Najvaiji tloventki dnemik v Zdruioiik državah Valja tm leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n J GLAS NARODA IJsfcsloYOTskih.delavcevY Ameriki. largest Slwailn Daily the United States. lamed every day except Sunday« and legal Hobdays. 75,000 Reader*. TELXrOM: CHsUea 3—3878 Entered si Second Claw Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1870 RLKFOH: OHelsea S—S87« K0. 210. — fiTEV. 219. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 17, 1932. — SOBOTA, 17. SEPTEMBRA 1932 volumx xixx. — Lsrmx RAZ0R0ŽUVENA KONFERENCA-BREZ NEMČIJE POVOD NEUDELEŽBI JE DALA FRANCIJA, KER NOČE PRIZNATI NEMČIJI ENAKOPRAVNOSTI Henderson je bil formalno obveščen, da Berlin ne bo poslal na konferenco nobenega svojega zastopnika. — Nemška nota poudarja, da smatra Nemčija splošno razorožitev kot absolutno potrebo za ohranjen je miru. — Posvetovanja v Ženevi bodo Nemci z velikim zanimanjem zasledovali. Vojaštvo proti stavkujočim farmerjem BERLIN, Nemčija, 16. septembra. — Nemška vlada je danes objavila besedilo note, ki jo je poslala predsedniku svetovne razorožitvene konference, in v kateri pravi, da Nemčija ne bo zastopana pri pogajanjih, ki se bodo prihodnjo sredo obnovila v Ženevi. MAJNERSKI NEMIRI Sovražnosti so zopet vzplametele. — Policija straži majne. — Stav-karji so se udarili z maj-nerji. Braidwood, 111., IG. septembra. Majnerski boji v illinoiški ma.i-ner^ki vojni so so iz južnega dela preselili v .severni del države. Zadnji nemiri so vzplamteli nedaleč od Chicago. Stražniki državnih eesst so bili . . 1*1 vi • .... -r ' v okrajih Will in Grundv ter pa- Noto je podpisal nemški zunanji minister Kon- j 7.ij0. da nemiri ve.' ne pono- stantin von Neurath, ki pravi, da zavzema Nem-i Hin ker je že prišlo med stavkar- ji in majnerji. ki delajo za znižano plačo. je prišlo in jih je bilo ver ranjenih. V.si prejšnji spopadi so hili omejeni Kamu na južni del države. Do spopada j«* prišlo, ko so stavku joči majnerji. ki niso zadovoljni z znižano pla«*-o. za katero so s«* pogodili zastopniki 1'nited Mine Workers z operatorji, skušali pregovoriti majnerje. ki so delali po novi plačilni lestvici, da n« bi šli na delo v Northern Illinois Coal Corporation majno. Piketov je bilo okoli K00 ter so prišli v okraj iz Peorije ter so o-znanili. da bodo zaprli vse majne. ki obratujejo. Srečali so se z majnerji iz lira id wood. Coal City in Wilmington ter si jih veeinonw pregovorili. da so se vrnili domov. Nekateri pa so se piketom upirali. Tedaj pa piketi naskočili mojner-je s palicami, jih nekaj pretepli in raizbili šipe pri avtomobilih. Xekaj majnerjev je bilo ranjenih. Pozneje je nek nepoznan inaj-ner obstrclil dva piketa. ki sta niu zastavila pot. Ranjena sta bila Fiori Muzarelli in John Montie, oba 'iz Farmingtona blizu Peorije. Nobeden pa ni nevarno ranjen. Majner. ki je streljal, je šel skozi vrsto piketov v majno. Voditelji stavkujočih majnerjev so ukazali svojim tovarišem, da se za«"->a stari nad sto let in so ostanek ( da bo Japonska v bližnji bodočno-ga znižanja plač na prošnjo ban-j Napoleonovih vojsk, bo izpreme- sti pripravljena za veliko vojno, kirjev in železniških uradnikov, njenih v deško kampo in letovi-— rekel Whitney. — Sprejeli smo šča za utrujene trgovce, že deset odstotkov znižanja tcr| Ti stolpi, ki imajo okroglo obli-smo železniški upravi prihranili ko. so bili zgrajeni iz granita ob j Amerike, mnogo izdatkov. Tedaj nam je bi- obrežju v krajih Kent. Sussex. | p(> splošnem mnenju se priprav-lo obljubljeno, da se bo prihra-' Essex in Suffolk in so imeli na-(1 ja Japonska na vojno z Rusijo, njeni denar porabil za pomoč k men odbiti Napoleonov vpad na! Japonci želijo to vojno, kajti prosperiteti. Nismo pa mislili, da j Angleško. Topovi, ki so bili po-j mnenja so. da bodo mogli Rivsijo bo ta denar porabljen za izplači- stavljeni vrh stolpov, so bili name-1 naglo premagati, ker Rusija ne njeni, da potope francoske ladje, j bo mogla tako naglo postaviti na ki bi vozile vojake. j fronto velike armade, zlasti še. Za časa francoske revolucije so ker je sibirska železnica samo eno-Angleži bombardirali trdnjavo, tirna. Japonci žele dobiti v svoje Mortellai na Korziki. Trdnjava je [področje dolino reke Amur in Vla-imela trdnjavski stolp, katerega so Angleži le po velikem naporu zavzeli. Tedaj so spoznali. da nu- KONEC VSTAJE V REPUBLIKI ČILE Polkovnik Benitez ujet. S svojimi častniki je bil pri banketu. — Zvezni vojaki so vse v jeli. Santiago, Čile, IG. septembra. Zvezne čete so v Ovalle ujele polkovnika Arturo Marino Bertinez. voditelja vstaje, ki je prisilila pro-vizoričnega predsednika Carlosa Davila, da je v torek odstopil. Polk karabinerjev. katere je poslal generalni Blanche proti svojemu prejšnjemu zavezniku Ber-tiriezu. je ujel 52 letalcev in 50 aeroplanov skupno z Bertinezom. Bertrnez. kot poveljnik zračne armade, je odletel s petdesetimi Tovarne za orožje in municijo aeroplani ker se j«, .sprl z ?enP_ delajo noč in dan. \ elika množi Tokio, Japoxfeka, 1 »i. septembra. Tuji vojaški opazovalci so zelo vznemirjeni vsled poroedl o velikih vojaških pripravah, ki kažejo. London, Anglija, 16. septembra. I "rad za indijske zadeve je naznanil. da v kad a sklenila, da izpusti Mahatmo Gandhija iz ječe v Poona, ako bo prihodnji torek-res pričel, kot je zagrozil, s stradal-no <>tavko "do smrti". Ob istem času je pa Gandhi po-sdal svojemu prijatelju v Londonu brzojavko v kateri pravi, da smatra svoj nameravani post za božji klic. Na to nikakor ne misli, da bi odstopil od svoje namere, razun, ako Anglija izpremeni volilni načrt za Indijo. Kadar bo Gandhi v ječi pri<*^l s svojo stradalno stavko, ga bodo odpeljali z ječe v primerno privatno stanovanje in mu ho ukazano, da tam ostane. Vlada upa, da Gandhiju ne bo treba nalagati nadaljnih omejitev, kajti pokazal bo sam. ako bo svojo svobodo zopet hotel porabiti za narodno agitacijo in upornost proti anj*le«ki vladi. Uradniki indijskega urada pravijo. da je vlada prišla do sklepa, da rzpusti Gandhija. ker je izjavil. da ni njegov namen pričeti s stradalno stavko izaradi njegove politike nepokorščine proti angleški vladi aJi pa zato, da bi bil izpuščen iz ječe, temveč zaradi svojega načela, ki ni v nobeni zvezi z gibanjem nepokorščine. Gandhijevo načelo obstoji V tem. da ni zadovoljen z razdelitvijo izastopnikov v indijskem parla-mentu- lo dividend. LOČITEV MED ČESNOM IN ČEBULO A vila, Španska, 16. septembra. Španska republika je dovolila, da dijo taki stolpi veLLko obrambo se smeta dve mesti Ajo (česen) in so zgradili več enakih stolpov in Cebolla (čebula) ločiti m si iz- ob angdeski obali ter jih imenovail bratri vsako svojega župana