Naročnina mesečno ^^^^^ ^^ Mt Ček. račun: Ljub« za ^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^^^^ M ^^^^^^^^ ^^^^^^^ I jaua St »tvo — ne- ^^^^^^ ^ ^^m p m __~ 10.349 za ee- ^^^^^^ ^^m ^^m ^^m M m rn,\ lo letno a ^H^Mk j^M ■MT B^m ^ M ^^H Zagreb inozemstvo 120 Din ^^m ^^^ V m^m t ^^^^ JLh^ Uprava: K.op.tar- Lopitarjevi oLb/lII ,eva 6. telefon 299» Telefoni arednlštrai dnevna slaiba »St — aočoa 8N, 2994 la 20N ■ Izhaja vsak dan »Jutra j, raze« ponedeljka ia dneva p« prazniku Abesinija postaja evropsko vprašanje Anglija ima hude pomisleke - Francija soglaša z Mussolinijem R. N. Coudenhove-CaJerghh Združite se ali zrušite se! Evropejci! Zločinska politika, ki se ji je pridružila še gospodarska blaznost, vas je vrgla v nesrečo in pomanjkanje, ker je rodila vojno, revolucije, inflacijo in gospodarsko stisko. Vsi dosedanji poskusi, da bi sc stiska odstranila s pomočjo nacionalnih podvigov, so propadli. Evropa se trese po vsem telesu, ker stoji pred novo vojno nevarnostjo. Grožnja, da bodo zračna brodovja pridirvela z velikansko silo in si-pala na vaša mesta in podeželje bombe in strupene pline, je čedalje bolj jasna in nedvoumna. V nevarnosti jc vaše življenje, življenje vseh brez izjeme, žena in otrok, mladih in starih. Ta spačoni obraz vojne, ki vam zija nasproti, uničuje vsako zaupanje in vsak optimizem, podpihuje strasti sovraštva in podžiga k novemu oboroževanju. Istočasno pa neka blazna gospodarska politika, ki gradi carinske zidove med posameznimi narodi, uničuje še zadnje ostanke evropskega blagostanja. Mesto da bi drmga drugi pomagale s skupnimi sredstvi, si vse evropske države nasprotno le prizadevajo, da bi druga drugo in sama 6ebe uničila s pomočjo norih carinskih predpisov in brezglavega urejevanja blagovnega in deviznega prometa. Ni čuda, če žila evropskega življenja polagoma upada. Zidovi, višji od najvišjih gora, ločijo blago od kupca, sirovine od industrijskih podjetij, proizvajalca od konzumenta. Ker je Evropa tako razdrta, ni čuda, da ne more iz pomanjkanja in da se vrstijo razna zla, kot brezposelnost, revolucije, politični zločini. Evropejci, to je samoumor Evrope. V tej naši Evropi, ki je najbogatejši del Bveta, bogata na kulturi, na zakladih duha in materije, imamo milijone ljudi z najboljšo voljo, ki ne najdejo dela, milijone kmetov pa, ki ne najdejo kupca. Tisoče tovaren počiva, tlruge so morale propasti ali gredo nasproti polomu, milijoni delavcev in kmetov pa prezebajo in so lačni, in to samo zato, ker sta se politična in gospodarska blaznost združili, da uničita Evropo, njeno kulturo in njene prebivalce. Dejansko ne obstoja veliko sredstev, s katerimi bi sc dala Evropa rešiti. Sredstvo je samo eno in to je: združitev vse Evrope v konfederacijo držav z eno samo skupno carinsko mejo. Kajti tudi največje narodne države v Evropi so še premajhne, da bi si ustvarile zdravo gospodarsko življenje s svojimi lastnimi močmi. Gospodarsko ravnovesje je mogoče samo v velikem vseevropskean bloku, s skupnimi kolonijami v Afriki in Aziji. In kjer je gospodarsko ravnovesje, tam je tudi socialno blagostanje. Moderna tehnika potrebuje obširna ozemlja, če lioče človeku res koristiti, ne pa škodovati ali ga celo uničiti. Poglejte samo nekaj primerov: L. 1929 je sovjetska Rusija začela industri-jaliizirati svoj ogromni imperij, ki je štirikrat večji kot vsa Evropa, po strogo določenem gospodarskem načrtu za dolga leta naprej. L. 1931 je isto storila Japonska, ki je zasedla Mandžurijo ter s tem začela po preračunanem načrtu ustvarjati ogromno gospodarsko skupnost, ki je večja kot Evropa, tako v pogledu ozemlja kakor v pogledu prebivalstva. L. 1932 je ustvaril britski imperij ogromno fos p od ar.sk o skupnost, ki objema vsa ta veli-anska ozemlja Indije, Kanade, Južne Afrike, Avstrulije, torej četrtino vse zemlje in četrtino vsega živečega človeštva. L. 1934 so sledile Združene države Severne Amerike. Mnogo večje so, kot je Evropa, a so ustvarile gospodarsko skupnost in jo hočejo razširiti sedaj še na vse države svojega kontinenta, da dobijo vseameriško gospodarsko zvezo, ki je takorekoč že dosežen cilj. Sredi teh velikanskih svetovnih gospodarskih enot pa živi ta mala Evropa, vsa razdra-pana in razdvojena v 26 malih osamljenih gospodarstev, ki si stojijo nasproti drug drugemu kot nepomirljivi sovražniki. Ali ne gre ta del sveta, ki se imenuje Evropa, naravnost v svojo gospodarsko smrt? Še je čas, da se odstrani ta nevarnost! Še se lahko reši Evropa s svojimi lastnimi sredstvi. Evropa ima 340 milijonov prebivalcev, in če računamo še evropske kolonije, moramo dodati šc 160 milijonov izvenevropcev, ki ji strežejo in služijo. Evropa ima vsega dovolj, sirovin, poljedelske zemlje in tehničnih pripomočkov, da nudi svojemu prebivalstvu človeka vreden obstoj. To ni nikaka sanjarska utopija. Svoje dni se je stiska izražala v pomanjkanju živil, sirovin in strojev. Danes tega vsega ni. Vsega je v izobilici, le organizirati je treba to s pomočjo pametne politike in pametnega gospodarstva. Pomanjkanje Evrope je pomanjkanje zdrave politike. Mi se hočemo boriti za ta veliki cilj: za splošno blagostanje vseh evropskih narodov. Naša zamisel o stvarni evropski skupnosti ni v ničemer v nasprotju z nacionalnimi ideali. Panevropa posameznimi narodom ne bo škodovala, samo dvignila jih bo k blagostanju in jih ojačila. Saj tudi ne zahtevamo kakšne centralizirane evropske države, ampak veliko zvezo vseh obstoječih držav proti vojni, prrzti pomanjkanju, proti stiski. Zveza evropskih narodov ne bo nastala sama od sebe. Treba bo pogumnega dela državnikov, ki bodo hoteli prelomiti z dosedanjo malenkostno politiko cerkvenega stolpa, da ustvarijo velik evropski imperij. Kaj zahtevamo mi, Panevropejci, ki smo že dolga leta na fronti in vztrajamo, kljub vsem neprijetnostim in navzlic vsemu idejnemu trenju? še enkrat ponovimo svoje cilje. Mi hočemo: 1. Zvezo evropskih držav z vsemi medsebojnimi jamstvi, da bo neodvisnost vsake države spoštovana in njena varnost zavarovana. 2. Vojaško zvezo vseh evropskih držav, ki bo imela na razpolago zračno brodovje, dn ž njim brani mir na evropskem ozemlju in omogoči enakomerno razorožitev vseh. 3. Postopno in načrtno ustanavljanje evropske carinske zveze. 4. Sodelovanje v vseh kolonijah, ki jih hnoan e*rqoskc države. Abesinska zadeva je doživela v zadnjih dneh vprav senzacionalen preobrat. Ko sta Francija in Italija 7. januarja 1936 sklenili v Rimu dogovor, s katerim se je meja francoske afriške posesti ob Rdečem morju obenem z jugozapadno mejo Libije nekoliko popravila v korist Italije, je bilo vse evropsko javno mnenje prepričano, da je Italija ob tej priliki dobila od Francije svobodno roko, da razširi svojo kolonijalno posest na račun abesinskega cesarstva, pri čemer nihče ni dvomil, da je v to privolila tudi Anglija. Italija se je od tistega časa začela pripravljati na abesinsko eksjjedicijo, ne da bi le količkaj prikrivala svojega namena, da pod pretvezo nekih malenkostnih obmejnih konfliktov, ki so v tistih krajih na dnevnem redu, Abesinijo, če treba, okupira. Zato je bilo začudenje Evrope tem večje, ko se je naenkrat oglasila Anglija v trenutku, ko je Mussolini vrgel na abesinsko mejo že celo armado, in se naenkrat zavzema za to, da se mora spor med Italijo in Abesinijo na vsak način poravnati na miren način, če treba, tudi pred Zvezo narodov. Česa se Anglija bo ji Nastane vprašanje, kaj je Anglijo, koje stališče je seveda v načelu popolnoma pravilno, napotilo, da je sedaj začela diplomatično akcijo v korist Abesinije, katera je bila dozdaj tako od Anglije kakor od Francije prepuščena popolnoma sama sebi, ko se je Mussolini v Afriki angažiral že tako daleč, da skoro ne more več nazaj, ker bi v tem slučaju prestiž Italije na svetu doživel brez dvoma naihujši udarec. Za tem nastopom Anglije morajo vsekakor tičati prav posebni in brez dvoma važni razlogi, ki jih pa iz pisanja angleškega časopisja nikakor ni mogoče razbrati. Od začetka se je iz Londona lan-sirala vest, da bosta Francija in Anglija v Rimu skupno nastopili, da opozorita Italijo, da je na podlagi pogodbe iz 1. 1896 neodvisnost Abesinije med Italijo, Anglijo in Francijo zajamčena in da je zato vsekakor potrebno, da Italija svoj spor z Abesinijo poravna na miren način, ne da bi se teritorialna integriteta Abesinije okrnjevala. Mussolini je v svojem govoru v senatu 15. maja, kakor vemo, vsako tako ingerenco že vnaprej najodločnejše odklonil. Pri tem pa je povedal nekaj, s čimer je brez dvoma hotel odstraniti enega izmed vzrokov, zaradi katerih se angleška publika zaradi italijanske ekspedicije vznemirja. Dejal je namreč, da se prijatelji Italije ne smejo bati, da bi Italija, ako bi bila zaposlena v Afriki, ne imela dovolj oboroženih sil, da uveljavlja svojo besedo tudi v Evropi, kjer jo ravno sedaj najbolj potrebujejo — zakaj Italija more, je dejal Mussolini, že sedaj računati z vojaško silo 900.000 mož. Spor z Abesinijo ne sme rodili vojske Ta energičen odgovor Mussolinija pa ni mogel ustaviti angleške akcije. Sir John Simon je potem, ko je imel zelo dolg razgovor z italijanskim poslanikom v Londonu Grandijem, poklical v London angleškega poslanika v Rimu g. Drummonda, da mu v abesinski zadevi da potrebna nova navodila. Iz komentarjev angleških listov je razvidno, da Anglija slejkoprej vztraja na mirni poravnavi italijan-sko-abesinskega spora. Vsaj list »Times«, ki je prvi začel pisati proti nameravani okupaciji Abesinije, piše v tem smislu dalje. »Times« pobijajo itaii-jinsko pretvezo, češ, da Abesinija izziva obmejne spore in da ne ograža samo interesov Italije, ampak interese vseh velesil v Afriki sploh. Pravi, da ti spopadi nimajo nobenega pomena, ker so v Afriki, kjer ob mejah prebivajo divja plemena, ki niso od centralne vlade pcdjamiljena, na dnevnem redu in ima tudi Anglija opraviti s takimi brezjxmiemb-nimi praskami. List opozarja še enkrat na pogodbo o garanciji abesinske neodvisnosti, ki jo je podpisala tudi Italija. Italija ne more ravnati proti tej pogodbi, zaključuje »Times« svoja izvajanja, ako se prej ne sporazume z Anglijo in Francijo. Iz strahu pred Nemčijo Vendar pa prevladuje v francoski diplomaciji mnenje, da ni se položaj poslabšal, če bi hoteli Francija in Anglija ovirati Italijo v njenih afriških načrtih. To bi namreč povzročilo samo nesoglasje med tremi velesilami, ki morajo v sedanjem položaju biti popolnoma edine in solidarne. Kakor hitro bi nastala napetost ined Italijo na eni ter Anglijo in London, 16. maja. AA. Današnji »Daily Tclegrai>h« priobčuje vest, da so angleškega poslanika v Rimu sira Erica