pravice. Nemški minister Prade je dobil prideljena dva uradnika, ki bodeta pazila na vsako Imenovanje v planinskih in sudetnili deželah. To dejstvo nam ne more vzbujati zaupanja.
DRŽAVNI ZBOR.
V	mesecu maju je vsled ministerske iz-premeinbe zaostalo delo v odsekih in v zbornici. No, 8. junija jc zbornica vendar zopet prišla do rednega dela in pričela z novim zakonom glede vojaških taks. Zbornica je sprejela od vlade predloženi tozadevni .zakon, ki določa, da se vojaška taksa naloži po načelih osebne dohodarine. To načelo je povsem opravičeno, ker tudi vojaška taksa jc osebni davek. Po novem zakonu znaša najnižja taksa 6 kron od čistega dohodka v znesku 1200 do 1300 kron. Tako odpadejo v bodoče tri najnižje takse po 2, 4, in 6 kron. Najnižjo takso 2 kroni so doslej plačevali dninarji, ki nimajo direktnih davkov; po 4 krone tisti, kojih letna dnina je iznašala do 900 kron, po 6 kron, ki so imeli na leto dohodka od 900 do 1200 kron. Po novem zakonu bodo vsi ti prosti vojaške takse. In ravno ti najrevnejši sloji so doslej plačevali nad polovico skupne takse, ki je znašala na leto nad dva milijona kron. Ta izpa-dek bodo plačevali bogatejši sloji. Dočim ie dosedaj milijonar plačeval največ 200 K, bode v bodoče plačal n. pr. od 200 tisoč kron dohodka 6833 K vojaškega davka. Vojaške takse bodo v bodoče določala politična okrajna ol>-lastva brez posebnih komisij. Vsak vojaški obvezanec sc bode moral vsako leto meseca januarja ustno ali pismeno zglasiti pri svojem županstvu. Ko je zbornica sprejela ta zakon, pričela je razpravo o izpremembi obrtnega reda; toda o tem prihodnjič.
NAŠI POSLANCI PRI DEI.U.
V	državnozborski seji dne 8. junija so poslanci Pfcifer in tovariši nujno predlagali primerno dižavno podporo posestnikom v novomeškem, krškem, črnomaljskem okraju, koder je toča napravilo mnogo škode. V i;>li seji so poslanci Povšc in tovariši vložili tudi nujni predlog, naj vlada dovoli po toči oškodovanim posestnikom v občinah Št. Rupert in Mokronog izdatno državno porporo ter raz-iiicrno odpiše zemljiški davek. Novo izvoljeni južnoštajerski poslanec dr. Korošec, ki je takoj po svojem prihodu na Dunaj pristopil k »Slovanski zvezi«, jc vložil 7. junija nujni predlog za podporo po toči oškodovanim prebivalcem Dravskega polja.
KAJ BO VENDAR Z VOLIVNO PREOSNOVO.
Volivno preosnovo mrcvarijo sedaj v odseku za volivno preosnovo. Tu barantajo in »glihajo« na vse mogoče načine tako, da jc ta barantija pognala že dva ministerska predsednika, ker sta bila odločna pristaša splošne in enake volivne pravice. Tudi novi ministerski predsednik Bek se je izjavil v odseku, da smatra vlada izvedbo volivne preosnove m eno svojih glavnih nalog. Dejal je, da obdržati sedanji volivni red ali pa obnoviti volivni red za državni zbor po dosedanjih načelih ni danes več mogoče. Kako težko stališče bo imel v tem vprašanju tudi Bek, smemo sklepati iz poročil iz odseka za volivno preosnovo: Tu sc vidi jasno, kako so na delu sovražniki volivne preosnove, da zavlečejo kar le morejo razpravo. Prijatelji volivne reforme so zaman zahtevali, naj bi zboroval odsek že v ponedeljek, a so propadli pri glasovanju. Pri glasovanju so se izkazali kot zavlačitelji volivne preosnove Poljaki, Italijani, veleposestniki,
einški naprednjaki, vsenemei in češki radi-alci. Prijatelje volivni reformi so se pa iz-azali: »Slovanska zveza«, krščanski soeialci, .. i, Rusini, Rumuni in pa socialni demokrati, iravnost sc ljudski sovražniki ne upajo na-[opiii, Pač pa zahrbtno. Ljudstvo, bodi prijavljeno za obrambo svojih pravic!
DELEGACIJE.
9. junija jc bila prva seja delegacij, kjer Mirujejo zastopniki obeh državnih polovic, redsednik je knez Lobkovvitz. Dr. Šusteršič iroča o Bosni.
AVSTRIJSKA VLADA V BOSNI.
(iorje deželi, ki sc probuja, če jo dobe v ke avstrijski državniki iz stare liberalne le. Tako gorje Bosni, kamor so prišli av-ijsko-ogrski birokraški uradniki, potem ko odšel zatiranec Turek. V turških časih ni !o pravice iz Carigrada, toda takrat si jo jc »šiijak priboril s puško dolgocevko in z 110-v roki, a danes je to drugače, ker je ne-samorasli prebivalec Bosne postal po pri-devanju teh birokratov pohlevna ovčica in ne gane, dasi v Sarajevu ni pravice. Zakaj, liog vedi. Bosna bi morala postati vez, aj našo državo priklene na slovanski jug; isna naj bi prestavila težišče države na Bal-oživela naj bi sama in tudi Avstrijo naj bi nladila. Ta razvoj bi moral prenoviti Av-jo in bi jožefinsko državo moral preustro-inoderno ljudsko. Le tako bi se nam slo-iski jug priklopil. Sedaj pa se v Bosni godč ari, ki delajo avstrijsko ime na jugu solzno. Kakšna jc bosanska uprava? Nt ne trijska, ne mažarska. Ondotno politiko dc-kar sami v svojem sarajevskem vladnem lopju. Nadzoruje to upravo rihče. Kato-nc preganjajo, da bi pridobili Srbe in Tur-slednji pa državi kažejo osle. Različni ožni predsedniki po deželi se imajo za oblic paše in delajo z nasilstvom za-se. Priti se itak noben vrag ne sme. Naš odgovor to jc: Delegacije naj odločno pozovejo na ;ovor bosansko vlado, ki je neposredno od-irna za to azijatsko upravljanje.
PAD NA ŠPANSKEGA KRALJA. — NAPADALEC SE JE SAM USMRTIL.
Napadalec na španskega kralja je sam na izvršil smrtno obsodbo. Po napadu je adalec anarhist Mateo Moral pobegnil v Iridsko okolico. Prišel je v neko gostilno ii Madrida. Na rokah jc imel opekline. To ic napravilo sumljivega. Ko je anarhist da se ga opazuje, plačal je račun in hi-odšel. Hotel je iti na kolodvor. Na poti e srečal neki poljski čuvaj, ki je zahteval •lega izkazila. Ker sc ni mogel izkazati in K<i čuvaj ni izpustil, je nakrat potegnil hist revolver In ustrelil čuvaja in sebe.
truplo napadalca so prepeljali v Madrid »ja.ško mrtvašnico. Kralj je zahteval na-ilčevo fotografijo. Policija je dognala, da na bomba, vržena na špansko kraljevo ico, ravno taka, kakor ona, ki je bila vr-ravno pred letom v Parizu na španskega a ui predsednika Lubeta in da je bil takrat daleč ravno isti Moral, ki je sedaj napa-pansko kraljevo dvojico.
ANARHISTI NA DELU.
Anarhisti so zopet pričeli živahno delo-Njihovo središče je Paterson v Ameriki, -aškem so prijeli več anarhistov, ki so J1", ua umore tri vladarje. Skrajni čas je ■a store vlade konec počenjanju anarhi-e druhali. Stališče, da so anarhisti poli-zioeinci, jc neumno. — V Ameriki je nju-•i tajna policija zasledila razsežno anar-fK(l zaroto. Anarhisti zarotniki so sklenili,
da umore Roosevclta, predsednika ameriških Zedinjcnih držav, angleškega kralja in ruskega carja. Anarhistična središča so zato močno zastražena.
POLJEDELSKI NEMIRI V RUSIJI.
Zadnje tedne ni skoraj ruskega okraja, ki bi ne imel poljedelskih nemirov. Dohajajo poročila, da hočejo kmetje kar sami porazdeliti zemljišča, če tega ne stori državni zbor. Vlada jc dala zmeriti en in pol milijona desetin kronskega zemljišča na desnem bregu Volge v Sa-inari, katero zemljišče nameravajo porazdeliti med kmete, ki nimajo zemljišč.
RUSKI DRŽAVNI ZBOR.
Med drugim sc je razpravljalo zadnji čas v ruskem državnem zboru tudi o poljedelskem vprašanju. Prišlo je v zbornici do viharnih nemirov in poljedelski minister , ki je govoril o poljedelskem vprašanju, je moral med hrupom zapustiti državni zbor. — Nadalje povzroča jako viharne razprave v ruski zbornici predlog o odpravi smrtne kazni. Stojita si nasproti pri tem vprašanju kakor dva sovražnika državni zbor in vlada. Državni zbor zahteva odpravo smrtne kazni in vse ljudstvo se strinja in pozdravlja to zahtevo; poslanci so izjavili, da v prihodnje ne bodo smatrali smrtne obsodbe kot čin pravice, marveč kot navaden umor.
V RUSIJI ZOPET VRE?
V Varšavi so zaprli 77 gospodov in žena najboljše družbe, ki so imeli tajen shod. Ustreljenega so našli na cesti nekega agenta tajne policije. V Peterburgu so peli delavci po nekem shodu rcvolucionarsko pesem in nosili rdeče zastave. Prišli so vojaki, ki so streljali na delavce, ko so že bežali. Vojaki so takoj zasedli več mestnih delov. V nekem drugem mestu je pa 2000 oseb prosilo pred ječo politične jetnike, naj nehajo s stradanjem. Dasi je bila množica mirna, je policija pozvala ko-zake, naj streljajo. Kozaki so ubili 2, ranili pa 9 oseb.
ListeK.
Tat,
(Resnična dogodba. J. K. Tyl.)
(Konec.)
Cim bolj sc je bližal mestu, tem tesneje mu je bilo pri srcu. Slednjič je dospel do vrat mojstrovega stanovanja, a ni imel poguma pritisniti na kljuko. Šel jc par korakov po cesti dalje in se zopet vrnil, a strah in slaba vest sta se oglašala vedno huje. Konečno je šel do bližnjega ogla in sedel na obcestni kamen.
Bilo je že precej tema iu videlo se je komaj par korakov dalje. Svetilnice so bile posejane precej poredko.
Cez nekaj časa se približa Pavlu počasnih korakov neznana moška postava in ga ogovori:
»Kaj pa čepiš tukaj na cesti? Gotovo si napravil kaj nepoštenega, paglavec. Le čakaj, bo že prišel policaj in te spravil v luknjo.«
Besedi »policaj« in »luknja« ste spravili Pavla spet na noge. Prestrašil se jih je, da ni vedel kam bi se dejal. Nameril je korak zopet proti domu, a pri vratih mu je vpadel pogum, da ni mogel naprej. Tresel se je kot trepetlika
in v duhu je videl in slišal, kako mu grozi mojster, da ga pretepe in spodi.
Tu je pristopil k njemu zopet oni človek in mu začne prigovarjati, naj mu razloži, kaj se mu je zgodilo.
Pavel jc boječe in nezaupno pogledoval neznanca iu zdelo se mu je, da mora biti to kak potujoči pomočnik. Pogum mu je začel rasti in razložil mu jc odkritosrčno vse, kar su mu jc prigodilo.
Neznani prijatelj ga je pazno poslušal in dejal:
»A tako, seveda zdaj domov ne moreš in iie smeš, slaba bi ti predla brez dvoma. Mojster bi te pretepel, da bi cvilil kot mačka, ki ji stopiš na rep in slednjič bi te dal .še zapreti.«
»Za božjo voljo,« vzkliknil jc Pavel v smrtnem strahu, »kaj pa naj počnem? S čim pa sem si hotel ugasiti žejo in utolažiti lakoto, ker nisem imel niti krajcar svojega denarja pri sebi?«
»Ali si tu v mestu doma?«
»Ne.«
»Dobro; slušaj, kaj ti povem. Tudi jaz ne vem, kam bi sc dejal čez noč, oba bova pa že dobila kako prenočišče. Zjutraj pa jo mahneš domov, poveš odkritosrčno starišem, kaj sc ti jc zgodilo, dali ti bodo potrebni denar in vse bo v redu.
Prestrašenemu Pavlu se jc ta svet do-padel in sklenil je, da se bo ravnal po njem, samo da odide sramotni ječi.
Šel jc torej s tujim prijateljem v neko gostilno, kjer je prenočišče jako poceni, kot je zatrjeval njegov spremljevalec.
Soba, kamor sta prišla, je bila zelo zakajena in skozi goste oblake tobakovega dima si jc Pavel le s težavo malo ogledal navzoče goste, ki so bili nenavadno glasni. Bili so v precej zamazanih oblekah in sumljivo hudobnih obrazov.
Pavel ni bil take druščine nič kaj vesel, vendar je dobil polagoma več poguma, zlasti ko ie videl, da so njegovega spremljevalca dobro poznali iu z veseljem vzeli v svojo sredo. Tudi iz zadrege, kaj bi si naročil za večerjo, je tovariš rešil Pavla s tem, da je naročil za vsakega kozarec žganja.
Pavel se ga je v začetku branil na vse kriplje, češ, da ga ni pil še nikoli, a vsi so hvalili tako izborilo kapljico in ga silili, naj vsaj pokusi. Pavel je pokusil in pil, žganje mu je kmalu začelo stopati v glavo, postal je živahen in zgovoren, naročil je še in še pil. Kmalu mu jc pričela glava omahovati in vse sc je vrtelo okrog njega. Prijatelj ga je prijel za roko, ga vedel ven na svež zrak, šla sta nekaj časa po ozki ulici in prišla do po-košertega travnika. Tu je omahnil Pavel na kup pokošenega sena in v hipu trdo zaspal.—
Drugo jutro ga jc prebudil osorcn neznan glas. Prestrašen je skočil po koncu. Solnce je stalo že precej visoko na nebu. V prvem strahu Pavel ni vedel kje in kaj se ž njim godi. A hitro se je domislil na dogodke včerajšnjega dne in grozen strah ga je obšel, ko je zagledal pred seboj finančnega paznika. Spomnil se je besedi svojega »prijatelja« o policaju irt ječi in jokaje jc padel pred finančnega paznika na kolena, meneč da so ga gotovo poslali ponj policaji, in ga prosil:
»Za božjo voljo, ne zaprite me, saj je bilo samo par grošev in stariši bodo to radi povrnili.««
»Glej,'glej, zdaj se mi pa zdi, da sem naletel na prav zdravega ptička. No, ker ga že imam, ga je treba pa držati. Hajd, fante, z menoj v mesto 1«
Pri tem je pogledal Pavla tako divje, da je ta kar strepetal in se spustil v glasen jok.
Paznika je jok nekoliko omehčal in mislil si je: »Popolnoma skvarjen še ni ta fant.«
Začel ga je torej spraševati, kaj pomenijo oni groši, o katerih je prej govoril, zakaj je tu spal pod milim nebom in druge take stvari. Pavel je odkritosrčno vse povedal, kar se mu je prejšnji dan dogodilo in in prepričevalno je zatrdil na koncu:
»Prav res, niti krajcarja nisem več potrošil, kot sem rekel, ves ostali mojstrov denar imam še tu pri sebi.«
Segel je v žep, da bi pokazal pazniku ostalo svoto, toda — o denarju ni bilo ne duha ne sluha. Hipoma je videl Pavel sinoč-nega prijatelja v pravi luči. Spravil ga je seboj v krčmo, ga tam opijanil in mu vzel denar ter ga nato pustil na cedilu.
Nov potok solza se je vlil Pavlu po obrazu, ko je zaman tipal po žepih in iskal denarja. Pazniku pa se je to početje zdelo sumljivo in misleč, da ga hoče deček nalagati, je zakričal nad njim:
»Čakaj, slepar, te bom že naučil ljudi za nos voditi — pojdiva!«
S povešeno glavo je stopal Pavel pred paznikom proti mestu. Naproti jima je prišel čez malo časa policaj, ki je na paznikovo priporočilo prevzel dečka v svoje roke.
Pavel je sploh komaj vedel, kaj .se godi ž njim. Spomnil se je svoje matere, kaj bi rekla, če bi vedela, kako se mu godi in srce mu je prešinil kakor bridek meč. — —
Zopet je prosil in dvigal sklenjene roke, toda vse to ni nič pomagalo. Policaj mu ni verjel, firančni stražnik ga je imenoval prekanjenega tatiča, ljudje so postajali in se zgražali, kako silno sprijena je današnja mladina.