t MortellL divostok. Japonska prav nič ne prikriva, da namerava v teku enega mese-co pričetri v Mandžuriji velike vojaške operacije z izgovorom, da hoče zatreti v&ak kitajski odpor ali napad. ralom Blanche zaradi predsedni-št va. Vstaški leta»lci so bili ravno pri banketu, ko je prišlo zvezno vojaštvo. Okoli svojega taborišča so izkopaki obrambne tzakope in so jih zajeli nepripravljene. - < NOVA FORDOVA TOVARNA Mexico City, Mehika, 16. sept. Ford Motor Company je v mehiškem glavnem mestu odprla novo tovarno, ki bo izdelke štirikrat pomnožila. Tovarna bo izdelala po 'sto avtomobilov na dan, PAJK JE ZMAGAL j[ _ 1 St. CharlcB, I1L, 16. septembra«, Župan I. G. Langum je oprosti deset palcev dolgo kačo, ki sej« zapletla v mrežo črnega pajka je -za glavo visela 25 dni. Pred dnevi je župan izdal od* redbo, da ne sme nikdo rešiti kače iz pajčevine. da pride naravni in nenavadni boj med dvema žir* valima do konca. V sredo zvečer ob devetih sUl prišla dva zastopnika župana Lan-guma in sta odrezala pajčevino iij rešila kačo gotove smrti. Proti krutemu boju med pajkom in kačo je protestirala Humane Education Society v Chic** go. Ker je po državni postavi določena kazen od $3 do $200 za mučenje živali, se je župan Langum uklonil ii} je izdjU povelje, da aj| kač a reši« LAB VllIBi* HEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 17, 1932 THE LASLQm 8L0VSKE DAILY ta U. S. A. Owned and Published by SLOVKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporal tout L. Be netilk. Tress. XI« W. or IMh Of llMS corporation and addresses of above officers: of Mkntuttan. New York City. N. Y. - 0 L A S NARODA (Voice of the People) I aimed Every I»ty Except Sundays tud Holidays Ea celo leto velja sa Ameriko In Kanado......................W.on Za pol leta...................... H'MWl Za Pet rt leta ..................$1.00 New York sa relo leto......»7.00 Za i k,l leta....................$3.f>0 Za inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta.........-..........fa.0o , tSuhscriptlon Yearly $0.00 Advertisement •« Agreement **1»1m Naroda" izhaja Txaki dan izrtemši nedelj li praznikov. Dopisi brez pndpfn in racbnostl *e m- iiriotWujejo. Itenar uaj i*e bUcovoll poAilJatl po Money Order. Pri spremembi kraja narobnikov. prosimo, da se nam tudi prejfioje blvallftfe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 316 W. ISth Street. New York. N. Y. I elrphAite; rViehea 5—3878 PODONAVSKA GOSPODARSKA KONFERENCA * i V Hti-ehi, malem mestu <>b Žeiievekem jexem, se je pred kratkim zopet vršila gospodar*ka konferenca srednje — in vzhodu je — evrop .škili držav. Konferenca je bla nadaljevanje lan^kili poskusov, kako bi bilo mogoče rešiti gospodarske probleme vzhodne in centralne Evrope Pobudo zanjo so tla le vzhodnoevropske poljedelski države, ki n© morejo dobiti za poljedelske produkte »kuro uoHtene^a trga. Njihove *krbi, ki so xkr bi poljedelstva vsfega sveta, se dajo primerjati z gospodarskimi težavami srednjeevropskih driav, ki ne morejo dobiti kupcev za svoje indus1! lijake produkte. Triišea jim upirajo \*isoki carinski zidovi. K tej Binedi je pa prispeval Se uadaljni faktor. V prejšnjih mesecih je bil po vseh vzhodnih in centralnih evropskih državah ves gospodarski promet skoro popolnoma omejen potom sistema vseh mogočih finančnih o-mejitev. Cimvečje so težkoče, ki ovirajo gospodarsko izmenjavo med evropskimi državami, tembolj katastrofalen postaja goK]K>darski položaj v teh drža vali, tembolj se po-outruje kriza in tembolj se slabšajo razmere za delavstvo. V Stresi so zopet premlevali puobleme, o kateri so razpravljali že na neštetih kapitalističnih konferencah. Predvsem so se Uiavili z vprašanjem prednostnih carin za nekatere centralno-evropske dežele. Vprašanje je seveda, če bi bila s sistemom teh carin Nemčija zadovoljna. V tem pogledu so si Nemci in Francozi tako narazen kot so si bili meseca marca, ko so razpravljali o srednjeevropskih problemih v Ženevi. Francija hoče imeti prednostni sitfteiu za Avstrijo, Madžarsko, Oehoslovaško, Romunsko in Jugoslavijo; — Nemčija in Italija naj bi bili izključeni iz te kombinacije. Temu nasproti pa propagirata Nemčija in Italijs »plošno pogodbo med velesilami in onimi podonavskimi deželami, ki so vsled krize najbolj prizadete. Veliko vprašanje je, če Y>o mogoče najti v bodočnosti kako srednjo pot. Baš zaiftrantega ni imela konferenca v Stresi nobenega uspeha. Imperijalističuo stremljenje kapitalističnih velesil in nezmožnost meščanskih vlad sta bila faktorja, ki sta že vnaprej onemogočila vsak irsj>eh. Razen praznih besed, hromih resolucij in lepo done-*ih obljub ni bilo v Stresi ničesar doseženega. To je nadaljni dokaz, da se bliža Evropa z naglimi koraki svoji neizbežni usodi. DSN AKNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TO0NO KAKOR VAM POKAŽE NA STQPNI SEZNAM ▼ JUOOOLAVUO Otn 400 nt* ioo Otn 1000 V»N V ITALIJO $ 4 - H Ur 100 --------------------* »40 . t 5.85 H lit 266....................411.40 $7-so0uf 300-----------------$16.60 $ SJOHLir 400 .....................„...$22.— ttt— Lir 500 ...................417.— $88.—" Lir 1000 ......................$53— kot «oraj navHim, bodW v ainoejin aH lirah 4ov*IJu>*me i« boljo pogoj«. izplačila v abffilrtuh douiu9 Za kplačUo $ 5.00 moraU poalail--$ no •» »» $19.04 '» " _ »1030 » o $1540 » » _ $13.90 " tvun " - — mm M . 44040 " " - $41.10 » »• |M.0() »» »» ____$11.30 . , ▼ mmm* km}« v dolarjih. JMoo It. MmOPOLRAN BURBATJ NKW VMK. N. V. Split ima 40,000 prebivalcev. V Splitu «0 znova popihali prebivalstvo in uvedli nove kartoteke. Po najnovejši statistiki ima Split -10.000 prebivalcev. Strela je povzročila požar. ' Nad Zagrebom in okolico j** divjate liiKla nevihta, ki je povzročila mnogo škode. V vasi Oto-ku je strela udarila v hev posest-nice Ane -Novačičeve. ubila enega konja ter zanetila poslopje. Domači ho požar s pomočjo sosedov kmalu pogasili. Strašen zločin v Hercegovini. Pri Neve.sin ju no prišli te dni na sled proznemu zločinu. Xa Ali-pašini livadi so našli kmetje truplo. kateremu je bila odrezana plava. iz prsi pa iztrgano srce in položeno poleg- trupla. Poleg mrtve-ca je ležala tudi krvava sekira, s katero je bil izvršen umor. Sodna komisija je ugotovila, da je bi! zločin storjen pred nekaj dnevi. V 11 morjencu so spoznali TCMetnega Ojorgja Zorana, paznika posestva Danila Tunguza. Oblastva so uvedla preiskavo. Huda nevihta v Dalmaciji. Kakor javljajo iz Splita, je divjalo tamkaj hudo neurje. \a morju je prevrnil vihar jahto kluba "Jadrana". Tri športnike, ki so bili v jahti je rešil motorni čoln oceanografskega instituta. Stekel volk ogrizel več oseb. V okolici Vranja se je nedavno med žanjice priklatil stekel volk ter napadel ženske, ki so se branile s srpi. Nekega dvanajstletnega dečka je zver grozno ogrida. V.si, ki jih je ngrizel volk, so bili poslani v vranjsko bolnico, kjer se je pri nekaterih pojavila steklina. za katero so nekateri že umrli. Vlomilec s strupenim plinom. 