Iz deželnega zbora. Predno se je začela debata o šolskih knjigah, je deželni glavar predstavil deželnega šolskega nadzornika g. Sumana kot vladnega zastopnika. Poslanec Suklje kot poročevalec finančnega odseka o nčnih knjigah za slovenske ljudske in srednje šole naglaša v prvi vrsti, da ee morajo slovenski dijaki na srednjih šolah navaditi v svojem materinem jeziku znanstveno misliti, a polegf tega tudi toliko naučiti nemščine, da morejo iz lahka na vseučiliščih poslušati nemška predavanja. Treba je torej previdno postopati in uvesti pouk v slovenščini tudi na višji gimnaziji le v nekaterih predmetih. Tako naj bi se vpeljala v slovenskem jeziku krščanski nauk in latinš č i n a, za katera dva predmeta pa bi bilo treba slovenskih učnih knjig, posebno pa slovarjev. Grsčina naj se uoi slovenski le v 3. in 4. razredu, pozneje neinški. Istotako bode treba kredita za knjige v obrtnih šolah. Končno predlaga: 1. Deželni odbor se pooblašea, da založnikom potrebnih učnili knjig za 5., 6., 7. in 8. razred slovenskih ljudskih šol, oziroma za meščanske šole, potein za obrtnostrokovne in obrtne nadaljevalne ter za srednje šole in učiteljišea dovoljuje primerne podpore; 2. za izdajo učnih knjig za 1. 1891. dovoljena vsota sine se, v kolikor se v to svrho ni že porabila v dovoljenein roku, porabiti 1892. 1.; 3. za 1. 1892. se dovoli v isto svrho 2000 gld. iz deželnega zaklada. Poslanec dr. Tavr.ar izraža bvalo deželnerau odboru, ki je storil, kar je bilo v njegovi moči, za izdajo potrebnih šolskih knjig, tudi z nasveti finančnega odseka se strinja, nikakor pa ne z razlogi, s katerimi je poroeevalec podpii nasvete. Govornik odločno graja, da se je dovolila podpora za knjigo krojaškega mojstra M. Kunca iz t.ega zaklada; on ne ugovarja podpori sploh, a ne od 2000 gld., katere je deželni zbor dovolil le za šolske knjige. Na Slovenskem nioramo zahtevati popolnem slovensko gimnazije, zato je nevarno, da toliko veljaven rnož, kakor je Šuklje, zagovarja predavanje v nemščini. Naucni minister in Nernci se bodo sklicevali na njegove besede. Tudi na slovenskih gimnazijah se bodo dijaki dovolj nauoili nemščine. Poslanca dr. V o š n j a k in M u r n i k zagovarjata deželni odbor, ki je dovolil podporo za g. Kunca knjigo, ki se bode mogla rabiti v obrtnih šolah. Poslanec Hribar omeni, da more z mirno vestjo glasovati za predloge finančnega odsega, a obžaluje, da je poročevalec zagovarjal nemški pouk tudi na višji gimnaziji, ker ne zadošča, da se dijaki uče le nekaterih predmetov v materinem jeziku. Ce država ne skrbi za slovenske knjige, skrbeti moraino sanii. Hrvatje v Dalmaciji se tudi toliko nauče nemščine, da morejo iti na nemško vseučilišče v Gradec ali na Dunaj. Poslanec Stegnar pozdravlja z veseljein predlogo deželnega odbora in nasvete finančnega odseka. Ko se dejansko izvrše v poročilu navedene naraere, storjen bode zopet velik korak naprej na slovenskem slovstvenem polju. Gospoda predgovornika in gospod poročevalec so se v prvi vrsti razpravljajoč v razgovoru stoječo zadevo dotikovali srednješolskih knjig. Deželnozborsko poročilo omenja pod št. 3, točka a) nemškega berila za slovenske vsporedne razrede. Kako živa potreba je, da se sestavi lahko umljiva, slovenskim učencem prirnerna citanka, naglašalo se je že mnogokrat v učiteljskih krogih. Da pa enketa, v katero so bili poklicani odlični šolniki, ki poznajo srednje šolstvo istotako temeljito, kakor ljudsko šoistvo, ni priporočila tudi spisovanja nemške slovnice za slovonske dijake, to je obžalovati. Kornur je znana druga in tretja nemška slovnica za ljudsko šolo in ona za nižje razrede srednjih šol, pritrdil bode, da je med njiini velika razlika; silni prepad, ki ga raora učenec pri vstopu v gimnazijo preskočiti. Tu dobi nakrat v roko učeno pisano slovnico in vender je njegovo slovniško znanje še tako malo utrjeno, da iz znanstveno urejene knjige ne more lahko zajemati onih navodil, s katerimi bi si pridobival boljši jezikovni čut in večjo spretnost v pravilni rabi tujega jezika. Tudi glede na učno tvarino, katera je vsled odredeb učne uprave predpisana za nižje razredo srednjih šol, utegne sedanja neraška slovnica biti preobsežna, pretežka in nepraktična; zato bi bilo jako umestno, da bi se bila pri določevanji knjig za slovenske dijake nižjih razredov srednjih šol vsa pozornost obrnila na nemško slovnico in uvaževala nje velika nedostatnost. Zastran knjig potrebnih za ljudsko šolo, naglaša govornik, naj bi se pri slovenskih berilih za 5., 6., 7. in 8. razred v poštev jemal nčni čas, ki je pri obilici druzih predmetov odločen jezikovnemu pouku, osobito vajam na podlagi slovenskih čitank. Vse sedanje čitanke, osobito pa nemške so preobsežne in vsled tega tudi predrage. A niti polovice v njih zbrano tvarine ni moči zinagati tekom jednega leta; zato priporoča, naj bi merodajni krogi dejanske potrobe naših učilnic in navedene razloge uvaževali ter pri spisovanji knjig ne prezirali. Govornik ne stavi konkretnega predloga, želi pa, da bi se berila spisavala kratko, jedraato in da bi se jim določila zmerna cena. Poročevalec Šuklje odgovarja predgovornikom, naglaša, da ne preminja svojih nazorov, kakor je trdil poslanec Hribar, in da zasedaj smatra kot potrebno, da se slovenski dijaki na višji gimnaziji nekaterih predmetov uče v nemščini in tako izurijo v tera jeziku, kolikor ga potrebujejo za vseučilišče. Pri glasovanji so bili predlogi brez ngovora sprejeti, nasprotno so glasovali le nekateri nemški poslanci. V. Zaklada učiteljskih pokojniu za leto 1892. Poročevalec K1 u n: Pokojnine za učitelje 16.300 gld., pokojnine za učiteljske vdove 7000 gld., vzgojnine 1330 gld., miloščine 1870 gld., odpravnine 300 gld., pogrebnine 200 gld., uradne in pisarniške potrebščine 50 gld., skupni znesek potrebščine 27.050 gld. Z a k 1 a d a: Presežek gospodarjenja z zalogo šolskih knjig 900 gld., šolske globe 900 gld., odstotni odtegljeji 6000 gld., povračila 134(i gld., vsa zaklada okroglo 9150 gld., torej je primanjkljeja za učiteljsko pokojnine 17.900 gld., ki s<> bodo pokrili iz deželnega zaklada.