Pavla je peljal policaj na stražnico in od tam v ječo, kjer je bilo že precej malopridne-žev zbranih, ki so imeli na vesti najrazličnejše pregrehe.Z divjim krohotom so sprejeli Pavla v svojo sredo. Začeli so ga najprej spraševati, zakaj jih je prišel tudi on obiskat, začeli so zbijati ž njim šale, preklinjati policijo, žugali bogatinom, ki delajo, kar se jim poljubi in reveže zatirajo, kjer morejo. Govorili so tudi nesramnosti, kakršnih Pavel še svoj dan ni slišal in sam ni vedel, ali sanja ali je resnica.
• « *
Mojster Loboda je nestrpno pričakoval onega dne proti večeru, kdaj se povrne Pavel in prinese toliko zaželjeni denar. Ura je minevala za uro, a Pavla ni bilo. Mojster je postajal nejevoljen, nad vse togotna pa je bila žena.
»Vrat bi mu zavila, temu potepenemu paglavcu,« kričala je, ko sta že odvečerjala in se spravljala k počitku. »Takoj mora od hiše, ta nepridiprav.«
»No, no, kdove, kaj se mu je pripetilo,« izgovarjal je mojster Pavla, »morda so ga ožulili čevlji in je moral ostati pri sodniku čez noč, jutri bo pa prišel.«
A ko Pavla tudi drugi dan do opoldne ni bilo, se je tudi mojster naveličal čakati. Poslal je k sodniku vprašat, če Je Pavel tam, a zvedel je, da je Pavel dobil denar in takoj
odšel nazaj. V mojstru je zavrelo. Ko je pa zvedel popoldne, da je Pavel že na policiji zaprt radi nepoštenosti, je prikipcla v njem jeza do vrhunca. Sram ga je bilo in še težje je poslušal ženino očitanje, češ, kakega ncpo-štenjaka je trpel v svoji hiši in mu šel še tako na roko.
Vendar pa se mu je vzbujalo v srcu sočutje s Pavlom in skoraj neverjetno sc mu je zdelo, da bi bil postal kar v hipu — tat. Rad bi ga bil zagovarjal, a ni si upal tega nasproti togotni ženi. Pustil je torej Pavla v roki pravice, naj se zgodi ž njim karkoli že.
Sodnija je obdržala Pavla teden dni v preiskovalnem zaporu in na teden dni je bil tudi obsojen radi goljufije. Zaman je zatrjeval svojo nedolžnost, izgovarjal se na svojega neznanega spremljevalca — mislili so vsi, da je vse to le izmišljeno, da bi prevaral sodnike.
In tako se je zgodilo, da je šel Pavel v ječo sicer pošten, a iz nje je šel kot skvarjen tat.
Zgledi, ki jih je imel štirinajst dni okrog sebe, strupene besede tovarišev, njih zapeljevanje — vse to je zastrupilo srce in skvar-jeno seme, zasejano v njegovo srce, je kmalu pognalo tudi skvarjene sadove.
Ko je prišel iz ječe, ga Loboda ni maral k sebi, češ, da za tatove pod njegovo streho ni prostora. Sklenili so torej, da ga pošljejo po odgonu domov. Toda kako naj stopi radi tatvine četudi po nedolžnem obsojeni sin pred očeta poštenjaka?
»Oče te ubije, ko te dobi pred oči,« dejal je Pavlu v ječi tovariš in se zasmejal s surovim nasmehom. »In če te samo pretepe, kaj boš počel doma? Saj si ne boš upal med ljudi, ki bodo s prstom kazali za teboj, češ: tat, tat!«
Te besde so zvenele Pavlu po ušesih, ko ga je spremljal policaj proti domu. Prepričan je bil, da se mu bo res tako godilo in sklenil je, da rajši poskusi vse drugo prej, kot pa da bi šel domov. Ubiti se ne da — boljše je zbežati. In zgodilo se ie tako. Kot bi trenil, švignil je s ceste po polju in jo ubral čez drn in strn proti bližnjemu gozdu. Policaj je kričal in tekel za njim — toda kje je bil že brzo-nogi Pavel.
Bežal je dolgo časa kot zaje, dokler se ni čutil popolnoma varnega. Sedel je v hladno senco in čakal da se je zmračilo.
Ko je legel mrak na zemljo, jo je mahnil počasi spet proti mestu. Poiskal je krčmo, kamor ga je prvič tako nesrečno speljal neznani zapeljivec. Danes jo je mahnil tje prostovoljno — ker sila kola lomi. Našel je tamkaj zbrano družbo dvomljivih ljudi in ker ni vedel drugega rešilnega sredstva, se jim je pridružil, jih prosil za pijačo in obljubil, da jim bo za to hvaležen, kakor bo mogoče. Hudobneži so spoznali njegovo prebrisanost in urnost ter ga z veseljem sprejeli v svojo sredo kot učenca in obenem tudi pomočnika. Še isti večer jim je pomagal vlomiti v prodajalnico bogatega trgovca.
* • »
Vse to je popisano po besedah Pavla samega, ki je takoj drugi dan bil zopet v rokah pravice. Obsojen je bil vsled vloma in tatvine na osem let težke ječe.---
Državljanska vojska. Iz Italije poročajo V okolici mesta Lecce vlada prava državljan ska vojska med prebivalci dveh bogato ob ljudenih vasi Maglie in Scorrano. Nastopili si drug proti drugemu v četah 500—900 mož ii se hoteli prav po vojaško udariti. A spopad si preprečili vojaki. Zdaj si stojeta še vedm sovražnika nasproti, £t sredi obeh prave vo jaške čete. Vzrok vssmu je nesporazumljenji pri mejah na pollu.
V Čikagi so otvorili posredovalnico del za stare ljudi. Iz Cikage poročajo: Tukaj s odprli posredovalnico dela za stare ljudi j takoj je prišlo v ta urad nad 100 sivolasi! ljudi obojega spola, da so jih vknjižili. Ve čina teh ljudi je pripovedovalo o žalostni! izkušnjah v njihovej borbi za obstanek. Po vsodi so jih odslovili kot ljudi, kateri so odve na svetu, nihče jim ni hotel dati dela in ka morkoli so prišli, povsodi so jim z zmajanjen ram naznanili, da sc za rabo pri delu prestal in da med delavstvom za nje ni več prostora Uradu se je posrečilo takoj prvi dan dvajsetin teh ljudi najti delo, dočim so ostali odšli do mov osrečeni z zagotovilom, da se bode sto rilo vse, da se jim najde zaslužek. Moški,! so stari po 45 let, so naznanili, da so jim de lodajalci vedno izjavljali, da so za delo i prestari.
Nekdaj in zdaj. Ko se je pripeljal pred nt kaj leti nadvojvoda Rainer kot generalni nad zornik domobrancev inšpicirat v Iglavo, s visele iz večine hiš frankfurtarske zastavi Nadvojvodo je to tako razjezilo, da je odpc vedal svoje že najeto stanovanje, prenočil svojem spalnem kupeju in se drugo jutro o peljal, ker se ni maral muditi v mestu, v se cah velikonemških zastav. To je bilo takra in danes?
Ladje oklopnjače v starih časih. V star časih so Grki in Rimljani utrjevali svoje lat z debelimi kožami. Tako tudi Normani in S raceni v srednjem veku, a Saraceni so le 1191. svoje ladje obdajali tudi s svincem. P zneje so jih v tem posnemali tudi drugi n rodi. Seveda v onih časih ni bilo še topo Prvo ladjo, oklopljeno z železom, so zgrai 1. 1585. Nizozemci v Antverpenu, da bi ž n prodrli redove španskih vojnih ladij, ki so daj oblegale mesto. No, na nesrečo je ' prišla v španske roke.
Poročila se z morilcem. V Philadclpl se je poročila Bessie Regent. Ženin ji je roval med drugim tudi zavit samokres, ki v njenih rokah eksplodiral. Odnesli so težko ranjeno v bolnico, ženina pa so odve v zapor. Ko je prišla Regent k zavesti, je zvala duhovnika in ženina in zahtevala roko. Po dovršeni poroki je nevesta umi mladega vdovca pa so zaprli.
Pod vagonom iz Rima do Pariza. T dni sta dva Italijana nastopila silno drzno vi njo. Neki mladi kočijaž, Brancatini, i« n brivec, Gennari, sta hotela potovati v Pa' toda nista imela denarja. Zato sta spleta močne žice nekak viseč koš, vzela seboj velj hrane in neke noči pritrdila koš pod liki vagon brzovlaka, ki potuje iz Rima v riz, ter sta legla vanj. In v resnici je vago" iste noči odpotoval. Potnika sta na vožnji' liko trpela oc! prahu, a ker je bil njihov val kmalu za lokomotivo tudi mnogo od preti« in pepela. Vendar sta vzdržala do konca, da bi ju bil kdo opazil in tako prepotov 1463 kilometrov. Ko sta prišla na kolodvo Pariz, ju je takoj prijela policija, ker sta črna kakor dimnikarja. Seboj sta imela i« in 30 centezimov denarja.
Bogata beračlca. V Mecu je umrla račica, v katere stanovanju so našli 1»'' mark.
Razgled po domovini.
Cenjen e n a r o čn i k e, ki še niso poslali naročnine in so že prejeli zadnjič opomin, uljudno opozarjamo, da bomo čakali samo še do konca tekočega meseca, potem pa brezpogojno ustavimo vsakomur list, ki ne bo plačan.
Za kanonika v Novem mestu je cesar imenoval č. g. Janeza V i r a n t a, župnika v Mokronogu.
Dva bratca skupaj. Na Hrvaškem se je vršil pred tednom shod »hrvaške napredne stranke« ali bolje rečeno liberalne stranke. Ta ima za svoje glasilo list »Pokret«, ki Je pisan v istem duhu, kot »Slov. Narod«, samo surov in nesramen je nekoliko manj. In na ta shod sta prišla zastopat slovenske liberalce urednik »Slov. Naroda« Pustoslemšek in urednik »Domovine« Špindler. Ali more poleni še kdo trditi, da »Domovina« ni liberalen časopis? Kaj porečejo k temu početju Špin-dlei ja celjski prvaki, ki povdarjajo vedno slogo, zlasti kadar se bližajo volitve, pri katerih sami kandidirajo.
Liberalni poslanci kranjski so silno užaljeni, ker ni nikdo izmed njih postal minister. Najraje bi se seveda vsedel na mehki ministrski stolec dr. Tavčar. Zal, da prihaja pre-redko na Dunaj v zbornico, da ne morejo spoznati njegovih zmožnosti. Ko bi bil dr. Tavčar minister, bi nam klerikalcem huda predla, ker bridko bi občutili kvedre, o katerih je svoj čas Postonjcem pripovedoval. Seveda se cede sline po ministrskih frakih tudi bradatemu notarju Plantanu in nadsvetniku s kravjim zvoncem Ferjančiču. Le pridni naj bodo možici, morda jih doleti ta visoka čast.
Temelj za cerkev sv. Antona na Viču je skopan in so s stavbo tudi že pričeli. Cerkev bo stala ob cesti nasproti šoli.
Slovenski novomašnik v Ameriki. Pre-tečeno nedeljo 10. t. m. je daroval prvo sveto mašo v Št. Pavlu č. g. Valentin S i f r e r iz Stražišča pri Kranju.
Romarski vlak na sv. Goro. Ljubljanski tretji red priredi letos meseca julija romanje na sv. Goro pri Gorici. V to svrho bo vozil posebni vlak iz Ljubljane v Gorico in nazaj no znižani ceni. Čas in spored še ni določen. Naj-brže pojde vlak iz Ljubljane v soboto, dne 14. julija okolull. ure dopoldne in se vrne v Liii-bjlauo v nedeljo okolu 9. ure zvečer. Romanja se morejo udeležiti tudi unanji tretje redniki in drugi verniki. — S tem se tudi marsikomu nudi prilika obiskati grob nekdanjega ljubljanskega škofa, kardinala Missije, ki počiva v svetišču na sv. Gori. — Toliko v pojasnilo tistim, ki od raznih strani vprašajo, če in kedaj se letos vrši romanje. Zglašati se ni treba po-preje, dokler »Domoljub« ne prinese natančnejšega sporeda.
Podražene poštne pristojbine. Poročali smo enkrat v »Domoljubu«, da se bodo znamke podražile, toda ne tiste po 10 vinarjev, temveč znamke za lokalna pisma. Za tako lokalno (krajevno) pismo je dosedaj zadoščala znamka za 6 vinarjev, sedaj bo treba za tako pismo znamko za 10 vinarjev.
Občni zbor delniške stavbinske družbe »llnion« se bo vršil dne 21. junija ob 4. uri popoldne v mali dvorani hotela »Union«.
Mesto v Ameriko v — zapor. Prejšnji teden so se hoteli Stanko Tobač, Franc Uršič m Lenart Alpraz skrivaj izseliti v Ameriko, ne da bi bili še nosili vojaško suknjo. Dobili so Jih in odpeljali v zapor.
Shodi Slovenske Ljudske Stranke. Na oinkoštno nedeljo je bil shod v Leskovici nad Gorenjo vasjo pri Poljanah. Poročal je v obilnem številu zbranim možem gospod po-
slanec dr. Krek. Leskoviški gospod župnik Anton P f a j f a r je priporočal zbranim gospodarjem, naj se po zgledu tirolskega kmeta oprimejo živinoreje in sicer gojenja plemenske živine. Dve uri je trajal shod, s katerim so bili vsi navzoči zadovoljni. — V Boh. Bistrici jc bilo na shodu nad 500 mož in mladeničev, ki so prihiteli od vseh krajev Bohinja poslušat katoliških Slovencev dičnega poslanca dr. Šusteršiča. Tudi tu je ljudstvo soglasno odobrilo postopanje poslancev S. L. S. — V Križih pri Tržiču je na dobro obiskanem shodu govoril g. državni in deželni poslanec Pogačnik. Tudi tu se je navzoče ljudstvo popolnoma strinjalo z izvajanjem g. poslanca. G. Gostinčar je pojašnjeval na tem shodu potrebo splošne volilne pravice, za katero so se volilei izrekli. — Enak shod je bil v Drašičih na Belokranjskem. Volilei so iz-iekli poslancem S. L. S. zaupanje. Preteklo nedeljo se je vršil jako dobro obiskan shod v Ribnem pri Bledu. Gre se za ustanovitev izobraževalnega društva. Govoril je stolni vikar Luka Smolnikar iz Ljubljane. Zanimanja za novo potrebno društvo je precej.
Zopet samoumor vojaka. Binkoštno soboto se je ustrelil računski desetnik Jožef Jelinek. Živel je še deset ur. Pri njem so našli pismo, v katerem pravi, da je njegove smrti kriv stotnik. Vršila se bo preiskava.
Birniancev ie bilo o Binkoštih v ljubljanski stolnici v nedeljo dopoldne 742, popoldne 602, ponedeljek dopoldne 234, skupaj 16.38.
Konec šolskega leta. Ljudske šole po deželi se zaključijo vsled odredbe ministrstva za uk in bogočastje s 16. dnem julija t. 1. Počitnice bodo trajale odslej dva meseca. S tem bo gotovo ustreženo starišem, ki potrebujejo otroke za delo.
Na katoliški shod v Ljubljano! Mislite že sedaj na to, da bo treba zadnji teden avgusta v Ljubljano na 111. katoliški shod. Povabljena bodo vsa naša društva po Slovenskem. Tržaški Slovenci pridejo najbrže s posebnim vlakom. Glavno zborovanje bo na nedeljo 26. avgusta.
Občni zbor »C. kr. kmetijske družbe kranjske« se je vršil 7. t. m. v Ljubljani. Po poročilu tajnika Pirca se jc vršila volitev. Mesto iz Ljubljane odišlega g. Golja je predlagal g. poslanec Mojač, naj bi sc izvolil od odbora priporočani kandidat g. kakonik Andrej Ka-lan, ki ima jako veliko zaslug za družbo. V Marijanišču, kjer je g. kanonik vodja, ima kmetij, družba svojo gospodinjsko šolo, g. kanonik je poskrbel, da so hlevi in svinjaki najmodernejše urejeni, da so v zgled vsem drugim v celi deželi. A že se je našla neka zgaga v osebi znanega Legvarta, ki je plačan od države kot nadzornik mlekarskih zadrug in ne kot agitator in ta je v družbi neslanega učitelja Grmeka s Sorc delai na vse kriplje proti izvolitvi kanonika. Posrečil se mu je zavratni napad in izvoljen je bil neki Juvančič, ki nima niti najmanjše zasluge za kmetijsko družbo, samo liberalec je in gg. Legvartu in Grmeku dober prijatelj. Žalostno je, da odločujejo v tako važnem društvu kakoršno je kmetijska družba taki kmetje kakor je zloglasi.i učitelj Grmek, ki menda še žita ne pozna. Intriganta l.cgvarta bo treba od merodajne strani podučiti, da ni poklican na Kranjsko, da dela raz-por in odstavlja ali nastavlja odbornike, temveč država ga plača edinole zato. da sc briga za nadzorstvo v mlekarskih zadrugah, vse drugo pa r.ai pusti v miru. Tudi tajnik Pire se je kaj čudno vedel pri tej volitvi. Javno nI
upal nastopiti proti g. Kalanu, a ljubši bi mu bil župan s Skaručine. G. Pire pa naj bo le miren. * ker občni zbor mu ni zato povišal plače (odslej bo vlekel ogromno vsoto 4800 kron na leto), da bo po raznih krajih prodajal svojo liberalno politiko, kakor se je doslej večkrat pripetilo. Skrbno bomo zasledovali njegovo delovanje.