30. avgusta zjutraj je bil policiji v Splitu prijavljen zločin, kakršen še ni bil zabeležen v policijskih analih. Zločin je prijavil sluga hotela 'Central", pozneje pa je žrtev predrznega zločinca, če-haslo vaški železniški inšpektor Josip Frijišek, opisal naslednji svoj doživljaj: Precej pozno zvečer se je podal k počitku v najeto hotelsko sobo, ki pa je ni zaprl za seboj. Kmalu po polnoči, pa se je prebudil zaradi škripanja vrat in ko je pri-vil električno svetilko, je zagledal v svoji sobi tujca, dobro oblečenega moža srednjih let, ki je brez besed stopil proti postelji, dvignil roko in inšpektor je imel v Istem hipu občutek, da je padel naprej nanj nekakšen prah, potem pa drobne kapljice neke tekočine. Xa enkrat je bil vtis omamljen, da mu je zastala beseda v grlu. ko pa se je .-»pet zdramil, je občutil popolno otrplost. Videl pa je natančno, kaj se godi v sobi. Neznanec* je odpiral njegove kov-čege in dobro je videl, kako je iz enega izvlekel listnico, v kateri je bilo krog 14(H) čehoslovaških kron. Tat je denar spravil, prazno listnico položil nazaj, potem pa je iz obleke vzel še zlato uro z verižico ter i-e pred očmi lastnika, ki se ni mogel geniti. mirno odstranil iz sobe. ko je poprej še previdno utrnil luč. Sele zjutraj je prišel izropani inšpektor toliko k moči.' da je daliko alarmiral hotelsko osobje. I Policija? je ugotovila, da je izvršilo predrzen zločin neki mednarodni pustolovec, ni pa še popolnoma ugotovljeno, kakšnega | omamljivega sredstva se je pri tem poslužil. Zaradi bogastva v smrt. Iz Temerina javljajo, da je bil ponoči izvršen roparska umor. ki je tem bolj razburil vse mesto, ker je bila žrtev Elizabeta Kovačeva posebno znana v Temerinu in daleč naokoli. I'morjenka je štela kakih 65 let. bila je vdova in je živela samo za>e. Bila je zelo bogata. V Temerinu so jo šteli med njabogatejše. Bila je v resnici nekaka zasebna bankarica. ker je denar posojala vsenaokrog. slasti pa kmetom. Kakor se trdi, je imela tako izposojenega denarja gotovo najmanj do 2(>0.<)so bili vlomljeni. stvari, zlasti pa listine, ki so sp nahajale v njih. pa raztresene po tleh. Bilo je jasno, da je tisti. ki je vdrl v stanovanje, hotel okrasti bogatašico, ki pa se je postavila v bran. Ho par jo je najbrž udaril s sekiro po glavi in je bil udarec seveda smrten. Nato je pa poiskal denar in izginiL Takoj obveščeno orožništvo je nemudoma uvedlo preiskavo, ki jo je nato nadaljevala, sodna komisija. Splošno mnenje, ki se naslanja na dejstvo, da so bile po ' sobi razmetane vse listine o dolžnikih, njihove zadolžniee, da je . roparski morilec najbrž eden star-1 kinih dolžnikov, ki je med drugi- POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslane jim opomine prosimo, da po motnosti takoj poravnajo naročino. Ko m ur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda" mi listinami iskal svojo .zadolžni-eo. pri čemer pa je najbrž pograbil tudi ves denar, kolikor ga je našel po predalih. ■Ker je bila Elizabeta Kovačeva znana tudi v »Novem Sadu. vlada tudi največje zanimanje za ta krvavi dogodek in vse pričakuje z veliko nastrpnostjo. kak izid bo imela preiskava. I>rago plačano ljubimkanje. Te dni se je nastanila v nekem dubrovniškem hotelu elegantna gospodična, ki se j«* vpisala v hotelsko knjisro kot Stefiea Božič iz Sarajeva. Že drugi dan je pa odpovedala sobo, češ da -e je seznanila z nekim šoferjem in da bo imela pri njem sta nova nje in hrano. Seznanila se je pa št' >c mnogimi drugimi fanti in možmi, med katerimi je več odvetnikov, študentov. trgovcev in šoferjev. Nasedel ji je tudi nek naivni čeho-slo vaški leto više ar, ki je prenočil z njo v predmestnem hotelu, pa mu je izmaknila 1000 Din in dragocen rodbinski prstan. Ceh je odšel na policijo in potožil svojo nesrečo. Cim je podjetno dekle začutilo. da ji postajajo tla pod nogami vroča, jo je popihala iz Dubrovnika, toda že v Mostarju so jo aretirali. Samomor zagrebškega tržnega nadzornika. 3. avgusta zjutraj se je zastrupil v Zagrebu s plinom tržni nadzornik Dragotin Pavetič. V kuhinji si je vtaknil v usta pipo plinovoda in si -zavezal glavo z robcem. da bi nvu pipa ne padla iz ust ko hi se onesvestil. Zjutraj so ga našli mrtvega. V poslovilnem, pismu pravi, da gre prostovoljno v smrt. vzroka pa ni povedal. Samomor bančnega uradnika. V Osijeku se je obesil bančni uradnik Edvard M o ret. doma iz Lausanne. Prear-nardov tekač*, proste.nm očesu nevidna zvezda, ki jo je odkril le- j ta "l!»Hi ameriški astronom. Barnard in ki je oil solnea oddaljena približno l! milijonov svetlobnih let. Ta zvezda se bliža s siloviti brzino 110 km na sekundo našemu osončju, a niti 11*1 treba, da bi naravnost trčila v zemljo, da jo uniči, temveč zadostuje za veliko zvezdo, da se jii približa na razmeroma "kratko" razdaljo 10 do 20 milijonov kilometrov. A' nekako 10 tisoč letih nam bo toliko blizu. ra jo bomo lahko dobro opazovali. a v 12.000 letih se bo soln-čnemu sistemu približala do največje bližine. Vendar pa je "Barnard o v tekač" premajhen, da bi mogel tedaj škodovati zemlji. Sploh se propast svetov ne dogaja tako zlahka, kakor hi si u-tegnil kdo misliti. 4*o računih astronomov se nam more takšna nesreča dogoditi le vsakih 16 bilijonov let navzlic neštevilnim zvezdam, ki drvijo proti našemu osončju. V Hi bilijonih let pa bo zemlja po vsej priliki že davno zaledenelo in mrtvo nebe-no telo... 'Možno bi bilo. da bi kakšna stalnica trčila v naše solnce. pri čem bi bila nnd^rektno uničena zemlja iz vsemi ostalimi planeti. A ta možnost je še bolj oddaljena nego možnost direktnega trčenja druge zvezde v našo zemljo. Astronomi so izračunali, da pride do trčenj med stalnicami komaj vsakih 2000 trilijonov let. kar je tako velikanska doba. da »i je človeški duh ne more niti predstavljati. Ste namenjeni v Evropo? • Kdorkoli želi potovati letos ▼ domovino, za stalno, ali le na začasni obisk svojcev, naj vsekakor piše po naša navodila za potovanje in prepričal se bo, da bo za mal denar udobne in hitro potoval. Pošljemo jih vsakomur brezplačno. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street Hew York, V. T. DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE oglašujte j i.i r u > "GLAS NARODA'9 m čiU urno nk članstvo, pač pa vel Slovenci v vasi okolici ■ ■ --- -:--- .... CENE ZA OGLASE SO ZMERNE .Mussolini je vsestranski človek. Oziroma želi biti vsestranski. V vsako stvar vtakne svoj no*. I*reolini kaj opravil s svojim poveljem. t'e hoče biti ženska suha in vitka. 