EIHJA CP »GORTZN7SKT TISK« »UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR > GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK • ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN . TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90. GLAVNI UREDNIK 24-75 • TE-KOCI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO LETO XV. KRANJ, SREDA, 10. OKTOBRA 1962 ST. 117 CIALISTICNE I7RATA nn OKTOBRA t'.-' '< h / u:t /\ ;iln;c videli ob- itoj oz. razvoj zavarovalstva v pmpektivi le v večjih in finančni močnejših zavarovalnicah. Skladno s temi diskusijami je •ledilo tudi ustanavljanje zavarovalnic v letu 1962. Na eni strani vi se združevale že obstoječe tekdanje podružnice DOZ v eno »varovalnico, na drugi strani pa a* te delile obstoječe podružnice v več zavarovalnic. Tako imamo featt npr. zavarovalnico v Za-trebu, ki je formirana iz več nekdanjih podružnic in ima preko 3 ftttjode letnega inkasa premij. V tej republiki tudi izdelujejo prtdfeg za. zmanjšanje števila zavarovalnic od sedanjih 35 na 12. *" Soveniji je najmočnejša zava-fcvalmca v Mariboru, ki je zdru--.7. TKrkdamjih dveh podruž-t 14 milijarde letnega inkasa. KljMMBijia pa zavarovalnica trbovlje s povprečno 200 milijo-Uti dinarjev letnega inkasa. '•■ Gorenjskem sta iz srednje •»ene nekdanje podružnice v valnici, in sicer s sedežem v Kranju za občine Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič ■ približno 600,000.000 dinarjev letnega inkasa in na Jesenicah za občino Jesenice s približno 210 milijonov dinarjev letnega inkasa. Sam tovariš Tito je v letošnjem letu večkrat načelno kritiziral pomanjkljivosti v našem gospodarstvu in obenem nakazal smernice za nadaljnje delo. Temu so sledile šireAe diskusije in že se kažejo vidni uspehi, na primer fuzije in kooperacije v gospo-imclo za posledico večjo racionalnost in rentabilnost v našem gospodarstvu. Ker je tudi zavarovalstvo del gospodarske dejavnosti, ne bi bilo odveč spregovoriti tudi o tem nekaj besed. Področje Gorenjske je ena izmed redkih zaokroženih celot s tako pestro gospodarsko dejavnostjo in izredno ugodnimi prometnimi zvezami, kar ima svoj pozitivni odraz tudi v zavarovalstvu. To je eden izmed osnovnih razlogov, ki govori za eno t. j. skupno zavarovalnico na Gorenjskem. V mesecu maju 1.1. je bila izročena svojemu namenu poslovna zgradba v Kranju (zgra-, jena po načrtu za vso Gorenjsko). Glede na zmanjšani delokrog je eno nadstropje prazno oz. dano v najem, medtem ko na Jesenicah razmišljajo o zidavi poslovnih prostorov. Tudi strokovni kadri, ki edini lahko nudijo kvalitetnejši servis, pridejo do popolnejšega izraza le v večjih zavarovalnicah. Tako vidimo, da ima zavarovalnica v Kranju precej kadra s srednjo in višjo strokovno izobrazbo in daljšo prakso v zavarovalstvu, kar za zavarovalnico na Jesenicah ne velja. Dalje bi 6e s formiranjem ene zavarovalnice nujno zmanjšali materialni in ostali stroški, medtem ko bi se skladi povišali. Kakor nam poroča na specializaciji v Avstriji. Zapadni Nemčiji in Italiji obstaja tudi tam tendenca oz. se že dogaja da se v omenjenih državah združujejo zavarovalnice, in to predvsem zaradi zniževanja poslovnih stroškov. Vsi ti in še drugi kriteriji govorijo v prid ene zavarovalnice na Gorenjskem, ki bo prav gotovo še pridobila na svojem namenu in pomenu ob konkurenci, ki nam jo napovedu-dujejo že v bližnji prihodnosti. Kakor hitro bo uvedena konkurenca, bo prav gotovo vprašanje obstoja manjših zavarovalnic eno prvih vprašanj. Konkurenčno sposobne bodo prav gotovo tiste zavarovalnice, ki bodo poslovale cenejše in nudile kvalitetnejši servis, teh pogojev pa verjetno manjše zavarovalnice ne bodo imele. Zakon o zavarovalnicah določa med ostalim tudi, katera sredstva in do katere višine lahko uporabljajo občinski ljudski odbori iz naslova inkasiranih premij. Za to je pristojna skupščina kot najvišji organ zavarovalnice ali pa (Nadaljevanje na 2. str.) bila posvečena tej zadevi. Z urbanističnega vidika je zlasti zaskrbljujoče, da imamo veliko malih naselij in okolišev, kar hudo obremenjuje izdatke. V okraju je zabeleženo 440 naselij. To pomeni, da ima povprečno vsako naselje po 300 prebivavcev. Prebi-vavci takih naselij, seveda nimajo tam razen bivališča potrebnih ugodnosti in so odvisni od večjih bližnjih središč (gre za vse potrebe od zaposlitve pa do trgovine, šol, kulturne dejavnosti itd.). To pa postaja vse resnejši ekonomski in družbeni problem ne le za prizadete posameznike, marveč za družbo kot celoto. Vzroki za tako stanje so seveda zgodovinski, sociološki itd. To je treba razumeti, vendar pa ni moč tega opravičevati v nedogled, (nadaljevanje na 2. strani) O problemih delavskih univerz (o njih smo pisali v sestavku preteklo soboto) je na svoji zadnji siji razpravljal svet za šolstvo, kulturo in prosveto okrajnega ljudskega odbora in na osnovi priporočil družbcno-poli-tičnih organizacij, zbranega gradiva In razprave sprejel obširna priporočila. Z njimi so bili seznanjeni vsi občinski sveti za šolstvo, da bi jih upoštevali pri delu na svojih območjih. Ugotovljeno je bilo, da pomoč svetov delavskim univerzam ni bila vedno povsem uspešna. Primanjkovalo je predvsem konkretnosti in stalnosti pri spremljanju problematike delavskih univerz pa tudi načelne politike do vloge ter razvoja delavskih univerz v sistemu izobraževanja odraslih. Zato med prvimi najdemo priporočilo, da so 6veti za šolstvo dol/ni vsestransko obravnavati njihove probleme, zlasti še, ker so to mlade izobraževalne ustanove, brez posebne tradicije in ker so steber izobraževalnega sistema odraslih. Delavskim univerzam bo potrebna velika pomoč družbenopolitičnih organizacij in drugih odgovornih činiteljev, da bodo nu podlagi analize dosedanjega dela, odkritih pomanjkljivosti in njihovih vzrokov za v prihodnje izdelani taki izobraževalni programi, ki bodo prilagojeni komunalnim potrebam, obenem pa bodo zagotovljeni tudi vsi pogoji za njihovo izvajanje. Posebno skrb bo potrebno posvetiti manj razvitim, a potrebnim izobraževalnim področjem. Tu jc mišljeno predvsem družbeno izobraževanje občanov, zlasti pa še mladine. Zaradi mnogih vzrokov ni mogoče enako močno razvijati vseh delavskih univerz v okraju, zato bo potrebna koncentracija sil, .specializacija, večje sodelovanje in dopolnjevanje. Tako bi bilo smotrno krepkeje razviti le dve delavski univerzi, 'npr. kranjsko in jeseniško, ki bi se specializirali za posamezna področja in nudili pomoč še ostalim ustanovam. Pomanjkanje kadrov jo vzrok mnogim pomanjkljivostim v delu delavskih univerz. Stalno nastavljenih kadrov za vodstva posameznih izobraževalnih področij skorajda ni. Zato bi bilo vsaj v večjih delavskih univerzah potrebno nastaviti strokovno sposobne delavce. Kadrovsko politiko je treba zasnovati bolj per- spektivno in zadovoljevati potrebe tako s strokovnjaki iz proizvodnje in družbeno-političnega življenja kakor tudi s štipendiranjem mlajših kadrov. Zaskrbljujoča je ugotovitev, da zaradi pomanjkanja denarja ni bilo mogoče zadovoljivo razvijati kvalitete izobraževanja in tistih zvrsti izobraževanja, ki so nujno potrebne: družbeno-ekonomsko in politično ter splošno izobraževanje. Da bi se ideje izobraževanja odraslih ne kompromitirale, je treba ta vprašanja proučiti in za v prihodnje predvsem zagotoviti Iz ustreznih občinskih skladov dovolj denarja za normalno poslovanje delavskih univerz. Veliko naporov bo treba vložiti tudi za to, da bodo delavske univerze končno le dobile boljše prostore za svoje delovanje. Ob zagotovitvi vseh teh pogojev za normalno poslovanje seveda ne gre prezreti skrbi za notranjo organizacijo poslovanja, krepitev družbenega upravljanja in samoupravljanja. ^Vsekakor je treba poudariti, da j* okrajni svet za šolstvo v pravem času sprejel ta priporočila, saj smo prav na začetku letošnje izobraževalne sezone. Razen tega, da je s problematiko seznanil občinske svete, okrajne in občinske družbeno - politične organizacije ter upravne odbore delavskih univerz, bo še v prihodnje spren.