G. poslanec Jaklič je govoril na shodu »Kmečke zveze« v Dvorski vasi tudi o učiteljskih plačali. Govoril je kot poslanec kmetov, ki so ga volili v deželni zbor. Seveda je bil proti temu, da bi se samo na račun kmetov, ki so že itak preveč obdavčeni zboljšale plače učiteljem. Liberalni učitelji so se radi tega govora zaleteli v svojem listu prav grdo v poslanca Jakliča. G. poslanca taki napadi gotovo ne bole, saj jih je vajen. Ljudje, ki ga volili niso. mu tudi ne smejo zapovedati. G. poslanec jc odgovoren za svoje delovanje edinole svojim kmečkim volilcem. Sicer pa učitelji menda niso več v pomanjkanju, ker od liberalne obstrukcije v dež. zboru lepo mirujejo in se nič več ne oglašajo za izboljšanje. Seveda liberalna obstrukcija ne žre, temveč samo »klerikalna« je bila tako pogrešna. Poznamo sc!
Naročajte »Domoljuba«. Polovica leta bo kmalu minula. Kdor je zastal z naročnino »Domoljuba« naj jo kmalu poravna. Razširjajte in agitirajte pa tudi pri drugih, ki še nimajo na- • šega lista, da si ga nabavijo. »Domoljub« je primeroma najcenejši a tudi najboljši slovenski tednik.
Novo društvo se je ustanovilo 7. t. m. v Ljubljani. Društvo so ustanovili kranjski cerkovniki. Imeli so v prostorih »Kršč. soc. zveze občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Govorila sta na shodu poleg drugih tudi dr. Krek in dr. Lampe. Izvolili so odbor čigar naloga bo poskrbeti, da se kolikor mogoče veliko število cerkovnikov vpiše v to prekoristno društvo. Pokroviteljstvo je blagovolil prevzeti premi-lostni gospod ljubljanski knezoškof dr. Jeglič.
Društveni izleti. Mladeniške družbe kranjskega dekanata so na binkoštni torek s svojimi voditelji priredile romarski izlet k Mariji na blejski otok. Tega izleta se je udeležilo lepo število vrlih gorenjskih fantov, ki so si odičili svoja prsa z družbenimi svetinjami in troboj-nicami slovenskimi. — Društvo »Kranj« je napravilo binkoštni ponedeljek izlet v Vintgar. Sv. mašo je bral v Dragi (župnija Zasip) tajnik društva g. mestni kaplan kranjski Hybašek. Med sv. mašo jc lepo popeval mešani zbor društva »Kranj«.
Ljubljanski župan Hribar je praznoval ta teden lOletnico županovanja. Glavna slovesnost bo 16. t. m. Ta dan mu bodo nekatera ljubljanska društva priredila bakljado. Na magistratu bo g. župan isti dan sprejemal depu-tacije, ki mu bodo prišle častitat.
Razstava cerkvenih oblačil se je otvonla v ljubljanski škofijski palači v nedeljo 10. t. ni. v II. nadstropju. Razstavljena so lepa mašna oblačila, ki jih je izdelala bratovščina sv. R. Telesa. Pa razstavi se bo obleka razdelila revnim cerkvam naše škofije. Vsi ki se zanimajo za umetnost, zlasti pa udje bratovščine sv. R. Telesa naj si ta teden ogledajo razstavo.
Proti ločitvi katoliškega zakona je protestiralo 7925 avstrijskih občinskih zastopov.
Družba sv. Cirila in Metoda ima letos glavno skupščino v Logatcu na Notranjskem.
»Učiteljska zveza« je imela svoje letošnje zborovanje o binkoštih v Šoštanju na Štajerskem. Na tem zborovanju je propadli kandidat za V. kurijo, liberalni učitelj Jelene silovito
zabavljal čez g. poslanca Jakliča, kakor da bi bil on vzrok raznih porazov, ki jih je Jelene doživel. Ni čuda, da tega godrnjača ni predlagal dež. šolski svet za vodjo meščanske šole v Postojni. Vodja take šole mora biti resen mož, ne pa tak političen petelin kakor je .ie-lenc.
Občinske volitve v Čatežu ob Savi so se
končale s popolnim porazom liberalne garde. Pritožili so se zoper volitve, a njihovo jalovo pritožbo ie deželna vlada zavrnila.
Od nekod za povsod. Učitelistvo obojega spola se kaj rado pritožuje zoper »Domoljuba« češ, da jih preveč obira. Toda le tiho naj bodo, ker »Domoljub niti desetine tega ne objavi, kar ima učiteljstvo za ušesi in na grbi, medtem pa učitelji tako debelo lažejo čez duhovščino po svojih časopisih, da ni niti desetina resnice v njihovih poročilih. Ako pa učiteljstvo že sedaj javka, kaj bo počelo, ko bi začeli valiti na dan nagromadeno tvarino.
Nesreče z motorji. Zadnji čas se je pripetilo več velikih nesreč po cestah radi motorjev, ki vozijo z neznansko hitrostjo in plašijo konje, ki niso vajeni te hitre vožnje. Taka nesreča se je zopet pripetila pretekli teden v tržaški okolici. Marija Zaukala, Ivana, Andrej Radie in Savel so se na vozu peljali domov proti Topolovcu. Kmečkemu vozičku pridirja nasproti motor, v katerem je sedel neznan gospod. Konj se splaši in prevrne voz. Vsi štirji so bili manj ali bolj nevarno ranjeni. Naj bi vendar oblasti preprečile to prehitro vožnjo in poskrbele če se pripeti taka nesreča, da jo lastnik motorja tudi poravna iu škodo povrne, kako pride ubogo ljudstvo do tega. da bo trpelo radi gospode, ki ima tako vožnjo z motorji le v zabavo, še škodo poleg nevarnosti za življenje.
Še en slovenski novomašnik v Ameriki. Ta je č. g. Vincenc liozja, ki je bil pretečeni teden posvečen v mašnika v Št. Pavlu. Prvo mašo bo daroval 13. t. m. v župnijski cerkvi blizu Št. Pavla. Oče g. novomašnika ie nad-učitelj v pokoju iu prebiva že nekaj let v Lju-ljani. (i. novomašniku kličemo: Na mnoga leta!
Redek slučaj. Najvišji župniji na Kranjskem sta Vojsko nad Idrijo in Koprivnik v lio-liinju. Prejšnji teden sta bila na Jesenicah poročena ženi l z Vojskega in nevesta s Kopriv -nika, ki sta bila oba rojena isti dan 1. aprila 1881.
Drugi vseslovenski delavski shod.
I.	Dne 1. julija t. 1. dopoldne je napovedan
II.	vseslovenski delavski shod. Na lanskem shodu so naročili odboru »Slovenske krščan-sko-socialne zveze«, naj skliče za letos ta shod. »Zveza« je pa odstopila sklicateljstvo uredništvu delavskega stanovskega lista »Naša Moč«. Položaj je zdaj velevažen. Razmere silijo slovensko delavstvo, da stori korak naprej na poti samopomoči in združenja. Dosedanje delo je želo večinoma vspehov na gospodarskem in na stanovskem združevalnem polju. Pa to ne zadostuje več. a) Neobhodno potrebno je, da izpopolni slovensko delavstvo, ki ni v mednarodnem brezverskem taboru, tudi svojo politično organizacijo, b) I3olj tesno se morajo tudi združiti delavska strokovna društva. Več medsebojnega stika mora biti. c) Tudi o povečanju delavskega glasila »Naša Moč« mora sklepati II. vseslovenski delavski shod. List stoji na neodvisnem delavskem stališču. Povečini pišejo vanj in mu dajo smer delavci sami. Pa premalo prostora ima, da bi mogel vršiti tudi izobraževalno dolžnost, č) Izprožena je tudi zadeva o starostnem zavarovanju, o reviziji zakona glede bratovskih skladuic in še o več drugih stvareh. Važne so te točke dovolj, da se udeleži shoda res obilo zavednih delavskih za-
stopnikov. Dobrodošli so nam pa tudi drugi gostje. 2. Popoldne je pa za vse. Popoldne slavi namreč ljudska organizacija Medvodami svoj dan. Otvori se namreč in blagoslovi novi »Društveni dom« na Preski. In po tej slavnosti je napovedana ljudska veselica. Zato vabimo ne le delavstvo,- marveč tudi vse druge ljudske prijatelje, naj prihite v obilnem številu v Presko. Pouku, izobrazbi in napredku našega delavskega ljudstva bodi posvečeno ljudsko slavlje dne 1. julija Medvodami.
* Vojska na Daljnem Vzhodu. Drugi teden izidejo štirje snopiči tega dela in takoj nato še štirje poslednji. Topovi so potihnili in boj se je polegel na Daljnem Vzhodu. Med vojsko je pokrival krvavo bojišče gost dim in pogled nam je bil kalen. A sedaj se je zjasnilo in jako nas veseli, da moremo podati či-tateljem pregledno, dasi strašno sliko divjih bojev, ki so stali toliko dragocene krvi in toliko težkih žrtev. Popisi so jasni, a zanimivi in divja sila razbrzdanih strasti, ki so zaplesale krvav ples tam v skrajnem delu Azije, človeka očara — veličastna, strašna slika se mu vtisne za vedno v spomin. Sedaj po vojski pa dviga v Rusiji nova pošast svojo dolgo teptano glavo — dviga se revolucija. Tudi popis sedanjega stanja v Rusiji bomo podali v zadnjih zvezkih čitateljem, ker je to zgodovinski pojav, kot jih pozna svetovna zgodovina malo takih. Delo krasi obilno lepo izdelanih slik, tako da bo imela cela knjiga trajno vrednost. Oskrbeli smo tudi krasne originalne platnice in tako bo »Vojska na Daljnem Vzhodu« služila lahko tudi kot veselo in zelo primerno darilo. — Naroča se v upravništvu »Dom in Sveta« v Ljubljani.
V oglasu g. Urica se je zadnjič po pomoti stavčevi glasilo Ljubljana mesto Litija.
Gorenjske novice.
Novice iz Št. Vida nad Ljubljano.
g ŠtirideseUetnico svojega obstanka bo obhajala letos Blaž-Potočnikova čitalnica.
g Veselico s predavanjem, tamburanjeni in petjem napravi tukajšnja čitalnica v nedeljo I. julija.
g Zelo zanimivo predavanje bo ob priliki čitalnične veselice. Predaval bo fotograf g. Rožun in obenem razkazoval slike naše lepe domovine.
g Občinske volitve, vsled katerih je bilo toliko šumenja, so bile končane binkoštni torek. Za župana je soglasno izvoljen dosedanji župan Anton Helec, za podžupana in prvega svetovalca pa Valentin Cirman, posestnik, mesar in načelnik domače hranilnice in posojilnice. Drugi izvoljeni svetovalci so: Valentin Mrak, posestnik, Lovrenc Florjančič, posestnik, Albert Vodnik, posestnik in kamnoseški mojster, Janez Zavašnik, posestnik, Simon Juvan, posestnik in krojaški mojster, Pr. Erjavec, posestnik, Jožef Arhar, posestnik in mizarski mojster.
g Zirovnikove pravice. »Slovenec« vprašuje, ali in od kedaj imata Zirovnik iu njegov sin pravico v šolski sobi zbirati fante in mlade može. In to se godi vsako nedeljo popoldne ined krščanskim naukom. Pa ta šolska soba je čisto zraven farne cerkve. Zirovnik so zelo mogočni. Morebiti imajo najvišje dovoljenje.
g Tudi o bričlh bi marsiktero lahko rekli n. pr. o tistih, ki so letali in prosjačili za pooblastila celo pri zaničevanih dekletih Marijine družbe; ali o onih, ki so na smrt bolnega moža šiloma vlekli na volišče, da je glasoval za Zirovnikovo stranko, pa jim prizanesenio, ker vemo da so bili zapeljani.
g Zirovnikovo geslo je: »Gosposka z briij farji s hudiči«. To je javno izpovedal, ko je po Olinici agitiral za volitve. No, na dan volitev jc pa spoznal, v katerih vrstah so--— ^
g »Slovenski Narod« se spodtikuje nad tukajšnjo dekliško Marijino družbo seveda z Iažnjivo hinavščino, kakor po navadi. Rajši naj bi bil pohvalil tista dekleta, ki so agitirale za liberalno Zirovnikovo stranko in ji celo dale pooblastila: Mi smo vsekako pričakovali, ja bo »SI. Narod« tem izvoljenkam posial p«, sebne pohvalne diplome z Zirovnikovini geslom. Pa dosedaj še ničesar niso dobile.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz selške doline. Selška dolina na Kranj, skem je znana daleč po svetu; na obeh straneh visoki hribi, p odoline sredi pa čedne bele hiše, v katerih gospodarijo kmetje, pošteni in značajni, podobni tem visokim goram, ki ju-naško khtbujejo viharju časa. V gospodarskih društvih dobe potrebni pouk in podporo in tako gospodarijo skromno a pošteno. Razume se, da je skušal razdirajoči liberalizem tudi tukaj svojo srečo s puhlo frazo napredka in svobodomiselnosti, a združene čete zavednih kmetovalcev so koj v kali zadušile vsak tak poskus. Kmetje so se zavedali, da niso dolžni pokorščine različnim pritepenim pisačem in drugim, katerim so dišale njihove kroniu. In tako je ostal gnili liberalizem tukaj brez posebnih posledic in kmetje tudi namajo strahu da bi jim postal še kdaj nevaren. Tu ali tam je sicer še kak tak prerok, ki si beli glavo, kako pomagati bolnemu liberalizmu na noge; tu ali tam je par mogotcev zasnovalo »Slo vensko bralno društvo«, katerega namen je baje, ljudstvo izobraževati, v resnici pa je le kos »velikega« liberalnega »dela«. Taka društva so seveda skoro samo po imenu, pošteni kmetje ne morejo imeti zaupanja «1o društva, katero vodi kak sorški Grmek ali recimo Stupica, ampak se poprijemljejo naših društev, kjer se medsebojno izobražujejo v stanovskih vprašanjih. Tako društvo imajo vrli mladeniči v Železnikih. To društvo je nedavno priredilo v svojih prostorih društveno veselico z bogatim sporedom in obilno udeležbo od strani Selčanov. Prišel je tudi dra?; goški učiteljStupica, kateremu se že zdavnai cede sline, da bi vlovil tudi to društvo v liberalne zanjke in s tem namenom se je prijazno začel sukati okoli društva, proti čemu r zavedni železniški fantje z ozirom na oliko nič niso imeli. In zgodilo se je, da je priredilo nekaj tednov pozneje bralno društvo v Dražgošah, katero kotnandira Stupica, tudi svojo veselico, h kateri je bilo povabljeno bralno društvo v Železnikih. Zeleznikarji se sicer ne strinjajo s Stupičevo politiko, katerega glasilo je »Narod«, tudi jim ne sere v glavo, na kakšen način on izobražuje svoje »kmete«, ker jako dvomijo, da bi »Slovenski Narod«, ki se čita v tem društvu, izobraževal in rešil kmečko vprašanje, vendar so se z ozirom na disciplino odzvali omenjenemu vabilu. In s tem je bila kupa veselja za našega Stupico polna -- te vrle železnikarske fante dobiti na svojo stran, tega bi se veselil še kdo drugi, ne samo »veliki« Stupica. Ali. oj nesreča! Krepak fant iz Železnikov je vstal "j zaklical: Posluh! In vtihnili so pevci, vtihnit glasni Grmek in Stupica in se molče poslavljali od zlatih nad. Vrli fant Klopčič je govori' in s tem govorom dokazal, da Zeleznikani niso prišli sem kot privesek liberalcev, ampak kot zavedni slovenski fantje. »Slovenci slavimo velike može, ki delajo za narod, z veseljem pozdravljamo vsak pojav na tem P0' Iju. a če hočem odkritosrčen biti, priznati m"'
ram, da so ti možje, ki največ store za narod, duhovniki. Duhovniki so prvi bili, ki so orali celino najela slovstva.« Tako je! Zivio! so iuu klican drugi in s tem pokazali, da so istih misli. Grmek in Stupica pa sta se potuhnila in slabost bi ju obšla, da sc nista krepčala z vinom. To je bil edini govor na veselici, ki je imel izobraževalen značaj, drugega iiak ni bilo, kot par pesmi, katere je kolikor-toliko dobro zapel domači pevski zbor iu pa vino. Siccr bi si pa Zeleznikarji tako veselico preskrbeli lahko sami v vsaki drugi gostilni, kakršno sta jim pripravila Grmek in Stupica.