1)4» suha in vitka, ter ji je deveta briira. kar pravi Mussolini. Laški diktator je morda mogočen možak, toda boj je napovedal dosti silnejšemu nasprotniku. Tisto bo obveljalo, kar bo moda zapovpdala. ne jia. kar bo Mussolini rekel. — To je re.s grozno, človek sliši neprestano samo eno besedo: denar. — Čudno, jaz pa slisini vedno le dve besedi: ni denarja. * Kakor kaže. .sta se Hitder in llindenburjr nekoliko pomirila. Hitler je očital Hindenhurjju. da je prestar za predsednika ter zlobno ugotovil: — Hindenburg je star triinosenideset let. jaz pa tri-inštirideset. Prav posebno mladeniški ni Hin-dcnburpr s svojimi 1rimosemdfv*eti- ini leti. \i pa tako neumen kot jt» Ifitler s triinštiride.setimi. Hitler je zaigral svoje šanse. Pravijo namreč, in je najbrž resnica. da ima iXemec samo štirideset let časa. da se izpametuje. Ilitiler je pred tremi leti zamudil to priliko. * Južno-ameriški Hrvatje bodo predložili Ligi narodov spomenico, v kateri bodo izrazili svoj* nezadovoljstvo s sedanjo jugoslovansko vlado. •Spomenica bo baje im^la nad dvestotisoč podpisov. Skoda, da ima Liga narodov tako velik koš. da >e dvestotisoč podpisov v njem ne bo sploh nie ne poznalo. * Kaj je izkušnja? Izkušnja je glavnik, katerega dobi moški tedaj, ko postane plešast. * Pred kratkim sem posodil rojakinji zelo zanimivo knjigo. — Xo. kako vam kaj ugaja ? -— — jo vprašam pa par dneh. — Izvrstno. Kaj tako lepega še nisem črtala. — Po&cbno prvo poglave je krasno, kaj ne ' — Xe vem. Do prvega poglavja še nisem prišla. Kot vsako knjigo. sem tudi to začela čitati odza-daj. * Pred kratkim je prišel v Xe\v York »star možak, ki je b'1 tako vesel in zadovoljen, tla mu je ."lo-vek kar za vida 1. In v veseli družbi je začel pri-povedovati: — V iXew York u nisem bil že dolgo časa : petnajstega oktobra bo minilo trideset let. Oh. pred tridesetimi leti. kako srečen sem bil bil tin zadovoljen. Tedaj sem se namreč poročil. Sreče in blaženosti tivtega dne up bom nikdar pozabil. In ko se je približala trideseta obletnica moje poroke, sem sklenil, da bom preživel teden dni v Xew Yorku in obujal spomine na svojo srečo. — Ja, pa si \sam prišel! — so ga vprašali. — Vseveda, kaj pa mudite, da bom ženo jemal seboj? Popolnoma sam sem prišel, kajti po tridesetih iletih hočeni biti zopet enkrat ves^l. srečen in zadovoljen. * Anglež, Francoz in Slovenec sedijo v gostilni in se prepirajo, kateri jezik na svetu je najlepši. X'ajprej povzame besedo Francoz, ki razlaga : — Vidite, pri nas izgovarjamo besede vse drugačf. kot jih pišemo. Mi pišemo na primer: Monsieur. izgovarjamo pa mosje. Drugo besedo povzame Anglež, ki pravi: — To ni nič. Mi pišemo na primer: all right, izgovarjamo pa orajt. — Kaj bosta vidva. — povzame Slovenec. — vama bom jas povedal nekaj. Pni na« pišemo na primer: ponev, izgovarjamo pa kast rola. J S fcAIOPtf HBW YORK, SATURDAY, UPTUDU 17, 1988 m LABOBST BLOVUS DAILY fes 0. C. * iMJf O'FLAHERTY: BORBA Morj«* je bilo mrtvo mimo. O kriknila. Halloranovo telo se je vetru ui fcilo duha ne aluha. Soln- prevalilo na desno stran čolna. — j«» sijalo visoko na uehu. Seamus Čoln se je nagibal zdaj na eno, O Toole in Michal lialloran »ta se zdaj na drugo stran. Nasprotnika peljala Kiliuurafre v Roornehe z tn m> znova sitlito spoprijela, obnovim čolnom, ki »ta ga hrla pravj delovala sta ne z rokami in noga-khi kupila. Sveži katran je lesketal na solncu, moža sta prepevala med veslanjem kosmate po-pevke. V Kilmurrajre .>ta sc bila jtešteno naelikala /galija. r,ii. naenkrat se je pa čoln prevrni. Slišal se je samo Se zamolkel krik. ko sta «*ba izrinil« pod čol-nrm; H n Mora nove noge so se dr- krepko stiskale njegovo grlo. Pol minute se je čoln nemirno gugal. Slišalo se j*J zamolklo pljuskanje, kakor nekaj p add o V-vodo. Potem je pa vse utihnilo. S.lncc je posijalo na dno čolna, in katran se je lesketal v njegovih rsrkih. Čepka je splavala i. pod čolna in obležala na \otli. Potem je začel prevrnjeni čoln žale sedeža in OTooleve roke M) počasi plavati proti za padu. OToole je venlel »pretlaj. Cepivo je- imel postrani tako, da m- videlo njegovo belo čelo nad rdečim ofii-»r.»m. Miehal lialloran je veslal iadaj. Njegova gola galava je i- niela obliko stožea. t' Veslala sta baš mimo ('oilluam-lumskega p list ami*'-a dobro miljo od obale, ko je O Tople naenkrat i.ehal veslati. rek«*": "Napijva >«.•!*' — **Ni«" nimam proti." je rekel lialloran. izpt"'\ši vesla. O Toole je pograbil steklenico žganja. jo od m a šil in napravil nekaj kre|rkih požirkov. Potem je im»l«V p« molil MteklenN*o Ilallnraiui. lialloran je napravil krepak požirek ir. vrnil steklenim. — To bo dovolj, — je zamrmrai. — Beži k virgu! — je zagfMlmjal OToeV in znova. iuigi«rl »teklenieo. Hal-h ran se je obrnil na avfijem se-t. lialloran se je nagnil nazaj, da bi pil. OToole je zaklel in kre*nil Hal-lorana z desnico po obrazu, da se iiin je itjrortvja ustnica kar zakrivila. Steklenica je padla na dno čol-i.a in razbila. Tudi Halloromva glava je padla na dno čolna iu se odhila. ko >e je hotel z rokami in FAŠISTIČNA POMOČ ISTRSKIM KMETOM Pred dnevi je bil v rimskem u- šiljajo v Pulj in Rim brzojavke, rad n cm listu objavljen zakonski polne hlapčevskih besed in poklo- dekret. -s katerim je bil kmetij->kii minister pooblaščen. da dovoli izreden prispevek na račun libretti za kmečke dolgove v Istri m ae neki drugi italijanski pokrajini. S tem prispevkom bo v delni meri i^lajšano ^trškim kmetom plaeevanje obresti za dolgove. kolikor no slednji znašali 1.1. junija 19:12. Višina prispevka za vsakega posameznega kmeta ne sme hiti višja od 'i.