Drummonda nujno poklicali v London na referat. V angleško prestolnico prispe v petek dopoldne. Po mnenju lista želi angleška vlada zavzeti svoje nadaljno stališče šele po Drummondo-veni poročilu o stanju italijansko-abesin-skega spora in njegovi osebni prognozi o verjetnem razvoju teli dogodkov. Pariz, 16. maja. b. Po vesteh, ki jih imajo tukajšnji politični krogi iz Rima, je italijanska vlada po diplomatski poti opozorila na vse nevarnosti, ako bi prišlo do nameravanega fraticosko-angleškega koraka radi Abesinije. Italijanska vlada takega koraka ne želi niti v najbolj prijateljski obliki in grozi s spremembo svoje zunanje politike, če bi prišlo do takega koraka v kakršnikoli obliki. Ogorčenje italijanskih vladnih krogov je torej veliko. Izgleda, da bosta Francija in Velika Britanija odstopili od tega koraka, ker se zdi, da v Rimu vlada taka razdraženost, da je vsako prigovarjanje zaman in bi moglo izzvati nepričakovano reakcijo. V ponedeljek se bo sestal Svet Društva narodov na redno zasedanje. Največje zanimanje vlada za abesinsko-italijanski spor, iilede katerega bi se moral izdati kak sklep z ozirom na vojno Francijo na drugi strani, bi to izrabila Hitlerjeva Nemčija, iz česar nujno sledi, da Italije ne gre zdra-žiti in ovirati njene kolonialne ekspanzije. Mussolini je uplašil Anglijo tudi s tem, da je zagrozil z izstopom Italije iz Zveze narodov, če bi mu zavezniki metali v Afriki pod noge polena. Je pa vendarle še veliko vprašanje, dali se bo afriška zadeva razvila tako, kakor računa Mussolini. nevarnost. Veliko zanimanje vlada za predlog, ki ga bo v imenu britanske vlade stavil lord Eden ki bo gotovo naglasil nevarnost za položaj v Evropi, ako bi se Italija preveč angažirala v Afriki. >Ciiornale d'Ilalia« naglaša, da je Mussolini v svojem govoru, ki ga je imel v italijanskem senatu, energično opozoril vse tiste, ki bi hoteli smatrati Abesinijo za ravnopravno z Italijo, da Italija v nobenem slučaju, čeprav želi rešiti spor na miren način, ne bo nikomur dopustila, da bi se svoboda njene akcijo v Afriki osjiorjevala. Vljuden namig London. 16. maja. AA. Ker je Velika Britanija glede uporabe Sueškega prekopa s strani tujih vojnih ladij za primer oboroženega spopada prevzela gotove mednarodne obveznosti, so zunanjega ministra Simona vprašali v spodnji zbornici, ali je angleška vlada zaradi abesinsko-italijanskega spora obvestila Rim, da so te obveznosti še vedno v veljavi. Sir John Simon jc odgovoril na to vjira-šanje z no in značilno pristavil: Ni povoda misliti, da italijanska vlada ne. hi dobro vedela, kakšne so obveznosti Velike Rritanije. Rasko-lrancoska zveza - temelj za pomirjenje Evrope ii Francija aodpira Italijo So pa drugi glasovi, ki menijo, da Anglija ne bo mogla zadržati Mussolinija in da tega najbrž tudi ne bo več resno jx>skušala, ker ji zadostuje zagotovilo Mussolinija, da njegova akcija v Afriki ne bo oslabila vojne moči Italije na evropski fronti. Tudi nekaj angleških lislov daje izraza temu mnenju, posebno »Daily Mail«, ki se odkrito zavzema za Italijo. Velikega pomena je tudi, da Francija Italijo na vso moč pedpira. Z izjemo dveh, treh listov je francoska žurnalistika odločno proti vsaki intervenciji v Rimu in ne želi, da bi se v abesinsko zadevo vmešala Zveza narodov. »Temps«, ki izraža mnenje francoskega zunanjega ministrstva, odobrava govor Mussolinija v senatu in meni, da so zapadne velesile lahko popolnoma pomirjene, ker bo Italija kljub interesom, ki jih mora varovati v Afriki, v polni meri zmožna, da podpira v Evropi velesile v njihovem prizadevanju, da se ohrani mir. Kljub temu pa se le v nekaterih irancoskih listih slejkoprej izraža skrb, da se ne bi Italija v Abesiniji zapletla v predolgo vojsko, kar bi moglo zapeljati Nemčijo, da izzove zmešnjave v Podonavju, to se pravi, v prvi vrsti v Avstriji. 5. Skupen denar, veljaven za vso Evropo. 6. Jamslvn, da sc bo vsaka nacionalna kultura spoštovala kot temelj evropskega sožitja. 7. Varstvo vseh manjšin, narodnih kakor verskih, proti vsakemu zatiranju. •. Sodelovanje Evrope 7. drugimi državnimi hlnki v mejah Zveze narodov. Poslušajte naš poziv, Evropejci! Združimo se v sveto zvezo proti stiski. Reške Evropo pero-pacbU 99' Pariz, 16. maja. b. Uradni komunike o Lava-lovih razgovorih v Moskvi je izzval precejšnje ne-razpoloženje tako na levici kakor na desnici. Desnica je nezadovoljna, ker je Laval šel predaleč v koncesijah sovjetom, na levici vlada razburjenje, če bi prenehala antimilitaristična propaganda, kar je najbolj privlačevalo mase. Dalje se je izvedelo iz poučenih krogov, da pogajanja v Moskvi še niso končana, nego da pomenijo pričetek nove velike akcije, ki jo podvzemata Francija in Rusija za ustvaritev vzhodnega pakta. Da bi se pokazala vsa moč, ki jo predstavljata Francija in sovjetska Rusija, se bodo v kratkem pričeli razgovori o tem, da obišče Rusijo velika francoska eskadra. Z vojno ladjo bi se v Rusijo pripeljalo nekaj vojaštva, ki bi sodelovalo pri vojaških paradah in predstavljalo edinstvo obeh vojsk. Ob odhodu so Lavalu v Moskvi priredili velike manifestacije, ki so bile enake onim ob času prihoda. Kratko pred odhodom je Laval obiskal opero, kjer je prisostvoval enemu dejanju. V odmoru se je razgovarjal še z Litvinovim, ki ga je nato spremil na kolodvor. Na kolodvoru je bila častna četa z godbo, ki je igrala obe himni. Ogromne mase ljudstva so Lavalu prirejale ovacije. Preden je Laval stopil v vagon, je spregovoril par poslovilnih besed v radio. Dejal je, da je fran-cosko-rusko prijateljstvo čvrsto in solidno. Francija in Rusija ne mislita samo na sebe, marveč na vso Evropo. Akcijo, ki sta jo pričeli, bosta nadaljevali z vsemi razpoložljivimi silami. Moč ruske armade Pariz, 10. maja. AA. Dopisnik pariškega >ln-formntioiK je poslal svojemu listu iz Moskve tele podatke o vojaški moči sovjetske zveze. Rusija ima zdaj nad 3000 letal, od teh 40% s hitrostjo 350 do 400 km na uro. 30% so težki bombarderji z dvema, tremi in štirimi motorji, 30% pa spadajo med izvidnike in rezervna letala. Aparate izdelujejo in jih opremljajo z vsem potrebnim v sami Rusiji. Stalna kopna vojska šteje 980.000 mož. Težko topničarstvo še ni izpopolnjeno. Navzlic temu [>a ima sovjetska zveza 5000 tankov raznih kalibrov. Dopisnik pristavlja, da sta morala in izvež-banost ruskih čet odlični. Rožnati upi gg. Lavala in Simona London, 10. maja. b. Lavalov obisk v Moskvi je izzval zadovoljive komentarje. V vladnih krogih se naglaša zanimanje za Stalinovo obljube, po katerih bi komunisti v Franciji prenehali kampanjo proti režimu in proti francoski vojski. Če bi se la obljuba uresničila, bi se britanska vlada poslu-žila tega precedenta in storila v Moskvi korake, da se ustavi komunistična propaganda na vsem ozemlju Velike Britanije. Za tretjo internacionalo bi to pomenilo vsekakor najtežji udarec. V Pakt med CSR in Rusijo podpisan Praga, 16. maja. c. Danes ob 13 je bila v češkoslovaškem zunanjem ministrstvu slovesno podpisana pogodba o medsebojni pomoči med Češkoslovaško in sovjetsko Rusijo. Za Češkoslovaško je pogodbo podpisal zunanji minister dr. Edvard Reneš, za sovjetsko Rusijo pa ruski poslanik v Pragi Sergej Aleksandrovski. Topot gre za pogodbo, ki je popolnoma slična oni, ki je bila podpisana dne 2. maja med Francijo in sovjetsko Rusijo. Po tej pogodbi se obe vladi zavezujeta po istih določilih, ki jih ima že pogodba med Francijo in sovjetsko Rusijo. Samo nekateri odstavki pogodbe so nekoliko razširjeni, tako posebno oni del, ki govori o tem, da ne bi bila ta pogodba temelj delu za regionalne pogodbe v vzhodni Evropi, ki naj se zaključi z vzhodnim paktom. Po podpisu pogodbe je dr. Reneš priredil nn čast sovjetskemu poslaniku svečano kosilo, na katerem sta bili izmenjani prisrčni napitnici med Benešein in Aleksandrovskim. Zunanjemu ministru Litvinovu je Beneš poslal brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za veliko delo pomirjenja v Evropi. V Prago jc prispel zastopnik ruskega fi-nunč. komisarijata Štefanov z zadnjimi navo- Dunajska vremenska napoved. Zelo spremenljivo. Dež. Zagrebška vremenska uapovoti: ObVačno, ponekod dež. uuaum bkuLm dili za podpis dogovora o češkoslovaškem blagovnem kreditu Rusiji v znesku 230 milij. Kč »Češko Slovo« dalje poroča, da se bo I. avgusta vzpostavila poštna zračna črta mod Prago in Moskvo. Osebni promet pa bi pričel šele prihodnje leto. Črta bi vodila preko Cluja, Kijeva v Moskvo. Vožnja bi trajala 10—12 ur. Sestanka s Suvichem ne bo Rim, 16. maja. c. Sestanek med jugoslovanskim zunanjim ministrom J?vtičem in Suvichom, ki je bil napovedan za 18. maja v Benetkah, je odložen na poznejši čas. Devalvacija marke? Pariz, 16. maja. b. Po vesteh iz Londona r& Berlina pogajanja med Nemčijo in Anglijo za kredit 750.000 funtov štelingov niso usjvcla. Radi tega se v berlinskih finančnih krogih računa z devalvacijo reichstnarke. 600 rudarjev utonilo šanghaj, 16. maja. c. V rudniku Vinhunu j* prišlo do strašne nesreče. V rove je vdrla voda in jih zalila. 600 rudarjev jc našlo smrt pri tej katastrofi. Nira, 16. ma ja. A A. Tu je umrl v 60. letu svojega življenja znani seksoloir Maiuut Hro oficielnih krogov. Sam protestant Denis ie lo sekto obsodil, rekoč o njej, da je »ateistična«. Oba ustanovitelja te sekte sta takoj po ustanovitvi umrla. Če je že tu ali tam prišlo k odpadu od katoliške cerkve in prestopu v narodno cerkev, bi kazalo na to nameriti besede Bismarkovc s Časa kulturnega boja: »Papež čisti svoj vrt in meče k nam čez plot smeti«. Zanimivo je, da 90 si prav za boj proti katolikom vzeli sovražniki za vzor Bismarka in Schonererjevo geslo »Los von Rom«. Danes ta sekta nima nikakega pomena in se drži pri bednem životarjenju zelo težko. Da je parlament izdajal zakone naperjene j>roti Cerkvi, je z ozirom na to, da sta bili katoliški stranki — ljudska in Hlin-kova — v manjšini, samo fro sebi umevno. Napadi ua katoliško Cerkev so bili proglašeni za napredne. Toda ta reklama je začela bledeti. Pesnik Viklpr Dyk - noben klerikalec je obsodil I o na pred nosi z izrekom »naprednost, da znoriš ob njej.« Leta nemirno težkih bojev so vzvalovala sile katolikov, okrepila zavest, poglobila versko čustvo in povrnila njih ljubezen do katoliške Cerkve. Gorečnost vernih pastirjev, delovanje katoliških listov in politična dejavnost je ustvarila čudovite slvari. Danes bi se nihče ne drznil več oficiehro boriti proti katolikom. Protikatoliška gonja je dosegla prav nasprotno. Izvor, iz katerega se je valila nečedna reka te gonje, jc bila Praga. Poglejmo ledaj. kako je danes z njo! Bili so časi, ko so se socialistični listi smejali katolikom, pišoč, da v cerkev hodijo samo »fercijalke«, siocr pa da so cerkve prazne. Danes tega ne pravijo v/sč. Sedaj sq namreč cerkve zelo dobro obiskane. Da-li vidile tam samo ženske? Nikakor ne, temveč mlade može in žene, polne inteligence, in — kar ima za bodočn >.