— Zanimiv priroden dogodek na Gorenjskem. Poleg vasi P o I j č e, Begunške fare, uro od Radovljice pod gorami, so preteklo sredo med .3. in 4. uro popoldne začuli ljudje mi polju, kako je v gori kraj sv. Petra jelo butati in pokati, kakor bi se lomilo skalovje. Prišlo je od vrha gore in se bližalo podnožju, butalo iu treskalo je pod zemljo v enoiner, pri tem se je drevje v gozdu lomilo kakor med najhujšim potresom. Hkrati pa šine iz zemlje ognjen steber, ki se je špiralasto vil k nebu, na svojem vrtincu pa nesel hosto, ki jo je vrtil v zraku. Za tem pa se v ognjenem stebru za-čuje grom, kakor bi gora razpočila in bel dim st ie zvalil po vzduhti. Vsled hudega zračnega pritiska je nastal tak vihar, čia je vrgel nekega starčka, gredočega po cesti, na tla. Na mesto izbruha se je našlo težko čudno po smoli smrdečo črno kamenje. — Poskrbljeno je, da se stvar znanstveno preišče.
g Iz Mekinj. Društvo rokodelskih pomočnikov je izletelo preteklo nedeljo dne 10. t. m. v našo sredo na kratek oddih. Ob 10 uri jim. je v žtipni cerkvi niekinjski služil sv. mašo ter pridigal vlč. g. Gruden; pri sv. maši je krasno popeval močni društveni zbor z nenavadno natančnostjo; čast takemu zboru, kakor (udi njegovemu pevovodju učitelju Pavlu Gorjupu. Popoldne ob pol 4. so s sodelovanjem tamburaškega zbora nickinjskega izobraževalnega društva priredili veselico z bogatini in izbranim sporedom. Pevske točke zares težke komade, so izvršili izgledno; tudi igri: »Klepetec« in »Smola« so uprizorili prav dobro. Domači tamburaši so tudi želi obilno polivale. Prostori so bili natlačeno polni kljub deževnemu vremenu. Udeležilo se je veselice tudi več odlične gospode, med njimi podpredsednik društva rokodelskih pomočnikov profesor dr. Alfonz Levičuik. Po veselici so se zbrali člani obeh društev v prijaznem sestanku v vrtnem salonu pri Fischerju v Kamniku; po-pevanje moških zborov in sviranje tamburašev seje vrstilo drug za drugim ter razveseljevalo navzoče. Le prenaglo je prišel čas, da so se vrli rokodelski pomočniki ločili od nas ter se odpeljali z večernim vlakom v Ljubljano. Dan ie zapustil pri nas vesele spomine. Pobratin-stvo društev je velikega pomena, ker dviguje samozavest in navdušenje k društvenem življenju. Bog živi vrlo društvo ljubljanskih rokodelskih pomočnikov! Naj raste, cvete, ter dobiva vedno več prijateljev in dobrotnikov!
g Na umu zbolela je Terezija Kopač v Mednem pri Vižmarjih, ki' se je potem za-vratuo umorila. Bila je po cerkvenem obredu Pokopana ter je bila tudi poprej vzorna krščanska gospodinja.
g Dovje. Hudo nevihto s točo smo imeli maja in 2. junija; obakrat je prišla čez Kož.co od koroške strani in je napravila precej škode po drevju in na polju. Naš oče Tri-Rtov je skoro vedno zavit v temen plašč in ae kaž.c posebne ljubezni do turistov. — Po-stajno poslopje na Dovjem bodo letos pove wli, saj je pa tudi potrebno, ker sedanja čakal-ki ima prostora komaj za kakih 15 ljudi, '•'kakor ne zadošča; posebno ne v poletnem £as«. ko pride k nam nmogo tujcev, posebno Pa turistov. — Dne 25. maja se je ponesrečil
Janez Lakota, posestnika sin na Dovjem pri razstreljanju neke skale. Ker ni smodnik ob pravem času eksplodiral, je šel pogledat, kaj je temu vzrok. V istem hipu pa je raztrgalo skalo s tako silo, da mu je odtrgalo dva prsta leve roke in skoro polovico dlani, pa tudi v glavo je bil hudo poškodovan.
g Novice iz Mavčič. Na binkoštni ponedeljek je blagoslovil čast. g. Jan. Kalan novo zastavo tukajšnje »Mladeuiške in dekliške Marijine družbe«. Ker pa tukaj pri nas obstoji tudi družba žena, so tudi one deležne nove zastave. Zastavo je jako lepo izdelala Ivana Volgemut v Stari Loki za 500 kron. Kutnica zastavi je bila Frančiška Drakslar. Slovesnosti so se udeležili tudi fantje smleške Marijine družbe s svojim krasnim banderom. — Za legarjem je obolelo to pomlad v naši župniji mnogo oseb, zlasti ženskih. Doslej je umrla samo ena 15letna dekle. — Tudi žganje je zahtevalo letos že troje žrtev, namreč L. Jeraj, Janez Zevnik in Janez Jtivan. Pa bo še kdo rekel, da žganje ni čisto nič škodljivo. — Umrl je tudi v Mavčičah v sredo po Veliki noči Jožef Jenko, znan daleč naokoli pod imenom pridigar Jožman. Imel je izvanredno dobro glavo, da si je vsako pridigo v cerkvi zapomnil in potem za par novcev povedal. To je bil tudi njegov vsakdanji kruh in pa — tobak, katerega je pokadil v svojem življenju za 550 kron. Nad 500 mrličem v naši fari je zvonil in jih spremil do groba. Slednjič so se tudi nad njim uresničile besede Gospodove: Prah si in v orali se boš spremenil. Naj počiva v miru, vsem pa, ki ste ga poznali, bodi priporočen v molitev in blag spomini
g Sodnijska razprava o sorški aferi se vrši dne 22. junija. Grmek, ki je hujskal, ni obtožen, pač pa Janez Kaučič iz Medvod.
g Iz Podbrezij. Dne 29. maja je bil drugi komisijonelni ogled za šolski prostor. Prvi ogled je bil še pod slavno vlado Heinovo. 1 a-kratni okrajni komisar baron Schonberger je zahteval nemški zapisnik. Seveda je protestiral na mestu, telegrafično pa pri deželni vladi iu pri ministerstvu. Vsi člani so bili radi tega »velikega« prestopka denarno kaznovani; seveda niso plačali. Drugi ogled je konečno določil prostor na Kačerievem travniku, nasproti starega šolskega poslopja. Pot. ki vodi mimo poslopja, je zelc v slabem stanju. Ko bodo zidali novo poslopje sosedovo, se bodo gotovo ozirali na pot in suažnost poleg šole sploh, Potem bo gotovo vsem Podbrežanom vstreženo ko bodo oošiljali svoj najdražji zaklad -otroke — v zdravo in pripravno šolsko poslopje. Gotovo bi bilo pa pametno, da bi se zidala dvorazrednica, ker je precejšnjo štev lo otrok. Vse to pa ni všeč gotovim ljudem iz Naklega! »Podbrežanom je dobro staro šolsko poslopje!« so se izjavili. Kaj ne: Podbrežan bi skoro polovico plačali za nakelsko trorazred-nico, nakelski davkoplačevalci bi pa dali par kron za popravo podbrežke stare hiše. — Kmalu bodo občinske volitve. Ker ni posebnega strankarstva, hočejo posebni ljudje v Naklem spletkariti. Zupan naj bo v sredini Podbrezij in Naklega. Ker je ta g. župan Ko šir v središču in mož na svojem mestu, naj bi ostal. Ce bi pa imel biti župan v Naklem, bi bili vsi Podbrežani zoper. To naj si gotove osebe zapomnijo. — Shod katol. političnega društva za kranjski okraj v Križah so se Podbrežani v precejšnjem številu udeležili. Špica.
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Zagorje. Prvi dan je vlak štev. 186, ki je vozil od Zidanega mostu proti Ljubljani, se
moral v Zagorju umakniti brzovlaku na drugi tir, da je mogel brzovlak skozi. Po odhodu je peljal vlah štev. 186 spet na svoj tir, medtem pa je bila plošča za vlak 59, ki vozi iz Ljub-* Ijane prehitro, odprta, tako, da vlak št. 186 še iti bil na svojem tiru in sta skupaj trčila. Ranjen ali ubit ni nihče. Par voz jc razbitih, par pa je skočilo s tira. Promet je bil za par ur ustavljen. Kdo je kriv tem pogostnim nesrečam, zadnjič v Litiji, kjer sta dva bila mrtva, iu sedaj tu? Pač samo železniška uprava, ki hoče preveč dobička! — Umrl je v soboto ob 11. uri dopoldne v župnišču oče preč. g. župnika g. Jožef Rott v izredni starosti 94 let. Bil je gotovo eden najstarejših mož na Kranjskem. Pokojnik je bil rojen Ceh, dober gospodar, skrben oče, ki je vzorno vzgojil svojo družino: eden sin je domač g. župnik, drug organist, ena hči je bila prednica v samostanu na Reki, a je žal pred nekaj leti umrla; drugi dve ste učiteljici na Goriškem, in pa učiteljica-vodite-Ijica v Krašnji. Pogreb je bil nad vse slovesen binkoštni ponedeljek popoldne. Šest gg. duhovnikov ga je spremilo k zadnjemu počitku. Pokopaval je preč. g. šmartinski dekan, ki je imel na grobu primeren nagovor. Igrala je rudniška godba na potu žalostinke, krasna je bila zlasti zadnja na grobu. Naj v miru počiva 941etni starček in velespoštovani rodbini naše iskreno sožaljel
d Šmartno. O priliki občinskih volitev ne smemo prezreti nekaj stvari, katere je lahko opazil nepristranski opazovalec. Medtem, ko so katoliški možje volil* s samozavestjo, javno in izobraženo, videli smo liberalne volivce, mnoge z zaduhlimi obrazi, kako so voliii nerodno in to naj bi bila stranka — izobražencev?! Ce je drugje morda, a v Šmartnein je stranka — nazadnjakov. Še bolj nas je presenetila podivjanost nekaterih liberalnih žen iu »frajl« po zmagi. Medtem, ko so se možje-vo-livci še dovolj dostojno obnašali, je napadla ženske neka pobesnelost, da so nore liberalne zmage letale po vasi, kričale kot furije, divjale do tnize, kjer je stala flaša šnopsa, sploh prekosile može. Zlasti se je odlikovala učiteljica Demšar, ki je iz šole zmerjala katoliške volivce z — »ajmohtarji«. In to naj bo mladinska vzgojiteljica?! To da premišljevati, kam plo-vemo in kam bo prišel prihodnji šmartinski rod! — Ker je nemogoče, da bi bila posojilnica rajfajznovka še dalje v pisarni docela liberalnega občinskega odbora, zato se je te dni preselila v hišo njenega načelnika g. Janeza Brez-nikarja. Liberalci so zagnali, da bo zdaj vse propadlo, ker se je odpovedal posojilniški tajnik g. Filip Lokan. A omenjamo, da se je prostovoljno odpovedal. Da je pa posojilnica kakor je bila doslej, še nadalje zanesljiva, zato nam je porok g. kaplan Ivan Erjavec, ki je prevzel tajniške posle. To v vednost vsem, ki so dobre volje! Uradne ure so vsako nedeljo, torek in četrtek od 8.—10. ure.
d Kumski hribi. Konec maja je bil za naše hribe strašen. Pridrvila se je spet nevihta, padala toča in napravila spet mnogo škode. Tudi presvetlega knezoškofa in spremstvo je vjela nevihta in vse premočila. — Presvetli, ki so birmovali po naših hribih so obljubili, kakor hitro mogoče poslati kapelane na Dole iu Št. Jurij pod Kumom. --- V St. Jurju pod Kumotno se oddado dela za zidanje nove šole.
d Izjava. Ker je toliko laži in obrekovanja po fari in nazadnje še to, da jaz v »Narod« pišem, proglašam to za slabo šalo, katero je kak neumnež za resnico vzel. Da se pa tej lažnjivi govorici konec stori, zagotavljam s svojo častno besedo, da jaz nisem nikoli pisal in ne narekoval, kar piše »Narod« in tisto osebo, ki bode še te laži dalje trosila, bom sodnij-sko preganjal. — Šmartno pri Litiji. Matej Osvedkar.
g Is* drugih krajev Dolenjske.
d 30. majnik t. 1. bil je nesrečen dan za
Cerkljansko polje. Okoln 4. ure popoldne usula se je kot oreh debela toča, ter je neusmiljeno pokončala našo letino, ki je tako mnogo letos obetala! Najbolj so prizadete vasi; Ra-čjavas, Zupečavas in Cerklje. Čudno sc nam vidi, da ni komisije od'nikoder, ki bi precenila škodo, da bi nam gosposka vsaj davke odpisala. Ali čakajo, da bo vse trava zarasla, ko škode več določiti ne bo mogoče? Pa menda vendar ni naš za vse dobro vneti in skrbni g. župan pozabil okrajnemu glavarstvu škode prijaviti ?
d V občini Cerklje otroci močno na oslovskem kašlju bolehajo. Umevno, da mnogo trpi redni pouk v šoli.
d »Domoljuba« in druge poštene liste naši ljudje zelo radi bero. A so nekateri, ki dobivajo smrdljivega »Štajerca«. Usiljujejo ga jim namreč Brežiški ncmškutarji, zlasti zloglasni »jajčji baron« Mateis. Ta človek nima dovolj, da si je iz žuljev slovenskih kmetov milijone nakopičil, ampak rad bi jih tudi s svojim »Štajercem« poživinil. Kako ti vsiljujejo s svojimi uslužbenci ta smrad! Zlasti zlorablja »male« štacunarje, ki pri njem blago jemljejo. In te reve mislijo, da morajo »barona« poslušati! Celo skladnico te »giftne krote« je oni dan pripeljal najnovejši štacunar Zorko na Črešnjice, ter jo delil med otročaje in ženske, zakaj moža pri nas ne dobiš, ki bi »Štajerčeve« pomije vživati hotel. Mi možje pa odkrito temu štacunarju povemo: Ako bo še kedaj ta umazan listič okoli trosil*in naše otroke pohujševal, ne bomo nobene reči pri njem kupovali; saj ni daleč v Cerklje, kjer se ne manjka pametnejših in previdnejših trgovcev. Sploh pa vsem našim ljudem, ki imajo opravka v Brežicah, kličemo: Svoji k svojim! Držite se narodnih, slovenskih trgovcev, nemškutarje pa v miru pustite!«
d V pojasnilo k zadnjemu dopisu iz višnje-gorske doline bodi omenjeno, da dopisnik ni imel v mislih g. Matekoviča, vodja zemljiške knjige, kateri je splošno priljubljen in se ne vtika v nobene politiške prepire.
d Iz Mokrice pri Golem. Dne 2. junija je v naši okolici divjala silovita burja. Okolu treh popoldne se je vsul sneg in sodrag. Snežilo je celo popoldne in še ponoči Padlo ga jc nad 10 cm. Čeravno je solnce drugi dar zelo pripekalo, videti ga je bilo še tretji dan. Vse je jako lepo kazalo, sedaj je pa vse zbito in poležano.
d Št. Vid na Dolenjskem. Dne 5. t. m.
nas je zapustil častiti oče Robert Sen, ter se povrnil v Zatičino. Oče Robert poslan je bil v pomoč g. župniku pri dušnem pastirstvu. Bil je komaj dva dobra meseca pri nas, pa si je znal pridobiti, kot vnet duhovnik in dober govornik, srca vseh faranov. Res ganljivo bilo je poslušati njega, sicer rojenega trdega Nemca, ko je pa že v teku nekaterih mesecev se privadil tako dobro našemu milemu jeziku, ter nam tako lepo in vneto oznanjeval besedo božjo. Hvala Vam oče Robert za Vaše lepe nauke! Škoda le, da niste dalje časa pri nas ostali! Zahvaljujemo pa tudi mii. g. opata, da so bili blagovolili Vas k nam poslati. — Hvaležni šentvidski farani.
d Iz Zaplaza se nam poroča, da je bil romarski shod na binkoštni ponedeljek prav dobro obiskan, kakor že dolgo ne tako. Sploh prihajajo letos romarji v veliko večjem številu, kakor druga leta. Zlasti Marijine družbe rade prihajajo in sicer kar iz več župnij skupaj, n. pr. 5. junija iz 6 župnij. Naj postane zaploška božja pot zbirališče vseh Marijinih otrok! — Z zidanjem romarske cerkve se prične že ta mesec. Temelj se že koplje. Če bo šlo delo po sreči, bo cerkev že letos pod streho.