^r njegovega dolga. Ministrstvo ne bo denarja nakazalo kmetom, marveč njihovim upnikom. Te podpore -»e bodo izdajale 2."» let. Izdajale se bodo tudi na račun posojil, ki bi jih kmetje najeli za konsolidacijo svojih že obstoječih dolgov. iStvarno bo znašala ta fašistična "pomoč" letno poldrag- milijon lir, odtiosno za vseli 2"» let skupaj 37.5 milijonov. Že letni obrok i sami zase so tako siuešno neznatni, da bi tisočem upropaščenih istr-loih kmetov prav nič ne koristil. četudi bi fašistična oblast dala denar ljudem naravnost v ro- nov. Hvaležnost ljudstva je de-magoško izsiljena, fašistična akcija je novo moralno nasilje nad hlapci, ki jih je režim v svoji imperialistični maniji spravil na le ob njihove politične in kulturne pravice, marveč nazadnje še na beraško palico. STOLETNICA GLEDALIŠČA Ljeningrad, Rusija, iti. septembra. — V Ljeningradu je v teku štiridnevna proslava stoletnice otvoritve svetovno slavnega Alek-sandrovskega gledališča. Ob tej priliki je prišlo iz Moskve mnogo umetnikov, da se udeleže proslave. Po revoluciji je dobilo to gledališče ime Ljeningradsko akademsko gledališče iza dramo, toda mnogo predrevolucijonarnega reportoirja je ostalo. Gledališče so okrasili na način, kot pred sto leti. MOŽNOSTI ZVEZE Z MARTOM Spisal EMILE GABORIAU VELEMESTA negami skobacati pokonci. S krvj., _ . , , ... . .. i • . ... ke. Tako pa kmet denarja niti po- Ziil'te «M'| >»o svetile in zakrival , , . . , . , vobal ne bo. marve«- bo sel res v blagajne pulj-kih Ln tržaških denarnih zavodov. Dejansko istrski kmetje v sedanih časih ne morejo plačevati nikakih ohre>ti svojim upnikom. V pni k i so bili tako pri- je, kit je poskusil vstati. Sirsko o»l-prtih ust je planil tudi OToole na noge in ga zgrabil za telovnik. Iz /.epa je ftoteguil nož. Odpiral ga je. pit zh j«> naenkrat izpustil in se (»potekel. lialloran je znova ..... ... , , •• i i • i ' siheni začasno umakniti svoje ter znrjul. Stal je na >voji klopi, dr- . ....... žcč v levi roki kamen, ki ga je bil pobral na dnu čolna. je zavihtel rf*ko. ko .si« je čoln nagnil na levo Htran iti lialloran je omahnil. Ko w je prijel * obema rokama roba či lna, da bi dobil ravnotežje, mu j;- padel kamen v morje. Oha »ta stula težko *o|>ee ipokonci in gle-liala sniito v oT-i. Vsak je stal raz-kura«'*en nad svojim .-edeženi, srrl ill pijanost »ta o«Lse\ala obtnua iz t*" i. Poteiu »e je čoln nehal gugati. Zrrjula sta iu mt »(»oprijela. — O Tool* je dvignil levo uo klop. Halloran je bil spodaj. OToole je pa legel nanj iu ga kmpko stisnil /a vrat. Halloran je težko vzdihnil in m* skušal Strgati iz k repki li na.s|M>rtnikovih p*.sti. Potisnil je OTot»leve nn^e tez levi roll čolna. Čoln ne je preteč nagnil na levo atran. Levi rob je bil skoraj pod vodo. Oba sta jat ve ali pa spraviti dolžnike na boben. Slednje jia bi pomenilo ka-tastrirfo ne le za kmeta-dolžnika. marveč v večini primerov tudi škodo ;za upnika samega, ki mu spričo prema lega izkupička od prisilno prodanih premičnin in nepremičnin terjatve skoro nikoli niso bile v celoti poplačane. Spričo tega fašistični denar istrskemu kmetu ue bo niti najmitnj omilil današnjih hudih časov. Psihoza ljudi {ia je |>od pritiskom neznosnih vsakdanjih skrbi, spričo popolne zadolžitve že taka. da jim je mak* mar. ee bo kdaj fašistični denar olajšal njih bremena, ki se jih tako ali tako v doglednem času ne morejo otri'stii. S tega vidika je fašistična pomoč tudi v moralnem oziru ničeva. Kljub temu pa so Lstrski fašistični veljaki organizirali širo-kopotezno akcijo med istrskim kmetskim ljudstvom, da nokaže svojo neskončno hvaležnost za dobrote fašističnega režima. V imenu pol jedel skill, vinarskih in drugih izae dvomilo v njegovo pamet. — Sadje proti črevesnim boleznim in eeic jabolka, ki jim pripisujejo odvajalne lastmwti. to je videti na prvi pogled nesmiselno. In vendar je baš ta dieta z jabolki pri vseh bolnikih s podobnimi boleznimi v krr.tkem času osvojila vodilno me- fctO. Ta dieta ni nič novega, temveč je bila že v starih časih med ljudstvom razširjen zdravilen način. Neka voditeljica otroške bolnice in neki podeželski zdravnik sta jo znova odkrila. lT.s|>ehi so bili tako presenetljivi, da so posegle mnoge bolnišnice |h> njej. Celo pri starih driskah in tudi pri najtežjih kužnih boleznih črevesja, n. pr. griži, s«' jm enem ali dveh dneh jabolčne j j«, br«'.|M»stdnne>t. Stroj in tudi ra diete izboljša splošno stanje, tem j dio omogoča živeti milijonom na peratura pade na normalno, bolnik j >topn j i. ki hi bila zanje drugače !>ojde >»pet redno na >tran. Po dvo-j nedosegljiva. dnevi fwehodni hrani dobi lahko; Kar se tiče nadaljnjega razvoja prejšnjo hrano in običajno se zlo; rtdia. je Marconi izrazil trdno Neki novinar, ki je pred kratkim intervju val italijanske rzumi tel.ia Marconija. ga je vprašal med drugim, da-li bo kaj mogoče stopiti v brezžične zveze z Mar-tom. Na to vprašanje je časnikar pričakoval prav ekakor pa bi jih zemeljski radio utegnil doseči. Brezžična telegra-fija je stara komaj trideset let in mnogo tega. kar so pričakovali te-i daj njeni izumitelji, se je v tem času izpolnil). Prav m prav še več. kajti takrat ni mogel nihče predvideti razvoja brezžičnega prenosa glasov v .sedanji obliki. Po drugi strani se je razvijal prenos na dolge razdalje do praktične u-porabnosti rajši počasneje, nego -so pričakovali. V ortalem je Mareoni priznal, da sani ni b >gve kako vnet po^lu-š%'ec radia .To v prvi vrsti aato. ker ne more vedno slišati, kar bi hotel slišati. V tem oziru ne bo radio nikoli zavzel mesta, ki ga ima tisk. Pri radiu ne moreš po mili volji izbirati gospodarske, literarne. športne ali lokalne rubrike kakor pri tisku. Vendar zaradi te-vra še ni pristaš Gandhijevih idej. ki hočejo odpraviti stroje, češ da Škodujejo duševnosti iu |»vzroča- - ne |H>vrne. Bolj }>re^»rostega in naravnega (zdravljenja si ne moremo misliti. Seveda pa ga mora nadzorovati zdravnik. Zdravljenje je v podrobnem sledeče : Rolnik ne vzame prej nobenih odvajalnih smMev iu tudi ne strada. Dva dni za uživa izključno surova. ohipljena na na.-trgana ja-ht-lka. kadar hoče in kolikor hoče. Redki »kdaj tw» še toliko žejen, da mu 1k» potreben kakšen čaj. Po tej kuri naj je kakšna dva dni prehodil'* hrano brez mleka in zelenjave. potem zopet navadno hrano. Zakaj jabolka tako učinkujejo, nam ni |M>polnoma znano, gotovo p.T delujejo kemično in deloma mehanično s tem. da očisti jabolčna ma^a. ki gre skozi črevesje, to črevesje vseh škodljivih snovi. Za dojenčke pa ta metoda v.saj v tej obliki ni porabna in postane celo nevarna. prepričanje, da se ne bo ustavil. Pred vsem bo postal cenejši in pridružilo se mu bo gledanje v daljavo. ki se bo izkazalo .zelo koristno. dasi ne toliko kakor radio. Z ljudmi bomo občevali na daljavo, ne da bi hilo treba na brzojavni n:-ad. Z majhnimi aparati na mizi bo uiogoče oddajati .sporočila maker v Ameriko in prejemati odgovor. — Poskusiti morava z napadom. —- jo odgovoril Hortebizc. — Tvoji načrti imajo si<«er ranljiva mesta in neuspeh naju laliko privede daleč, toda re bova na drugi strani čakala, da se nama ponudi izredna prilika, bova lahko zelo dolgo čakala. Ne preostaja nama torej nič drugega, nego poskusiti z napadom takoj. Računaj name. Kar je nekdo potrkal na vrata. Doktor se je hotel skriti, toda Mascarot ga je zadržal. — Ostani, to je Beaumarelief, — je de-jai. Vrli posredovalec se ni motil. Bil je ri*s bivši podčastnik, ki je prinašal veselo vrst. se mu je posrečilo dohiteti Karolino Selinii. elovo. S tem je bila Mascarotovo radost popolna. Beaumareliefa je odslovil /Ho prijazno; potem se je pa rnil k Hortebizu, i ekoč: — Si slišal obljub«* markiza de Croisc-tioisa t Pripravljen je podj>ira'ti najti pri drill, toda samo pod gotovimi pogoji. Got«»vol j« v nj«igov«'in in najinem interesu. no dobro vino, za znane goste, večinoma siužin«'ad iz okolice, je pa imel izbomo ma% consko vino, ki ga ,f' točil v posebni. Ma-carotu dobr«> znani izbi. — Ali. to je očka Mascarot! — je vzkliknil mlad fant. ko j«' zagf-dal Mas«'arota na pragu. Fant je nosil kratke bla«'c in bel*» Iiogavire. kar j<» izdajalo gr»spo>kega shig;a. — Kar naprej, izvolite vstopiti. — je vabil posi-e«loval»-a. — Pričaku./*m vas že. Masearot se ni dal prositi; se«lel j«* za mizo. s<* na])il vina. ki so mu'takoj prinesli, in zacmokal z j«'zikom v znak. da mu je šlo vino v slast. Potem s«' je previdno «»zrl na vs.