-ljal razprave in obravnaval nove predloge ter skupaj z okrajnim koordinacijskim odborom delav-j-kih univerz skrbel za izvedbo predlagane organizacije. Vinko Hafner bo predaval o ustavi Kranj, 10. okt. - .luturi, to je v četrtek popoldne, ob 17. uri, bo v delavskem domu predaval podsekretar za industrijo zveznega izvršnega sveta Vanko Hafner. -Tema njegovega predavanja je nadvse aktualna — govoril bo namreč o družbeno-efconoinskem sistemu v Federativni socialistični republiki Jugoslaviji v zvezi s predosnutkom nove ustave. Predavanje je organiziralo Društvo ekonomistov, nanj pa so bili povabljeni vodje komercialnih, finančnih in kadrovskih služb, predstavniki delavskih svetov In upravnih odborov, sekretarji ZK v gospodarskih organizacija* in drugi. - M. S. Cilj: ustvariti pogoje za uspešnejše gospodarjenje na račun turizma V zadnjem času so precej pogosti razgovori najrazličnejših organizacij in odborov o turizmu, kjer obstaja še nešteto neizkoriščenih možnosti za dober promet oziroma uspešno gospodarjenje. Bržkone pa bodo podobni razgovori v prihodnje še pogostejši, saj smo se znašli v položaju, za katerega nekateri trdijo, da pomeni »zlati čas« za turizem. Ob podobnih razpravah glede razvoja turizma pa se v zadnjem času pogovori dokaj pogosto zaustavijo pri vprašanju: ali naj pustimo privatne gostinske obrate ali ne. Vprašanje je postalo zelo aktualno in je o tej zaclovi precej obširno Tazpravljal na zadnji seji tudi upravni odbor gospodarske zbornice za okraj Kranj. Obstaja namreč dvoje mnenj: 1. Gostinstvo v socialističnem sektorju ima glede razvoja največjo oviro med privatnimi gostinci ,ki lahko poslujejo v mnogo ugodnejših pogojih. 2. Na podeželju ali v majhnih naseljih, ki so za turiste mikavni, morajo biti gostišča, pa čeprav v upravljanju privatnikov. Zadeva prav gotovo ne hi bil« pogost predmet razprav, če ne bi imeli na račun ukinjanja privatnih gostiln — zlasti na območju škoijeloške občine — precej slabih izkušenj. Dogodilo se je namreč, da sta obe turistični dolini - Selška in Poljanska - ostali brez gostišč. Na račun prometa, ki ga lahko ustvari turizem, so nastale prav gotovo precejšnje izgube. Po drugi strani pa ni težko ugotoviti ,da je gostinstvo v socialističnem sektorju v isti občini še zelo šibko razvito in da v danem položaju tudi ni sposobno, da bi lahko uspešno upravljajo vse gostinske obrate, ki so bili (Nadaljevanje na 2. strani) Obrazi in pojavi # Obrazi in pojavi 9 Obrazi in pojavi « Obrazi in pojavi »Obrazi in pojavi 9 Obrazi in pojavi » Obrazi Podobnih dogodivščin, vsaj za mo s fantom? Nepridiprav je, v ših vzrokov potreben zaposlitve, po želn. In res so sprejeli v slut-Ijubitelje senzacij, je na žalost pri šolo pa je moral v vzgojni zavod zavrnjen pa je bil skoraj 2 gani- bo mladega človeka, ki se je v nas še vedno dovolj v majhnih in v Kamno gorico. čevalnim posmehom. Ne vem, k.t- dveh mesecih pri sorodnikih »na- velikih podjetjih. Bržkone v teh Da, res je moral tja v šolo. Bil ko bi bilo, če bi se njegovi starši učil" italijanščine, v koma] dobro primerih ne gre za naključja ali je v vzgojnem zavodu, ki ga \e za- vsaj maio poznali s katerimkoli končani osemletki pa je le z nai-»nesreče«, marveč so v ozadju po- pustil kot človek, morda sposobne;- »vodilnim* v podictjii? večn težavo nabiral dvojke iz an- V istem podjetju pa je dobil ti- glese^jp} Pa'naj si še upa kdo tr-posiltev neki drug —- tudi mlad diti, da se p>odjctiu ne obetajo človek, za katerega so se bržkone boliš: časi na tržiščuft Zavzeli njegovi znanci, ki so tam Ob vsem tem je skoraj vsaka be-ze zaposleni. Za prodajno mrežo seda odveč, upravičeno pa je vpra-vsem drugačne okoliščine: poznan- ši in pridnejši za delo od preneka- so potrebovali človeka, ki bi ob- sanje, kako delajo v podobnih pri-stvo, sorodstvo ali kaj podobnega, terih. In tudi če bi prišel iz po- vladal vsaj dva jezika. Precej za- merih komisije za odpovedovanj Bilo je pred dnevi v velikem boljševalnice, je prišel od tam, ker hteven pogoj, mar ne? Toda na za- in sklepamc delovnih razmeri',. Res kranjskem .podjetju. Mlad človek )e. je lahko enakovreden slehernemu v lost papir res marsikaj prenese: je, da roka roko umije, obe pa iskal zaposlitev. Uredil je vse po- naši družbi. — Toda v tem pri- lahko se pogoj po potrebi ublaži obraz, toda »lepi star! cM* ko so 3čajo naši strokovni uslužbenci, |rre/wo, da bi dobil delo. Toda ProŠ- meru za mladega človeka ni bilo (seveda le v posameznih primerih!), delili delo na lepe oči ii*skozi po-Nfcvljlci formirani dve zavaro-lki sp se mudili v preteklih letih \nja je bila zavrnjena: Kaj hoče- dela, čeprav bi bil iz najrazličnej- v prošnjo pa tudi napiše podatke znanstvo, so vendar že minili. B. »Lepi, stari časi...« TE DNI PO SVETU f) SAUDOVCI NA JEMENSKI MEJI Čete Saudskc Arabije se .še naprej trudijo, da bi prodrle v Jemen. V jordanski prestolnici Amanu so ustanovili jemensko begunsko vlado, ki jo vodi verski poglavar Mohamed. Jemenska arabska republika reorganizira državni aparat. Na njeno prošnjo bo prišlo po vsej verjetnosti delat v njena ministrstva okoli 50 strokovnjakov iz ZAR. Položaj v Jemenu se stabilizira kljub naporom saudske garde, ki skuša z nenehnimi napadi preko meje zagotoviti prehod najemniškim skupinam na jemenski prestol princa el Hasana. #> ALŽIRIJA V BORBI Z BREZPOSELNOSTJO Ben Bela je izjavil, da je od 10 milijonov Alžircev 2 milijona brezposelnih. Na •stotksoče jih je ©stalo brez dela, ko so se lastniki tovam preselili v Francijo. Premoženje izseljencev so zaceli popisovati. Vsa podjetja, ki so že dva meseca zapuščena, bodo po odloku, ki je te dni stopil v veljavo, spet začela delati. Prefekti so dobili pooblastilo, da lahko uvedejo državno upravo v vseh trgovinah, v finančnih ustanovah in na farmah, ki sedaj ne delajo. % ZDA IN KUBA NAJ BI SE POGAJALI Kubanski predsednik dr. Os-tvaldo Dorticos je v govoru pred Generalno skupščino zahteval, naj OZN obsodijo ameriško politiko gospodarske blokade Kube. Za rešitev sporov med državama je predlagal pogajanja. # NOVA, DRŽAVA UGANDA Afrika je dobila novo neodvisno državo Ugando. Pred kratkim Je bila bila Uganda sprejeta tudi Za članico Združenih narodov. • ZAHTEVA OLJSAV ZA COMMONVVEALTH Na obnovljenih bruseljskih razgovorih o pristopu Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti, je šef britanske delegacije zahteval, naj EGS nudi posebne olajšave nekaterih državam Commonwealtha. Člani ostalih delegacij teh novih zahtev še niso komentirali, v krogih britanske delegacije pa je bilo moč opaziti optimizem. t JUBILEJ STRANKE ITALIJANSKIH SOCIALISTOV Na proslavi 70-letnice iistano-vitve socialistične stranke Italije je bilo prisotnih 50 tisoč njenih članov. Povorka po rimskih ulicah, v kateri so nosili na stotine rdečih zastav in transparentov in prepevali delavske pesmi, je bila dolga več kilometrov. Lfudfe in dogodki Liudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in du»c'V-:\ Vojaške vrline generala de Gaulla so v teh dneh znova dobile prednost. To pot so se zbrane vojaške izkušnje obrestovale v obliki novega političnega uspeha, ki ni še popolnoma do konca speljan in na lahek način spravljen v žep, vendar pa je dc Gaul-lova trgatev po splošni presoji zelo blizu. Predstava generalove veličine in ugleda je med Francozi postavljena na tehtnico. Kot po navadi, se je de Gaulle tuli tclkrat obrnil s tehtnico na fran- potez naprej kot njegovi nasprotniki, ki jih niti ni spoznal. Res je, da je de Gaullu padla zastavica, .ko je moral sprejeti ostavko PompJdoujeve vlade, vendar je hkrati našel izhod, da partijo nil opozicijske stranke, ker je vedel, da v skupščini ne bo prodrl s svojo zahtevo. Stranke, ki mu nasprotujejo se morajo sedaj potegovati, da svoje volivce nagovorijo, da bodo zavrgli ge- nadaljuje z drugim nasprotnikom neralov načrt in na plebiscitu od- v novem francoskem parlamentu, govorili z ne. Bistvo de Gaullo- De Gaulle je po izglasovanju ne- vega ustavnega prodora je — v zaupnice vladi razpustil parla- preprosti razlagi - prepričanje ment, vladi pa naložil težko na- generala, da morajo njegovega logo, da načrt o spremembi usta- naslednika voliti s splošnimi vo- ve spravi skozi ozko šivankino litvami, torej vsi francoski držav- Ul10 " ljani, ki imajo volivno pravico. RazDuščeita hiša proti njemu, kar je strani zelo pomembno po di, - '.! i ,1 Pete republike (ki ima sedal U;h leta). Mn V tej smeri tudi u.