d Izpod Gorjancev. Vesela slovesnost se je obhajala dne 31. maja letos v Kandiji pri ljubljenem županu velike občine Šmihcl-Sto-piče, blag. g. Josipu Zu rc je bil ta dan pripet zlati križec na zaslužna prsa. To je bil časten dan za mnogoštevilne prijatelje slavljenčevc, zlasti še za občinski odbor in celo občino Šiniliel-Stopiško, da ima za načelnika gospoda katerega delovanje priznava najvišja svetna oblast, Njega Veličanstvo, presvitli cesar. Delovanje g. župana je zelo raznovrstno, pa v vsakem oziru vzorno. Bodisi kot hišni oče in gospodar, gostilničar, načelnik krajnega šolskega sveta, cestnega odbora ali kot župan največje kmečke občine na Kranjskem deluje on tako marljivo in vzgledno, da je vreden najvišje pohvale. Bog mu jc dal obilno dušnih darov, ne enega, ampak več talentov, zato je njemu lahka reč nositi breme, ki mu je nalagajo raznovrstna opravila, pa to je hvalevredno, da on od Boga mu podeljene darove rabi in ž njimi deluje, pred vsem za blagor svoje občine. To spričujejo šole, ki so se za njegovega županovanja sezidale v Sto-pičah in Podgradu in se bodo še postavile po njegovem prezadevanju po drugih krajih obširne občine. Povsod ima g. župan pazno oko za potrebe svoje občine, ker on jo ljubi in svoje občane. Kako rad pomaga vsakemu s svetom pa tudi dejansko. Do vsakega je prijazen in ljubeznjiv, ne samo do gospoda, ampak tudi do kmeta, zato ga vsi ljubijo in čislajo. Priča tega so mnogoštevilne čestitke, katere je dobil od raznih krajev k odlikovanju, zlasti pa še dan njegove slovesnosti. Ta dan so se zbrali na povabilo g. podžupana v gostoljubni hiši slavljenčevi obč. odbor, cestni odbor, krajni šolski svet in povabljeni gosti, med njimi mil. g. prošt. dr. Elbert, da prisostvujejo slovesni izročitvi zaslužnega križca. Okrajni glavar visokorodni g. baron Rech-bach je v prelepem nagovoru povdarjal zasluge g. župana in potem mu pripel lastnoročno zlati križec. Na njegov poziv so vsi pričujoči s trikratnim »Živijo« zahvalili pre-svitlega cesarja, ki zna toliko ceniti zasluge zaslužnih, vdanih svojih podložnikov. Mestna godba je zasvirala cesarsko pesem. V imenu obč. odbora je čestital slavljencu načelnik odbora, ki jc slavnost priredil, g. vodja kmetijske šole R. Dolenc. V imenu cestnega odbora je izrekel čestitke g. Majzelj. Ginjen se je zahvalil g. župan. Med sviranjem godbe in spuščanjem raket izrekle so se še razne na-pitnice v čast g. župana in njegove častite družine. Posebno lepa je bila ona milost gospoda prošta, čegar priljubljenost se je splošno povdarjala. Odincv vseh pa je bil, da Bog ohrani g. župana in celo njegovo hišo še dolgo vrsto let. V trajen spomin na prelepo slovesnost so se vsi udeleženci fotografirali skupno z blago družino g. župana.
notranjske novice.
Iz Starega trga pri Ložu.
n Silovit požar. Skrajno žalosten dan je bil za Stari trg dan 2. junija, ko je neukrotljiva moč ognja 10 posestnikom uničila 26 gospodarskih poslopij. Goreti je pričelo ravno par minut pred poldnem. Najprvo ie pričela goreti kašča Frančiške Truden, podomače Pavlič, h. št. 32. A komaj so ljudje ogenj opazili, gorelo je že petero poslopij. Sapa je je bila silna, zato se je širil ogenj bliskoma dalje. V poldrugi uri je bilo uničenih 26 poslopij. Pri vsej nesreči je vendar nebo k veliki sreči poslalo hud naliv, ki je bil gotovo najboljši ognjegasec. S poslopji vred je pogorela tudi večinoma vsa oprava, orodje, obleka in
v neki hiši tudi denar, ki ga je bil hišni gospodar poslal iz Amerike. Škoda je cenjena nad 93.000 K. Zavarovani so bili za nekaj malega nad 20.000 K. Kako je ogenj nastal, sc še do danes ne ve ničesar gotovega. Pri ognju so delale štiri brizgalne: loška, staro-trška, pudobska in g. Zagarjeva, ki zasluži vso pohvalo za svojo požrtvovalnost. Tudi ljudje so delali prav pri-lno; celo nežne go-sjjodične se niso sramovale zagrabiti za škaf in donašati vodo, kar jim je gotovo le v čast. Nekateri pogorelci so že pričeli s pripravljanjem za nova poslopja. Dal Bog, da bi našli mnogo usmiljenih src, ki bi jim omogočila, čim prei ko mogoče se nastaniti pod lastnim krovom.
n Nove orgije na Križni gori, ki so prvič pele o binkoštnem shodu, so zadovoljile vse. Kolavdator č. g. p. Angelik se je prav pohvalno izrekel o njih, češ, da je tako izvrstno delo gotovo v čast cerkvi, v ponos in priznanje pa g. Mayer-ju.
n Občinske volitve se bližajo. Imenik volilcev je razpoložen že nad 3 tedne.
Vipavske novice.
n Silna burja je razsajala po vipavski dolini 2. junija in je napravila ogromno škode. Ljudje pravijo: Kakor kaka prav velika toča. Zlasti so trpeli spodnji kraji doline okoli Št. Vida, Gradišča, Vipave in Šturij. Nebroj trtnih mladik je burja odlomila, one mladike pa, katerih burja ni odlomila, so pa kakor osmojene in ožgane. Ceni se, da je po onih krajih, kjer je burja najljuteje gospodarila, uničeno skoraj tri četrtine pridelka, dočim so kraji v zgornjih legah manj trpeli. Burja je bila tako silna, da je prevračala vozove obložene s senom. Mnogim jsosestnikom pa je burja dvignila raz-stlano mrvo in jo odnesla. Škoda je zares ogromna, vendar ne kaže klicati komisij, da bi škodo cenile in bi se potem ljudem odpisali davki, to pa zato ne, ker komisije navadno več stanejo, kakor pa se davka odpiše ali k večjemu ostane samo kak malenkostni prebitek. Torej ne kaže druzega, nego potrpeti in pa zaupati na božjo dobroto, ki zamere tudi s peterimi hlebi nasititi na tisoče ljudi. To pa vsi dobri Vipavci tudi uvidevajo, kar sc je zlasti pokazalo v zadnjem času, ko je bilo v nekaterih farali vipavskih ceiodnevno češčenje; vkljub silnemu pomladanskemu delu so ljudje v velikem številu prihajali v cerkev prosit Jezusa, ki je gospodar tudi nad vipavsko burjo, sreče in blagoslova. Zares prazno je delo brez sreče z nebes. Če Gospod ne zida hiše, se zastonj trudijo zidarji. Pa še na nekaj bi vas opozoril, dragi moii Vipavci. Meni se zdi, da vi preradi ob nedeljah delate in to brez vsake sile. Veste, s tem se božji blagoslov zapravlja. Darujte torej vi Gospodu njegove dni, On bo pa daroval vam delavnike, krotil bo viharje in vam dajal dežja, dajal solnca o pravem času in zemlja bo nemotena rodila svoj sad in vl boste veseli in zadovoljni. Kdor pa dela brez Boga, ga tepe nadloga.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Požar je vpepelil dne 8. maja dve h® in štiri hleve na Ubeljskem pri Razdrtem. Poslopja so bila zavarovana. Goreti je začelo ob polu 11. uri ponoči. Sreča je bila, da m bilo nobene sape, sicer bi se požar razširil tudi na druge hiše.
n Proč z žganjem! V Hruševju pri Hre-novicah se je pred kratkim zadušil neki P1 janec vsled preobilo zavžitega žganja.
n V Hruševju pridno grade novo šolo. Če bo mogoče, se bo v jeseni že v nji P0"' čevalo.
n V Šmlhelu pri Hrenovicah je dne 15. t. m. posestniku Antonu Leniutu utonil dveletni otrok v apneniei. Starši, pazile na svoje otroke!
n Vipavsko vino. Samo v eni vasi na Vipavskem so zlomljeni že trije »koleseljni«. Zlomilo jih je vipavsko vino. Pa naj še kdo reče, da vipavsko vino ni močno. Torej Vipavci, pazite; če vino lomi koleseljne, znalo bi zlomiti tudi vrat in potem Adio inondol
n Volk in jagnje. V »Učiteljskem Tovarišu«, ki je glasilo liberalnih učiteljev, so stale besede, ki pa niso naslovljene ua pravi naslov. Hočemo jim odkazati pravo pot in veljala bodo popolnoma za našo vipavsko dolino. Takole: Človek naj bere le »Slovenski Narod« in »No-
vor glede te volitve. Katoliško slovensko ljudstvo gotovo ne bo dopustilo, da bi postavili za kandidata kakega pristaša brezverskega »SI. Naroda«. Vsak kandidat mora obljubiti, da bo zastopal geslo slovenskih katoliških poslancev: Vse za vero, doni, cesarja. Nikakor ne bomo dopustili, da bi nam vrivala liberalce za poslance celjska »Domovina«, ki se je pri zadnji volitvi tako izdajalsko in nepošteno obnašala. Pozor kmečki volilci!
Za častnega občana je imenovala občina Gorica pri Rajhcnburgu svojega rojaka g. dr. Antona Medveda, gimnazijskega profesorja v Mariboru.
Strela je udarila 30. maja v voz nekega kmeta, ko se je vozil iz Ptuja proti Polcnšaku.
Lavantinski premllostnl g. knezoškof je
izdal poseben poziv na odpor proti brezvercem, ki hočejo razkristjaniti zakon in svobodno šolo vpeljati.
V Dravi si ie jezo hladil 211etni dninar Fr. Horvat iz Maribora. Skregal se je s sestro in ,, potem šel v Dravo; voda mu jc hitro izgnala jezo in začel je klicati na pomoč. Ribič Stcin-berger ga jc potegnil iz mrzlih valov in domov spravil.
Pri zadnji državno-zborskl volitvi so nesramno delali za nemškega kandidata Vrač-kota in tudi za liberalca Rebeka. Na mnogih voliščih so trgali našim možem glasovnice iz rok in jim silili nasprotne. Rebek sam je po celjski okolici agitirai in podpisoval sebe, a
tranjca« in vedel bo, kaka gnojnica se pietaka po liberalnih listih. Z njo grde cerkev in du-liovstvo, ker so njega 1 juti sovražniki in zato očitni krvniki vsakega kulturnega napredka. Z gnusom se bodo spominjali žalostnih časov še pozni zanamci, ko jim govorila naša kulturna zgodovina o lopovščinah zatiralcev svobodne volje in svobodne cerkve. In zgražali se bodo naši pozni zanamci, ko jim bo pripovedovala zgodovina, kako podli in ostudno surovi in neolikani so bili v začetku 20. stoletja nekateri — vipavski učitelji. Potem pa n a m očitate surovost, ko ste vendar sami najbolj surovi, tako surovi, da se ne bi skuhali niti pri 20° C.
atalersRe novice.
Državnozborska volitev za IV. kurijo
mesto umrlega poslanca viteza Berksa se bliža. V Celju so imeli druzega junija razgo-
Papež Pij X. na vatikanskem vrtu.
Konja je pobilo, kmeta pa omamilo. Tudi v okolici Št. Petra v Savinjski dolini je divjala huda nevihta. Med treskanjem je udarila strela na polje, kjer je delal posestnik Zagožen s svojo družino. Od strele zadeta sta bila na mestu mrtva Zagoženova žena in in 18 letni sin njen. Zagožen in drugi njegov sin sta nezavestna obležala, toda ostala bosta pri življenju.
Slavnost v Brežicah o priliki vsesokol-skega izleta in blagoslova zastave brežiškega Sokola jc bila sijajna. Nemci so sicer izzivali na vse načine, a slovensko občinstvo se ni dalo zapeljati in je ostalo mirno. Vojaštva in orožnikov je bilo tista dva dni vse polno v mestu.
Brez. sledu je izginil Blaž Košak, posestnik v Lokah. Bi! je v soboto 2. junija zvečer še v gostilni, a odtedaj ga pogrešajo. Najbrž je padel domov grede z brvi v narasli potok, ki ga je odnesel v Savo.
sedaj je tako predrzen, da sc zahvaljuje v celjski »Domovini« onim, ki so ga volili, češ | da so bili njihovi glasovi izraz ljudske volje. To pač ni ljudska volja, ako liberalni Rebek samega sebe podpiše na glasovnice.
Prehitro skočil z vlaka. Pred tednom se je pripeljal v Maribor strojarski pomočnik" G. Sorič iz Marije Bistice na Hrvaškem. Skočil je iz voza, ko sc je vlak še pomikal in se je luido poškodoval.
Iz Celja pišejo: Nova znamenja za požar so uvedli na Šmiklavskem hribu. Dajala se bodo podnevi s streli in z barvanimi zastavicami, ponoči pa z barvanimi lučicami.
Liberalno »Domovino« so že začeli naročniki vračati. Tak list, ki ima za urednika nekega popolnoma liberalnega študenta, ki se brati z uredniki »SI. Naroda« ne zasluži, da ga duhovščina in drugo katoliško ljudstvo podpira. Poštena lista sta »Slov. Gospodar« in »Naš Dom«. Ta naročajte 1
Mariborski porotniki so obsodili 591etnega Franceta Vrbnjaka, ker jc tako pretepaval svojega še ne 1 leto starega otroka , da je umrl, v štiri leta težke ječe poostrene ječe. Na sumu je tudi, da je že I. 1899 trpinčil enega otroka za na oni svet.
Koroške novice.
Sneg meseca junija. Binkoštno soboto je na Predilu silno medlo. Takega viharja uc pomnijo na Predilu že 50 let. Snega je zapadlo pol metra visoko. Skoro vsa južna Koroška je bila tisto soboto v snegu. Sneg je izkopnel na nedeljo. Skoda po polju je jako velika.
Volitev v okrajni šolski svet velikovški. Veliko veselje je vladalo lansko leto, ko jc bil izvoljen v ta zastop Slovenec župnik Treiber. Nadejati se je bilo, da bo tudi sedaj prodrl slovenski mož, toda varali smo se. 30. maja sc ie namreč vršila volitev in zgodilo se je, da je po nemarnosti in nezanesljivosti Slovencev bil izvoljen vsenemški kadidat velikovški gostilničar Nagele proti prevaljskemu županu g. Pristovu. O. Pristov je dobil 12, nasprotnik pa 18 glasov. Žalostno je, da so tega poraza krivi slovenski župani. Zelo potrebna in nujna jc organizacija slovenskih županov, da se kaj takega več ne pripeti v bodoče. Ce bo malomarnost pri volitvah za državni zbor, potem (joino Siovenci vse izgubili. Torej pozor!
V	Medgorju se je na binkoštno nedeljo ustanovila dekliška Marijina družba, ki šteje sedaj 24 poštenih slovenskih deklet.
Nemški kršč. socialisti so imeli v Celovcu strankarski shod, na katerem je bilo okrog 600 odposlancev iz Koroške .Govoril jc med drugimi tudi poslanec dr. Gessman z Dunaja. Nemška kršč. soc. stranka se jako lepo raz-• vija na Koroškem in bo pri prihodnjih volitvah dosegla gotovo lepe vspelie.
V	vrbskem jezeru so našli delavci mrtvo Iruplo Helene Trampič, ki je šla prostovoljno v vodo. Mož ji ie namreč dokazal nezvestobo. Pokopali so samomorilko brez duhovnika.
Primorske novice.
Velika slovenska delavska slavnost bo v
Prstu koncem julija ob priliki 25Ietnice »Tržaškega podpornega društva in bralnega društva« ter razvitje nove društvene zastave.
Strašna je bila toča, ki se vsula nedavno v okolici Kastava, ter uničila ves pridelek v davčnih občinah Zamet, Hosti, Srdoči, Blažiči, Marčelji, Saršoni. Trta je lepo kazala in obetala obilo sadu. Sedaj pa je polje opustošeno, sad uničen ne samo za to, temveč tudi za drugo leto. Ubogo ljudstvo!
Samomor radi krave. V tržaško bolnico so pripeljali 38letnega kmeta Josipa K. doma i7. Bazovice. Prodal je bil pred dnevi kravo iu zapravil denar. Vračujočega na dom ga je začelo grevati, ker ni bilo ne krave, ne denarja. V tej žalosli se jc nesrečnež ustrelil z revolverja v desno stran vratu. Orožniki, ki so slišali strel, so prihiteli in poskrbeli, da so ga v bolnico odpeljali, kjer bo težko okreval.