* strani, če ni morda v bližini koga. ki bi ga lahko slišal, in tiho j«* vprašal. — Torej, kaj je novega? Kak odg«»voril fant, ki se J- imenoval Floreslan. — tako malo. lu. Posredovalee .-V- je pa samo iia^mehuil. — Dalje. gr«»f je zel<» nezaupljiv. Nikoli iie pusti ničesar za seboj, ne pisma, ne «"iga-re. ne (A-narja. Polovico življenja porabi za odpiranje in zapiranje kljin'avni«- in <-«'lo v sjianju ima ključe pod vzglavjein. In povrhu je še zel«> nagle jeze. Kar bojim ga. Te besede so potrjevale zdravnikovo sva-iilo in na Mascarota so vplival«' lako. «la sv je zamislil. — Kaj je grof vedno tak i — j«' vprašal po razmišljanju. — Da. < e pa zelo dolgo igra ali pije. je še hujši. Domov ga ni nikoli pred četrto uro zjutraj, če sploh pri«V. — Kaj praviš! Grofica s tem gotovo ni zadovoljna. Florestan se je zasmejal, ker se mu je zdela ta trditev naivna. — MilostivaJ. . Ona se za grofa sploh ne znviii. Večkrat se po cele tedne ne vidita. Ta ženska je zadovoljna samo če ima mnogo denarja, da ga lahko zapravlja. Si-rer bi pa morali videti, kako nas oblegajo upniki. • — Gospod in gospa Mussidanova sta vendar zel«i bogata. — Neizmerno bogata, očka Mascarot in - I"rediva S,- zadnjo formalnosti. - .!<•■ so t(Vuutki, kl) l,| IH. iw?h v palači tlejal posredovale«. — Li zahajaš v g«»ste k Mussidanovim in lahko se celo prištevaš med Ntniito ca pri I KNJIGARNI GLAS NAROUA* SIC Wert ISth mtVMS New Tark City - id; ujiliove prijatelje. — O! Med prijatelje... Sem navaden zdravnik, a človek, ki se ne more pobahati s predniki iz «lobe križarskih vojn. za grofa Mussitlana sploh ni človek. Poleg tega je pa grof zelo občutljiv mož in po prvi ne-premiljeni Ibesetli je sposobeai vreči te p«» st«>piiicali. Mascarot je namršil obrvi x — E. saj vem. kako iu kaj z z njim. Ta^-ko hudo menda ne bo. — Morda res ne. .. Toda oprezen moraš biti. — Bodi brez skrbi, saj vem. kako je treba dbčevati z njim. Prispela sta bila v ulico du Faubourg Saint Honore in na drugi strani sta zagledala kavarno. — Stopiš v to kavarno, jaz pa odidem na določeni kraj. Ko fdejo Ni porine z vratu in položi na njo roke. Pa še ni bilo nič boljše. V temi leži s pekočimi, široko odprtimi očmi in zdi se ji kot bi h sten slišala kapati kaplje, ki so se tako blestele ob svetlobi petrolejke. Nekaj zaropota; zdrzne se. Potiplje gorko Bertino telo in ji I-re-drašena za še peče: — Ali slišiš? — Berta pa spi mirno dalje. Tedaj pa ropota, puha in vzdihuje! Babjeveren strah obide Mino. sede na posteljo in posluša —izdaj je vedela: nema Greta je smrčala. — AH ne boš tiho. — /akliče in potrka na rob mize. Smrčanje poneha, toda lahko šumenje na slamnici je bilo znamenje, da se je Greta prebudila. Težka utrujenost obide Minir; njeni udje so kakor ohromeli. Sluzast pot ji teče po licih in |>o celem telesu je mokra. Za kratke trenutke zapadejo njene' misli v meglo. Zdelo Ne ji je. kot bi doma v Golnici zašla v močvirje, ki jo je vleklo za noge globlje in globlje. Smrdeč po plesnu se dvigne. Hoče dvigniti roko. da se o-prime bičevja — roke ni mogla dvigniti; trdo4 kot mrtva, ji leži roka na odeji. Zdaj se zopet prebudi in ravno sedaj, ko je hotela za kričat i: — Tatovi! — pade čez posteljo svetloba in pod napol odprtimi trepalnicami vidi strica, ki le površno oblečen ves truden lazi k peči. Z gorkega pepela vzame posodo s kavo in zopet odide iz *obe. Vendar pride jutro! Nekoliko se pomiri; in tedaj se ji zapro oči. Spal« je trdno, toda sanjalo se ji je nekaj strašnega, borila se ;e zrak v neki dušeči luknji: Mrzel prst, ki jo je pošegetal pod nosom, jo zbudi. Z rokami udari okoli sebe in ne ve, kje je. Majhna kuhinja je bila polna ljudi. Artur stoji pri vodovodu m toči vodo v vrč. Eli »kače v srajci okoli njega in se zvija na vse načine. Pred črepinjami ogledala čepi Trudi v kratkem krilu ter vije lase v kodre, medtem ko Berta v nočni obleki stoji pole in jo pazno gleda. — Tako si morate tudi vi napraviti la.se. — pravi Trudi, _ je zelo lepo. — Bom že. — pravi Berta. — pozne je! Zdaj je zame še dobro — z obema rokama se pogladi po gladkih laseh. — Je še vedno dobro. Imela je prav. kajti lepa je bila s svojimi gladkimi plavlmi lasmi, ki so bile nad mlečno belim vratom zviti v debel šop. Oz Arturjevo posodo Ne je raalila voda in je tekla po tleli; n: se oziral in pazil na to, kar je delal, temveč njegove oči so bile vprte v lepo dekle in so [»ozirale njeno postavo. — Xeroda, — zavpije Trudi. — Pazi vendar, kajti voda mi Ikropi na lase. — Ca je že tako! — Zdaj odpre pipo, kolikor je bilo mogoče, da je voda škropila na vse strani. Eli veselo vriska ; kot baletna plesalka prime s konei prstov za fcvoje krilce, dviga noge in »kače. kar najvišje more: — Še Icikeljeo prodala bom .. . To je bila njena najljubša pesem; prvič jo je sli ftala na neki veselici, kamor mi jo Nariši vzeli še spomladi. Vsi se smejejo, *amo Mina ne. Jezila se je. ker je zaspala, akt. bi bila tako rada zgodaj vstala. — Zaspanka. zdaj pa naglo! — zakliče Trudi in ji hoče poteg nriti odejo. Mina krikne in zdpet potegne odejo č«z «»ebe in jezo«, pogleda Arturja. Artur vidi ta polled. — Zdaj pa pokonci; nič več v«* ne bom glrdal! — in razkorači •e pred posteljo. — Ven naj |trr, — se pritožuje Mina. Trudi ae jrlaano zasmeje. — Se kikeijeo prodala bom. — poje Eli. Voda šumeče teče; zunaj nad oknom ropotajo vozovi z mlekom '.n zlenjavo; ob oknu škripljejo po pesku čevlji delavcev; bil je peklenski ropot. • — Mir. — ea vpije Berta v to vrvenje. Smeje prime Arturja za ramo in fa. predno ae zave. pot >oie skozi vrata. Ko ji je hotel na-jlo pritianiti poljub. ** mu apret.no izojrne, se mu izvije, mu zapre vrata pred noeora in obrne ključ. Po nekaj minutah nekdo od zunaj pritisne na kljuko. ^ — Kdo je T , si nje — Xo, no, — se sliši glas Režekove, — kaj pa naj to pomeni? Zaklenjene? To ni pri nas navada; pri nas more