-.c ^ volivna gonja v strogem pome te besede. General je v »ah.nu govoru po francoskem radiu « televiziji brez olepševanja D0 dal, da bo odstopil, če ne bo dovoljen z izidom glasovanj " pretnje brez ovinkov so ne, da bi francoski voliVci lahkomiselnosti opravili t žavljanski opravek. Z!a3f Gaulle prizadeva. da^ ' premoti v strankarskih r Temu v prid um»i. priložnost Tt Potreb- drsi d« volite« na niske volivce, ki so vedno do sedaj ugodno stehtali njegov ugled in veličino. Ko je kmalu po zmagoslavni vrnitvi iz Zahodne Nemčije, kjer so ga moralno osamljeni Nemci slavili kot -od-rešenika«, spravil v tek kolesa, ki bi spremenila sedanji ustavni stroj, je kakor šahovski velemojster zračunal potek tega napornega dvoboja z opozicijskimi strankami nekaj potez naprej. Videti je, da je de Gaulle pri tej Ustavni ples med strankami, ki mu nasprotujejo, in de Gaul-lom ni razčiščen. General ga ne namerava razčiščevati s strankami, ker ve, da po tej P»ti ne bo prišel »do oreha«, ampak Je presojo o tem prepustil francoskim Tako bodo francoski volivci v prihodnjih dveh mesecih morali, kar trikrat na volišče. Razen re-frrcnduma o ustavnih spremembah bodo volili tudi poslance nove skupščine, ki se, kot jo znano, volijo na dvojnih volitvah uporabi sleh,m televi*ijsk.m slonu. Aritmetične napodi zakrivajo optimizma ,i, V* ne Gaulle volivno .t»v« dobil * dar pa so hkrati zaskrh'; , dilemo, če bi se ittaJ"*"4 obrnil proti de Gaullu Ni še tudi popolnem *'d »lasovmj, Zelo značilna govorniška drža generala de Gaulla, ki jo Francozi gledajo vsakokrat, ko de Gaulle ne ofenzive. Nekateri ie de GaullJve**** volivcem Ti se bodo namreč na dve nedelji zaporedoma, 26, mili- referendumu 28. oktobra odločiU jonov francoskih volivcev bo t«i- za ustavne spremembe aH proti rej razsojalo spor med de Gaul- njim. Tako je stari general, ki je lom in strankami. Ustavne spre- z razpisom referenduma tudi že membe so samo povod, da sta si zapretil, da bo odstopil, če ne do- graciozni de Gaulle in nezado- svoji kombinaciji mislil za več bi podpore volivcev, spretno uka- voljna skupščina skočila v lase. spregovori po televiziji Bližnji referendum ho po vsem sodeč tudi obračun političnega prestiža med skupščino in de Gaullom. Zato je o/itobrsko ljudsko glasovanje prešlo okvir ustavnih sprememb. Glavna borba se bo vodila za de Gaulla ali general želi po dveh u*Uv "»•alijo, ds atentatih dati svojemu"*1*11^ niku s splošnimi voh. ** trebni ugled in oblast. 2*, monljo, da je končno nZ\ rt * ko de Gaulle lahko ob/A" * nespretnim strankarski un* 1 mom. ki je privedel C™ rt Popada. ° *^ publiko na rob Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki • Mndle in dogodki • Liudie ta do^M e» Zaskrbljujoči primat (Nadaljevanje s I. strani) Občinski ljudski odbori bi morali predvsem omogočiti in pospešiti izdelavo programov stanovanjsko graditve, omejiti bi morali gradbene okoliše in preprečiti gradnje izven njih. Ob 260 gradbenih okoliših se namreč še zmeraj gradi celo izven. Število takih gradenj se je povečalo od 76 primerov v 1960. letu na 103 primerov lani. Vzroki za to so delno v nenačrtnem usmerjanju gradenj, v ozki miselnosti posameznikov itd. Mnogo je temu kriva tudi neurejena urbanistična politika sploh. Graditelj ima na določenih dovoljenih gradbenih okoliših razmeroma manj ugodnosti, a mnogo več sitnosti in stroškov kot tisti, ki navadno ob podpori vsega »sorodstva« postavlja hišico nekje na deželi. Prav tako še nismo prebredli kadrovskih in organizacijskih težav. Razen v občini Kranj, kjer je urbanistična 6lužba delno urejena, drugod sploh ni referentov za urbanizem ali pa to delo opravljajo le gradbeni inšpektorji. Niti v okrajnem merilu ni ta služba urejena. Bili so dani pred- logi, da bi ustanovili neki medobčinski koordinacijski organ, ki naj bi začel povezovati to dejavnost. Začasno pa naj bi to funkcijo opravljal zavod za gospodarski razvoj v Kranju. IZVOLILI SO PREDSTAVNIKE V SKUPNOST ZAVAROVANCEV Minuli teden so' v škofjeloški občini na desetih delegatskih konferencah izvolili U predstavnikov (a delavcev in 2 upokojenca), ki bodo zavarovance škofjeloške občine zastopali v skupščini komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. Razen njih bodo v njej še tržiški in kranjski izvoljeni kandidati. Udeležba na vseh delegatskih konferencah v Skofji Loki je bila dobra. Predstavniki dosedanjega okrajnega zavoda za socialno zavarovanje so tolmačili zavarovancem posamezna poglavja Iz novega zakona o aocialnem zavarovanju. - J. Cilj: ustvariti pogoje 1 (Nadaljevanje s 1. strani) nekdaj na območju škofjeloške občine. Ker vse analize kažejo, da je perspektiva turizmn na Gorenjskem v gradnji novih objektov, jo škoda toliko večja ,čc zapiramo že dograjena gostišča. Trditev, da privatniki zavirajo in ►»■nevarno konkurirajo« socialističnemu sektorju pa jo prav gotovo odveč. Konkurenti so lahko le večji gostinski obrali zlasti če so Ena ali več zavaro-zalnic na Gorenjskem (Nadaljevanja s 1. 6trani) ee to vprašanje uredi na podlagi pogodbe med zavarovalnico in ObLO. Praktično ObLO v ničemer niso prikrajšani — pu naj imajo svojo zavarovalnico ali pa so vključeni v eno skupno zavarovalnico. Kur npr. Zavaroavlnica Kranj nudi ObLO v Kranju, nudi lahko prav isto ostalim ObLO. ki bo v sklopu skupne zavarovalnice, seveda v razmerju inkasa premij na področju posameznih ObLO. Kakor že rečeno, zakon dopu-Ača možnost, da sleherni ObLO ustanovi svojo zavarovalnico; glede na navedeno in nadaljnji razvoj našegn gospodarstva pa je vprašanje, kaj je iz družbenoekonomskega vidika pametno, smotrno in 6evoda rentabilno, kar je imel znkbnodajavec v mislih že pri izdelavi zakona. IVAN HRpVATIN na prometnih krajih, ki pa res ne bi smeli biti več v privatnem upravljanju, saj bi bilo to res v škodo družbi. Za vse ostale primere. Dajatve, ki jih imajo privatniki do družbe na račun utvarjenega prometa v gostinstvu, so znane, določila, po katerih se lahko odvija poslovanje, pa eo tudi jasna; in če smo lahko kdaj-koll govorili o konkurenčnosti med obema sektorjema, je tega kriva le pomanjkljiva kontrola. Zadeve smo se bržkone? v škofjeloški in tudi v kranjski občini lotili na napačnem koncu: namesto da bi poostirili kontrolo in tako zavarovali družbo pred morebitnim izkoriščanjem, 6rno zaprli privatna gostišča tudi tam, kjer za socialistični sektor sploh niso interesantna. Perspektiva v turizmu na račun privatnih gostišč bi morali bržkone rešiti s tem, da bi odprli gostišča povsod tam, kjer je to možno. Obenem pa bi morali od privatnih gostincev zahtevati, da morajo gostišča opremiti tako, kot zahtevajo predpisi. Verjetno bi bilo potrebnih precej investicij, ki jih danes socialistični sektor tudi ne bi zmogel, privatniki pa naj bi investirali morda na račun zmanjšanih dajatev, ki jih morajo dati družbi. Ce bo-do gostišča urejena, bo prav gotovo tudi promet večji. S tem pa bi zadovoljili razvoj v turizmu in vsa družba bi imela kljub vsemu večjo korist. Problem, ki smo ga tokrat skušali le bežno prikazati, bo prav gotovo tudi v sredo oz. v četrtek predmet razprave ,ko bo na Bledu gostinsko-turistični zbor Slove-venije. Zbor bo predvsem delovni dogovor gostinskih in turističnih delavcev Slovenije, kako hi Mi bilo moč v prihodnje še aktivneje in uspešneje vključiti v splošna prizadevanja za nadaljnji napredek gostinstva in turizma. - B. F. Problemi so zelo široki. Gre za povečanje ustreznih strokovnih služb, za smelejše iskanje možnosti za pocenitev gradbenih dejavnosti in izmenjavo izkušenj, gre za ustrezne spremembe stanarin, gre za krepitev samoupravnih organov s področja te dejavnosti, ki naj bi ob večjem sodelovanju stanovanjskih skupnosti načrtno skrbeli za večja popravila in obnovo - in podobno. Vsi ti in podobni problemi, ki jih je nakazalo tudi zadnje zaseda, nje odbora za gospodarstvo Ljudske skupščine LRS, niso trenutnega značaja in tudi ne morejo biti rešeni hitro. Potrebni pa so zavestni in enotni napori v tej smeri. — K. M. SEMINAR ZA ČLANE ŠOLSKIH ODBOROV Sinoči se je pričel na Jesenicah tridnevni večerni seminar, ki ga je za člane šolskih odborov s področja jeseniške občine organiziral svet za šolstvo ObLO Jesenice skupno z Delavsko univerzo. Na seminarju bodo obravnavali aktualne teme: družbeni pomen novega sistema finansiranja šolstv*a, decentralizacija in demokratiziranje šolstva, problemi strokovnega šolstva in metode delo šolskih odborov. Predavatelji Joža Vari, direktor zavoda za prosvetno-pedagoško službo. Maks Dimnik, direktor železarskega izjobraževalnoga centra in France 2van, pedagoški svetovavec, bodo z zanimivimi in aktualnimi temami veliko doprinesli k nadaljnjemu delovanju šolskih odborov. Obenem bodo seznanili odbornike z najvažnejšimi poglavji o šolstvu, ki jih doslej člani šolskih odborov v večini primerov niso poznali. — U. Iz predosnutka ustave FSRJ m samo pravice. tudi dolžnosti___^ Glavno izhodišče predosnutka je, da delovni ljudje uresničujejo samoupravni sistem v vseh delovnih organizacijah. Se pravi — ne samo v gospodarskih organizacijah, marveč tudi v ustanovah družbenih služb, v vzgojnih ustanovah, v kulturi, zdravstvu, socialnem varstvu in v drugih družbenih službah. Principi samoupravljanja v gospodarstvu so utrjeni z ustavnim zakonom iz 1953. leta. Z zakoni in tudi v prpksi sp ti principi v večini razširjeni, tudi na samostojne ustanove družbenih služb. Toda predosnutek predvideva nadaljnji pomembni korak v uskla" jevanju položaja delovnih ljudi V gospodarskih organizacijah in ustanovah. V tem pogledu predosnutek izhaja iz stališča, da morajo imeti delovni ljudje v eni ali drugi vnsti delovnih organizacij lito družbeno-ekonomake pogoje in da imajo zato iste pravice pri samoupravljanju no glede na to, ali so zaposleni v gospodarski organizaciji ali v# ustanovi družbenih služb. Toda za usklajevanje dejavnosti določenih delovnih organizacij s snlošnimi družbenimi interesi — zlasti v tistih dejavnostih, v katerih se to usklajevanje ne moro doseči z mehanizmom tržišča in z drugimi instrumenti usmerjanja-predosnutek predvideva, da v takih primerih razen delovnega kolektiva v upravljanju sodelujejo tudi predstavniki izainteresi-ranih državljanov, organizacije in družbene skupnosti. Čeprav sc ta možnost nanaša v prvi vrsti na ustanove, ki opravljajo' družbeno službo, se z ustavo in zakoni lahko predvidi, da tudi pri uprav- .,s<>s^arekih "j"!