Strahovit udarec s pestjo. V Sisani blizu Pulja je kmet Ven.fuzzo udaril težaka Jožefa Boljana tako silovito, da se je ta zgrudil na Ha in obležal takoj mrtev.
Hud vlliar Je divjal na binkoštne praznike v Trstu. Rešilni parniki so imeli mnogo posla, da so obvarovali več bark, da.se niso potopile.
V Ronklh na Goriškem je huda toča o binkoštih napravila ogromno škodo. Dve osebi je ubila strela.
Proti trgovcem ki razstavljajo v izložbah nespodobne slike sta se pritožili pri dvornem svetovavcu grofu Atemsu v Gorici »Slovensko katoliško delavsko društvo« in žensko društvo »Skalnica«. (J. grof je obljubil, da bo sam posredoval pri trgovcih in je prosil, da ni treba radi tega sklicevati shodov. Najgrše slike so umaknili z oken. Katoliško ljudstvo ne bo nikdar dopustilo, da bi se na ta način zastrupljala mladina. Liberalcu ni sveta nobena reč.
Iz raznih krajev.
Ameriške novice. V Ely Minil je v rudniku ubilo rojaka Josipa Koceta. — Na železniškem tiru pri VVinter Ouartero so našli kovčeg nekega Antona Ver h ovc a. - Jako veliko nesreč se zgodi vsako leto v Ameriki. Samo 1. 1904 jc izgubilo življenje v Zjedinjenih državah na železnicah 10.116 oseb, ranjenih je bilo 84.115. — V okraju Pittsburg je bilo deloma usnirčenih, deloma ranjenih !. 1905 nad 17.700 oseb, iu sicer v železnih in kovinskih rudnikih 9000, po drugih tovarnah 4000, v pre-mogokopih 400 in pri gradbi železnic 4300. Samo v karneških rudnikih je bilo I. 1905 nad 3000 nesreč .Poleg teli nesreč so umori skoro na dnevnem redu. Zadnjih 20 let ie bilo pobitih in drugače umorjenih 131.952 (stoeno-intrideset tisoč). In kljub tem nevarnostim, hiti. dandanes staro in mlado v Ameriko kot v obljubljeno deželo. Samo iz Avstro-Ogrske se je v enem letu izselilo 275,693 oseb in te so odnesle s seboj 150 milijonov kron. Ali niso te številke grozne? Najboljše moči sc zapravijo tam in mnogokrat se pozabi domovina. Premnogi pa propadejo za vselej, dušno iu telesno. Največ žrtev pri delavcih zahtevajo zopet opojne pijače. V enem letu se namreč povžije žganja približno za 1500 milijonov dolarjev. Žalostni, a resnični so navedeni podatki, ki dado mnogo misliti. Naj bi iili pazno prečitali tisti, ki tako hrepene po Ameriki in le čakajo denarja za pot, da jo hodu pobrisali čez lužo.
Drobtlne.
V Rimu je 27. maja sv. oče proglasil za blažene 12 karmcličanlc, katere so za časa francoske revolucije obglavili na dan po prazniku karmelske Matere Božje. Izkazale so se kot prave junakinje do zadnjega izdiha. Dve izmed njih sta bili stari že nad 80 let. Najmlajša je prosila prcdnico, d« ji dovoli, da sme prva prejeti mučeiiiško krono. Hitrih korakov jc šla po lestvi do sekire, da pride tempi eje k nebeškemu ženinu. Ko so stopale te junakinje na morišče, so prepevale slavo iu hvalospeve na čast Bogu. Zadnja je umrla prednica, katero bi mogli primerjati tnakabejski materi. Njihova prošnja pri Bogu bo gotovo v blagor nesrečne Francoske.
Pes, mačka in krava toženi. Pred sodiščem v Bonnu se je nedavno završila pravda, ki so jo povzročili pes, mačka in krava. Dogodek je bil sledeči: Pes je gonil mačko, ki se je zatekla v hlev ter skočila na hrbet kravi, ki jo je ravno tedaj niolzla dekla. Krava se je splašila ter vrgla deklo, ki se je znatno poškodovala. Ker sc ni vedelo, kdo izmed teh treh živali jc provzročil nesrečo, a ker je lastnik odgovoren za škodo, ki jo napravi njegova živina, je sodnik lastnike vseh treh žvali obsodil v enake dele odškodnine dekli.
Smrt alkoholu. Bivši senator v Waschiug-tonu John Henderson in njegova soproga, zelo bogat par, sta v mladosti ljubila gostovanje,
na katerih se je brez konca jedlo in še več pilo. L. .1903 pa sta svoje nazore izpremenila ter postala antialkoholista. Ker pa sta še imela polne kleti najboljših pijač, vprašala sta za svet antialkoholično družbo »Rehabitov«. In družba jima je svetovala, naj se vino izlije v kanal. To se je zgodilo zelo slovesno med veselim petjem. Poulična družba je kmalu zvedela, kaj se pripravlja, in prihiteli so moški in ženske z vsakovrstno posodo ter si pred kanali nagrabili pijače, l isti dan jc bil celi del mesta pijan.
slMučenice coinpiegnske. V Rimu je bilo proglašenih za svetnice 16 compiegnskih niii-čenic. Bile so karmeličanke, katerim je leta 1790. francoska revolucija razgnala samostan in prepovedovale redovno življenje. Prebivale so potem v privatni hiši v Coinpiegnu in ostale zveste svojim obljubam. Revolucija je besnela tačas dalje in zahtevala krvavih žrtev. Opatinja karrneličank je dejala svojim redovnicam: »Karmeličanke žrtvujejo sebe za rešitev Francije«. Pariške in lijonske karmeličanke so že prelite svojo kri na morišču, in prišla je vrsta na sestre v Compiegnii. Proti njim ni bilo drugega očitanja, nego da žive in molijo skupaj, a to je zadostovalo, da so iili zaprli v ječo. Ko je z ulice zvenela himna revolucije »Marseillaisa«, je ena izmed sestra zložila na napev »Marseillaise« krasno pesem, ki se začenja z verzi:
Livrons nos coeurs a I' allegresse!
Le jour de gloire est aiiive.
Loins de nous la rnoindre faiblesse!
L.e glaive sanglart est leve!
Slovensko:
Srce naj bije nain v radosti, žari nam slave dan blesteč. Strahu ne znamo iu slabosti, Ko dviga se krvavi meč.
Bile so obsojene na smrt, ker so se združevale proti revoluciji, ker so si fanatično dopisovale in nosile škapulir v proslavo vstaje v Vendieji. Dne 14. julija 1749. so jih obglavili na giljotini. Pevale so himno »Pridi sveti Duh« in junaško umrle. Zdaj so proglašene za svetnice. Njihov zgled pa bo svetil francoskim katoličanom v dobi sedanjega verskega preganjanja.
Zrakoplov oznanja poldne ua vojaškem geografskem inštitutu tia Dunaju. Kadar je ura poldne, se dvigne namreč nad streho omenjenega inštituta rdeč zrakoplov 6 metrov visoko kvišku, ostane tako 5 minut in se potem zopel skrije.
Strela udarila v Košutov mavzolej. V četrtek je v Budimpešti vdarila strela v mavzolej, katerega napravljajo Madjari znanemu pok. puntarju Alojziju Košutu. Strela je podrla iu raztreščila tri velikanske kamne, od katerih je vsaki tehtal 25 kvintaluv. Pri le! priliki je bil eden delavec ubit in eden težko ranjen. Škodo cenijo na 80.000 K.
Poseben običaj imajo neveste med nekaterimi južnimi Slovani. Predno namreč pride častilec v milost, mora prestati precej hudo poizkušnjo. Kadar rojijo čebele in sedejo na kakoSno dievo, mora namreč ženin iti k njim in sesti čisto v njihovo bližino, med tem ko gleda lepotica od daleč. Čebele se seveda vznemirijo in kmalu brenče okoli ženinove glave prvi izzivači, ki prete z zelo bolečimi poizkušnjami. Pri tem je častilčev položaj še slabši, ker mora obenem držati usta široko odprta. Če ostane ženin trden in ga nobena čebela ne piči. prejme sladko plačilo. Oklene se ga namreč
nevesta z veselimi besedami: „Tebe vzamem, ker nisi pijanec!" V drugem slučaju je pa slabše. Ženin je ves opikan, a za plačilo ludi neveste ne dobi, češ, da je pijanec.
Truplo v kovčegu. Pred tremi meseci je prišel k nekemu prevozniku v Frank-furtu elegantno oblečen gospod ter pa prosil, naj shrani zaboj, ki bo dospel po železnici, dokler ne pride ponj. Ker pa je začel sedaj prihajati iz zaboja mrtvaški duh, so zaboj oblastveno odprli ter našli v njem truplo.
Cesar v Pragi. Pri cesarju je bilo odposlanstvo mesta Prage pod vodstvom župana dr. Grosa in je povabilo cesarja, naj obišče Prago. Cesar je rekel, da meseca junija ne utegne priti, da pa pride gotovo na jesen in da ostane takrat dlje časa v Pragi.
Otročja neprevidnost. V Šl. Rupertu pri Celovcu si je par dečkov hotelo privoščiti veselje streljanja z možnarji, nabasali so prazno pivovo steklenico z vapnoni in vodo in steklenico trdno zadelali. Hitro se je čul razpok in nekemu llletnemu fantu so prileteli v obraz kapljice vrelega vapna ter koščki steklenice, tako da izgubi najbrž pogled.
K gorenjskim novicam.
Jtvoniške novice.
Zupan je bil izvoljen v nedeljo dne 10. junija 1906. Dr. Kogoj je dobil 17 glasov, Josip Klinar 11 glasov, dva sta bila razcepljena. Svetovalci so: prvi Vilman Kristijan, drugi Anton Pongratz, tretji Trevn, četrti Anton Cebulj.
i »Sokol« jeseniški je poslal na slavnost \ lirežice šest zastopnikov, da se pouči, kako (liiigod nastopajo »Sokoli«. Starosta Hummer in načelnik Rabič sta se lahko prepričala, da jeseniški »Sokol« nima para v nastopu. Piščalke in raglje so unikum j'.seniškega »Sokola«. Kislo sta morala gledati, ko sta izvedela da je ravno dr. Šusteršič bil tisti, ki je izposloval, da se je slavnost v Brežicah sploh mogla vršiti. Osramočena sta odšla. Fabinca menda ni bilo v Brežicah, ker se je binkoštni pondcljek klatil po Ljubljani.
j Ncinškutariti mora »Sokol«, da si pridobi piijateljstvo socialnih demokratov. Trev-i! 'va gostilna na Savi je demokraška gostilna. Demokrati so večinoma Korošci, ki najrajše nemško med seboj govore, čeravno so večinoma Slovenci. Divno je bilo te dni poslušati, kako je neki »Sokol« z demokrati v tej gostilni blaženo nemščino lomil. Pa hoče »Sokola narodno zavest vzbujati na Jesenicah!
j Redek slučaj. Najvišji župniji na Kranjskem sta Vojsko nad Idrijo in Koprivnik v Bohinju. Te dni sta bila na Jesenicah poročena ženin z Vojskega iu nevesta s Koprivnika, ki sla bila oba rojena isti dan 1. aprila 1881.
j Resnica o šoli na Savi. Širijo se govorice. da sem bil jaz pri komisiji dno 31. maja letos zoper skupno 'šolo osemrazrednico na Jesenicah in za posebno šolo na Savi in da je f" dokaz zveze z Nemci. Vem od kod prihajajo te govorice, poznani tudi namen tistih, ki
so te govorice provzročili. Ti možje hočejo, da bi ljudstvo pozabilo, kdo je kriv, da se je solski okoliš v občini raztrgal na dvoje in se ho zidala štirirazreduica na Savi mesto osein-ra/iednica na Jesenicah. Ti možje bi se radi pred ljudmi lepe naredili in name vso Krivdo zvalili. Tem možem in vsem, ki jim verjamejo, odgovorim: Cujte o šoli na Savi resnico, ki je razvidna iz uradnih zapisnikov: Leta 1902., ko mene še ni bilo na Jesenicah, sta se izrekla občinski odbor in krajni šolski svet jeseniški, naj se za Savo napravi nov šolski okoliš in za ta okoliš naj sc zida nova šola. Deželni šolski svet je v soglasju z deželnim odborom ustregel tej zahtevi irt z odlokom od dne 2. novembra 1903. sklenil, da se nova šola štirirazreduica zida na Savi, Sava se loči od sedanjega šolskega okoliša in napravi se za šolo na Savi nov okoliš, v katerega naj spada Sava in Scnožeti. Kakor pri vseh sklepih, je bilo tudi pri tem sklepu dano 14 dni časa za morebitni priziv. Priziva zoper ta sklep u i bilo nobenega niti od krajnega šolskega sveta niti od občinskega odbora. Sklep je tako postal pravomočen. Takrat sem bil jaz že ud krajnega šolskega sveta, zakaj nisem bil zoper ta sklep? Zato, ker nisem vedel zanj. — i^edsednik g. Trevn ga ni pokazal in predložil krajnetnu šolskemu svetu, s'am se pa tudi ni pritožil zoper sklep, za katerega so pred letom bili vsi m o ž j e. Pokazal je ta odlok šele v začetku julija 1904., iu takrat sem bil jaz takoj zoper to, da bi se zidala na Savi štirirazreduica, na Jesenicah pa tla bi ostala stara šola, bil sem za to, da se naj zida skupna večrazrednica za celo občino in naj se šolski okoliš ne raztrga. Cel krajni šolski svet se je tedaj izjavil v tem smislu. Proti temu sklepu krajnega šolskega sveta pa se je obči n s k i o d b o r v seji dne 1 0. j u I i j a 1 9 04 izjavil, naj ostane tako, kakor je ukazal deželni šolski svet, naj se torej zida na Savi nova štirirazreduica, na Jesenicah naj ostane pa stara. V jeseni 1904 je začel hoditi gospod Cham i/, Ljubljane delat politiko na Jesenice in začela se je v občinskem odboru drugačna politika. V seji dne 13. novembra 1904 je občinski odbor svoje prejšne sklepe glede nove šole zavrgel in sklenil,naj se nova šola ne zida samo za Savo, marveč naj se zida skupna šola oscmrazrednica za celo občino, zato naj se vloži pritožba zoper odlok deželnega šolskega sveta z dne 2. novembra 1903. In res občinski odbor in krajni šolski svet sta se pritožila — č c z d o b r o leto, kar je bil odlok objavljen. Deželni šolski svet je pritožbo zavrnil, zoper to sta občinski odbor in krajni šolski svet vložila pritožbo na ministerstvo kot zadnjo instanco. Tudi ministerstvo je odbilo pritožbo v. razsodbo, da je odlok deželnega šolskega sveta z dne 2. novembra 1903 postal pravo-luočen, ker ni bilo v postavnem roku nobenega ugovora, sedaj je prepozno ugovarjati. Oiic pritožbi sem ludi jaz podpisal, ker sem bil vedno zato, da se zida skupna šoia za celo občino. S pritožbami se sedaj ne da nič več doseči, ker jc zadnja inštanca pritožbo že odbila. Zidati se torej mora na Savi štirirazreduica, na Jesenicah ostane pa stara šola. Kdo je temu kriv? — Kaj je pa bilo pri komisiji dne 31. maja letos? Ta dan se ni šlo več zato, ali naj bo šola na Savi ali na Jesenicah, ker jc sklep, da se šola zida na Savi, pravomočen, in so vse pritožbe zoper to že odbite, šlo se je le za to, ali ima kdo kaj ugovarjati z o p cr n a č r t e za novo šolo na Savi. Pri ti priliki bi se morala občinski zastop iu k rahli šolski svet izjaviti, ali naj se načrti v čem popravijo, ali naj ostanejo, kakršni so. Z o p c r n a č r t e ni b i I o n o b e n e g a u g o-vora, pač pa so gg. Schre.v, dr. Kogoj in Treven podali v zapisnik izjavo, da so sploh
?oper to, da bi se šola zidala na Savi. Jaz nasprotno sem dal izjavo: Ker je zadeva za skupno šolo korenito zavožena in so vsi ugovori zoper šolo na Savi sedaj zastonj, ker se šola na Savi mora zidati, zida n^j se čimpreje^ sicer bodo slovenski otroci s Save hodili v štirirazredno nemško šolo, ki se v jeseni otvo-ri. Cim bolj se bo zidanje slovenske šole na Savi zavleklo, temvečja nevarnost bo za slovenske otroke v narodnostnem oziru. Tega prepričanja sem in tega prepričanja se držim. — Župnik Zabukovec.
j Hitra smrt. V četrtek zvečer 7. t. m. malo pred 7 uro je železniški uslužbenec Srtio-lej na postaji ponesrečil. Pri premikanju vozov je zašel med »pufarje« in bilo je po njem. Živel je le še kakih 10 minut. Po zdravnika so hitro leteli, da bi klicali tudi duhovnika, prišlo ni nikomur na misel. Zdravnik je prišel in konštatiral — smrt. Fant je bil še mlad, pri železitici šele nekaj dni, doma je od Rateč na Gorenjskem. To je prva nesreča na novi postaji. Previdnosti je treba pri premikanju vozov velike, zlasti še novincem iu pa zato, ker svet na postaji še ni vdelan in utrjen, kamenje še bolj slabo, šine pa so nad površjem višje kot na starih progah.
j Nemška šola bo imela do konca šolskega leta le dopoldanski pouk in sicer od 7. do 12. ure. Nova 4razrednica bo kmalu dodelana. V jeseni se otvori. Privlačno silo bo imela nemška šola zlasti zato, ker se že sedaj čuti, da dečki iz nemške šole pridejo v tovarno na boljša mesta.