-,! še poseben pomen — predvsem mnogd mladeničev in dekle!. Kjer pa je cerkev preko celega dne odprta, ni nikdar niti za trenutek prazna, lil vidite, da v cerkev prihaja vedno več novih obiskovalcev, katerih dosedaj ni bilo videti. To so,prejšnji brezverci, sovražniki Cerkve, ali mlačni katoliki, ki se niso prej brigali za cerkev. Vsakemu je jasno, kdor gleda lo rastoče obiskovanje cerkva, da se katoliški duh širi in krepi. Praga ima mnogo cerkva, ali vendar se je pokazala potreba, da se grade nove. Da so jih postavili katoliki sami za svoj denar, kaže samo na njihovo prehojeno zavest. Ne samo to, ustanovali so tudi nove samostane, ki se udejstvujejo predvsem v dobrodelnosti. O velikem žrtvovanju katolikov priča tudi to, tla so v lanskem letu darovale katoliške institucijo za dobrodelnost 60 milijonov kron. Porast katoliške misli se ne cla lajiti ter ga je videti v vseh področjih javnega življenja. To priznavajo tudi v tistih krogih in časopisih, ki niso prijateljski do katličanov. Zares ni to brez pikantne primesi iu brezpomembno za današnje ocenjevanje katoliških sil, če danes agrarna stranka, ki se je bojevala pre" obenem z drugimi strankami proti kaloliks*n, naenkrat o sebi oznanja, d« je največja stranka — katolikov. Smo pač pred volitvami. Češkoslovaški katoličani morajo bili na svoje »spehe ponosni, kajti bili so časi, ko je bilo za katoliškega urednika in javnega delavca tako priznanje naravnost junaštvo. Toda ti neizmerno hudi časi so že minuli. Črni načrti sovražnikov katoliške Cerkve niso samo po polnoma in za vselej propadli, ampak so h katoliški rasti ]>rif>omogli. Vedno bolj in bolj se javlja hrepenenje po Bogu, vrnitev od žalostne nevere k radosti vere in k rasti verskega življenja naroda. Češkoslovaški katoličani, ki imajo za ta vesel razvoj največ zaslug, da so zdržali v bojih s toliko iu tako močnimi sovražniki, zaslužijo naravnost občudovanje. Izpričali so, da hočejo živeti, svoje navdušenje, žrtev, vernost in ljubezen. Bodočnost jih bo za to nagradila. Fr. Libiček. Belgrad, 16. maja. ni. Davi so prispele semkaj predstavnice ženskih društev iz Slovenije ter so bile dopoldne v starem dvoru sprejete v posebni avdienci pri Nj. Vel. kra-Jjici-materi Mariji. Jutri dopoldne bodo nadaljevale pot na Oplenac. Dcputacijo vodita ga. Minka Govekarjeva in ga. Maistrova. Zastopane so sledeče ženske organizacije: Ženska zveza, sekcija za Dravsko banovino, Kolo jugoslovanskih sester. Ženski pokret, Splošno društvo »Atena«, Društvo akademsko naobraženili žensk, Združenje dijakinj, Zveza poštnih uradnic, zastopnice delavskih ženskih organizacij, Zveza gospodinjskih pomočnic, Društvo babic, iz Maribora ter Splošno žensko društvo. Belgrad, 16. maja. m. S kraljevim ukazom je postavljen za svetnika okraja prečkega v primorski banovini dr. Ljudevit Jenko, dosedanji svetnik pri okrajnem načelstvu v Laškem. Napredoval je za višjega svetnika 1II./2. dr. Fran Rapotec, višji svetnik IV./1. pri upravi jiošte in brzojava v prometnem ministrstvu. Vpokojen je dr. Fran Gosti, šef oddelka državne bolnišnice za duševno bolne na Studencu. Prestavljeni so: podpoverjeniki fin. kontrole X. skup.: Ivan Kuralt iz Jajca v Doboj, Gjorgje Perčinlič iz Šmarja pri Jelšah v Karlo-vec in Ferdinand Troha iz Karlovca v Šmarje pri j Jelšah. Z dekretom trgovinskega ministra je po- . stavljen za profesorja VIII. pol. skup. na državni I trgovski akademiji v Ljubljani dr. Josip Mihalek, l uradniški pripravnik iste šole.' Belgrad, Ki. maja. ni. Z dekretom gradbenega ministra je odobrena praksa na vsem področju I kraljevine Jugoslavije iz elektrotehnične stroke l ing. Ožbaltu Grosu iz Kranja. j Belgrad. 16. maja. m. Jutri zjutraj bo j prispel semkaj iz Bukarešte bivši francoski ; ministrski predsednik Paul-Boneour. V Bel- | gradu bo ostal tri dni ter ho imel predavanje j na Kolarčevi univerzi o organizaciji miru in paktu Zveze narodov. Tz Belgrada bo od- ! potoval v Zagreb in Ljubljano. Belgrad, 16. maja. m. 9. junija 1935 bo v Belgradu redni letni občni zbor Združenja sodnikov kraljevine Jugoslavije. Na občnem zboru bo tudi več referatov. Med drugimi bo referiral namestnik višjega državnega . pravdnika dr. Avgust Murida o načrtu zakona o prekrških, ki ga je izdalo notranje ministrstvo v sporazumu s pravosodnim ministrstvom. Belgrad, lfi. maja. Protituberkutozni teden bo v času od 11). do 26. maja. Belgrad. 16. maja. m. Danes do|x>ldne je bil VI. redni občni zbor delničarjev agencije »Avale«, na katerem je bil izvoljen nov odbor. Izvoljeni so bili: dr, Uroš Krulj, j>odpredsednik senala, Dragi-ša Cvelkovič, bivši minister, Miloje Sokič, urednik »Pravde«, Teofil Dimovič, šef centralnega presbi-roja, Peler Taletov, publicist, Pavle Rankovič, urednik Službenih novin. Slavko Jutriša, direktor »Novosti«, dr. Jurij Pečarevič, odvetnik iz Belgrada in Stanko Virant iz Ljubljane. Drobne vesti Pariz, 16. maja. A A. Med »nočnjo vajo proti letnlnki mnapadom so tatovi izkoristili priliko in vdrli v neko trgovino z zlatnino. | Pokradli so nakita v vrednosti enega mili-i jona frankov. Pariz, 16. maja. A A. ITavas poroča iz Li-me v Peruju, dn je tamkaj neki 19. letni mladenič ubil ua ulici z revolverjem ravnatelja Commercio* in njegovo soprogo. Morilec je skušal izvršiti samomor in se je hudo ranil. Panevropski kongres Dunaj, 16. maja. Zvezni kancelar dr. Schuschnigg je otvoril tukaj 'četrti panevropski kongres. Slavnostni otvoritvi so prisostvovali vsi člani diplomatskega zbora. Dr. Schuschnigg je v otvoritvenem govoru poudaril veliki jiomen izbere Dunaja za ta kongres, češ, da ta odločitev potrjuje evropsko poslanstvo Avstrije. Boj proti Cerkvi v Nemčiji Berlin, 16. maja. AA. Iz Koblenza poročajo, da je tamkajšnje sodišče obsodilo duhovnika Jakoba Ktlhlena iz-Mainza na pet mesecev zapora zaradi pridige, ki jo je imel o Rosenbergovi knjigi .i-Uajka 20. stoletja«. Mackensen v Budimpešti Budimpešta, 16. maja. Danes se je pripeljal semkaj maršal v. Mackensen. Na postaji ga je sprejel in pozdravil poveljnik madjarske vojske general Choboy. Takoj po prihodu je maršal Mackensen položil venec na spomenik madjarskih vojakov. Grozote vojne London, 16. maja. AA. Reuter poroča iz Buenos A i resa: Bolivijska vlada jc izdala poročilo, da so paragvajske oblasti v Bahiji Negri dale postreliti 60 bolivijskih vjetnikov, češ da .so se uprli proti svojemu čuvarju. Z bolivijske strani pristavljajo k temu poročilu. da je to ravnanje posledica sovraštva na paragvajski strani zaradi uspehov bolivijskih čet v Gran-Chacu. Nagrade za ženitev in otroke Rim, 16. maja. A A. Agencija Štefani poroča: VIimIh je le dni uvedla nove jiomembne ukrepe, da da ljudem jioguma za ženiteV in da bi se povečalo število porodov. Gre za denarne nagrade v gotovini, ki jih bodo dobili zakonci v trenutku, ko se poroče. Te nagrade bodo veljale že od 1. marca t. 1. dalje in sicer za častnike, državne uradnike, zasebne nameščence in dnevničarje. — Častniki bodo dobili po 5000 lir, državni uradniki pa po kategorijah 4000, 3000 in 2000 lir, dnevni-čarji pa po 1500 lir. Prav tako se uvede premija za sinove, ki se rode v zakonih, in sicer 4000 lir zn prvorojenca, 600 lir za drugorojenča iri za tretjega sina 1000 lir. Najdba orožja na Dunaja Dunaj, 16. maja. AA. Policija je odkrila lajno skladišče orožja. Med orožjem so bile tudi tri strojnice, 36 brzostrelnih pušk z nad 5000 streli in drugo orožje. S tem v zvezi je prijela prvaka raz-pušcene socialistične vojaške organizacije Waneka. Francoski socialni teden Letos sc Ik> vršil 27. francoski socialni teden v Angersu in sicer v dneh od 22. do 28. julija. Predmet obravnavanja bo »Korporativna organizacija . Nadaljeval bo torej predmet lanskega soo. ledna v Niei -Socialni red in vzgoja«. Prijave in pojasnila daje tajništvo socialnih tednov I o. line du Plat, I,von. Berlin, 16. maja. A A. DNB 'poroča iz Braunschvveiga, da je francoska ekipa amaterskih boksarjev, ki potuje po Nemčiji, izvo-jevala prekrasno zmago nad ekipo tega mesta. Premagala jo ,i< z 12 proti 2. Budimpešta, 16. maja. A A. Uradni li*t objavlja urad. uredbo o izpremembi deviz, predpisov, ki veljajo za mudž. državljane z.a potovali je v tujino. S temi predpisi bodo ta potovanja zelo omejena. Uredba znižuje zneske, ki jih smejo madžarski državljani pouesti s seboj v tujino. Zato bo ta uredba ovirala tujsko-pro-inetne sporazume, ki jih je Madžarska sklenila z. mnogimi državami. Berlin, 16. maja. AA. Nemška vlada jo dala nu razpolago 20.000 juter zemlje z;i ustanovitev no\ili kmetij. Vlada razpolaga še < 1 JO.000 ju-ler rezervnega zemljišča, Portugalska Iramasonska loža prepovedana Lizbona, 16. maja. Vlada je prepovedala delovanje tajne prostozidarske družbe »Grande Oriente Lusitano Unido«. S tem dekretom je Portugalska sledila zgledu Rusije, Italije, Madjarsko in Nemčijo. Portugalska loža^ je bila organizatorično in številčno zelo močna. Pred razpustom je štela v svojem okviru 60 podrejenih lož v celi državi in 15 v portugalskih kolonijah. Štela je k najstarejšim ložam na svetu sploh, saj se jo ponašala s skoraj 200 letno tradicijo. Bila je. tudi vpliven člen »Associatop Maeo-nictue Internationale«, torej osrednje organizacije vesoljne masonerije, ki ima svoj sedež v Ženevi, Rue de Lyon, št. 61. Sicer pa jo bila idejno popolnoma odvisiia od : Grami Orient de France«, ki je najmočnejša francoska loža in najvplivnejša masonska organizacija v Evropi sploh in ki šteje po lastnih podatkih okrog 30.000 članov. Kakor francoski »Veliki Orient«, je tudi portugalska loža bila izrazito protikatoliška in politična. Njen, v mednarodnem svetu najbolj poznani voditelj zadnjih desetletij je bil Sebastian Ma-galhaes de Lima, glavni urednik lista »O Se-culo«. Bil je socialist in brezverec,, a kot izrazito bojna narava je bil zapleten v vso revolucije, ki so pretresale Portugalsko do prihoda sedanjega režima. Umrl je 1928. Kot vodja lože mu je nasledoval dr. Bernardino Machado, po sklicanju republike dvakratni predsednik države. Razmere so so na Portugalskem torej zelo spremenile. Državno krmilo jo v rokah pozitivno gradeči!), krščansko mislečih mož, ki se trudijo zlasti za gospodarski preporod dežele, ki jo radi neprestanih revolucij in državljanskih vojn že skoraj popolnoma propadla. Zunanje politično so, nova Portugalska opira na tradieionelno