*'ra,,r* de medsebojnih odnosov ^J*«8«'* pogojev, ki izviram , dela; J° ^ slr«^ - razporejanje dohiwi. pada delovni organ;, W P* tov dohodka na dela il ^ & - izbira delegat0J niska telesa drufcbp^ P1"60^5" zaradi skupnosti jo-Političr" skupnih zadevah 2a °*°čanja. • beno-politične skiirw~ razvoj dra*" Nekatere izmed ^hSti-na primer odloča«f praviC * kolektiva o združb« del<*«# 2 —Z1!** Javna tribuna o predosnutku ustave FSRJ SODELUJTE S SVOJIMI PRISPEVKI VPRAŠUJTE IN MI VAM BOMO ODGOVARJALI ►►Glas« je vključil v svoj program seznanjanja državljanov s predosr.Mtkom ustave tudi javno tribuno. Predvidena so vprašan-a in ogovori, objavljali pa bomo tudi vse prispevke HaJih braverv, v katerih bodo predlagali spremembe, dopolnila itd. v predosnutku nove ustave. Za vse, kar vam je nerazumljivo v predosnutku, vprašujte na na$ naslov. Odgovore boste brali v posebni rubriki Glasa. Gorenjski taborniki ter »medvedki« In »čebelice« to praznik pionirjev počastili v ZavrSnici, kjer so se v nedeljo zbrali po pohodu v neznano 0 *oruževar,8 organizacijo 2 ^ *"n!u organizacijami ali t*"1 lovnih ljudi v d^o lo^*n3« ** njeni odločitvi Za sT^' ' lovno organizacijo ^.^ojno *" splošnih smernic 0 l2naJaJ» * ljanju delovnih l,u<1- ^moin**'* Poleg utrjevanja. pravic in dolžnosti , °*W*1 ustavnem zakonu i,' ,0 r J» f zajelo samoupravli* ^ Ha » darstvu. predosnutek V **'' kot nove pravice in j Predvide«1 lovnih ljudi zlasti- n lžr*>stl dr dela ustvarjene v£?V,Co d*lit* voda družbenega na programu vrsto športnih frfadltev, ki so jih izvedli TVD Partizan, strelska družina in LMS. V soboto, b. okrtobra, popoldne J< bila tudi slavnostna seja krajevne skupnosti, ki so ji razen predstavnikov političnih in družbenih organizacij tega kraja prisostvovali še zastopniki krajevnih skupnosti iz Kokre in Bele. Govor o pomenu praznovanja in ostalih dogodkih je imel Miro Rogelj. Po slavnostni seji je bil skupen odhod k spomeniku padlih borcev in talcev, kjer je bila žalna komemoracija. Pri spomeniku je govoril domačin Jože Tučar, učenci osnovne šole in člani prosvetnega društva, pa so izvedli kulturni program. Zvečer je bila v kulturnem domu zabavnap rireditev (igrali so »•Veseli planšarji« iz Ljubljane). V nedeljo so se zvrstile razne prireditve, za zaključek pa so predvajali še jugoslovanski film »Partizanski dokumenti«. — C. V Cerkljah bodo praznovali letošnji krajevni praznik bodo W»*vavci nekdanjo občine Cerklje proslavijali kar 12 dni. Za uvod ♦praznovanje so člani ZB priredil partizanski pohod v Sidraž "ad S en turško goro. Pri spominska obeležju so ob tej priložnosti izvedli žalno komemoracijo in položili cvetje. Minulo nedeljo je AMD Cerklje *?amziralo celodnevno priredi *ev. Najbolj zanimiva je bila pa 'ada motornih vozil skozi Cerklje k okoliških vaci. Za zaključek praznovanja bo v Petek, 12. oktobra zvečer v za družnem domu literarni večer, k ta organizira prosvetno društvo »Davorin Jenko* iz Cerkelj. Ob kj priložnosti bodo v svojo sredo povabili tudi enega izmed pi-■Wjcv. ki bo pripovedoval o svojem delu. Cerkljani vsako leto obudijo •Wnin na pomemben dogodek iz Mutile vojne, ki se je odigral v ■oči od 4. na 5. oktober 1944. leta. Randrova brigada je nameravala Wati belogardistične postojanke * Cerkljah. Lahoveah, Brnikih in »oroendl. Toda to bsigadi v celoti *f uapelo, ker je v isti noči neopazno prišel na to območje tudi *ab »črne roke-« za CJorenjsko — • svojim 120-čIanskim zaščitnim bataljonom. Ker partizani niso ve-fcU za njihov prihod, je pri akciji nastala zmeda. Tretji bataljon, ki naj bi uničil postojanko » Brnikih, je nepričakovano nale-let pri gostilničarju v Bolku v Zalogu na štab >»Crne roke«. Ker Dvojni Jubilej je prišlo do streljanja prej kot je bilo napovedano, je zmedlo še nepripravljene ostale bataljone. Posledica tega je bila, da so se belogardisti pripravljali za obrambo. Partizani so uničili 12 članov štaba, s tem p* so zajezili nadaljnje širjenje »črne roke« na Gorenjskem. — C. »Vsi morajo biti seznanjeni...« Razgovor s predsednikom ObO SZDL Tržič, Marjanom Markičem o predosnutku ustave Tržič, 9. oktobra — Znano je, da se po vseh občinah občinski odbori SZDL zadnje dni temeljito pripravljajo na razgovore, ki bodo z občani že prihodnje dni o predosnutku nove ustave. Kako bodo v tržiškl občini potekali podobni razgovori, pa smo se danes dopoldne razgovarjali s predsednikom ObO SZDL Marjanom Markičem. * -.Naša želja je, da bi bili vsi občani seznanjeni s predosnutkom nove ustave,« so bile prve besede tovariša Markiča. "-Akcijo, v kateri bomo razpravljali z državljani o ustavi, bomo izvajali po programu, ki ga je sprejel OO SZDL. Glede tega smo imeli že prejšnjo sredo tudi v Tržiču širše infor- TltŽIŠKI VESTNIK mativno predavanje, ki ga člane Izvrinoga odbora SZDL, predstavnike mla ObSS priredila tržiška e za ObO ine in Delavska Marjan Markič 1 univerza. Včeraj pa smo imeti sestanek z v.scmi predstavniki družbeno-političnih organizacij v naši občini, kjer smo se okvirno pogovorili, kako naj bi potekali Kako je potekalo zaposlovanje mladine Za pridne ni bilo težav Črnoglede napovedi in dober izid — Še vedno 75 prostih učnih mest — Podjetja so zaposlila zelo malo mladih — Šoli »Lucijan Seljak« najvišja nagrada za poklicno usmerjanje__ Ko so letošnjo pomlad na zavodu za zaposlovanje dela^ev v Kranju pregledovali možnosti za vključevanje mladine v šole in v uk in razpoložljiva mesta primerjali s številom mladine, ki je zadostila zahtevi po osemletni šol-Fki obveznosti, niso imeli niti malo vzrokov za optimizem. Posebno gospodarske organizacije, ki so v preteklih letih sprejemale veliko vajencev in mladih de- KRIMSKI G L A S Predsednik gasivskega društva »Podbrezjah Franc Benedičič je t oktobra proslavljal dvojni ju-Maj - 80-letnico rojstva in 50-fctaco članstva v gasivskl orga-teadji. Naj omenimo, da je bil $m predsednik društva, ko je bilo to ustanovljeno. Jubilant tu-4 zdaj opravlja predsedniške pode. Je vesten in požrtvovalen 6tn gasivske organizacije in kfeko služi za vzor mlajšim čla- lavcev na priučevanje, so svoja vrata skoraj popolnoma zaprle. Kljub temu je zavodu, seveda ob precejšnjih težavah, uspelo vključiti v delo in v razne šole skoraj vso ustrezno mladino. Preostalo je predvsem precej takih mladincev, ki so dovršitev osemletne šolske obveznosti pričakali kje v šestem, sedmem ali še v nitjem razredu. Fantov z uspešno zaključeno osnovno šolo pa je celo zmanjkalo, saj je zanje šc vedno precej prostih mest. Kranjski zavod je letos vključil ♦ šolo in proizvodnjo 432 mladincev z osmimi razredi osnovne šole. Poskrbeti mora še za 11 deklet, s tako izobrazbo. Okoli 50 mladincev se je vključilo v strokovne šole izven naše komune, preostane pa še 40 mladih, za katere zavod še ni moiol ugotoviti, kje so. V srednje šole se je vključilo 2G9 mladincev.' Ntjveč jih je v prvem letniku gimnazije (117). sledi administrativna šola (51). ekonomska (42) f>d. V izučevanja poklica se je vključilo 183 mladincev z osmimi razredi, na delo jih je odšlo 7, 17 jih še enkrat obiskuje 8. razred, le 6 pa jih je ostalo doma na kmetijah. Kar 340 učencev z dopolnjeno osemletno šolsko obveznostjo je imelo manj kot 8 razredov. Zato jih 135 nadaljuje šolanje v osnovni Soli, 76 jih še čaka na zaposlitev, 10 jih je ostalo na kmetijah, ostali pa so se vključili v uečnje poklica ali so se zaposlili. Medtem ko je bilo zaposlovanje slednjih precej otežkočeno in še ni zaključeno, pa je za mladince z osmimi razredi preostalo še 75 prostih mest. Kot kaže je najmanj priljubljena gradbena stroka, kamor je odšlo le 17 fantov, prostih pa je 42 učnih mest. V kovinski stroki bi potrebovali še 13 vajencev, v lesnopredelovalni 14, v gostinski 3 in v prehrambeni 2*. Za določeno število mladincev, ki so odšli v srednje šole, je problem zaposlovanja rešen le začasno, ker njihovo vključevanje ni zasnovano na solidno izdelanih analizah potreb po strokovnih kadrih. To na videz nesmotrno vključevanje ima le dobre strani, saj je v vsakem primeru bolje, da mladinec dela ali si pridobiva znanje, kakor da živi doma v brezdelju. Problem vključevanja naravnega prirastka v ŠOLSTVO V OSPREDJU Za petek, 12. oktobra, je sklicana seja ObLO Tržič. Bržkone bo na skupni seji najpomembnejša točka dnevnega reda razprava in sklepanje na poročilo o prosvetnih službah v občini. Med drugim bodo odborniki na tej seji razpravljali še o uporabi sredstev za negospodarske investicije v letošnjem letu. ZA RIBIČE LEPŠI OBETI Tržič, 9. oktobra - Ni še dolgo tega, ko smo poročali o veliki škodi, ki je nastr.la zaradi zastrupitve rib v Tržiški Bistrici. Edina rečna struga v tem predelu je ostala brez rib in ribiči so bil prikrajšani za svoj največji užitek. Prizadevni člani tamkajšnjega ribiškega društva pa so bili prav danes pri dokaj razveseljivem dolu. V strugo Bistrice so spu-s';,i ekoli 5.000 mladih postrvi, dolgih od 12 do 18 cm. proizvodnjo se bo še v naprej močno večal. Zaposlovanja mladih si ne moremo zamisliti brez uspešnega poklicnega usmerjanja. Ker se je zavod za zaposlovanje zavedal, kolikšna je lahko pri tem vloga osnovnih šol, je svet zavoda sklenil .da razpiše nagrade za poglobljeno delo na tem področju v skupnem znesku 550 tisoč dinarjev. Delo na vseh šolah so točkovali in jim potem določili ustrezne nagrade. Najvišji znesek si je pridobila šola -Lucijan Seljak«, takoj za njo so šole: Cerklje, »France Prešeren«, »Stane 2agar«, Predvor, -Simon Jenko« in druge. - M. S. razgovori z državljani. Za jutri (to je danes; op. uredništva) pa je predviden v Kranju celodnevni (seminar, ki se ga bo iz naše občine udeležilo 10-12 članov političnega aktiva. Do 15. oktobra pa bomo imeli podoben seminar za naše občinske razmere, udeleženci tega seminarja pa bodo potem vodili razgovore.