vsakdo vse videti. Hvala Bogu, ničesar /nim ni treba prikrivati! Bila je slabe volje. Režek se je ra-vnokor vrnil s trga in je vse drago plačal. Zeljnate glave po deset dinarjev dn košaro češpelj pet dinarjev! Ako človek pomisli, koliko blaga se mu pokvari, kje je potem dobiček? Zelo trdo stresa vrata. Berta naglo odpre. Gotspa Režekova je bila še v jutranji obleki: v spodnjem krilu in nočnem pregrinjalu. Mogoče prsi ji vise do obilnega pasu. V skrivljeno obnošenih copatah se ziblje k peči. — Ako bi hotela tako dolgo ležati v jaslih! — godrnja e jeznim pogledom no Mino, ki si je ravno hotela obleči nogavice. — Glejte, da greste odtod ! O. Eli, moj srček, lezi še malo k očetu ! O, ko bi to vedela, taka lenoba ! (Dalje prihodnjič.) zakonska zveza v rusiji država brez brezposel- Leningrajcika "Krasnaja Gaizet- t&" priobčuje naslednjo zanimivo zgodbo: Fant in dekle, 23 letni korenjak svetlih las, držeč v zadregi zmečkano čepico v roki, in njegova 19 k-tna družica, sta stala nekega dne pred uradnikom, da bi se civilno poročila. Ona se je očividno zanimala za vrvenje na ulici in je ves čas gledala škorci okno, skrbno .se je pa izogibala uradnikovega pogleda. — Kaj sta že zopet tu ? — vprašal presenečeni uradnik. — Da, že z^pet, — je vzdihnil fant. — Cujta vendar, draga moja. kam pa to vodi, kakšen red je ti ! — je godrnjal uradnik. Julij ima samo 31 dni, vaju pa vidim tli že tolikokrat. — Častna beseda, da je zdaj zadnjič. Saj nisva kriva, da sva tako nagle jene. Cim se sporečeva, je konec vedno ločitev zakona, pa se zopet pobotava in treba se je znova poročiti. V enem mesecu sta se dala trikrat ločiti, a 31. julija sta se četrtič civilno poročila. Seveda sta sta pa morala za svojo naglo jezo plačati 14 rubljev. beda absolviranih dijakov nih oporoka kralja manuela Dr. Martins de Carvalho, ki je bil pravni zastopnik rodbine Bra-gantske na Portugalskem, je objavil te dni doslovno besedilo oporoke zadnjega portugalskega kralji Manuela, ki je umrl v preglian-^.Ml v Londonu, pa je bil z vsemi kraljevskimi častmi pokopan v Lisboni. Kraljeva oporoka je bila napisana že 20. septembra 1915. Oporoka določa dve skupim dedičev, eno v Angliji, drugo pa rta Portugalskem, kajti tudi po revoluciji so ostala bivšemu kralju na Port ugalskem velika posestva 'in \eč gradov. Xekateri, v oporoki določeni dediči, so umrli že pred Manuelovo smrtjo, vendar bo pa kraljeva oporoka v polni meri izvršena. * Prvi Manuelov dedič je angleški kralj George V., ki mu zapušča Manuel v priznanje velike gostoljubnosti dve prekrasni vatzi ne- i precenJjive vrednosti, okrašeni z _-rbom portugalske kraljevske rodbine. Vazi sta shranjeni v Manue-iov> palači v Fullwell parku v Londonu. Svoji materi, bivši kraljici Ameliji, soprogi tragično umrlega ki ulja Carlosa, je zapustil Manuel 4(100 funtov št er lingo v, svojemu metropolitan travel bureau v' 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE leningrajska pošta viranih slušateljev visokih šol brez službe. Vlada jim je obljubila pomoč, pa ni storila ničesar. Nedavno so z velikim pompom razglasili imenovanje 700 mlinskih inšpektorjev iz vr-t absolviranih slušateljev visokih šol. Brezposelni akademiki so smatrali to za prvi korak in za dokaz dobre volje, toda čez nekaj dni se je izkazalo, da ,ie bilo imenovanih za mlinske inšpektorje samo 117 akademikov. druga me*ta so pa zasedli pristaši pi«mo na naslov: "Njegovemu vladne stranke. V krogih prizade-' P r e voshodi t el jst v 11 general guber-tih akademikov je nastalo silno o- nntorju knezu Dolgorukovu. Mo-ge.rčenje in izačela se je energična -skva. Pa tudi ta naslov poštar-tajna borba proti vladi in seda- v Leningradu ni odprl oči. — njemu družabnemu redu na Mad- I^nio so prevzeli in ga po-lali v ži.rskem. Akademiki se posebno je- Moskvo. Oblasti so ugotovile tudi ze na brezvestne koritarje. ki jih primerov, da so pLsmonnš» ni .sram. da imajo po več mastnih zažgali cele kupe pisem, da bi jih shižb. d oči m morajo absolventi vi- n<> bilo treba raznašati. Jemali so stkih šol stradati. | tudi pisma iz poštnih nabiralni- Pripoveduje se o znanih politi- kov in trgali re njih znamke. Sled-kih-zdravnikov, ki so si znali pre- 11 i i« j*" nastopil s protestom tudi -krbeti po 30 služb in dobivajo se- češ. da je treba leingrajsko veda tudi 30 plač. njihovi mlajši P<što ozdraviti na liajradikalnej-•olegi brce poteke i je pa sploh ni- nai"in-majo nobenega zaslužka, ("lani u-' pravnih svetov v državnih in dni-! gih podjetjih imajo ogromne dohodke. ne da bi sploh kaj delali, 'le dni so se pojavili po ulicah v Budimpešti ilustrirani plakati z velikimi napisi: "V tej hiši stanuje zbiratelj služb". Akademiki so se vozili ponoči z avtomobili n nalepljali te plakate na v.<*c hiše. kjer stanujejo ljudje, ki imajo •vo več dobrih služb, čeprav bi jim *ega ne bilo treba. Vladnim kro-Tom gre to na živce, ker se od]»ora ntelektualeev boje bolj. kakor v.>a-'cih delavskih demonstracij in tavk. V Vatikanskem mestu je trenutno zaposlenih okoli 5000 delavcev, ki zidajo in popravljajo papeževe stavbe in poslopja. V tej državici ne poznajo ne brezposelnosti ne gospodarske krize. Največja palača, ki jo gradijo, je poštni in brzojavni urad. Istočasno se v vatikanskih vrtovih polaga nov vodovod. Dela vodi papežev nečak inž. Franco Ratti. Namakanje nasadov v papeževih vrtovih se bo poslej vršilo avtomatično. Vatikansko mesto bo s tem prihranilo stroške za delovne moči, zlasti vrtnarje. Tudi dela pri 11,1 vojvodi Portoškemu pa 2000 vatikanski postaji so skoro že do-1 funtov šterlingov. Kar ostane od vršena in zielarji. ki jih Vatikan \ gotovine in v vrednostnih papir-za poslu je v tej splošni krizi, so j ji'«, dobi kraljeva soproga Avgusta i« hvaležnosti dali izgotoviti spo- j Viktorija. Ona dobi tudi 2000 minsko kolajno ter jo poklonili f'*ntov šterlingov, namenjenih Piju X. vojvodi Portoškemu, kajti ta dedič --je umrl že leta 1923. Avgusti Vik- Jtoriji pripadejo tudi v dosmrtno } pr*-est vsa posestva, kar jih je o-stalo po revoluciji kraljevski rodbini na Portugalskem. Portugalska mornariška liga dobi izredno dragocene in v mnogih pogledih edinstvene zbirke oceanografskega muzeja, ki jih po vrednosti lahko primerjamo j, ki je nanj vezana dedna pravica, je ta. da dobi muzej ime kralja Car losa. Manuelov pravi zastopnik je bil že obveščen, ela republikanske oblasti tej določbi ne bodo ugovarjale. Poleg tega se vlada portugalske republike obveže, da niti zdaj. niti v bodoče ne bo prodano nič iz teh dragocenih zbirk. P> smrti kraljica Avguste Viktorije pripade kraljeva palača Carancas v Portu (I i ust vii " Misericord i a", ki napra-v v palači bolnico. V