O NAŠIH KRAJEVNIH IMENIH 
V zbirki Leksikoni je Cankarjeva za 
ložba v Ljubljani decembra 1985 izdala 
knjigo žepnega formata »Slovenska kra 
jevna imena«. Knjiga obsega imena vseh 
krajev znotraj republiških meja, ne sega 
pa v slovensko zamejstvo. Pri vsakem 
kraju navaja v polkrepkem tisku urad 
no ime, pri nekaterih tudi lokalno, tj. 
ime, ki ga rabijo stari domačini, ne pri 
seljenci, npr. Ziri (naglas na zadnjem zlo 
gu) in Žiri (naglas na prvem zlogu). Te 
mu sledijo ime v rodilniku (Zirov), nato 
v mestniku z njegovim predlogom (V 
Zireh), pridevnik (žirovski) in ime za pre 
bivalca (Zirovec). Pri vseh oblikah so oz 
načeni naglasi. 
Poglejmo, kako so navedena loška ime 
na! Splošno bi moralo veljati pravilo: 
uradno naj bo ime, ki ga uporabljajo do 
mačini, pristni, ne prišleki, torej lokalno, 
domačinsko ime. Kdo ve, kateri pisar 
(sodnik, občinski tajnik, župnik) je iz ma 
lomarnosti ali nepoznavanja po svoje ime 
napisal in se to nedomačinsko ime prepi 
suje iz listine v listino ter je postalo urad 
no. Pri loških krajih so taki primeri (na 
vajam uradno in lokalno ime): Hotovlje-
Hotovlja (motijo bolj znane Hotavlje), 
R6vte-R6vt, Dolenje in Gorenje Brdo, Do 
lenja in Gorenja Bfda, Prelesje-Prilesje, 
Podgora-Pogara. Za to zadnje ime poudar 
jam, da je že pokojni jezikoslovec Luka 
Pintar, nekdanji ravnatelj licejske knjiž 
nice v Ljubljani, rojak iz bližnjih Hota-
velj, razložil, da je vas dobila ime Poga-
ra po pogorišču, ker so v srednjem veku 
a s požiganjem gozda pridobili zemljišče 
za naselje. Enak pomen imajo bližnji ži 
ri rovski kraji Goropeke, Izgorje, Opale. 
a Nima pa nobenega smisla ime Podgora, 
n saj bi morale v Poljanski dolini skoraj 
vse vasi imeti tako ime, saj je vsaka pod 
j. kako goro. 
Imeni Gorenja vas-Reteče in Srednja 
vas-Poljane sta spakedranki po železnici. 
Ali kdo reče, da gre v Gorenjo vas Re-
a teče? Vsak normalen človek bi rekel v 
? Gorenjo vas pri Retečah, če bi hotel na 
tančneje označiti, v katero Gorenjo vas 
gre. Strokovnjaki Slovenske akademije 
znanosti in umetnosti, ki so pretresli vsa 
ta imena, niso bili pooblaščeni popravlja-
: ti uradna imena in niso krivi za stare na 
pake. 
Največja in zelo praktična novost, ki 
r jo uvaja ta leksikon, je ta, da je treba 
pri sestavljenih krajevnih imenih pisati 
5 vsako besedo z veliko začetnico, torej 
Martlnj Vrh, ne Martinj vfh, Zali Log. 
ne Zali log, Dolge Njive, ne Dolge njive. 
Izjema so samo imena, v katerih je sa 
mostalnik splošen izraz za naselje, to so 
vas, selo, naselje, trg in mesto, npr. Go 
renja vas (vas z malo!). Tega pravila se 
> Loški razgledi držijo že od 12. letnika 
(1965) naprej. 
1 France Planina 
(Glej tudi LR 12, 1965, str. 118—119 in 
LR 28, 1981. str. 207—226). 
322