« - Kako si zamišljate, da naj bi potekali razgovori? -Mnenja sem, da ima vsaka družina v naši občini predosnutek ustave.' Tega je dobila priloženega k Delu ali Glasu, 300 izvodov pa smo posredovali občanom preko naših krajevnih organizacij SZDL. Spričo tega, da je med občani veliko zanimanje za novo ustavo, sem prepričan, da Tržiča-ni z veseljem prebirajo predosnutek. Razumljivo pa je, da si občani marsičesa sami ne znajo razložiti, zato naj bi dobili potrebne odeovore na vprašanja na predvidenih razgovorih, s katerimi bomo pričeli morda že prihodnji teden. Razen tega smo priporočili vsem društvom in zvezam, da s svojih gledišč premotrijo predosnutek ustave in potem tudi posredujejo svoje zaključke ObO SZDL. Proti koncu meseca pa bomo 6klicali poseben sestanek za predstavnike vseh gospodarckih organizacij (za predsednike DS. UO, sindikalnih podružnic, direktorje, sekretarje osnovnih organizacij ZK in predsednike mlad;nskih aktivov), na katerem naj bi se predvsem pogovarjali o tistem delu ustave, ki obravnava zadeve glede gospodar- stva. Seveda pa bodo ti predstavniki gospodarskih organizacij potem lahko dober tolmač v delovnih kolektivih. Pri seznanjanju in pojasnjevanju na nekatera bolj zamotana vprašanja občanov račun;>mo tudi na pomoč pri tisku in radiu. Razen tega smo v dogovoru tudi z našo Delavsko univerzo, ki ie pripravljena, da bo prirejala razna predavanja v zvezi z novo ustavo povsod tam, kjer bodo zato zainteresirani občani.* — Ker vemo, da je komisija pri ObLO Tržič že v glavnem izdehla predlog novega slaluta za obMno, nas zanima, če bosie vzporedno z razgovori o predosnutku ustave razpravljali tudi o novem statutu. -Čeprav je predlog novega statuta v glavnem res končan, vendar še ne bo pripravljen, da bi ga lahko vzporedno s predosnutkom ustave dali v razpravo občanom. Predvidevamo pa, da se bodo občani s predlogom za novi statut lahko seznanili in dali tudi svoje predloge na letnih konferencah krajevnih organizacij SZDL, ki bodo že prihodnji mesec« — B. F. Ali že veste, da ... ... je bil na prvem sestanku novega ObKZK Tržič izvoljen za novega sekretarja Andrej Pehare. ... bosta v sredo, 10. oktobra, ob 19.30 uri v Cankarjevem domu v Tržiču predavala Aleš Kunaver in Ante Mahkota o doživljajih v planinah. Za planince in ljubitelje narave je DU iz Tržiča tokrat poskrbela za prijeten večer, zlasti še, ker bo predavanje združeno s prikazovanjem raznih barvnih diapozitivov. Potrebna je še kontrola Pred kratkim so na seji občinskega ljudskega odbora v Tržiču sprejeli odlok o uvedbi minimalnih agrotehničnih ukrepov za območje tržiške občine. V odloku so precej jasno postavljene zahteve, kako morajo lastniki ali koristni-ki obdelovati za to primerna zemljišča s posebnim poudarkom o posledicah za tiste, ki se ne bo- mm Kranjska poslovalnica tobačne tovarne v Ljubljani, Ima sicer majhen delovni kolektiv, ki pa je kljub temu letos z velikim prizadevanjem dosegel že nekaj lepih uspehov. Predvsem Je razveselil potrošnike oziroma kadlvce v Kranju, saj je tobačna tovarna letos uredila že dve sodobni prodajalni tobaka, otvoritev tretje prodajalne pa bo morda še ta teden. Na cesti »Staneta Žagarja« v Kranju so se pred kratkim lotili urejevanja tretje nove prodajalne, za katero so sedaj prostori že urejeni, te dni pa pričakujejo samo še opremo. Podjetje Je letos za ureditev prostorov investiralo okoli 8 milijonov dinarjev, kar pa pomeni Šele začetek Investicij. 2e prihodnje leto lahko pričakujmo, da bo dobila kranjska poslovalnica tobačne tovarne iz Ljubljane še nekaj novih ali pa vsaj preurejenih prodajal-nlh prostorov. do ravnali po tem odloku. Seveda pa ne smemo mimo dejstva, da je bil za tržiško občino tudi doslej v veljavi podoben odlok, ki pa ni dal zaželjenih rezultatov, predvsem zaradi pomanjkljive kontrole, ki bi spremljala. Izvajanje odloka. Zato je ob novem odloku za uspešen gospodarski razvoj na področju kmetijstva v ospredju predvsem vprašanje dobre kontrole. Ce bo tudi ta, potem so tudi za tržiško občino odprte vse perspektive za uspešen razvoj kmetijstva. Z novim odlokom so dokaj objektivno razdeljena obdelovalna zemljišča na nižinsko dn hribovito območje. Medtem ko so v prvem zajete katastrske občine Kovor, Zvirče in Ziganja vas, sta v drugem katastrski občini Bistrica in Lese. Po novem odloku mora lastnik ali koristnik zemljišča v nižinskem predelu uporabiti letno najmanj 400 kg umetnih gnojil na enem hektarju, v hribovitem območju pa 300 kg. Razen toga novi odlok predpisuje tudi čas, v katerem je potrebno za posamezne proizvode uporabiti gnojilo in kakšno mora biti seme. V vseh primerih kršitve odloka ima kmetijska zadruga dolžnost, da ona izvrši vse, kar zahteva odlok, in sicer na račun lastnika oziroma koristnika zemlje; obstaja pa tudi možnost, da je lastniku zaradi neizpolnjevanja zahtev odloka dano zemljišče za dobo ob enega do petih let v prisilno upravo. Vsekakor so s tem odlokom postavljene tudi zahtevne naloge za tržiško kmetijsko zadrugo, ki mora za svoje območje pravočasno preskrbeti potrebne količine umetnih gnojil, zaščitnih sredstev, očiščenega dn razkuženega semena in seveda tudi stroje za opravljanje strojnih storitev. F. Oprav je spomladansko slabo vreme.močno oviralo uspešno gradnjo.nove ceste na Ljubelj, bodo za letos predvidena dela vseeno dark že precej spremenil svojo nekdanjo podobo Jp-e V/ ■k; končana. Kljub temu da je cesta še v gradnji, pa je Ljubelj ven- Foto: F. Perdaa © KONČANE VOLITVE - V teh dneh so bile po skoraj štiriindvajsetdnevnih pripravah končane na področju radovljiške komune volitve članov skupščine komunalne skupnosti zavarovancev za občini Jesenice in Radovljica. V 14 volilnih enotah je bilo izvoljenih 524 delegatov; udeležba volivcev je bila 75,5 odstotna. % ČLANI ZKOP NA IZLETU — 72 članov mestne organizacije Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev Radovljica je bilo minulo soboto in nedeljo na izletu v Beli krajini, kjer je bilo prijateljsko srečanje s tamkajšnjimi člani ZROP. Na svoji poti so Radovljičani položili v Semiču in Črnomlju vence k spomeniku padlim v NOB. V Črnomlju in Dragatušu pa so priredili Kulturni program, na katerem sta sodelovala godba na pihala DPD Svobode iz Lesc in vokalni kvintet »A. T. Linhart« iz Radovljice. Skupno z belokranjskimi tovariši so obiskali tamkajšnjo enoto JLA in izmenjali izkušnje o delu. <$ Dopoldne so odprli v festivalni dvorani na Bledu razstavo akademskega slikarja LJUBA RAVNIKARJA iz Kranja. O tem bi zapisali, da je ta razstava uvod v zimsko sezono dejavnosti komisije za likovno vzgojo pri občinskem svetu Svobod v Radovljici. Pred dnevi so opravljali v gostinskem šolskem centru na Bledu (v grajski restavraciji) zaključne izpite dijaki in dijakinje II. letnika. Bodoči natakarji in kuharji se poslavljajo od šole, v kateri so prebili dve leti svojega življenja. Pred odhodom iz šole pa so morali opraviti še zadnjo formalnost: dokazati, da so sposobni pravilno skuhati in postreči gostom. Na sliki: Ferdo Vrbec in Marjetka med »izpitno« strežbo. Iz šole je odšlo 16 kuharjev in 19 natakarjev — St. S. — Foto: F. Perdan Občinski odbor SZDL predlaga ljudskemu odboru nekaj bistvenih sprememb v statutu Na zadnji razširjeni seji občinskega odbora SZDL v Skofji Loki so največ razpravljali o predlogu za spremembo mej krajevnim upravno-političnim enotam. O tem smo v našem listu na kratko že pisali. Gre za to, da bi število krajevnih odborov (ki jih je preko trideset) skrčili le na šest. Tako bi 6e delo v njih verjetno zelo poživilo, zlasti zato, ker bo občinski ljudski