Velikanski oženj v Ameriki. Ha milijone škode.
(Poročilo iz Amerike.)
Escanaba, Mieh., 2(1. maja.
Sinoči je prenehal divjati požar, ki je uničil v obsegu 200 kvadratnih milj vse, kar je dosegel. Škode je napravil ogenj za več milijonov dolarjev. 200 kvadratnih milj zemlje je požgane, kar je bilo na teh sto kvadratnih miljah, je vse uničeno.
Zemlja, na kateri je divjal ogenj, se razširja v severnem Michiganu od mesta Esca-naba do Talbot na jugu, do Channing in Qui-nesee na zapadu in do kraja Sands na severu. Kjerkoli je divjal ogenj, ni ostalo nič živega, ljudje in živali so zbežali s teh krajev ali pa jih je ogenj upepelil.
Ogenj se je razširil po pet okrajih, namreč Margnette, Menoniinee, Delta, Alger in Dickensom
V ognju je bilo razdejanih pet mest: mesto Talbot, Ouinnesec, Saunders in Niagara. Požar je poleg tega bolj ali manj poškodoval devet druzih mest, namreč: Northland, Cor-nell Antoine, Spring Val!ey, Kingsley, Wood-la\vn, Foster City, Sala in Metropolitan.
Mnogo lepih iu obsežnih farm je ogenj uničil z vsem, kar je bilo na njih. Partnerji niso mogli rešiti ničesar, ampak so bežali le s svojimi družinami, kamor jim je blo mogoče. Vročina je bila jako huda in je bila udušljiva in grozo je pomnožil gost dim, katerega je veter raznašal s prodirajočimi plameni.
Takšnega požara, kot je divjal v Michiganu, že ne pomnijo Zvezne države od leta 1894, ko je divjal velikanski ogenj v severni Minnesoti in deloma tudi v Michiganu. Ogenj jc tedaj razdejal mnogo mest, na tisoče ljudi je izgubilo življenje v požarih in škode je ogenj napravil več milijonov. Največ ljudi je izgubilo življenje v mestu Hinvkley, ki je nekako na sredi med St. Paulom in Duhuthom. 250 ljudi so pokopali samo v mestu Hinckley, a
življenje je izgubilo še mnogo drugih oseb, ki so bežale iz mesta, da bi se rešile, življenje, toda ogenj jih je zasačil v gozdih in jih zadušil.
Za varstvo deklet.
T r s t, 8. junija.
V	»Zvezi« je govoril g. L. Dean o varstvu deklet. Ker je ta govor jako poučen, poda-jemo tu iz njega nekaj podatkov.
V	grškem bajeslovju čitamo, da so imeli Atenci hudo vojsko, v kateri so bili premagani. Posledica poraza ie bila ta, da so morali vsakih devet let poslati na Kreto po zmagovalčevem povelju sedem mladeničev in sedem nedolžnih mladenk. Ladja, ki je imela odvesti te žrtve, je napela črne jadre v znamenje žalosti in tuge. Komaj so prišli na kraj, ko se jih je vrglo v Dedalov labirint, v katerem jc bival nestvor Antitaur (pol človeka, pol živali v pomen protinaravnih strasti).
Atenci so že dvakrat oddali te žrtve. Vsa-kikrat je zavladala po mestu taka žalost, da je ni' bilo možno nikdar pozabiti. Bližal se je tretji obrok, v katerem bi bilo moralo sedem mladeničev in sedem deklet ili v pogubo.
Nepopisno je bilo tarnanje in vzdihovanje. In zopet so se dvignila črna jadra, da odvedejo ta izbrani cvet mladine v grozno naročje Antitaurovo. Takrat pa se je pridružil tem žrtvam junak Tezej ki je iz ljubezni do bližnjega poln duha požrtvovalnosti odrešil domovino tega groznega davka.
Toliko solz, toliko vpitja, toliko vzdihovanja je bilo v Atenah radi sedem mladenk, katere so morali dajati v strašno smrt, v nemilo usodo vsakih devet let.
Moderni svet dvajsetega veka pa nima niti ene solze za toliko in tolikokrat sedem mladenk, ki gredo ne vsakih devet let, temveč vsako leto, vsak mesec, vsak teden, vsak dan v sramotno naročje mladih pokvarjencev in propadlih starcev za — umazani denar. Ni solze, ni pomilovanja za te nesrečnice ki so svoje dni bile tudi nedolžne, a sedaj brez miru in pokoja žive pozabljene, žalostne, obupane, na duši mrtve, na srcu pokvarjene, na telesu izrabljene in izkoriščane brez tolažbe, brez .ljubezni, brez prijaznosti, brez prostosti, v spominu na nekdanje čednosti, na nekdanje poštenje, nedolžnost, polne notranjih bojev, katere vstvarja pekoča vest, ranjeno srce. In vendar so te žrtve izšle iz zdravega, vernega naroda. Kako so prišle do tega? Zapeljane so bile. Prišle so po kruh v veliko mesto brez izkušenosti. Človeka niso imele da bi jih bil sprejel in spremljal do poštenih ljudi. Zato pa niso spali mešetarji človeškega mesa.
Kaj pomeni pokvarjena ženska, predobro vemo, kako se tepta njena čast, človeška do-stojanstvenost, zakon narave. Izmučene in iz-trpičene morajo biti vsak trenotek ponoči in podnevu na razpolago divjim razuzdancem, ki imajo denar, katerega pa ne vidijo one nesrečnice. Obnemogle po izmučenju se umetno dviga v njih življenska moč z opojnimi pijačami. Zivljenske sile se trošijo, starost, grde bolezni gredo naglim korakom v ta bitja. In v kratkem času jih ni — več med živimi.
Za njihovo smrt ne ve oče, ne mati, ne znanci, ne brat, ne sestra, ne duhovnik. Na sodnji dan šele bodo znali zanje. Kako bo to svidenje? Toda modernih pokvarjencev to ne moti. »Novo blago, sveže blago, nedolžno blago, zdravo blago« se oglaša klic po deželi, ko hodijo agentje okolo ponujajoč lepih »poštenih« služb. In dekleta, ki so morda v prepiru s stariši, dekleta, ki so nečimerna, gredo
na lini. Večkrat pa tudi revščina sili mladenke, da zapuste svoj dom.
Ko bi imele mladenke, ki prihajajo v svetovna mesta, potrebnega varstva, bi se to gorje, ta madež človeške družbe odpravil ali vsaj zmanjšal. Tudi ta dekleta so stvarjena po božji podobi, tudi one so enkrat zarudela pri dvoumnih besedah, imela so tudi sramežljivost — a prišla so v te mreže le po zanjkah satanovih pomagačev.
Kje je pri teh žrtvah ženska čast? Kristus je dvignil pogansko žensko in določil ji častno mesto, z moškim enakopravno mesto glede človeških pravic. Skoraj dvatisoč let pa trpi krščanstvo, da se žensko bitje tako ponižuje. Krščanstvo tega ne odobruje, le Jude-ževa zalega omogoča to.
Krščanska ljubezen je vstvarila »Varstvo deklet«. Mnogo požrtvovalnih gospa in go-spic se je združilo po večjih mestih v to, da sprejema posebno na postajah novodošle, neizkušene mladenke in jih obvaruje pred pogubo.
Varhinje, katere nosijo na prsih svetinjce na belorumenih trakovih, spremljajo dekleta v poštene zavode ali pa v poštene družine. Tako so obvarvane od tistih hudičevih hlapcev, ki oskrbujejo zloglasne brloge s »svežim« blagom.
Škof dr. Nagi, ki je poznal iz Dunaja in Rima, kako vspešno deluje družba za »Varstvo deklet«, je po prepričevalnem prizadevanju dosegel v Trstu tudi to, da je Vincencova družba ustanovila poseben »oddelek za varstvo, deklet«. »Zveza za varstvo brez spremstva potujočih deklet«. (Trst, Giacinto Gallina 6, 1. urad je odprt od 12—1. Na urad se lahko obračajo tudi služkinje za svet.
Do danes je bilo sprejetih in spremljanih v poštene družine in zavode 315 deklet: 101 Kranjic, 71 Goričank, 38 Štajerk, 20 Ko-rošic, 15 Hrvatic (Slavonk), 8 Istrank, 5 Ti-rolk, 2 Nižje Avstrijki, 2 Poljakinji, 1 Čehinja, 1 Ogrka, 1 Bavarka. Po starosti jih jc bilo med 14—20 letom 110, 20—25 letom 98, 25— 30 letom 69, čez 30 let 38, skupaj 315.
Od teh jih je bilo spremljanih 208 v tukajšnja dva zavoda (zavod sv. Nikolaja in pa \Veissmanin zavod), 107 jih je pa našlo takoj poštene službe, ker so bile spremljane naravnost do dotičnih družin.
Gospe (in gospice) varhinje so bile do do-šlih tujih deklet zelo prijazne, tako, da so si takoj pridobile ljubezen in zaupanje. Kdor dela iz ljubezni do Boga, temu je vsak človek brat in sestra. Pri teh varhinjah (ki spadajo trem narodnostim slovenski, laški in nemški) so bila dekleta vseh narodnosti vse enako dobrodošla.
Gospe pa so bile prave misijonarke, ker so vedno dekletam lepo prigovarjale, naj bodo dobre kristjanke, povedale so jim, koliko nevarnosti jim preti v Trstu in kako da morajo biti previdne.
Večkrat so varuhinje spremljale ubožna in oboiela dekleta tudi v bolnišnico, v sirotišnico (Sv. Jožefa) ali pa so še celo same ponudile streho, pomagale so tujkam tudi s pojasnili glede izseljevanja, glede te ali one službe.
Neka nezakonska 161etna mladenka je dobila povabilo naj postane plesavka. Mati njena je žal to dovolila. Pokvarjena tovarišica je že bila na tem, da jo popolnoma izpridi. — Varhinje so jo o pravem času rešile — in sedaj ima dekle pošteno službo.
Druga llletna nezakonska deklica je prišla po prizadevanju varhinj v Orfanotrofij, a . bila je že v nevarnosti, da jo zgrabijo satanske hijene starega mesta.
Vsak mesec ima ta »Zveza« svoj shod, kjer poedine varhinje pripovedujejo svoje ču-
dne dogodljaje tekom meseca. Katerikrat pripovedujejo ginljive prizore. Neka varhina — Slovenka je dočakala na postaji eno Ogrko, ženo z dvema otročičema, ki je bila namenjena da gre z možem v Ameriko. Nista se razumeli nič po besedi, a krščanski srci sta si razumeli. Bilo jc že pazno v noč (10—11 uri). Agencije so bile zaprte. Nista vedeli kam. Zena je bila brez denarja, trudna in lačna. Kam sedaj? Gospa je bila plačala voz do agencije, a ker je bila ta zaprta, sprejela je to tujo ženo popolnoma nepoznano pod svojo streho. Ogrka je bila tako ganjena, da se je vrgla na tla in poljubvala noge rešiteljici. Obe sta jokali.
Kako potrebno je to delo se vidi iz tega, ker večkrat prihajajo dekleta v Trst in imajo že naslove, kam so namenjene. Tako je imela neka mlada deklica nevede naslov zloglasne hiše. To je dalo povod, da je »Zveza« teh gospa poizvedela za naslov vseli zloglasnih iu dvomljivih hiš in hotelov, da more tako opozoriti neizkušena dekleta na nevarnosti, ki jim prete, če gredo pc nepoznanih naslovih v propad.
»Zveza« sc je obrnila do župnih uradov s posebnimi oglasi, v katerih prosi č. duhovščino, da opozore odpotujoča dekleta na nevarnosti po mestih in na obrambo.
Zveza je zasledila skrivne agencije, ki so bile v službi zloglasnih hiš severne Italije. Za vsako dekle, katero so te agencije spravile čez avstrijsko mejo (Cormons, Cervignano) so dobile čistih 40 lir (40 kron) in še plačano pot-nino.
»Zveza« je zasačila tudi take družine, ki hočejo prihranjevati denar s tem, da vtr^ajo ubogim služkinjam pičlo plačo, jim pa »velikodušno« puščajo ki uč da si ponoQ kaj zaslužijo (?!) To je naravnost gorostasno.
Prvo leto deluje ta »Zveza« a že je mnogo dosegla. Kmalu bo treba razširiti delovanje tudi na novo železniško postajo (Campo Marzio) in pa sv. Andrej. Seveda mora priti na vrsto tudi Inka. kjer bo treba paziti na odhajajoče in dospele parnike.
Slovarček nenavadnih besed.
Abstinenca se pravi po naše popolna zdr-žnost. Abstinent se imenuje vsak, ki se zdrži kake stvari, ki je sama po sebi dovoljena. Danes imenujemo abstinente one, ki ne marajo uživati nikake opojne pijače. V Ljubljani imajo abstinentje svoje društvo »Abstinent« ki 2e šteje okoli 200 članov.
Kurz. Beseda kurz je vzeta iz latinščine in se pravi po naše tek. Ima mnogo pomenov. Tako lahko pomeni tek smer ladije ali pošte; ali pa prometni tek pri denarju, menjalnica, delnicah na borzah. Pomeni pa tudi tečai, to je ali socialni kurz, ali kurz za knjigovodstvo ali govorniški kurz, če se v kg(kem društvu, ali pri posamezniku priredi vrsta predavanj vedno iz iste stroke, katera sc pri tem kolikor toliko natančno obdela.
Adjunkt- pristav. Uradniški pomočnik.
Adjutor - pomočnik, pomagač.
Tragedija, po naše žaloigra. je taka gle-dališka igra, ki nam predstavlja važno dejanje (večinoma zgodovinsko) z žalostni«! koncem. Glavna oseba je znamenit junak, torej tudi obdarovan z mnogimi zmožnostmi, toda ne brez napak, slabosti in strasti. Ur? nam kaže njegov boj s sovražnimi silami, zaradi kake njegove krivde ga obvladajo te sovražne sile, in junak pade.
Tragično imenujemo tako, ki je podob«0 tragediji, torej nekaj žalostnega, groznega-
Tragičen konec se večkrat rabi za žalosten konec.
Peticija. Peticija-prošnja, prosilna vloga Peticijska pravica, se imenuje ona pravica državljanov, po kateri smejo pošiljati na vlado prošnje in vloge.
Stenografija. Stenografija - tesnopis se imenuje način hitrega pisanja, pri katerem se prihrani tri četrt časa in papirja. Pri tem načinu pisave se rabijo krajše in daljše, več ali manj krive črtice in pikice za črke, iz katerih se jako hitro sestavljajo besede. Včasih pomeni že sama črtica celo besedo in se imenuje samoznak. Stenografijo rabijo po državnih in deželnih zborih in na različnih shodih, da morejo poročevalci zapisati vsako besedo, ki jo poslanec ali poročevalec izgovori, in da imajo vse govore v celoti spisane.
Maska. Maska-krinka, larfa. Maska se navadno imenuje iz papirja ali kake druge tva-rine ponarejen človeški obraz, katerega si pri-vežejo ponavadi pustne šeinc na obraz, da jih ljudje ne spoznajo.
Maškarada se imenuje ples, na katerem imajo plesalci krinke.
Maskiratl se — nadeti si krinko in se ob enem preobleči, da ga ljudje ne spoznajo. Tudi po glediščih sc igralci maskirajo.
Za meh ln brateh las.
V cerkvi. »Vse poštene krčmarje bi lahko na en voz spravil«, dejal je neki župnik v cerkvi, ko je pridigoval zoper ples in obiskovanje krčem. Med ljudmi, med katerimi je bilo tudi nekaj krčmarjev navzočih, ie nastalo veliko začudenje in godrnjanje, ki pa se je takoj spremenilo v smeh, ko ie župnik pristavil: »Seveda, ne vse naenkrat.«
Zavrnjen izgovor. Župnik (pijancu): »Žganje je škodljivo in je tvoj največji sovražnik.« Pijanec: »Kristus jc pa rekel, da moramo sovražnike ljubiti.« Župnik: »Ljubiti pač, ne pa požirati.«
Črevljarski mojster: »Kaj to pomeni, ura ne bije?« Učenec: »Posnemajte jo!«
Skrbne gospodinje so bile že od nekdaj oprezne pri nakupovanju sladne kave in so sprejemale samo zaprte izvirne zavoje z napisom »Kathreinerjeva Kneippova sladna kava« in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. Ker se pa vedno iznova pojavljajo posnemki, ni moči dovolj dostikrat opozarjati na znake pristne Kathreinerjeve kave. Ccmu tudi bi kdo sprejemal majij vredne posnemke, čeobisticeni lahko dobi pristno Kathrei-nerjevo kavo, ki ima edina tako priljubljeni okus zrnate kave in ki jenoben drug izdelek ne doseza niti he približno glede okusa in prijetnosti? Treba je torej v svoj prid največje opreznosti.