prijateljstvo z Anglijo, notranjepolitično pa na zaupanje domačega prebivalstva, ki je po veliki večini verno katoliško in se veseli verskega miru, ki ga je sedanja vlada upostavila. Zadržanje Portugalske ne bo ostalo brez vpliva tudi na sosednjo Španijo. Zadruge v Sloveniji Šlevilo nabavljalnih zadrug se je v Sloveniji jiovečalo za 1 na 13, ustanovila se je zadruga v Velenju. Število članov teh zadrug je naraslo od 13.819 na 15.373. Zmanjšala pa se je vrednost prodanega blaga od 75.1 na 72.9 milj. Din. Izgubo izkazuje ena sama zadruga v znesku 0.12 milj. Din (1933 nobena), dočim znaša dobiček pri ostalih 1.13 (l933 1.3) milj. Din. Bilančna vsota vseh zadrug je narasla od '28 9 na 34.05 milj. Din. Zadruge se finansirajo pretežno z lastnimi sredstvi, saj so imele lani 3.1 (2.9) milj. deležev, rezerv pa 13.7 (12.6) milj. Din. Povečala pa so se dolivanja slovenskih zadrug zvezi od 9.2 na 12.05 milj. Din. Število kreditnih zadrug se je v Sloveniji povečalo na 9 s pristo|>om Kreditne zadruge v Kočevju. Skupno štejejo kreditne zadruge 6.301 (5.141) članov in so podelile lani jKisojil 12.3 (9.1) milj. Din. Tudi tu prevladujejo lastna sredstva, saj so imele samo članskih deležev 1.6 (1.3) milj., hranilnih vlog pa 8.1 (5.8) milj. Din. (listi prebitek kreditnih zadrug znaša zn 1931 0.84 (0.25) milj. Dih. Stanovanjskih zadrug ima Zveza včlanjenih v Sloveniji: Celje, Ljubljana in Maribor s 129 člani, nadalje še perutninarsko železničarsko zadrugo v Ljubljani s 55 člani in čebelarsko železničarsko zadrugo v Ljubljani z 261 člani Vod sto ])o Narodni galeriji ima v nedeljo, 19. t. m. oli pol II. uri msgr. Viktor j Stoska, ki bo tolmačil dola baročnih mojstrov Budimpešta, 16. maja. \A. Verjetno jo, da bo bolgarska vlada v kratkem imenovala s\o l jeeu poslanika zu Budimpešto. No to mesto | pride dosedanji šef protokolu Stoilov. Dosedanji odpravnik poslov Popov pojde zu poslanika v Bukarešto. Kakor je znano. Bolgarska dolgo let v Budimpešti ni imela poslanika, marveč I ie njeno poslaništvo vodil odpruvnik poslov. Sijajen uspeh APZ v Belgradu Francoski konzul v Slov. Krajini Akademski pevski zbor iz Ljubljane na belgrajski žel. postaji. V sredini gg. vseuč. profesor ing. Viktor Gostiša, pevovodja France Marolt, v ozadju g. profesor Tome. Že v včerajšnji drugi izdaji »Slovenca« smo poročali o sijajnem uspehu, ki ga je dosegel Akademski pevski zbor s svojim koncertom v Belgradu. Največja belgrajska koncertna dvorana, Kolarčcva univerza, je bila do zadnjega kotička polna. Koncerta so se udeležili predvsem belgrajski Slovenci. Navzoči so bili tudi zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter diplomatski zbor. Vse, kar je moglo, je prišlo na koncert: od najvišjih uradnikov v ministrstvih in častnikov generalnega štaba do naj-bednejših, ki si najtežje služijo svoj kruh. Veliko je bilo število naših slovenskih deklet. Na koncert so pripeljale svoje gojenke tudi sestre iz Zemuna. Nastop naših mladih fantov v pristnih gorenjskih srajcah je zbrano občinstvo pozdravilo z navdušenim ploskanjem. Istotaiko tudi zborovega artističnega vodjo Franceta Ma-rolta. Pravi vihar navdušenja je izbruhnil po dvorani že po prvi pesmi in to navdušenje se je stopnjevalo od pesmi do pesmi. Težko je reči, katera pesem je bila lepša. Vse so bile lepe, vse so odkrivale navzočim poslušalcem lepoto naše narodne pesmi, s katero je Akademski pevski zbor dosegel svoj veliki triumf. Občinstvo je burno pozdravljalo tudi gdč. Anico Mezetovo, članico belgrajske opere, ki je v Maroltovi pesmi »Pojdain u Rute« pela alt-solo. Med prvim odmorom je stopil na oder zastopnik Prvega belgrajskega pevskega društva ter izročil Francetu Maroltu lovorjev venec. Zatem je zastopnica slovenskih deklet izročila odličnemu pevovodji šopek rdečih nageljev. Akademski pevski zbor je ponesel lepoto slovenske narodne pesmi s svojim dovršenim izvajanjem med brate Srbe, ki so se vsi izredno pohvalno izražali o koncertu. Zboru in njegovemu pevovodji Francetu Maroltu k tako lepemu uspehu iskreno čestitamo! Tujski promet na Jezerskem Jezersko, 13. maja. Sloves najvišjega slovenskega letovišča Jezersko (906 m) je že davno segel čez naše državne meje in zato ni nič čudnega, če vidiš na Jezerskem sredi julija avtomobilske evidenčne znake vseh mogočih evropskih držav; vmes pa dokajkrat zdrci tudi kak CD. . . Edino zvezo z Jezerskim nudi z jugoslovanske strani banovinska cesta, ki pelje od Kranja mimo letovišča Preddvor in navzgor po Kokrski dolini, dokler ne doseže po 30 km Jezerskega. Cesta se zvije nato na 1216 m visoki Jezerski vrh, prekorači tam državno mejo in se nato v serpentinah spušča S roti Železni Kapli in naprej v notranjost Koroške, lenda ne bo treba posebej poudarjati, kake izredne važnosti je ta cesta tako v tujskoprometnem 4 oziru. Dobro se zaveda tega sosednja Avstrija, ki drži to cesto, v kolikor sega na n eno ozemlje, v brezhibnem, naravnost zglednem stanju. Na naši strani pa cesta iz Kranja do Jezerskega vrha nikakor ni prvovrstna, čeprav bi se morali zavedati, da ravno dobre ceste najbolj pospešujejo tujski promet. Je pa na kokrški cesti nekaj drugega. V Zgornji Kokri nad Fužinami pelje cesta čez Kokro. Ko je most lani le že preveč kričal po popravilu, je banska uprava odredila, da se stari skrhani leseni most podre in se zgTadi nov betoniran most. Dela je prevzela neka ljubljanska tvrdka, ki je stari most res podrla in postavila zasilen ozek lesen mostičck, ki naj bi služil za prevoz, dokler ne bi bil gotov novi betonirani most. Ko pa so delavci zabijali pilote, da bi postavili temelje novemu mostu, so naleteli na globoko ležeče temelje nekega starega mostu. Ker so .ti stari temelji za nadaljne delo ovira in ker ta ovira ni bila predvidena v proračunu, je tvrdka, ki je delo prevzela, zahtevala od banske uprave povišanje pogodbene cene. Banska uprava na zahtevano ceno ni pristala, tvrdka pa je delo ustavila. Tako vse delo pri mostu, ki bi moral biti že v zimi gotov, počiva od lanske jeseni radi nepredvidenega temelja, ki je na tem mestu že od bogve kdaj. Saj pa tudi ni tako enostavno: sredi dela se pojavi nepredvidena ovira, naročnik noče povišati cene, tvrdka pa za staro ceno noče nadaljevati dela. Dejstvo je, da je zaradi tega mostu, ki ga nt in ki ga »gradijo« že nad pol Teta, znatno ogrožen tujski promet na Jezerskem v predstoječi sezoni. Upoštevati je namreč treba, da čez sedanji mosti-ček, ki je bil postavljen le začasno in je res izredno primitiven, ne more noben večji avtobus. Z večjimi avtobusi se tod vozijo poleti posebno Avstrijci (na Bled, na Brezje itd.); ob nedeljah so se taki avtobusi včasih kar vrstili. Letos bo vsak tak avtobus pred mostičkom obtičal... Ce se na mostičku srečata dva obložena voza (dohod k mostiču je na eni stra- Sv. Pashat Bajlonski zaščitnik evharističnih kongresov in družb (Rojen 16. maja 1540, umrl 17. maja 1592) Svetniki so se v svojem življenju odlikovali v vseh krepostih; vendar p« je malone vsakogar odlikovala še prav posebna krepost. Tako na pr. slovi sv. Frančišek Asiški kot ljubitelj Jezusa, pribitega na križ, sv. Frančišek Šaleški se ie odlikoval zlasti po svoji krotkosti, sv. Peter Alkantarski po najstrožji spokornosti, sv. Alojzij v čistosti itd. Vsi svetniki in blaženi so seveda zlasti ljubili presveto Evharistijo, pa tudi tu je med njimi neka razlika, kajti tudi v tej čednosti so se nekateri še prav posebno odlikovali. Na prvo mesto je tretja postaviti in uvrstiti med glavne ljubitelje presvete Evharistije sv. Pashala Bajlonskega. Ta izvoljenec božji, ki je bil rojen 16. majnika 1540 v mestecu Tore Cormoza kot sin siromašnih staršev, je že v zgodnji mladosti vzljubil v izredni meri Jezusa v presveti Evharistiji. Z leti pa je ta pobožnost v njem vidno rast-la; ko pa je stopil v red sv. Frančiška Asiškega, tedaj se je razvila v njegovi duši tolika ljubav in tako živa vera do presv. zakramenta, da je vedel o tej skrivnosti razpravljati kot najučenejši teolog, dasi je bil po svojem poklicu le preprost samostanski brat Misel na Evharistijo mu je bila glavna misel vsakega dne, upanje njegovega življenja, moč njegove duše, tolažba v trpljenju in glavni znanilec vsen njegovih misli, želja in del. To spričevalo o veliki gorečnosti sv. Pashala Bajlonskega do presvete Evharistije nam daje najvišja avktoritcta v Cerkvi, to jc papež Leon XII!., ki ea je proglasil leta 1897 za zaščitnika vseh evharističnih kongresov in društev V tei okrožnici po- ni nepregleden in cesta je tam čisto ozka), utegneta za par ur ustaviti ves promet... Takšna tujsko-prometna propaganda se torej obeta letos Jezer-janom. Na Jezerskem so se v družbi pogovarjali o napredku tujskega prometa in o potrebnih tujskopro-metnih napravah na Jezerskem. Bilo je predvsem govora o potrebi kopališča in športnih prostorov. Tedaj se je neki domačin začel pritoževati, da je hotel letos postaviti kopališče in da se je obrnil v to svrho na ustanovo, ki obstoja samo za pospeševanje tujskega prometa. To ustanovo je pravočasno naprosil za neke nasvete za gradnjo, a do danes — po 14 dneh — ni prejel odgovora. Pri nas ob vsaki priliki govorimo o tujskem prometu. Na vseh mogočih zborovanjih razlagajo pomen tujskega prometa, društva se trudijo, da bi dvignila število tujcev, vendar pa bi bilo prav, da bi predvsem tiste ustanove in oblasti, ki so dolžne ščititi in večati ljudsko dobro, podpirale pospeševanje tujskega prometa in šle v vsakem oziru na roko. SkoSia Loka Koncert »Ljubljanskega Zvona«. V nedeljo se je vršil v dvorani prosvet. doma lepo uspeli koncert umetnih in narodnih pesmi. Koncert se je vršil po posrečenem programu, v katerem je bilo podanih nad 20 točk, v katerih so se vrstili: mešani zbor, oktet in priljubljeni solist g. Lup-ša. Zbor pod vodstvom g. Matula je lepo izenačen, pazljiv in discipliniran in nam jc jk>-kazal, kako se poje z lahkoto, kako se poje tiho in močno. V tem oziru se imajo tudi loški zbori marsikaj naučiti od »Lj. Zvona«. Zbor je svojo nalogo častno rešil, a le škoda je bila, da so ga jiorinili popolnoma v kot odra. Veliko je na tem ležeče, kako je z akustiko dvorane. Znano je, da vse take dvorane z odri niso bogve kako hvaležne za petje, ker veliko glasu uide med kulise v strop. Drugič zbor pred ram- fio, zakar bodo pevci in poslušalci bolj liva-ežni. Kakor zbor, je bil tudi oktet toplo aplav-diran in je moral še dodajati. Posebno je zadi-vil ta večer prijazni bas g. Lupše, ki nam je odpel 4 pasmi v Prelovčevi priredbi s spremlje-vanjem klavirja. Vse pesmi so poslušalce navdušile. Občinstvo je napolnilo dvorano in ni štedilo z odobravanjem. »Materinska