odbor z manjšim številom tako imenovanih KRAJEVNIH SKUPNOSTI lahko vzdrževal stalne stike, medtem ko to do sedaj zaradi velikega števila krajevnih odborov dostikrat ni bilo mogoče. Ce zbori občanov, ki bodo skupaj s predosnutkom nove ustave FSRJ obravnavali tudi osnutek občinskega statuta, ne bodo odločili drugače, bo odslej v loški občini šest krajevnih skupnosti: SKOFJA LOKA, TRATA, GORENJA VAS. POLJANE, ŽELEZNIKI in SELCA. To pa ni edini predlog občinskega odbora SZDL. Predlaga namreč, naj bi sestavljavci osnutka 6tatuta spremenili še nekatere določbe v tem dokumentu. Med drugim so občinskemu ljudskemu odboru predlagali, naj v bližnji prihodnosti prouči probleme krajevnih skupnosti. Vse to naj pri izdelavi statuta upošteva in formulira, kakšni naj bodo odnosi krajevnih skupnosti do ljudskega odbora in kakšne dolžnosti komunalne samouprave do krajevnih skupnosti. Predstavnike v svete slednjih bodo občani volili že na svojih prvih zborih. S tem ko bodo število krajevnih samoupravnih organov zmanjšali, pa ni rečeno, da bo konec dela na področju sedanjih krajevnih odborov. Namesto njih naj bi vse komunalne probleme re-šivali posebni operativni odbori, novoizvoljeni sveti krajevnih skupnosti. Ti pa bodo svoje dosedanje naloge v mnogočem povečali, saj bodo razen komunalnih problemov reševali tudi vsa LOŠKI DELAVEC ostala družbeno-ekonomska vprašanja na svojem področju (otroško varstvo, zdravstvena zaščita, trošenje sredstev iz proračuna, ustanavljanje uslužnostnih servisov itd.). Občinski odbor SZDL je tudi sklenil," da bo meje svojih krajevnih organizacij prilagodil krajevnim skupnostim in jih bo to- OSEM PREDAVANJ O PREDOSNUTKU NOVE USTAVE Politični aktiv škofjeloške občine je sklenil v prihodnjih dneh organizirati nekaj predavanj o načelnih vprašanjih predosnutka nove ustave Federativne socialistične republike Jugoslavije. Medtem ko bodo občani posamezna poglavja obravnavali na zborih, bo tokrat Delavska univerza priredila le sedem informativnih predavanj, ki bodo v sedmih različnih krajih v obeh dolinah in v Skofji Letal Ker tako predavanje ne more hiti v vsaki vasi posebej, bodo zato na teh sedem predavanj povabili tudi prebivavce vseh vasi v okolici. Predavatelji bodo v glavnem iz vrst domačih pravnikov, ki se bodo prej udeležili okrajnega seminarja o ustavnih vprašanjih, verjetno pa bo med njimi tudi nekaj republiških političnih delavcev. Prebivavslvo škofjeloške občine se bo tako seznanilo z važnejšimi vprašanji in nekaterimi spremembami, ki jih vsebuje predosnutek nove ustave FSRJ. Z besedilom predosnutka so se seznanili seveda že poprej, saj je bil ponatis priložen časopisom. s katerimi bodo,' urejali odnose rej v občini tudi šest. - J. 2 Glasbena šola naj poslane center glasbene dejavnosti v občini Jesenice, 9. oktobra - Svet Svo- I ški občini. Glasbeno komisijo bo-bod in prosvetnih društev občine A~ —v-:-''- ■ ■ ------ PRIKAZ PROMETNIH NESREČ * Ob preventivni oktobrski akciji, ki nosi naslov »Mesec varnega prometa« je odsek za notranje zadevo v izložbenem oknu loške Železnim« pripravil prikaz prometnih nesreč, ki so se primerile v občini. Razen fotografij prikazujejo tam še zanimiv relief občino, iz katerega jo razvidno, kje je bilo največ prometnih nesreč Jesenice je imel sinoči plenum, na katerem so pregledali delo sekretariata in posameznih komisij v minuli sezoni. Plenum je bil v glavnem posvečen glasbeni dejavnosti in je bilo razen poročil o dramski, likovni, klubsko-zabav-nii filmski komisiji največ govora o delu glasbene komisije. Ugotovili so ,da glasbena dejavnost v jeseniškem predelu stagnira, ker se borijo obstoječi instrumentalni in vokalni ansambli s precejšnjimi objektivnimi težavami. Za izboljšanje glasbene dejavnosti je bilo v poročilu predlagano, da se ustanovi polpoklic- JESENIŠKI KOVINAR ni pihalni orkester, v načrtu pa je tudi ustanovitev podobnega pevskega zbora in mladinske godbe v okviru glasbene šole. V razpravi so ostro kritizirali uvajanje profesionalizma, ker bi s tem uničili še tisti idealizem, ki je v društvih. Predlagali so poživitev glasbene dejavnosti s študijem osrednjih koncertov in podobnih prireditev, kot je bil primer v minuli sezoni z studiranjem opere »Trcmerski dulkat«. Sodelovanje nad 100 glasbenikov — amaterjev in 12 predstav s polno zasedeno dvorano je bil menda dovolj velik prispevek k glasbeni dejavnosti, kakršni bi kanilo posvečali več pozornosti tudi v prihodnje. Svet Svobod naj bi nudil v prihodnje obstoječim ansamblom več moralne, finančne in predvsem strokovne pomoči. Glasbena šola pa naj bi s svojimi strokovnjaki skrbela za kvalitetno dejavnost obstoječih ansamblov; od svojih gojencev pa naj bi zahtevala obvezno vključitev v kulturno-prosvetna društva, ki bi na ta način dobila manjkajočo mladino. Razprava je podčrtala, da mora postati glasbena šola center za vso glasbeno dejavnost v jeseni- do razširili, da bo sposobna usmerjati, dvigati in koordinirati glasbeno dejavnost. Razširili so sekretariat od sedanjih 5 na 13 članov. Po razpravi o letnih društvenih občnih zborih, pa je plenum sklenil, da mora biti letna konferenca sveta Svobod in prosvetnih društev tribuna jeseniške občine. — P. Ulaga S seje zborov ObLO Radovljica Čimprej rešiti probleme »Plamena«, »Verige« in»Almire« Sprejet je odlok o minimalnih agrotehničnih ukrepih — Pripojitev »Vina - Bled« — Samo ena veterinarska postaja Radovlljica, 9. okt. - Pretekli petek sta se sestala oba zbora občinskega ljudskega odbora. — Odborniki so med drugim v razpravi posvetili precej pozornosti analizi polletnega gospodarjenja gospodarskih organizacij v radov- RADOVIJIŠKA KOMUNA Ijiški komuni, o čemer smo že poročali. Posebno pozornost pa so posvettili že znanemu problemu kovinske (Plamen, Veriga) in tekstilne industrije (Almira) v zvezi z izkoriščanjem notranjih rezerv in večjim uveljavljanjem na zunanjem trgu. V tej zvezi so odborniki poudarili, da bo potrebno stvar čimprej proučiti in najti ustrezno rešitev. Med ostalimi točkami dnevnega reda bi omenil sprejetje predloga odloka o uvedbi minimalnih agrotehničnih ukrepov, odobritev pripojitve Vino-Bled k trgovskemu podjetju Vino-Kranj, razširitev dejavnosti komunalnih uprav Bled in Radovljica ter združitev veterinarskih postaj v eno samo. Odloki o minimalnih agroteh-nihčnih ukrepih so bili sicer že sprejeti v bivših občinah (Radovljica, Bled in Bohinj), vendar niso bili popolni, pa tudi kmetovav-ci jih niso dovolj upoštevali; sama kontrola nad izvajanjem pa je bila zaradi pomanjkljive evidence otežkočena. Odlok o povečani porabi gnojil je bil npr. v Radovljici predpisan le za travnike v določenem kompleksu, ne pa tudi za njive, sadovnjake itd. Novi odlok pa predvideva, da se uveljavi sodobnejša agrotehnika s čim širšo uporabo moderne tehnike in tehnologije, kar bo nedvomno vplivalo na povečanje proizvodnje. Da bi dosegli to, pa so potrebni naslednji ukrepi: čim večja uporaba umetnih gnojil, čim širša uporaba priznanih kvalitetnih semen, varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci ter pravilna obdelava zemlje Pri tem pa je treba poudariti, da bo morala sleherna zadruga ustvariti ustrezen sistem pregleda zemljiških kapacitet lastnikov zemljišč na svojem območju in voditi potrebno evidenco o porabi gnojil, semen, nadalje o zamenjavi reprodukcijskega materiala ipd.* zakaj le na tak način bo lahko pristojna občinska inšpekcija kontrolirala izvajanje sprejetega odloka. Prod časom smo že poročali, da je bila uvedena zaradi nepravilnega poslovanja v trgovskem podjetju »Vino-Bled« prisilna uprava. Prvotno je bilo sicer mišljeno, da bi se blejsko podjetje Vino priključilo jeseniškemu go-"stinsk-lrgoviskemu podjetju »Gorenj ka«, vendar se je pripojilo h kranjskemu trgovskemu podjet- ju »Vino-Kranj« in začelo poslovati v tem okviru s prvim oktobrom. V zvezi z razširitvijo dejavnosti komunalnih uprav na Bledu in v Radovljici, da bi le-te opravljale razne obrtniške usluge, gradile nove komunalne objekte itd., pa so odborniki menili, da bi morali predvsem skrbeti za izvajanje dosedanje dejavnosti in priporočili, da bi se morali bolj uveljavljati organi samoupravljanja. Obratovanje treh veterinarskih postaj je bilo po združitvi ol* vsekakor drago, neekcmorničnTS tudi zapleteno. Z združi t vi k» JS terinarskih postaj v eno L, v Radovljici pa bo slovanje veterinarske službe* **" tabilnejše. To sta potrdiU l-^i^rOČil0ml n.aj « -novousi zbora -------, „aj ^no novljena« veterinarska ^ ki bo skrbela za veter^ službo v vsej komuni r™, * KZ v Radovljici, ki irna . * veterinarja, da bi bila tal^5* ordinacija v veterinarski s . nosti. - S. Skrabar Mladi proizvajavec bo moral čutiti odgovornost Minuli petek so se sestali radi samega Predstavn-. iflani plenuma občinskega ko- temveč sleherni mladi Initeja LMS Radovljica, ki so vajavec bo moral čutiti Pf°il' med drugim razpravljali o let- vornost, ki jo s tem prc^ nih konferencah v aktivih (le- 1 ••• •• • ...... ' ni 1 te v teh dneh že potekajo). Razpravljali pa so tudi o pripravah za občinsko konferenco (28. t. m.) in o sestavi no- Za to pa je potrebno \ ekonomike in večja druiK^ politična izobrazba Ph ^°»-nam lahko veliko pomag^ bl munisti. Žalostna je £ kft" vega 17-članskega plenuma, ki tev, da postanejo čIan"S°l0Vi" _ ko so sprejeti v ZK. - * Saj razgovor bo za 10 članov manjši kot sedanji. Pri tem so poudarili, da bo moral novi plenum imeti več članov iz vrst delavske in kmečke mladine. Ob koncu so izvolili novega sekretarja, in sicer dosedanjo članico sekretariata LUČKO LUKAN-CIC. , Predvčerajšnjim smo imeli na občinskem komiteju LMS v Radovljici razgovor, v ka- primerih pasivni. " " v°*>ai In ostala dejavnost 7 večini primerih t ° lem- so LSt* - v govora plesne vaje. To je očiln nc malo oziroma nič. Resd ° Pr*-Ijudjc radi plešejo, Vp* mll