MHlMIhakMlB kkM,twMl|il|mtai hNUMft (Ud*
Kandol-Kafao
U Iu aajmanj Ul«. ▼ mM, j. toraj ■•JU*«Mf tam,B« proviro&a iiJuU npriaati la m rt a^b»U-ha okuau iiredao po o« ni. JPrUten farno ■ tmanom It a a ■•(! ta ■ Uvjo varstveno anamko.
Zavoji po'/»kg 90 vinaij e v > » '/• • 60 > Dobiva •• povsod.
Prihodnja številka »DOMOLJUBA" izide dn6 21. junija 1906.
Lotorilake aredke.
Dnnaj, 2 junija 21	19 59	64	1
Gradec, 2 junija 78	7 86	63	29
Trst, 9. junija 89	17 53	62 7
Line, 9 junija 9	66 48	25	59
Najbolje ivicarske ure,] " po nizki ceni se dobe pri] S sloveči, po celem svetu znani tvrdki *
" H. Suttner, Kranj.
Prosim zahtevajte najnovejši krasni cenik zastonj in poštnine prosto. ("Tisoče pohvalnih pisem.^
Takoj se proda dobro vpeljana
trgovina
v Ljubljani. Proda se tudi hi&a, v kateri se nahaja pekarija in gostilna. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo »Domoljuba" pod šifro „500".	1035 6—6
P,
Fr. Čuden
urar In trgovec na drobno In debelo t
oLjuDijam. 00
>t Edini zastopnik Švicarji skih tovarn „Union". Najnižje cene.
\ Lepi novi cenilci na zahtevo tudi poštnine prOStO. 997 4
• i>,	i a
_.....' ,*	'i ,1,1. III l~n«* I -|ll\||-
Gimnazijski konvrikt
benediktinskega samostana v St Pavlu
v lepi, zdravi legi v lavantinski dolini na Koroškem. 1316 8^1 SBF" Javna popolna gimnazija "Sis
' i in zasebni pripravljalni tečaj. Prospekte razpošilja na zahtevo samostansko predstojnlštvo. Sprejmo se tudi dečki-pevci proti štipendiji ali brezplačni hrani.
IK2* Učenca
za pekovsko obrt iz poštene krščanske hiše sprejme takoj Oroslav Bric, pekovski mojster Litija.	1274 3-1
Krotko o dobro. Za polovico
cene po ceniku,
tudi ako se vzame posamič, dobavimo vam vse. Tako stanejo kolesa gl.40*>.
_	Od gld. 47' ~ dalje popolno
carine prosto od avstrijske razpošiljainice. Freilauf gld. 2 — več. Nlul-tipiex kolesa 6 letno pismeno jamstvo. Kolesni krov gld. 2-40, 2-60, 2 80. Zračne cevi gld. 1'50, 1-70,2-10, pism. jamstvo. Sedlo 1 gld. vožna sesalka 50 kr., držala, osi itd., primerne za vsak sistem, čudovito ceno Krasni cenik zastonj in poštnine prosto. Iščejo se zastopniki tudi za samo priložnostno prodajo. Postranski zaslužek. Multiplex Fahrrad-lndu-strle Berolin 41, Oitschinerstr. 15. 1229 2
pozor, Amerikanci
in vsi, ki prihajate v LJubljano, na novo trgo-vino in zalogo moških in ženskih
Ugotovljenih oblek
domačega Izdelka. — Velika zaloga obuval, »raje, klobukov, kovčegov (kofrov), robcev, šerp, solnčnikov, slamnikov itd. po zelo nizki ceni. Trgovina se nahaja tik dobro mane Tišlerjeve gostilne v Kolodvorskih ulicah 26. Kdor je kupil enkrat, pride vedno rad. 736 6
Matej Orehek, trgovec v lastni hiši.^ ■ 11..... mi <n'» i ■ a ........ ■ i ■■ mimo i
„Slava Mariji11
ob tristoletnici Marijine druibe se še vedno dobi v „Katol. bukvami" v Ljubljani po 40 v. izvod.
l. Luser-Jev oDllž za turiste
najboljše in najgotovejše sredstvo proti kurjim očesom, trdi koil itd. 825 Olavna zaloga:
L. Scbwenk-& lekarna, DunaJ-Meldllng
Zahte-I ncar ■ obliž zg turiste vajte LUbCr-jev K 120
Dobiva se v vseh lekarnah. 20-8
1321 1-1
Naznanilo.
Slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da bom s 15. junijem otvoril trgovino z mešanim blagom v lastni hiši v Krmeiu št. 30 pri Št. Janžu na Dolenjskem. Velespoštovanjem Ivan Levičar, trgovec in poses'nik.
Ohranitev zdravega
- želodca -
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtia. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam *a iclodeo iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
V« steklenica 1 K, I steklenica 2 K.
! varilo i -mm
k Vsi deli embalaže imajo I postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
lekarna B. FRAGNER-ja v PRAGI
c. in kr. dvornega dobavitelja — „pri črnem orlu" =
Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ul.203.
Po pošti lazpoSi^a se vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2-56 se pošlje velika steklenica in za K 1'60 mala steklenica na vse postaje avstro-ogrske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro - Ogrske, v Ljubljani se dobiva pri gg. lekarnarjih: O. Piccoli. U. pl. 7rnk6czy, M.MardetschiH ger, J. Mayr. «31 b 20 - 20
,A m t r I k a".
E. Kristan
oblastveno koncesijoni-rana potovalna pisarna s«
» Ameriko <cr
v Ljubljani,
Kolodvorske ulice 41
26-lt (na dvorišču.) tis d
,91 m • r I k a'
fran Juvan
A. Jarabon v Ljubljani
tik svetega Petra cerkve.
Trgovina s špecerijskim blagom, moko, žganjem in deželnimi pridelki nadrobno in debelo, Velika zaloga istrskega in laškega brinja, fig in sliv za žganj okuho. Ob času setve najboljša, zajamčeno zanesljivo kaljiva travna, žitna, deteljna in vrtna semena. Dobi se tudi klajnoapno in redilni prašek za živino. Najnižje cene, poštena in točna postrežba. 479 26—8
lastnik valjičnega mlina v Srednjih Gameljnih pri Ljubljani
priporoča svoje veliko zalogo vsakovrstne
MT moke in otrobov
po najnižjih cenah.	818 5-6
Tovarna za stole
Franceta Svlgellna
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
izdeluje
MT vsakovrstne stole "H
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence. Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo 2525 D 26-12 zastonj >n franko.
NoMI stroji za striženje las m
strižejo 3, 7, in 10 m|m dolgo. Francoski sistem K 5 50. ameriški K 6-50, novi „ldeal" K v50. -Stroji za striženje brade, franc. sistem, striže 1 m|m K Ameriški sistem, najfin. striže '/, m i ni, K 6-50. Cene za komad od Dunaja Povzetje! Kakovost zajamčena. Brušenje in popravljanje strojev za striženje vseh vrst točno in zanesljivo.	1309 1—1
Aleks. B&linth, Dunaj III.|3.
Salesianergasse 8.
Ceno Caik« ptsieijm perje
| Podpisani slav. občinstvu uljudno javi, da bode ordlntrul vsako soboto
v SRofjiloRi
•(■m|>nt(i K IS —; kron 24 -•oiKnobclcfa, mehkega, ikab
llintfl K 10 —; kr« M'-. P. Illja ic franko proll povidj.
Tadl li zamcn|i ali oaza| vzanr proll povrnitvi poilnlb sirotko*
toitdiktSiohstl, Lsbss 15)
o. PIicd na Čeikein
r stanovanju gospoda dr. zukraj&leka ga mobobolne.
Vsakovrstne plombe, operacije, vstavljanje novih gob in celih gobovij itd. itd.
Dr. A. Praunseis, I 234 D 26-11 gobogdravnik v Ljubljani
1	Pomagajo hitro In za-
2	nesljivo za kašelj, hrl-pavost In zaslezenje.
Izvrstne slasti ter brez slabega vpliva na tek
Karton! po I K ... Kn 2 K . . ■
PoErkusni karton 50 vinar.
1996 30 Napr
vseh avstrij
lekarnah.
c.;

..i...-. »
Povečuje slasl do Jedi InMcf« Mesa, odstranjuje kaielj, lino-tavanje gnoja, nočno potenj«.
2209 D 44-27
I Priporočalo vsak dan prt
pljučnih boleznih, katarih, oslovskem ka§lju, Skrofulozi, influenci
mnogoštevilni profesorji In zdravniki.
Ker se ponižajo man) vredna ponarejanja, prosimo, zahtevajte vedno: Izvirni zavitek .Koche".
F. Hoffmann — La Roche & Co.,
Basel (Švica).
po 4 K ateklenica.
£
Dobrota za

zdrave in bolne
kako** tudi Važno hranilno sredstvo za gospodinje je
Ceres jedilna mast
s,
iz najfinejših^kokos orehov.
v.*«
1321 a 6 4
en
Rosskopf-patent
gld. 3-50
sistem Rosskopf
gld. 1-50
Tvrdka Roskopf Frer v Švici mi je naročila naj prodajam njene prave Roskopf patent anker remontoir ure s sidro z a polovično ceno gld. 3-50, da pokaže cenjenim odjemalcem razloček med pravo Rosskopf patent in takozvano „sistem Rosikopf-uro" ki stane pri meni le gld. 1 50. — Prava Rosskopf-patent ura gre 36 ur, ima s stekl. pokr. kolesje s sidro teče v rubinih in služi lahko 25-30 let; nasprotno Tpostane „ si ste tu Rosskopf ura" nerabna po nekaj letih. - Vsaka prava Rosskopf-patent ura ima plombo, pism. jamstvo s tvrdko »Rosskopf Frer" v okovu iu kolesju.	1112 5-3
gld. Prava srebrna
5~« remontolr-ura
c. kr. puncirana
za gospod«, dame In dečke.
Z enojnim plaščem Z dvojnim „ S 3 močnimi plašči Posebno fine jckl. ure Zlata pla(|ue pločnata Prave ..Oirega" ure . 14 kar. zlata ... od 14 kar. zlate veri*.Ice od 14 kar. zlati prstani
Kld. 3 -
,	4 — .
„	3 50
.	5'—
„	S-50
.	8 50
.	10'—
,	i —
kukavico gl.2'50.
Maks BShnel, urar, Dunaj IV.,
NajvcCja in najstarejša tvrdka ustanovljena 1840. — svetinjo na Dunaju in v Parizu — Zahtevajte moj
Stenske ure
gld. 2-80
Z bitjem, 70 cm visoka gld. 3-50 Z bitjem liki zvon . . ,
Z godbo.......
Velike stenske ure, 100 cm , Okrogle kuhinjske . . , Baby budilka, 1 zvonec , Z dvema zvoncema . . , Ponoči sveteča . . . , I. a kakovost (2 zvonca) , Z godbo na zvon (3 zvonci) .....
3 leta pismeno jamstvo. — Za neprimerno denar nazaj. Raz-pošiija sc le po povzetju.
Margarethenstrasse 27 v lastni hiši.
Odlikovana z „Grand Prix", častnim križcem in zlato veliki cenik s 1000 slikami zastonj in poštnine prosto.
»Vzajemna zavarovalnica"
Dunajska cesta 19 459 V Ljubljani Dunajska cesta 19
(SiOOOOO v Medjatovi hiši v pritličju OOOOOO
sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice tet postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja potf jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti pioviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	38 D 24—11
Ig
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!

Postavno varovano. Vsako ponarejanje in ponatiskovanje kaznivo.
Edino pristen jc Thlerryjev 2630 D balzam 52-24
le z zeleno znamko .redovnica". Mt ar o slavno ntprekoano proti slabemu prebavljanju, krčem v ie lodcu, koliki, kataru. nrsnlm boleznim,
Influenci itd. Itd. Cena 12 majhnih aH 6 dvojnatlh steklenic ali ena velika Bpeclalna steklenica 6 patent zama&kom K 5 — franko. Thi«rryjti*o eenUfolijsko motilo, povsod tnano kot non plus ultra proti vsem še tako star m ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom In oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3*60 se pošlje Ie proti povzetju ali denar napre|.
Lekarnar II. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Broiura s tisoči originalnih zahvalnih pisem gratls In franko. V zalogi v ekoro vaeb večjih lekarnah in medicinalnlh drogerijah
Preč- cerkvenim predstojnikom!
Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže, kuhinje in hodnike krasne
*sr mozaične plošče "SK
iz cementa v raznih barvah (do 5) in okusnih vzorcih po K 3—6 looo Ljubljana za 1 m'. Imam tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkvS. — Krasni so pokopališki križi iz mitiranega marmorja.
Slav. cestnim odborom in podjetnikom priporočamo zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, 20, 25, 30, 40 cm notr. svetlobe) po jako ugodnih cenah, miljne kamne, raznovrstne stopnjice, podboje, (bangerje), oklepe za okna itd.
Gg. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega strešno cementno opeko, korita za prašiče (od 6 K naprej), grobne okvirje in spomenike iz cem. marmorja, 6 centimeterske cevi (1 m po K V20) za napeljavo vode mesto drugih železnih in lesenih cevi pri vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo cementno blago.
Andrej Zaje
cementarna na Pešati, poŠta Dol (Lusttal). Ceniki in vzorci v naravi na zahtevo.
j* Ougi^^A^i^AiA^^čiMfc
° tU	Klauerjev	®
t % ,Triglav« %
♦1$ je n ajbolj zdrav izmed lil vseh likčrjev.
® Pravi in pristni Triglav
izdeluje ediuole f J. KLAUER, Ljubljana.
HalveHU napredek nove dobe!
Neobhodno potreben
Neobhodno potreben
v pralnici je sloviti v kuhinji
^aoprijem^
Pristen le a to varstv. rartnko. Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s Koloni-jalnim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Na debelo pri L. Minlosu na Dunaju, I.
Mtilkerbastei 3. 39 D 24- 22
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 19
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohištva
.-■VMWVT-.vwxw.mmv nM^/rom/^rr^
SI - ■ •••■•■•" •ŽI	- • IŽŽ
a
•H
a
•e? d
■ j 'g »immm mi&tMMMMr/iimmtM; I

r!
k
g
o
Za nagluhe
je P 1 ob 11 erjev novo-zboljšanj slu&ni bobnič neobhodno potreben. (Patentovanv vseh kulturnih državah.) Z velikim uspehom se rabi, ako Sunil po ušesih in pri nervoznem b o 1 e 11 j u ušes. Kdor ni popolno gluh, dospe na ta način do popolnega sluha. Neporušljiv in skoro neviden, ako se nosi v ušesu. Tisoči v rabi. Mnogo zahvalnic od gospode in zdravnikov. Pošilja se, ako se pošlje denar naprej ali povzame. 1 komad 10 K, 2 komada 18 K. — Prospekt s spričali zastonj. 1215 6-3
C. POEHLNIANN,
Wilhelmstrasse 10,Monakovo(Miincben) W H.
Moja soproga je 5 let čutila hudo šumenje po ušesih in je malo slišala; po komaj trimesečni porabi Vašega slušnega bobniča je pa skoro popolno ozdravljena, in Vam z radostjo sporočam, da sedaj po preteku petih let zopet čuje tikatakanje ure. Potrudil se bom vedno najtopleje priporočati Vašo tako koristno iznajdbo in dal na željo rad vsakomur pojasnila.	Ulm. O. K,
53.'=
KAVINA PRIMES
zajamčeno pristna cikorija.
Izdeluje
Prva jugoslovanska tovarna
za kavine surogate, figovo in sladno. KaVfl
v
Ljubljani«
^ LJubljana	Ljubljana ^
N Prod Škofijo 3 W UMU nUmin Pred Škofijo 3
F priporoča
^ zzzzz: svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen zzzzzz
N
E
kakor: črne domače, lucerne ln rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče ln bele pese, ln korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: travnišniee, mešane za suho ln mokro zemljo, najboljša krma za živino ln konje, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen po nizkih cenah.
PoStnim potom izvrfiujojo se naročila točno in solidno.	167 26-20

I
st
Izdajatelj .In odgovorni ..urednik: Dr. Ignacij^ŽItnlk.
Tiskala: .Katoliška Tiskarna".