proslava« se je isti dan popoldne vršila v »Sok. domu«, kar je razveseljivo, vendar pa ne moremo razumeti, kako da se vrši ravno v času šmarnične pobožnosti, ki je zlasti z d otroke pa tudi za matere najbolj občutena vez prave in resnične največje ljubezni. Murska Sobota, 15. majn. Cercle franfais v Murski Soboti je imel redko j»riliko pozdraviti odličnega francoskega diplomata, konzula g. Renierand-a in direktorja Francoskega instituta g. Lacroixa iz Ljubljane. Predsednik g. dr. V a d n a I je gostoma razkazal znamenitosti Slov. Krajine, ki sta si jih z zanimanjem oglediila. Člani krožka so zvečer priredili družabni sestanek, da morejo sami pozdraviti odlična gosta. Sledilo je vet: govorov, nakar se je g. konzul zahvalil zn prisrčen sprejem in poudarjal iskreno prijateljstvo naše zaveznice Francije in končal z vzklikom: Živijo Jugoslavija! Agil-ni orkester jc jiod vodstvom g. prof. U. Justina zaigral marseljezo in državno himno. Nato je sledil koncert, ki ga je g. konzul j>o-slušal z velikim zanimanjem. Orkester je izvajal domače in francoske skladbe, med katerimi je nastopil tudi naš priznani violinist, g. E. N a d a i s solotočko. Po koncertu je sledilo prijetno razpoloženje. Iznonndena nad gostoljubnostjo in lenimi uspehi v francoskem krožku, kar je zasluga piredsednika dr. V n d n u 1 u in naše odlične pedagoginje ge. prof. Ivice J usti nove, sta spoštovana gosta zapustila Mursko Soboto. Odptkrepca cetjuitna mrto ! Videm ob Savi Društveno gibanje. Člani slov. prosvetnega društva na Vidmu so preteklo nedeljo priredili izlet na Stojdrugo v romantičnih Gorjancih. G. župnik Mihnjlo Trbojevič .jc ob tej priliki daroval slovesno sv. mašo po vzhodnem obredu, čemur so vsi izletniki z največjim zanimanjem sledili. Premeščen je bil v Skopi je uradnik na tuk. železniški postaji, g. Jošt. V Vidmu je deloval i tri leta. Tuk. ljudstvo ga bo ohranilo v lepem I spominu. Učiteljski pevski zbor v Bolgariji Belgrad, 15. maja. Pripravljen, kakor še nikdar in z dobro voljo oborožen je odpotoval snoči iz Ljubljane Učiteljski pevski zbor proti Bolgariji. In zopet zadnji hip — ovir nebroj. V en sam železniški voz so hoteli natrpati vso pevke in pevce, okrog 90 oseb. Lc odločnemu nastopu odbora se je zadnji hip posrečilo dobiti še en vagon. Kljub vsemu pa je razpoloženje v zboru prvovrstno, k čemur pomaga tudi lopo vreme, ki nas spremlja. Danes zjutraj ob 7 smo se pripeljali v Bel- grad, kjer je sprejelo zbor predsedstvo J l F U. Ker smo imeli štiri ure časa na razpolago, smo si ogledali Belgrad, ki je vsak dan lepši in večji. Ob II dopoldne se odpeljemo iz Belgradu proti Sofiji, kamor bomo prispeli ob II ponoči. V četrtek zvečer ob 8 bo zbor imel prvi koncert v Sofiji. Protektorat nad turnejo Učiteljskega zbora po Bolgariji sta prevzela bolgarski prosvetni minister general A. Radov in naš sofijski poslanik Cinear Markovič. S tem jc \saj moralni uspeh zboru zagotovljen. Mezdno gibanje v tovarni Zdenka Maribor, 16. maja. Iz naših poročil je javnost obveščena, da je delavstvo mariborske tekstilne tovarne Zelenka v resnem mezdnem gibanju. Dne 14. maja je bilo v dvorani Delavske zbornice v Mariboru veliko zborovanje delavstva te tovarne, katerega so se udeležili tudi zastopniki strokovnih organizacij iz Ljubljane, da čujejo o nevzdržnih razmerah pri tem podjetju. Izkazalo se je, da plačuje podjetje Zelenka najslabše mezde med vsemi tekstilnimi tovarnami v Sloveniji, saj so delavci plačani komaj jx> 18 do 20 Din na dan. Podjetje je aprila odpustilo vse delavstvo na tritedenski brezplačni dopust. Komaj pa se je maja zopet pričel obrat, je podjetje ponovno znižalo že ilak nizke mezde. Delavstvo in javnost sta nad tem ogorčena. Delavstvo je ua svojem zborovanju sklenilo zahtevati, da podjetje dvigne mezde, ki so se leta 1934 in 1935 znižale, na staro višino, povrh tega pa naj jih poviša še za 23%, tako, da bodo mezde primerne vsaj za pošteno preživljanje marljivega delavstva. Dalje je delavstvo sklenilo zahtevati, da se točno izvajajo zakonski predpisi o zaščiti delavstva, zlasti obrtni zakon, in da podjetje sklene z delavstvom kolektivno pogodbo. Delavstvo je odločeno, da se krepko in z odločnimi ukrepi bori za svoje pravice in za svoje že itak zelo skromne zahteve. Velik vlom na Sapu pri Grosupljem udarja Leon XIII. v uvodu sledeče: »Bog, čigar neskončno modra previdnost vse z močjo in milobo uravnava, vodi s posebno skrbjo vse dogodke svoje Cerkve ____ za največji dar božje previdnosti pa smatramo v naših časih to, da raste med narodi jx> slovečih kongresih češčenje Najsvetejšega zakramenta. .. Ker nam je ta zadeva tako pri srcu in ker smo evharistične shode že tolikokrat hvalili, upamo, da jim bomo še bolj koristili, če jim določimo nebeškega zaščitnika med svetniki, ki so posebej častili ta vzvišeni zakrament. Med temi zavzema Pashal Bajlonski prvo mesto. ... Proglašamo torej in v blagor krščanske stvari po naši vrhovni oblasti določamo: Sv. Pashala Bajlonskega za nebeškega zaščitnika evharističnih združenj, shodov in vseh bratovščin Najsvetejšega zakramenta, naj so že ali naj šele bodo ustanovljene.« (Okrožnica papeža Leona XIII., dne 28. novembra 1897.) S tem proglašenjem se je pričela nova doba če-ščenja brata Pashala, evharističnega svetnika, pa se je pričela tudi nova doba naraščajočega češčenja presvetega Rešnjega Telesa. To se pozna tudi v naših škofijah. Celodnevno češčenje po posameznih župnijah, cvetoča bratovščina sv. Rešnjega Telesa, nočno češčenje mož-častilcev sv. Rešnjega Telesa po ljubljanskih in drugih cerkvah, župmi, dekanijski in škofijski evharistični kongresi posegajo tudi v naših razmerah od dne do dne vedno globlje v versko življenje Slovencev. Ni dvoma, da bomo z istim namenom zlasti danes, ko obhajamo god sv. Pasr hala Bajlonskega, še z večjo vnemo govorili v evharistični molitvi, s katero prosimo blagoslova bližajočemu se evharističnemu kongresu v Ljubljani: Sv. Pashal Bajlonski, prosi za nas! Opozarjamo ob tej priliki na knjižico: AM brat Pashal, evharistični svetnik: knjižice za duhovno 1 probudtv zbirka A, Št. 18, Ljubljana, l.maja 1935. Ljubljana, 16. maja. Orožniki na Škofcljci in tudi sosedne orož-niške postaje so te dni intenzivno zaposleni, da razkrinkajo drzno in dobro organizirano vlomilsko družbo, ki je postala zlasti ta mesec prav agilna in |>odjetna. Največji vlom je izvršila na Sapu pri Grosupljem, kjer ji je padel v roke prav bogat plen. Vlom je bil izvršen pred dobrim tednom, a o vlomilcih ni nobene sledi. Ko so 8. t. m. domači trgovine Marije Ahlin — Skubičcve zjutraj stopili v trgovski lokal, so bili zelo iznenadeni, kajti poprej bogato založeno trgovino so našli skoraj popolnoma izpraznjeno, vse je bilo razmetano in v največjem neredu. Jasno je bilo vsakomur, da so imeli nočni obisk, ki ni bil unpovedan. O vlomu so bili takoj obveščeni orožniki na škofcljci, ki so šli brez odloga na delo. Najprej so ugotovili dejanski stan — Vlomilska sodrga, ki jc štela pač več konnpnnionov, se je v noči od 7. na 8. maja, ko je bila prijazna vas zazibana v trdno spanje in so prav tako trdno spali pri Ahlinovih, priplazila do hiše. Najbrž, dobro poučeni o lokalnih razmerah in legi liiše, so najprej vlomilci udirli šipo pri oknu skladišča, prizidanega trgovskemu lokalu. Odprli so nato nezamreženo okno in se z lahkoto brez hrupa splazili v skladišče, odkoder jim je bila odprta pot v lokal, kajti vrata iz skladišča v lokal so bila lc s ključem zaklenjena. V trgovini so nato začeli vlomilci prazniti stelaže in polniti nahrbtnike in vreče z najrazličnejšim blagom. Pobrali so nad 300 m moške in ženske nuiiiufakturc, mnogo moških in ženskih nogavic, mnogo svilene robe, pnevmatike za kolesa, 27 dežnikov in naposled so izpraznili tobačno zalogo. Poleg raznih cigaret v obilici so si privoščili še 200 cigar in 200 škatclj vžigalic. Ko so vlomilci ojiravili svoj posel, so izginili neopaženo in neslišno v iem.no noč. Ob dolenjski progi so koračili jiroti vasi Paradišče, v katerega bližini ob progi so sc ustavili. Tam so si najbrž delili plen. Na mestu so pustili same prazne škatljo ter izginili nato na vse strani sveta.' Trgovka je bila proti vlomu zavarovana za 30.000 Din. Upati je, da bo tn vlom kmalu jk>jasnjen, kajti vlomilci bodo skušali kje prodati nakradeno blago, a o vlomu so bile takoj obveščene vse orožniške postaje. Zbornik slov. fotografije Že pred leti se je l jubljanski fotoklub bavil z načrtom, da izda zbornik sloven. fotografije, ki naj bi postni redna vsakoletna publikacija najboljših del slovenskih fotografskih mojstrov. Edina toda dovolj težka zapreka, ki je ovirala uresničenje lepjega načrta, je bilo vprašanje kritja stroškov za kliširanje slik in tisk. S jk>-žrtvovalnostjo avtorjev samih, ki so prevzeli na svoje rame izdatke za klišcjc, fotoklub pa stroške za tisk, je bilo rešeno tudi to vprašanje, in že lansko leto je prišlo do sklepa, da izide zbornik v prvi polovici letošnjega leta. Ljubljanski fotoklub je pri tem upravičeno pričakoval, da ga bo p> r i njegovem nesebičnem in požrtvovalnem delu za širjenje fotografske umetnosti podprla tudi fotografska industrija in trgovina z inseriranjem v zborniku in s tem nekoliko olajšala težko breme, ki si ga je naprtil z izdajo zbornika. Ugotovili j>a moram, da številna zastopstva inozemske fotografske industrije v Jugoslaviji, ki uvažajo iz inozemstva k nam vsako leto za težke milijone fotografskega materijala, žal niso jnikaznla nobenega uineva-nja za stvar. Tako je zbornik plod le nn.