  • " piček lahko smotrno unLi^" Sicer pa bi morala K?0**1*11-povezava s Svobodo »! Ve*J* turnem področju kul* družbenim.i S<*pod?i?imi organizacijami pa. bi biti tesnejše sodeloval i****10 najti pri njih pomr* 3* (« me, medtem ko bodo ostalo lovanje (in naiti -r>.»- sode-—• ..... —*----- - pri *Jih moč in oporo) v zvez" 1*-beno-političnim izobr^* 2 *už- delo prevzele komisije, ki bodo lahko posamezne probleme ui-nu-punucnim izobra reševale bolj sistematično. in vključevanjem mlad^kar^em 0 Kaj pa vključevanje mla- gane upravljanja. v or-cfih v organe samoupravlja- Pričakovati je, . v«i o. M«i uspešni pionirska "ki STa n*JWi Pripravlja za spreiem* v pionirsko ore^Z^.. c*ibanor OT"ganizaci i« misija za letovanje V,, : m dihe. nje> ^ete in ^ Letos je v planinah ali ju letovalo 200 cicibann in mladincev več kot 1 mlaw^.iet1,2, 4x100 m: 1. Gorcnjiska (Križnar. Ošina, Rele-har, Sajovic) 5!?.3. višina: 1. Sal-mir (G) 144 (g. rekord), 2. Stok (Q) 135, daljina: 1. Sevber- (D) 5.04. 3. Snjcvic (G) 439. 5. Ošina (G) 419, krogla; 1. Vidmar (D) 9.61, 2. '^koberne (G) 9.21. 3. Mrvck (G) 10.19. kopje: 1. Vidmar (D) 31,28, ||. Ifttek (G) 30.70, 6. Skoberne (G) 6,09. - M. Jeza 0 testiranju šolske mladine Testiranje, ki so ga te dni opravili v nekaterih šolah na Gorenjskem, je del širše akcije, ki bo zajela številne šole na različnih področjih naše države. V Sloveniji so bile določene za ta pregled le tiste šole, ki za telesno vzgojo nimajo primernih pogojev (želeli bi, da se ti čimprej ustvarijo). Te naj bi predstavljale tisti nižji nivo jugoslovanskih šol. Obseg testiranj zajema osnovne podatke antropometrijskih dimenzij in nekaj nervno-mišlčnih funkcionalnih sposobnosti (moč, hitrost, vzdržljivost, odzivnost, preciznost itd.). 1*0 statistični obdelavi zbranih podatkov bomo dobili jugoslovanske standarde osnovne telesne zmogljivosti šolske mladine. Ce bo komisija, ki opravlja merjenje v naši republiki, dobila še nekaj sredstev, bodo opravili še dodatno testiranje tudi v nekaterih drugih šolah. Tako bomo dobili ludi republiške standarde, ki se bodo gotovo od prejšnjih nekaj razlikovali. s pomočjo teh norm bodo šolski organi in vzgojitelji lažje zasledovali telesni razvoj učencev in vzporedno z rezultati rednih Ostema)skih zdravstvenih pregledov bolj kritično kot doslej ocenjevali in načrtovali svoje delo na področju telesne in zdravstvene vzgoje učencev. Dokler pa teh potrebnih standardov nimamo, je popolnoma' neumestno govoriti o kakršnihkoli podpovprečnih ali pa nadpovprečnih rezultatih, najmanj pa trditi, da so Ic-ti posledica dela v šolskh delavnicah te alt one -'nlr; saj vemo, da učenci tam ne morcio ra/vij.ttl, npr. hitrosti in vr.držljivrsti v teku, odzivnosti in tako dalje, Ce nam povprečje ni znano, pač ne moremo govorili o podpovprečju ali nadpovprečju. Taksne objave so lahko le subjektivna mnenja, lahko pa so tudi tendiciozne, čemur se moramo vsekakor Isoglbati. S. O. .MLADINA KRANJA, POZOR! TVD PARTIZAN STRA2ISCE VAS VABI NA PLESNE VAJE vsako nedeljo od 16. do 19,30 ure. Začetek bo v nedeljo, 14. t. m. Igra sekstet STOMPERS. Obenem obvešča vse člane, da se prične redna vadba vaeh od* delkov v četrtek, 11. t. m. Rekreacijska vadba za starejše člane pa v sredo, 17. t. m. Vabljeni! Sporočamo, da je 7. oktobra nenadoma umrl v MIRKO GUNČAR Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 10. okto-bra, ob 16. uri v Kranju s križišča na Hujah. žalujoči: mati, brata Peter in Slav-ko ter ostalo sorodstvo RAZPIS UO KZ Skofja Loka razpisuje delovno mesto ŠEFA GOZDARSKEGA ODSEKA. Kandidat mora biti gozdarski inženir, z vsaj 5-Ietno prakso v gozdarstvu. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Nastop službe po dogovoru. — Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. OBJAVA Narodna banka FLRJ podružnica 607-12 Bled razpisuje javno licitacijo za prodajo pisarniške opreme. Izklicna cena bo določena po ocenitvi. Licitacija bo 12. oktobra 1962, v prostorih podružnice. — Interesenti si lahko opremo ogledajo vsak dan od 7. do 14. ure. Cesta 1. maja v Kranju - odsek med osnovno šolo »»Staneta Žagarja« in mlekarno v Cirčah - Je dobila asfaltno prevleko. Dela so bila končana preteklo soboto. Pre-bivavci Huj in Planine se nade- jajo, da bodo naposled uredili še dostop na most na levem bregu Kokre .s tem bi prav gotovo storili uslugo voznikom motornih vozil, ki jih kotanjasto cestišče sredi mesta spravlja v slabo voljo GriKorij BAKIANOV Se ž en j zemlje 40 Koman objavi jamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki ga »o izdala v knjigi. Pri Babinu se je zbralo nekaj častnikov. Zraven njega sedi I podvjtim Škornjem iz kromovega usnja Karajev, zampolit* sosed-ajega polka. Orlovski nos ima, oči izdajajo vročekrven značaj. Velika glava nosi trde, kodraste in srebrnkaete lase, drobna ramena so premajhna, ves je majhen, z rumenkastimi, nežnimi gležnji. Ko •topim bližež, govori Karajev z vznemirjenim glasom, ki 6e jasneje poudarja grlato narečje. Pepel na ti obrazi in vnete oči častnikov mračno molčijo. Med kodne se je zalezel pesek in zato so takšni ko da se že dolgo n:so •brili. Mnogi nosijo krvave in temne obveze, posejane z muhami. Prikimam znancem in sedem. Zraven mene sedi pešak, očitno star vojak. Čevlje nosi in pravkar «i popravlja zavojce. Na ramah se kot mehurji napihujejo mehki eaatmški naramki s progo, vendar brez zvezdic. Zategne vezalko in pravi, ne da bi dvignil pogled: -To noč, ko smo prenehali prevažati ranjence, je kar na lepem izdihnilo pet mojih mož, čeprav niso Mi hudo ranjeni . . . lahko bi živeli.« Nekdo otožno zakolne skozi zobe. Poveljnik lzvidni&ke čete » čevljih iz 1a>rlrov inc. človek nemirnoga obraza, ga pogleda s temami in Jezn mi o^mi Vzame nož. >vi v rže v posek, zariše krog med vzporedno postavljen podplate, položi v isTedo iver, pobere nož, ga zažene z vajeno l»koi n se h udu je, ko ne zadene v sre:lino. Ob Babinovih nogah diha ovčar. Moker, utripajoč jezik mu visi te ust, težko sope, hudo je vroče. Vendar mi navzlic plašču ni toplo. So dva aH trije prisotni drhtijo v malarični mrzlici in se kakor pozimi zavijajo v privihane krajce. Za nami šumi Dnjester. Rumeni, lesketajoči se pesek na nasprotnem bregu, zeleni vrtovi, ki prikrivajo jarke, sinje, jasno nebo. Tod Dnjester ni širok, toda življenje ni takšno, da bi ga lahko preplavali. Opazujem, kako v peščeni jami, izkopani pod drevesnimi koreninami, Rita izpira Maklecovu ramo z vodko. Maklecov težko diha. Ves čas oblizuje vnete izsušene in nabrekle usstnice. V obraz je remenkast, prepedajo ga upadle sence in oči mu nemirno plamtijo. Mislim, da ima zaistrupljeje krvi. Pred tremi dnevi, ko jo je pobrisal s prevezovališča, je preplaval Dnjester. Se zdaj vidim, kako je copotal za Babinom po koruzi in nesel v zdravi roko Škornje, ki jih je vzel bolničarju. Mar so odtlej minili res šele trije dnevi. Rita kleči pred njim, krilo se ji napenja nad stegni in možje jo gledajo. Pred tremi dnevi smo imeli dva polka. Razen tega minomele, protitankosvsko topništvo, divizlj6ko topništvo in zaledne enote Vsega kakšnih štiri tisoč mož. Preostanki obeh polkov se stiskajo pod bregom. Bele, izprane bluze .koprivni jopiči, zavojci, obveze, obveze... In nad nami Nemci, Nobenih jarkov nimamo, le Jame, izkopane v breg. Kamor pogledaš, kopljejo, kopljejo - s pionirskimi lopaticami, pokrovi skodel, polomljenimi reščicami in rokami rljajo v pesek. Tesno zbiti ležimo na bregu - ljudje, vozovi, konji in oprema. Vsak strel zadene. Pesek na bregu je poln svežih lijakov In valovi jih počasi izpirajo. Cez nas strelja naše topništvo z nasprotnega brega. Po vsaki eksploziji se prikotalijo z vrha kepe zemlje. Nemški izstrelki tulijo nad nami in izpodkopujejo pesek. In vse živo 6e stiska pod breznom v mrtvem kotu, nekdo prinaša hladivce, drugi kolo ali posodo, samo da sme za trenutek ostati tukaj. Zmešnjava se za trenutek poleže, toda takoj zatem se sredi gneče razleti granata in spet smo v mravljišču. Voz6vi, tovornjaki, poljske kuhinje se gnetejo pod bregom - kriki, trušč, strahotno preklinjanje in rezko konjsko hrzanje. Pritisnili so nas k Dnjestru. Nihče ne more čez vodo. Se ranjencev ne moremo spraviti na varno. Naš vod so rnz-cofrali. Sele zdaj razumem, kako je bilo na sosednjem mostišču. Tudi tam so se morali vsi umakniti do brega in vode. Sledila je topniška priprava... Veo smo le slišali. In ponoči je k Čolnu zaneslo mrtveca. • Nn levem boku gori tovornjak. Gori v slepeči sončni svetlobi in kolesa stojijo v vodi. Pes ob Babinovih nogah cvili in opazuje ljudi. Bližina ognja ga vznemirja. Rita prisede k meni. -Skloni se, pogledala bom glavo.