palači Ca-xias, v gradu Alvito in v nekaterih drugih večjih poslopjih, ki so bila kraljeva last, napravijo po kraljičini smrti zavetišča za sirote, za ?tare-e in zanemarjene otroke. Za-\ etišča se bodo vzdrževala >z dolu dki od kraljevskih posestev, kjer stoje dotična poslopja. Kraljeva oporoka priča, da je bil izgnanec mož pb'menitega srea in da ni nikoli pozabil na svojo deželo, kjer je nekoč vladal in f*l koder ga je pregnali revolucija. To je pač redek primer. Predsednik oblastne zveze j>ošt-pih. bmojavnih in telefonskih u-službeneev v Leningradu Anikin pravi o sovjetski pošti, da poštni promet po kakovosti vedno bolj na-zaduje. Pojavile so se tudi razne Jcnrioznosfi. Tako leningrajska, po- Xa Madžarskem je 10.000 alisol- ^ dolgo ni mogla vročiti priporo- čenega pnnsa, nasdovljenega vojnemu ministru generalu Polivano-vu v Leningradu. Generala Poli-vanova so iskali mnogi pismonoše, čeprav je bil miniMer carske vlade med svetovno vojno in je že davno umrl in čeprav se sliši tak naslov v sedanji Rusiji zelo čudno. Ravnatelj |>ošte je menil, da gre psamo za naključje in hotel je preizkusiti svoje uslužbence. Zato je l-fslal po pošti novo priporočeno rekordna žetev na če-hoslovaškem Po podatkih statističnega Urala v Pragi je de>seg)a letošnja žr-Vv v (1RR rekonl, kakršnega se uiso nadejali niti največji optimisti. Pridelek je tako obilen, da bo ne id a 1 e k osežn e jšega pomena 'A preliranbeno politiko države *er bo iazval naravnost revolueijo v pogledu uvoza. Potreba po nakupu tuje pšenice je letos za polovico manjša, kakor lani. rž pa ie tako obrodila, da jo bodo lahko izvozili 32.000 vagonov. Sairio pri uvozu žitnih vrst bo Cehoslo-vaška letw prihranila nadne banke največjega pomena. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "glas naroda" 216 W. Sth Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN do ljubljane in nazaj tretji {irq razred i Moderna udobnost... Ne-prekosljiva služba... Tedenska odplutja iz New Yorka.,. Pripravne in hitre železniške zveze od Hamburga do Jugoslavije Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American line 39 Broadway, New York KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, n. y. SHIPPING NEWS 20. septembra: I.«viathun v Cherbourg Paris v Havre 21. septembra: A«jif!tania v Cherbourg 22. septembra: Stuttgart v C*irrb..urc In v Pr«m<>n Deutftchlantl v Cherbourg in v Hamburg # 23. septembra: Majeetii- v Ch"rhourg WesUriiland v Ha\r« 24. septembra: SATI'KMA V Tr.ST l^fayt-ite v llivr« Rotterdam v IV>u!rtmio mir M«. Cleveland v Cherm urg In v JlMmKut# 25 septembra: Europa v Cherbourg In v Bremen 28. septembra: 1'res .1 larding v llavr« IVrenjr rla v t heil-ourg 29. septembra: _ f!«n. v Ste>iS.-n v llremon New York v Cherlmurg In v Jlnmbu'g 30. septembra: M' merlf v »*h -rhot rg Minnztonka v Havre 1. oktobra: 1!» '>•• Franre v 11 ^vre I>«- flrasse v Havre Ruma v 'lero.a llremen v llrcmcn Milwaukee v Hamburg In «*lierlreM'*.en v llremen Alliert ICallin v Hamburg 7. oktobra: Olympic v Cherbourg 8. oktobra: I'a ris v Havre KeX V Ot nn;t Sta.tenncia Volendam v Boulogn*' B'ir Mer fik'tfihril: l.f vmlhaii r ( In rbnurtj in llrr- I'll n 19. oktobr. l^-rencaria I 'herlMiiirg poučne knjige (nadaljevanje j Kako tw poslane državljan Z. H. .2.* Kako s«- poslan«* HtneriKki državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju ......... Kubična Rafunira ............................75 liberalizem ........................................J»® fjuhavna in snultilna pisma ....... Materija in eneržija ........................1.2? Mlada leta tir. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem. I. z v.............................JM1 II. IV......................................... 'Oba skupai W rentov) Mlekarstvo ......................... .Vemskn-aneleŠKi tulma^ _______ Nasveti za hišo in dom ....... Najboljša slov. linhartra. titIN str. lefHi vez. iRulinšekl ................5.— Nemšfina brez učitelja: 1 del ............................................^o 2. del ----------------------------------------.3« Vaj v ef ji spisovtiik Ijuhavriih in drugih pisem .................................75 Oja^en beton .................................... Obrtno knjicovoilntvo ..................2JW 1'erotninarstvo. brnširHno ............1.50 Pravila ?.a oliko ..........................6r Psihične motnje na alkobolski poo- laci ........................................7? Praktični računar ...............................75 Pravo in revolurija (Pitamir) .........30 Predhodniki in idejni utemelji ru- ftkrga itlejalizma ...................lil Radio, osnovni pojmi iz Radio tehnike, vezano ........................2.— broširano ....................................1.75 Kačunar v kronski in dinarski veljavi ........................................75 i Ročni slov. italijanski in itali- jnnskislo venski slovar ............JHl Kobili spisovnih vsakovrstnih ..........................................oktobra: Solnčenje ..............................................jo NV» v«.rk v Ifamburir Slike iz živalstva. trd» vezana ........> f>n"ra; v"n v Bremen .Slovenska narodna mladina 2S oktobra: (obsega 4',-J slrnnl) ...............J301 0,y»u>«« v Cherbourg Spretna kuharica, trdo vezana ....1.15 29. oktobra: Sveto Pismo stare in nove zaveze, i»»|k> trdo ve/aua .......................3.— i Sadno vino ........................................|f Sadje v gospodinjstvu __________________75 Spolna nevarnost ........-_________________25 1'čbenik angleškega jezika trdo vez. ...................................1.51 brošira no ....................................125 Uvod v filozofijo (Veber) 1.50 Veliki slovenski spisovtiik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce ____________1.25 Veliki vsevedei ________________________________gt Voščilna knjižica .............................3H Zbirka domačih zdravil ....................6« iMnvilna zelišča _____________________ Zel in plevel, slovar oaravsega zdravilstva_______________________13« Zgodovina Imetnosti pri Slovencih. Hrvatih In Srbih______l^r Zdravje mladine____________________1_25 Zdravje in bolezen w domali hiši, 2 zrezka _____________________________1.2U Zgodovina Srbov. Hrvatov In Slovencev Olelik) II. zrezek --------------------J« Proroko>a!oe karte ___1— 20. oktotra: I 'e rje Krilil' f'v iihit" Hren en v Bremen t »elit si hI.i ml v H.irnburg ?1. oktobra: II '»m» ri<- v i'li»rlKitir( St. v H.imhurg 22. oktobra: Aiipintu* v K 4terd.ini v Uo')!'>gn» «ur Mi»r Naročilom je pmožiti denar, bo- ( disi v gotovini. Money order all i poštne znamke po 1 all 2 centa. Ce SATf'K.VlA v Trft Euroj.^ v Br»rn-n Veendam v lknil'*ne j