še krepke slovenske volje in požrtvovalnosti! Inozemskim fotografskim tovarnam, ki ima i o pr, nas svoja zastopstva, a ne čutijo potrebe, da bi jkkI-pirale iugoslovansko fotografsko u motnost, bo pa treba enkrat prav odločno povedati: če imate umevanje za trgovsko cksplontocijo Jugoslavije, imejte umevanje tudi za njene kulturne potrebe, ali p>a vam ni mesta pri nas! Slike, ki bodo reproduciranc v zborniku, so plod dolge in stroge izbire po žiriji, sestavljeni iz naših najboljših amaterjev, l ako po izbiri motivov, kakor tudi po tehnični izvedbi bodo vsaka zase redke fotografske umetnine, da bo imel pri listanju knjige dovolj užitka vsak še tako razvajen ljubitelj lepe slike. Tihe zasanjane pokrajine, nežno cvetje v živi igri prvih pomladnih sončnih žarkov, ljubki otroški portreti, žanri, naše romantične planine — jire-bogata jc zbirka, da bi navajal vso njeno pestro vsebino. Zbornik bo vseboval 60slik |iolcg člankov in tehničnih podatkov in m- zanima zanj že danes tudi inozemstvo. Prav te dni razpošilja ljubljanski fotoklub elegantne prospekte in vabi na subskripcijo zbornika, ki 1m> izšel v formatu 2t.X30. lepo opremljen začetkom junija. Reprodukcije so celostranske in izdelane (oko skrbno, da so ohranjene vse finese originalov, ki so jih prispevali naši najboljši mojstri. Izšel bo v omejeni nakladi ter bo stal v subskribeijl vštevši poštnino 80 Din. V |ioznejši prodaji, čc bo sploh pirišlo v poetov, bo stal veliko več. Zuto priporočam vsem fotoamaterjem. knjižni cam m ljubiteljem Icpie njigo, dn prijavijo s\o ja naročila čim prej na naslov: Fotoklub Ljubljana, iMJŠtui proilul 278. Ljubljanske veslt: Ali naj ukinemo I. razred mestne ženske realne gimnazije? Bližamo .sc koncu šolskega leta. Na naših srednjih šolali bodo kmalu sprejemni izpiti za vstop v prvi razred. Desettisoči slovenski h dečkov in deklic bodo dokončali 4. razred osnovno šole in hoteli nadaljevati šolanje nu gimnazijah. V vse količkaj važnejše poklice gre pot skozi gimnazije. Pa tudi zn današnje razmere potrebno splošno izobrazbo posreduje šc vedno najbolj — gimnazija. Pred največjimi težavnimi bodo letos star-ši. ki imajo dekleta godne za vstop v gimnazijo, Skoro neverjetno, pa resnično, v vsej Dravski banovini ue bo ženske gimnazije, ki bi povsem ustrezala njihovim zahtevam! Državna je samo ena ženska realna gimnazija in sicer II. realna gimnazija v Ljubljani. 1'a ta ni samo za dekleta, ker ima tudi razrede za dečke. Ali res ne moremo prelomiti s koedu-kaeijo? Menda hi bilo vendar prav poslušati nauk kat. Cerkve. Papež Pij XI. je v svoji okrožnici O krščanski vzgoji« obsodil koedu-kacijo. Pri nas pa imamo kocdukacijo na vseli gimnazijah razen I. in III. realne gimnazije v Ljubljani. Usoda tega zavoda, ki je bil prvotno ustanovljen s posebnim namenom, da omogoči slovenski ženski mladini višjo izobrazbo v slovenskem narodnem duhu, se te dni odločuj«. Mesto Ljubljana ne mara več nositi velikih bremen, ki jih nalaga vzdrževanje popolne sredn jo šole. še tretja možnost za vstop v gimnazijo je nn zasebni ženski realni gimnaziji pri uršulinkah. Uršulinke so dobile par let pred uvoljav-Ijenjem zakonu o srednjih šolali dovoljenje, da preosnujejo svojo notranjo meščansko šolo \ realno gimnazijo in so jo tudi postopoma preosnavljale. Naenkrat pa je bilo presnavljn-njc ustavljeno, sklicujoč se na novi zakon. Toda ta zakon samo določa, dn se nove zasebne šole ne smejo ustanavljati, ali obstoječe iz kraja v kraj premeščati. Mislimo, da se bi prav v smislu tega novega srednješolskega zakona morala dovoliti uršulinkam izpopolnitev njihove gimnazije v nepopolno (s 4 razredi) aii pit tudi v popolno gimnazijo. Zasebna žen- Ma«oIičevo razstave* Jakopičev paviljon Od 9 do 18 0 Živa ccrkov ob živem oltarju! To je osrednja usmerjenost nedeljske srednješolske ovharist. akademije. Ta usmerjenost je izvedena ob ideji: Po Materi k Sinu. Zato ima akademija dva dela. Kakor Marijinemu dnevu, soboli, sledi dan Gospodov, nedelja, kakor za utajeni, mesecem Marijine slave in materinske domačnosti, prihaja junij, mesec posvečen božansko topli Gospodovi ljubezni, kakor bo letos za mesecem šmarnic mesec evh. kongresa, tako v akademiji marijanski del prehaja v evharističnega. Iz marijanskega dela veje pristno naša marijanska miselnost. Evharistični del pa je kakor nedelja s svojo nedeljsko litur-gijo: gremo v cerkev (ps. 23) in se zberemo ob žrtveniku ljubezni (živ oltar). Tako je akademija po sporedu izraz globoke religioznosti, ker je pa program izbran, deloma s čisto izvirnimi točkami, bo akademija ludi izraz resnega umetniškega stremljenja. Ker nastopajo dijaki vseli srednjih in meščanskih šol, je pa akademija končno ludi dokumentacija stanovske skupnosti, prav v duhu papeških okrožnic. 0 Gg. akademiki in akademkinje, ki so se prijavili za sodelovanje pri časnikarski službi II. evharistič. kongresa za Jugoslavijo, naj pridejo zanesljivo jutri, v soboto. 18. maja ob štirih pop. (brez akademske četrti!) na običajni sestanek. Obvestite se medsebojno in pripeljite še novih so-trudnikov! 0 Podmladek Jadranske straže na I. drž. realni gimnaziji bo priredil v nedeljo 10. maja ob lfi popoldne v dvorani Kazine akademijo. Čisti dobiček jo namenjen v sklad doma kralja Aleksandra ob .morju in v korist izletniškega fonda za revne dijake. Bogat spored, po sporedu ples in bulfet. Vstopnina 12 Din, za dijake 10 Din. 0 Vsi. ki so fotografirali slavnost povodom odkritja Aljaževe spominske plošče na šmarni gori v nedeljo, dne 12. t. m., se naprošajo, da izroče po en izvod "v pisarni Glasbene Matice. Novost za Ljubljano so Petričkovc ledenke! Moderna izdelava odličnega sladoleda na palčicah! Višek higijene. Komad 1 Din. ska gimnazija z internatom v Sloveniji je prav tako potrebna in v interesu staršev, kakor so potrebni Zavodi v št. Vidu. Zlasti katoliški starši moramo zahtevati od hanovinske in državne prosvetne uprave, da te šole podpira. Z našimi srednjimi šolami se delajo, zlasti zadnja leta, neodpustljivi poiskusi. Posledice so doloma že tu, še težje se bodo pokazale kesneje. Poslopje nekdanje realke služi I. in 111. realni gimnaziji. Vse gimnazijo imajo saj za nekaj razredov dMadame Butterfly« s Silvi jo Sydney. © Mestni socialno-politični urad bo dne 18. in 20. maja 1935 za stranke zaprt zaradi snaženja uradnih prostorov. Izvzeti so le neodložljivi primeri. 0 Poziv fotoamaterjeml Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani prosi vse fotoamaterje, ki so fotografirali nedeljske svečanosti razvitja zastav PJS na Kongresnem trgu in sprevod, da blagovolijo posrečene posnetke predložiti v njegovi pisarni, Tyrševa c. ia/lV. 0 Severjeva na živčnem oddelku. Stanje Tončke Severjeve, žrtve znanega brutalnega napada v Slomškovi ulici, se je toliko poboljšalo, da so jo mogli s kirurškega oddelka odpustiti, vendar pa je stanje njenih živcev in možgan zelo slabo, tako da so jo morali prepeljati na živčni oddelek. Severjeva je sicer že začela po malem govoriti, vendar ji je spomin zaenkrat še vedno odpovedal. Toda njeno stanje se od dneva do dneva boljša in zdravniki menijo, da se ji bo morda v prihodnjih dnevih spomin povrnil, v nasprotnem primeru pa bo izgubila spomin za vedno. Zaradi lega policija seveda pri Severjevi ni še nič opravila in zaenkrat še ni znano, kdo je napadalec. Skuše (scombri) po 10 Din kilogram jutri v trgovini Ogrinc, Gradišče — in na stojnici Pogačarjev trg. 0 Napad v Mostah. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 47 letnega brezposelnega dninarja Franca Porenlo, ki so ga v Mostah neki ljudje napadli in ga zelo poškodovali po vsom telesu. Porenta trdi, da je bil pri napadu šc okraden in zato še ni mogel plačati cehe v gostilni. 0 Od doma jc pobegnil 15 letni fant Drago š., srednje |x>6tave, ljubeznivega obraza, debelih lic in naprej počesanih temnih las. Vleklo ga je na deželo in morda se je kje ponudil za poma-gača. — Izdaja se za siroto brez staršev ali pripoveduje kako drugo izmišljeno zgodbo. Govori pa gladko in ljubeznivo in človek ne bi verjel, da laže. Ce kdo ve, za takega fanta, prosimo, da ga naznani orožnikom. S seboj je odnesel večjo vsoto denarja in neke tuje listine. Iščejo ga že od 1. maja. Mariborske vesli: Nemci ob Na severni meji, sredi maja. Kraji ob sedanji naši severni meji so bili že v stari Avstriji vedno znani po svojih narodnostnih bojih med Nemci in Slovenci. Seveda so bili Nemci takrat v premoči, saj so imeli za seboj vso oblast, vso podporo države in neizčrpna matorijalna sredstva. Slovenci smo se mogli sklicevati samo na svojo pra; vico. Zato tudi ni čudno, če so nam Nemci trgali korak za korakom naše narodno posesti. Po prevratu so so razmere spremenile, velika zaslomba Nemcev v državni oblasti jo prenehala. Ostala pa so njihova materi-.jalna sredstva. Zato prodiranje nemštva v naše kraje po prevratu ni prenehalo, polagoma se jc nadaljevalo. Začetkoma je res zgledalo, da bodo posestva, ki so po prevratu izgubila lastnike, prešla v našo narodno posest. Ta posestva so nekateri naseljeni Nemci prodali, še več pa so jih prodali Slovenci radi raznih družinskih razmer in radi vpliva mesta. Res je takrat prešlo mnogo posestev ob naši severni meji v roke doseljenih Srbov iu Hrvatov, še več pa v roke doseljenih Slovencev iz Primorske in izgledalo jc, da je popolnoma prenehalo nakupovanje naših posestev po Nemcih. V zadnjih lotili pu se je gospodarski položaj ,aših ljudi tako poslabšal, da so prisiljeni znova prodajati svoja posestva. Ta posestva pa ne kupujejo več. naši ljudje, vodno več in več posestev ob meji prehaja v posest tujcrodcev-Nemcev in celo inozemcev iz Avstrije in tudi iz rajha. Tu bi morala zastaviti svojo besedo naša narodno obrambna društva, Narodna Odbrana, Branibor itd. U Rezervirajte vstopnico za gostovanje ljubljansko drame. Kakor smo že poročali, bo gostovala prihodnji teden v Mariboru ljubljanska drama, mariborska pa istočasno v Ljubljani. Če bo predprodaja, ki se zaključi v ponedeljek 20. t. m., povoljna, se bo vršilo gostovanje definitivno, v nasprotnem primeru pa ga bo treba odpovedati. Od mariborskega občinstva je sedaj odvisno, da do teh gostovanj vendar enkrat pride. Zato rezervirajte mesta takoj! □ Izlet Krščanske ženske zveze. Spored izlela k Devici Mariji v Puščavo, o katerem smo že poročali, je sledeč: Odhod iz Maribora v nedeljo zjutraj s prvini vlakom ob 5,44 do postaje sv. Lovrenc na Pohorju. Ob pol 7 sprejem udeležencev pri železniškem prelazu in nato procesija v cerkev. Ob 7 pridiga, sv. maša in sv. obhajilo, ob 8 sv. maša s skupnim sv. obhajilom, ob pol 10 pridiga in sv. maša. Popoldne ob 3 pridiga, litanije. Če bo slabo vreme, se romanje ne bo vršilo. — Vožnja do Sv. Lovrenca in nazaj stane 10 Din. — Člani in prijatelji društva vabljeni! □ Vožnja v neznano. Mestni avtobusni promet priredi s svojim avtokarjein na praznik 30. maja majniški izlet pod geslom »vožnja v neznano«. Za voznino 00 Din bo imel vsak udeleženec lep. izlet v kraj, kjer bo na razpolago kopališče, teniški prostori, športno igrišče. Odhod z Glavnega trga ob 8, povratek ob 22. Sedeži v avtokaru bodo numerirani. Prijave sprejema avtobusni promet (telefon 22-75) na Glavnem trgu. □ Pritožba železničarjev. Aktivni in upokojeni železničarji se pritožujejo, da so naročili pri materialnem skladišču že pred nekaj meseci premog in ga takoj tudi plačali, niso ga pa še do danes dobili. Če bi ga vsaj ne bili plačali, potem bi ga sedaj lahko naročili od drugod, kjer bi ga dobili takoj. Takšne zakasnitve so res nerazumljive. □ Propagandni teki na otoku. SSK Maraton priredi v nedeljo 19. I. in. v kopališču na Mariborskem otoku propagandni lahkoatletski miting. Na sporedu so teki na dolge