« Z rokama mi upogne glavo in odvije obvezo Krvavi madež se v enakomernih prosi cd k: h veča. Sti.-m-m zob", ko «-..|».- . obvezo /. živega meta. Potem sedim s sklonjeno glavo, v rokah držim, obvezo in suh veter mi hladi rano. Rita s prsti otipava robove rane, !o se prileze. V gubah krila nosi pesek. Med krilom In plenicami vidim gole noge. Kri teče in suhi pesek ee lepi nanjo. Rita odtrga okrvavljeni del obveze in k« zavr/e. s preostankom pripravi črvst zavoj. In medtem ko me obvezuje, je njen obraz z. navzgor obrnjenimi, zaradi bližine škiločirni očrni tik zraven mnoga. Prav lahno sope skozi nos, zaznam r.ožni dah in zadržujem a po. Ob ustih ima dve nežni, utrujeni gubici, ki ju poprej nisem opazil .In hudo mi je pri srcu. -Koleno bi si morala obvezati,« pravim, ko zapenja bolničar-.sko torbo. Ravnodušno pogleda koleno in potegne krilo čezenj: Poslednji pride z leve Bril. Ko je prod dnevi rdečeličen in krepak prišel k nam. je bil kakor človek z dfUgaff svetn. Zdaj ima utrujen, upadel obraz in vdrte oči. Šepeta je govori: vso noč je s 6trojničarji zadrževal Nemce in med kričanjem zgubi! yapo. Sedi na pesku in poprosi 60scda s piskavim glasom, pri Čemer mu izstopijo žile na vratu: -Daj tobaka, prosim.« Ko malo zatem dvignem pogled. Bril spi in glava mu je omahnila na prsi. V porumenclih prstih se kadi oslinjena .kozja nožica' -Kaj naj storimo?« povpraša Babin, premeri prisotne s težkim pogledom in se zabode v Brila. Sosed dregne Brila. Zdrzne se, dvigne kalne, okrvavljene oči in otrese glavo. Babin je ponoči prevzel poveljstvo. Polkovni poveljnik Finkin je padel že prvega dne. Skupaj z načelnikom štaba ju je zasula bomba v polkovni opazovavnici. Na pristavi onkraj reke jo Finki-nova soproga. Cez reko je niso pustili. Poveljnika drugega polka, ranjenega v trebuh, so prepeljali s poslednjim čolnom. Razleti 6e nekaj granat, druga za drugo: C5 I • ^ Hodil sem po kopnih strugah Bloudkovih slapov in občudoval njih veličino pi pod sneg Čeprav še nič ne kaže, da bi kmalu zapadel sneg, se gorenjski smučarji (predvsem skakavci) že vneto pripravljajo na tekmovalno sezono - Bloudkovo velikanko bodo obnovili Najbolje bodo pripravljeni skakavci, najslabše pa alpinci ^7" se se mi tako dozdeva, da misli z radovljiškega f posvetovanja o razširitvi našega ljudskega športa — smučanja (maj 1962) niso padle na plodna tla. Predvsem kar se tiče tekmovalnega smučanje ne! Vprašanje čim večje množičnosti bomo lahko rešili tik, preden bo naše kraje pobelil sneg, za vrhunsko smučanje pa bi morali biti tekmovavci sedaj sredi oktobra že nared. Ko sem se v minulih dneh pogovarjal z nekaterimi gorenjskimi smučarskimi strokovnjaki in tekmovavci, sem iz vsega pripovedovanja izluščil eno: V letošnji zimi bodo vsi upi naših smučarjev pod snegom in na kakšne pomembnejše uspehe ne gre računati. In vzrok? V večini primerov pomanjkanje denarnih sredstev, kar je posledica tudi za neredno delo smučarjev v pripravah na zimsko sezono. V nadaljevanju si oglejmo »oktobrsko stanje« v vseh treh smučarskih panogah. Ker kaže, da bodo letos najbolj pripravljeni skakavci — njim prvo mesto. ZA JUBILEJ OBNOVLJENA PLANICA Ieta 1953 so gorenjski in primorski delavci pod Fonca-mi zgradili »stodvajsetme-trsko« - veliko delo strokovnjaka za smučarske skakalnice inz. Stanka Bloudka. Z neokretno roko je tedaj nekdo v svež beton enega izmed nosilnih stebrov vrezal verze: Skakalnica naša mogočna stoji, v Planici samotni v gozdu leži. Pa vendar skakavec bo.zvedel za te, na tebi preizkusil bo svoje srce. Brez dvoma je polet preko velikega mostu res velika preizkušnja za vsakega skakavca. Tudi naju s fotoreporterjem je Prc~ vzela njena veličina, ko sva mi- 120-metrsko skakalnico v Planici sedaj obnavljajo. Na zaletišču so zgradili tri nove zalete v različnih vlš,nah Foto: F. Perdan BODICE • Ondan, ko sem se sprehajal po Preddvoru, sem naletel na mo-iakarja, ki si je nekaj risal na kos papirja. Radovednost mi ni dala, da mu ne bi poškilil čez ramo v tisto pisanje. Videl sem vijugaste krate, ki naj bi pomenile nekakšen Zemljevid. »Veste,* je pojasnil možakar, »bajto bom postavil, pa ne vem, kako bi speljal kanalizacijo, da ne bo pozneje sitnosti. Kar pomnim ni preddvorska kanalizacija vredna niti počenega groša. Še bolj nerodno je pa to, da so vse nove hise, ki rastejo kot gobe po dežju, sploh brez kanalizacije. Pa nikar ne mislite, da se zanjo kdo briga. Požvižgajo se .. .* Tudi jaz si s tako stvarjo, kot je kanalizacija ne bi belil glave. Nič ni lepšega kot to, kadar si izplake »amc delajo potočke in odtekajo na vse strani. Modri ljudje pravijo, da na takih tleh tudi turizem hitreje »poganja*. ristikrat so mi Prcddvorčani na moč hvalili splošno ambulanto, čakajo pol leta in več, da pridejo na vrsto. Ne kaže drugače, kot da potuhtajo nekakšno stvar, da zobje med čakanjem ne bodo gnili. Sicer pa mislim, da Prcddvorčani niso edini, ki se bodejo s to nevšečnostjo. O No, v Preddvoru so že marsikaj uredili. Posebno lepo so poskrbeli za gostišče grad Hrib. Samo dostop do gostišča ne navdušuje. Avtomobilisti so neznansko »veseli* kot pest debelega »tlaka", ki zahrbtno štrli iz tal. Ce je gostišče uredilo vrsto stvari, mislim, da bo zmoglo tudi nekaj samokolnic peska za nasipanje ceste. 4SD Slišal sem, da se je besniška gasivska enota začela zapirati »sama vase*. Se pravi: gasivci so začeli zpirati vrata pred tamkannii-mi organizacijami, ki so pred časom uživali gostoljubje v gasivskem domu. Podoben primer je — tako pripovedujejo — tudi v Britofu pri Kranju. Pa še nekatere dru^e kra:e bi lahko našteli. — Če se prav. spominjam, so bili gasivci nekoč bolj gostoljubni Jn priljudni, kot pa so zadnje čase. 9 Ondan me je zaneslo v Stru-ževo pri Kranju. Ker so mi pošle vžigalice, sem stopil v tamkajšnjo trgovino »Preskrbe*. Skoraj bi me vrglo vznak! Nadejal sem se, da bom našel vzorno urejeno trgovino, pa sem padel v zakajen vino-toč. Pri prodajni mizi se je gn tla ki dela v novem zdravstvenem do- družba moških, ki so n krajšali čas in popravljah okus z žganem. Pro-dajavka jim je pridno polnila kozarce, oni pa so jih zvračali, da nikoli tega. Vmes so seveda kadili kot Turki in glasno debatirali. Zadevo sem tudi sam prctuhtal. Ne kaže drugega, kot da v Stružc mu. Pa sc >c nekdo zarotil proti Zobni ambulanti. »Matiček, kaj bi samo hvalili,* ie zarenčal. »Več kot pol leta je sega, kar b je šel po. gobe." - P 'tem ~-, t^hoc je videl Prihajat?W* Sklenil je, da jo Pr^?0«** Progo, modtern se je prezrl drugo lokomotivo 5? 8 vozila po sosednji r,r ^ •* je podrla in ga vlejVu Ta «* 17 metrov. Ponesrečeno ^ ^ prepeljali v bolnišnico 80 ^ hudim poškodbam k! Vonval za 200 tisoč dinarjev io V ponedeljek, 8 eL v S° 14.15 se je primerila"m- ra- ob sreča na Savski cesti etn* »Žito« v Kranju - Pn Podjetju 19-letni Friderik rw„ ■ nja se je z moPcvd0m *V * Krs-smeri. od Iskre. Ko • Pnp*U*l • križišču zaviti proti Jf< h°tel M ga zmedli ljudje na 6*m» w pešce. Zavil je preve^^'4 * se zaletel v hišo. OdpeiL!^0 ia v bolnišnico. KomisijT ■ll so « vila, da D rev ni imn* ie u»*v dovoljni imel za vožnjo z mopedom. Bosanec, ki Je peljal samokolnlco zemlje na most, ni vedel povedati, kako bi se najboljši (!) jugoslovanski nogometaš Sekularac »obnašal« na planlški velikanki KO JE ZAVIL V LEVO V nedeljo, 7. oktobra u se je na cesti I. reda na T 1M9 v Kranju primeril«-, hi •7aDorah metna nesreča. pro- Mopedist Ivan VnMi Medvod se je peljal lk " proti Laboram. Ko j<% Kran\i stransko cesto proti OrovT11 m zaprl pot motoristu HosM ' * dinoviču iz Ljubljane v J*««* meraval mopedista prebit Je ^ čenje je bilo neizbežno Pr°tL Tr" so se poškodovali v&i 1 P: motorju je za 24 tisoč d^U '"n V«i štirje ponesrečenci iskati zdravniško pomoč mor«- V SLAT NI JE GORELO V ponedeljek. 8. oktobra, ob I M zjutraj je začelo goreti v . pri Begunjah. Vnela se j^JjT Milana Vidica. Do požara je ■*» šlo zaradi okvare zidnega oboVa pri; dimniku. Pogorela ;e ofc^k. Nagla intervencija sasivcev ii Begunj je preprečila le VlV- J materialno škodo. Te jo za 50đ tisoč dinarjev.