proge in sicer za seniorje na 50U0 in 800 m. za juniorje C na 1500 m in za juniorje B nn 1.000 m. Startajo dolgoprogaši Maratona in Železničarja in se obetajo zanimivi boji. □ Gori. V Racah je ogenj vpopelil imetje posestnika Karla Krefla. Zgoreia mu je hiša, skedenj in kolarnica ter znaša škoda 20.000 Din. □ Smrt kosi. Na Pobrežju, Aleksandrova 19, jo umrl v starosti 53 let mesarski mojster Schvvab Anton. — Na Betnavski 130 je umrla tovarniška delavka Marija Fras. — Naj počivata v miru! □ Sludek sad, pa grenka cena. Včeraj so prispele na trg prve letošnje črešnje iz (talijo. Sladkemu sadu pa je bila cena prav grenka — 20 Din za kilogram. ' , □ Kakovost banačana, ki se še vedno uvaža v Maribor v velikih količinah, kaže najnovejša uredba poljedelskega ministra, s katero prepoveduje gojitev slankamenke in sličnih trsnih vrst, naši meji Tak je položaj ob naši severni meji tam, kjer Nemci niso kompaktno naseljeni. Kom-puktno so bili Nemci ob prevratu naseljeni v Apaški kotlini. To je ravnina, ki se razširja v severovzhodnem delu Slovenijo med severnimi Slovenskimi goricami in med Muro. Ta ravnica jo zlasti ob Muri zelo rodovitna ln zato tudi gosto naseljena. Prebivalci so dobili takoj po prevratu nemške šole, kakor jili naši na Koroškem niso dobili. Še tudi po prevratu se je iz Apaške kotline širilo nemštvo v kraje Lokavec, Marija Snežna, Velka in Nasova in je v teh krajih nemščine še danes mnogo slišati. Razveseljivo pa je, da je po letu 1925 ta vpliv nemštva iz Apaške kotline začel vedno bolj padati in je danes že skoraj v defenzivi. Iz Slovenskih goric in iz drugih delov Slovenije se selijo v Apaško kotlino dolavei, pa tudi posamezni posestniki in tako se v Apaški kotlini sliši vedno več slovenščine. Vso zaslombo pa dobijo Slovenci v ta-mošnji duhovniščini in deloma tudi v uči-tcljstvu. Najbolj nemške so danes še vasi Zc-l»ovci, Črnci, Vratja vas in Lutverci. Kakor se torej na vzhodni strani Slov, goric širi še sedaj nemštvo, mnogokrat radi prevelike popustljivosti naših oblasti in nedelavnosti narodno-obrambnih društev, tako nazaduje nemštvo v vzhodnem delu Slov. goric radi delavnosti duhovščine ter učiteljstva povsod tam, kjer delajo sporazumno. Naloga naših oblasti bi torej bila, da preprečijo na vso mogoče načine nakup slovenskih posesti po tujerodcih inozemcih, pa četudi se, njihov kapital večkrat skriva pod našim državljanstvom. To naj bi veljalo za vso Slovenijo, ki je vsa obmejna dežela. ki uspevajo v bauuškib ravninah- Slankamenka je znana trta, z katere se prideluje najcenejše vino, ki ga letos toliko uvažajo v naše kraje. □ Občni zbor Pedagoške centrale v Mariboru bo v nedeljo dne 19. maja ob 10 na državni učiteljski šoli v Koroščevi ulici. □ Dva učciička ua begu. Z doma je pobegnil 10 letni Ervin Hudelist, učenec 3. razreda ljudske šole. Z njim vred jo je popihal istotam stanujoči njegov šolski tovariš Oman Alojz. Fanta sta odšla v šolo, kakor običajno, domov pa .ju ni bilo več. Hudelist jo močne srednje rasti, plavolas, bos in razoglav. □ Stroga sodba. V" včerajšnjem poročilu o sodni razpravi proti šoferju Martinu Straka je bila pomota. Straka je obsojen na 4 leta ječe (za-točenju) in ne robije. Poleg lega ga je sodišče še obsodilo na plačilo 830 Din za pogrebne stroške, 100 Din mesečno ženi pokojnega Konrada Polanca do njene smrti oziroma do morebitne poroke ter 200 Din mesečno vsakemu od dveh pokojnikovih otrok, dokler se nc bosta mogla sama preživljati. Branilec jc prijavil revizijo in priziv. □ Zvišane doklade na Pobrežju. Pobreška občina je zvišala občinske doklade od 55 na 59%. Pobrežani imajo letos za 9% višje doklade, kakor Mariborčani. Ptul Poroka. Na Hajdini pri Ptuju sta se poročila preteklo nedeljo Stanko Zupančič, sin posestnika in trgovca iz Hajdine, iu Angela Tomanič, hči posestnika iz Dražencev. Obilo sreče! Poniladek Jadranske straže na tukajšnji gimnaziji priredi v nedeljo 16. maja cvetlični dan. Priobčenje obvezniškega razporeda. Mestno poglavarstvo razglaša, da se vrši v nedeljo 19. maja s pričetkom ob 8 na mestnem sejmišču priobčevanje obvezniškega razporeda vojaškim obveznikom za letošnje leto. — Za obveznike, ki bi se ta dan iz tehtnega razloga priobčevanja ne bi mogli udeležiti, se vrši priobčevanje naslednjo nedeljo, f. j. 26. maja ob 8 na mestnem sejmišču v Ptuju. Istočasno se vrši razpored tudi živine in prevoznih sredstev ter avtomobilov. Lastniki živine, vozov iil avtomobilov imajo prinesti vojaške izprave ter morebitne zabeležbe glede dosedanjega obvezniškega razporeda. Kranj Ker se gostovanje ljubljanske drame ni moglo vršiti v četrtek, dne 16. t. ni., bodo gostovali v petek, dne 17. 1. m. z zabavno in duhovito Wilde-ovo^ komedijo sl3unbury«. Wikle se v >Bunbury : norčuje s finim humorjem iz najodličnejše angleške družbe in njenih slabosti. Komedija'je pisana s suhim angleškim humorjem in vsebuje vse polno znamenitih avtorjevih paradoksov in sentenc. Igrajo d ame: Marija Vera, Nablocka, Levarjeva in tojkova ter gg.: Jerman, Sancin, Lipah, Potokar in Pianecki. Režiser: prof. Šest. Kulturni obzornik Ljubljanska drama: V času obiskanja Uprizoritve Edv. Gregorinove verske igre >V času obiskanja«, ki so se le dni začele v ljubljanskem Dramskem gledališču, na novo obujajo vprašanje duhovne igre v gledališču. Vidi se. da je pisatelju nekdanjega pasijona 1NRI lo vprašanje osebna srčna zadeva in da jo skuša povoljno razrešiti tudi v okviru gledališča. Zato je pasijonsko snov prenesel nn širšo osnovo in je Kristusovo trpljenje postavil ne samo na celotni evangelij, ampak tudi na prerokbe in sveto pismo zvezal z zgodovinskim ozadjem. Pn širšo osnovo jo Imel tudi stari pnsijonski misterij, ki je v svoji dozoreli obliki prikazoval skrivnost odrešenja iz greha prvih staršev in jo Kristusovo trpljenje lesno zvezal s trpljenjem človeške duše, ko v oblasti smrti visi med pogubljenjem in zveličanjeni — toda ta misterij se je vse preveč izgubljal v alegorični 1'nntastifinoeti in je ostal samo priča svojega časa. Zato se je novejši pasijon moral vrnili k evangeliju in se je umaknil s pozorišča ljudskih pobožnih iger na izbrane kraje, kjer živi samo še kot edinstvena slovesna igra. Edv. Gregorin je svojih osem postaj o Jezusovem poslanstvu, 7. berilom oznanila, s prerokovanjem besede Gospodove o Izraelu in zmagoslavjem njegovim', kakor sam pravi svojemu delu, približal prav lepi pobožni drami, zlasti pa ie verske dogodke močno povzdignil z osnovnimi evangeljskimi nauki. Marsikoga sicer utegne moliti prosta uporaba evangelija, premikanje dogodkov in izrekov, toda pisatelju je bilo to nujno z ozirom na čim bolj harmonično ureditev zunanje zgodbe, še bolj pa z ozirom na duhovno zgradbo. Lahko rečemo, da ima Gregorinova oblika evangeljske drame mnogo sodobnega občutja, da zlasti močno poudarja misel Kristusa Kralja, preureditev življenja po njegovem nauku, da se ogiba nemili živili slik in da prehaja celo v pesniško ubran realizem — in vendar je po vsem svojem bistvu še vedno taka, da se odteguje gledališču kot gledališču. Kakor ni vsak prostor enako primeren /.a skupno pobož-nost, tako je ta igra v samem gledališču več kot gledališče in manj kot čista duhovna igra. Uprizoritev je pripravil pisatelj sam in občudovati moramo njegovo veliko prizadevnost ter priznati njemu in vsem igralcem skrajno resnobo in tenkočutnost. G. Gregorin je skušal kar mogoče zabrisati tudi gledališki prostor — nakazal je oder kol žrtvenik ob dveh velikih svetilnikih, skoraj zabrisal zastor in vsemu dogajanju resnobno, do skrajnosti svečano občutje. Pričetek igre napovedujeta dva fanfarista, vse prizore veže orgelska glasba, zlasti pa izbrani rec.itativi bravca g. C. Debevca. Odrska rešitev se opira na enotno glavno prizorišče z menjajočim se ozadjem in je popolnoma uspela — vendar pa se mnogokrat čuti, da jo prostor pretesen, ker se večji prizori kljub svoji središčni nujnosti preveč stiskajo in se ne morejo neprisiljeno razviti. Na takem tesnem prostoru so še posebej čuli prevelika nasičenost motivov, zla-sli pa pisateljev namen, da bi pripravil velike, učinkovite prizore z množicami. V tem režiserjevem prizadevanju posebno čutimo, da hi delo v drugačnem ozračju, zlasli ob cerkvcnem ozadju vplivalo mnogo mogočneje. Sicer pa je osredotočenost prostora mnogokrat prav posebno srečna. I Posamezni dogodki se na istem prizorišču vrste, | knkor da se odvijajo in »proli zavijajo, prostor ostane neizčrpen, v tej stalnosti se vse vrti kakor v spirali. Tu ima gledališka zasnova prednost pred vsako dnigo, ker so izrabljene vse prostor-nlnske možnosti in urejeno v skrajni preprostosti. Posebno se poznaio odlike te odrske zasnove v prizoru zadnje večerje (III.), ki je sam po sebi najbolj rahlo in najbolj skrbno izdelan, dramatično polna sta prizorišča v sodni hiši, na spodnjem in zgornjem dvorišču (V. in VI.), slovesno ubrana v strogo somernost je zbornica velikega zbora (IV.in zadnja živa slika: Kristusovo pove-ličanje. Začetni prizori so manj srečni, tudi snemanje s križa moti zaradi svojo realistike, čeprav je skrajno rahlo. Žal med igralci nastopa nekaj prostovoljcev, rredstavo nad ostale glasbene uprizoritve letošnje, sezone, je bilo popolnejše soglasje orkestra z odrom. V tem oziru naše priznanje g. llerzogu. \ ostalem jm se z načinom vprizarjanja operet "na našem odru ne moremo strinjati. Nc gre to v toliki meri nn račun vsakokratne režije posameznih operetnih del, marveč ves nastop in značaj igre pri nekaterih igravclh dajeta vprizoritvi pečat pod-povprefnoBti. Da se publika - razživi, naslaja in navdušuje vprav ob taki plitvi igri, ki nima z estetiko ter umetnostjo nič skupnega, to nam .je le v dokaz, kako to publiko umetniško vzgajamo! \ lem oziru tudi mariborsko gledališče mnogo greši. " 0 (i. Pavle Kovic je vlogo graSčaka Zarenibe resnično Izoblikoval in se jo s svojim nastopom vseskozi vzdržal na višku v igri in v posrečeni komiki. Njegovo hčer Heleno je z neprisiljeno na-lurnostjo igrala gdč. P. UdoviSeva. ni se pa toliko v tej vlogi uveljavila s svojim glasom, (irof Ila ranjski g. B. Sancina je bil v igri siguren in doživet, pn tudi pevsko izčrpno podan, dasi je bile, v glasu morda čutiti nekoliko utrujenosti, (i. llara-slovič v vlogi Popiole s svojim nastopom 111 zadel 12 let robije za 300 dinarjev Celje, 16. maja. Danes je sedel na zatožni klopi pred petčlanskim senatom 231?tni brivski pomočnik Filipič Anton. Dne 28. marca je šel ob 21 Nachberger Franc v restavracijo Skoberne, kjer je ostal kake pol ure. Ko je prišel iz gostilne, se mu je na Ljubljanski • J ' "V ........ J • ' T- J,-- — I'" pešpoti proti Lavi, obdolženec pa je šel po Ljubljanski cesti dalje. Ko je prišel Nachberger do hmeljišča med Stigerjevo in dr. Sernečevo vilo, se ie hipoma pojavil pred njim obdolženec, ga z vso silo zagrabil za vrat in zavpil: »Sedaj boš crknil! Vidiš revolver?« ter ga sunil z roko v trebuh, da je Nachberger omahnil na tla, mu nato pokleknil na vrat ter zahteval denar z grožnjo, da ga bo sicer ubil. Nachberger je segel v žep ter dal napadalcu denarnico, v kateri so bili trije skoraj novi bankovci po 100 Din. Obdolženec je še parkrat udaril Nach-bergerja po licu in zbežal. Obdolženec je prvotno dejanje tajil, vendar je moral končno na podlagi prič dejanje priznati. Poleg tega se je vršila tudi razprava, ker je tudi v Ljubljani dne 23. februarja letos stražnika Javorška Ivana, ki ga je peljal na stražnico, udaril po glavi, nato pa zagrabil za pendrek in med ruvanjem ugriznil v levo roko. Filipič je bil obsojen na 12 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Občni zbor društva Medno-Tacen Ljubljana, 10. maja. Snoči ob 20 so v »Zvezdi« zborovali idealisti-člani »Prometnega društva Medno-1 acen«. Znano je, da je to društvo zgradilo nujno potreben most pri Mednem čez Savo. Most je sedaj v velik prid izletnikom pa tudi domačinom, posebno korist pa donaša železniški upravi, ker omogoča lažji dohod, oziroma odhod z železniške jjostaje. Zborovanje je imelo živahen obisk. Vodil ga je predsednik, inšpektor Wesfer, ki je opravičil odsotnost agilnega, toda sedaj obolelega društvenega tajnika dr. Draga j Trea. Dr. Drago Treo je eden najmarljivejših ini-ciatorjev za realizacijo društvenega programa, to je za zgradbo mostu čez Savo. Društvo je pod predsednikovim in tajnikovim vodstvom zgledno delalo ter je v treh mesecih oživotvorilo svoj program. Most je veljal 117.000 Din, od tega zneska pa je društvo še vedno dolžno 39.000 Din. Društvo so podprli razni javni činitelji, med temi banska uprava z zneskom 2000 Din. Odbor društva je izražal na občnem zboru trdno prepričanje, da bo banska uprava k temu znesku še nekaj doložila ter jxmia-gala društvu iz dolga. Izvoljen je bil stari odbor, nanovo pa je bil izvoljen v odbor še izvrstni poznavalec bližnjih in lažjih tur, strokovni učitelj g. Vilko Mazi, znani ljubitelj Šmarne gore. Odbor je za otvoritev mostu sklenil, da priredi lani večjo svečanost, ki pa je morala zaradi inarzejske tragedije odpasti. Sedaj je društvo sklenilo, da priredi dne 16. junija svečano blagoslovitev novega mostu. Po blagoslovitvi bo v bližini velika ljudska veselica. mm hag užitek b?ez nevarnosti' Koledar Peler, 17. maja: Bruno, škof; Pusliul Buj-lonski. Novi grobovi -J- Odvetnik Andrej šali. Nenadoma je umrl v najlepši moški dobi odvetnik pri S\. Lenartu v Slov. goricah g. Andrej Šali; bil je šele 40 let star. Že pol leta je čutil bolezen na jetrih in tej bolezni jc tudi podlegel, ko si je komaj dobro uravnal svojo življenjsko pot. Andrej šali je študiral na knezošKofijski gimnaziji v št. Vidu, pravne študije, pa jc končal v Zagrebu. Kot koneipijent je prišel najpreje v Maribor, šele pred petimi leti je pričel s samostojno odvetniško prakso pri Sv. Lenartu. Pokojni je bil pristni šegavi dolenjski značaj. Bil je tudi kot odvetnik splošno priljubljen, kmetje eo radi hodili k njemu po nasvete, v pravdah jih je uspešno zastopal. Zapušča užaloščeno ženo z dvema malima otrokoma. Pogreb bo v soJioto ob pol 17 pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Naj mu bo Večni pravičen sodnik in plačnik! Žalujočim našo globoko sožalje! "f- V Ljubljani je umrla gdč, V a n d a M e -d i ca. Pokopali so jo včeraj popoldne. Naj v miru počiva! Žalujoči materi in sestri naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Izpit so napravili za zvanje nižjega voj. tehničnega uradnika II. razr. nižji voj. telin. uradniki III. razr. Blaž Ujčič, Ladislav Kostanjevic in Vilim Klajn, ter za čin strok, podporočnika narednik vodnik III. razr. Mihael Koselj. Ostale vesti — Za potovanje Jadranske straže v Grčijo in Egipt z ladjo ^Kraljica Marija« so ministrstvo za prosveto, ministrstvo za gozdove in rudnike, ministrstvo za promet in ministrstvo za kmetijstvo dovolila uradnikom dopuste. Za dopuste so zapro- pravih vrednot. Gdč. liarbičeva — plesalka Van-da, ki je bila sicer prepričevalna, uaj bi raje v prvi sliki dala značaju svoje vloge izrazne učinkovitosti bolj z lastno igralsko močjo kot pa z zunanjostjo. G. Zakrajškova je v vlogi matere Ja-dvige preveč poudarila njen doniačnostni nastop, V nastopu skladne in v igri primerne so bile vloge grofovih prijateljev (Rasberger, Grom. Stu-pica, Verdonik); ostale vlogo so bile v osebah Gorinškove (pl, Drygalske), Starčeve (kontesa Na-polska) in Šatiperla (sluga Vlastek). Bb. Zabuhovec: Vrtnice Junijska pobožno,st na čast Srcu Jezusovemu. 1/dnl Glasnik Presv. Srca Jezusovega, Ljubljana. Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru. — Knjižica, ki jo jc napisal J. Zabukovee žunnik v Komendi, nuj bi služila opravljanju vsakodnevne junijske pobožnosti v čast Srcu Jezusovemu, podobno kakor jc že vpeljana majni-ška pobožnost v čast Materi božji. Vsebina obravnava predmet, zgodovino ju način čaščenja Jezusovega Srca. prehaja na razna sodobna vprašanja in zlasti 111110^0 govori o vzgoji iu družini. Letos, ko bomo imeli evharistični kongres, bodo šc posebej dobrodošla evharistlčna premišljevanja v zvezi s Srcem Jezusovim. — Knjiga obsega zu vsak dan kratko premišljevanje z enim ali več zbledi. Čeprav obdelava vsako vprašanje posebno temo. tvorijo povezani skupaj vendarle neko zaokroženo celoto. Zgledi so v/.oli i/ življenja, .so lepo izbrani iu poučni. Jezik je preprost in gladko teče, knjižica je pisana toplo in prepričevalno. Dobro bo služila laikom in duhovnikom kot zakladnica misli, zgledov, resnic in naukov o božjem Srcu. Ljubljanski vladika ojasnila o tem potovanju se dobe v pisarili JS na Tyršcvi cesti 1. — Po Zofiji deževno. Zofija nj prizanesla z mokroto. Že ponoči, ko je bilo podnevi zelo vetrovno, se je vreme preobrnilo in začelo je lahno deževali. Včeraj je enakomerno, z malimi presledki deževalo ves dan. Vse kože, da bo deževno vreme trajalo nekaj časa. Dež je doslej blagodejno vplival na rast. Mnogi kraji v Sloveniji so si želeli dežja, kajti ponekod so že čutili sušo. Z dežjem so oblagodarjeni v prvi vrsti kraji na Notranjskem. Gorenjskem m v ljubljanski ravnini, dočim ga je drugod manj. Dežja jc zlasti potrebna Slovenska Krajina- — Prav poučna in značilna je primerjava padavin napram lanskemu letu. Lani od marca do konca maja je padlo v 77 deževnih dneh v Ljubljani 437.1 mm dežja, letos od marca do 15. maja v 26 dneh le 259.2 nun dežja. Lani so bile sredi marca velike in katastrofalne po-vodnji. Loška dolina jc bila popolnoma pod vodo. Sava je 1110Č110 narasla. Barje je bilo poplavljeno. Tudi Savinja je besnela in prestopila bregove. Letos so zgodnje pomladanske povodnji izostale. — Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru so prične novo šolsko leto 10. septembra lotos, šola je dveletna ter ima internat za 60 gojencev in 58 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami iu potrebnimi gospodarskimi objekti. Za sprejem je potrebna starost najmanj 10 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, Imajo pri sprejemu prednost. Sprejme se tudi nekaj eksternistov, ki stanujejo izven zavoda. Mesečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša od 25 do največ 300 Din. Prošnje za sprejem (kolek 5 Din) jc poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija ter priložiti: krstni list, clomovnico, odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; obvezno izjavo staršev, odnosno varuha, da bodo krili stroške šolanja. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki refloktirajo na znižanje mesečne vzdr-ževalnine in žele banovinsko štipendijo ali štipendijo sreskega kmetijskega odbora, morajo priložiti tudi premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev, odnosno varuha. Taki prosilci naj zaprosijo istočasno za odgovarjajočo štipendijo pri svojem sreskem kmetijskem odboru. Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo. — »Le za Jezm.Jin hodimo«, odpev pri lav-retanskih litanijah se nahaja v zbirki »It od-pevov k lavretanskim litauijam« za mešani zbor priredil dr. Fr. Kimovec. Ta skladba, ki se bo pela pri litanijah na evharističnem kongresu, ni posebej jzšla, kakor mislijo mnogi cerkveni zbori, ki naročajo samo ta odpev. Tudi samo besedilo k temu odpevu ni izšlo, na kar opozarjamo naše cerkvene zbore. DOLENhKE TOPLICE Železniška postaja Sitraža-Toplice pri Novem mestu. Kopeli direktno na vrelcih 38 stopinj Celzija, zato izredni uspehi zdravljenja revniatizma vseh vrst, ženskih bolezni itd. Izkoristite izredno znižane cone za predsezono do 15. junija. 20 dnevna jravšalna penzija (soba, izvrstna hrana, kopeli, enkratni zdravniški pregled, vse takse in ves konfort). 1100 Din. — Zahtevajte od uprave prospekte, do izhodne železniške postaje pa brezplačen povratek z dohodno vozno karto, ki Vam ga d4, če ostanete v Toplicah najmanj 7 dni. — Zdravniška zbornica obvešča svoje čla- ne, da jc kraljeva banska uprava drinske ba- novine razpisala mesto zdravnika pripravnika v 8. skupini za banovinsko bolnišnico v Travniku. Prošnje je treba vložiti do 25. t. m. — Stroga sodba. Pred malini senatom v Ljubljani se je včeraj vršila tajna razprava proti 54-lotnemu tovarniškemu delavcu Francetu Arhu z Jesenic, ki je bil obtožen zločina po čl. 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi in ža-ljenja pokojnega kralja po § 307. in 310 k. z. Obtoženec le sredi februarja letos v neki gostilni na Stari Fužini začel politizirati. V daljšem govoru je govoril o Rusiji, komunizmu in naposled je izrekel prav nizkotne žaljivke proti pokojnemu kralju. Obtoženec je v bistvu priznal v obtožnici inkriminirane izjave, izgovarjal pa se je, da je bil pijan do nezavesti, česar pa priče niso mogle potrditi. Arh je bil obsojen na eno leto in dva meseca robije. — Hipoteke v aprilu. Zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča kaže za april prav zanimivo sliko. Aprila je bilo vknjiŽenih manj posojil, a mnogo več jih je bilo izknjiženlh. Na 55 jMseatev v mestu in okolici je bilo aprila vknji-ženih za 2,123.611 Din posojil in hipotečnih kreditov, najvišje posojilo za 500.000 Din. Nasprotno pa je bilo pri 82 posetvih izbrisanih za 3,378.565 Din posojil, v prvi vrsti mnogo intabuliranih davč. zaostankov. Izknjiženo je bilo med drugim posojilo za 1,000.000 Din, najmanjši znesek pa za 170 Din. v — Lisica se je ujela. Iz Trbovelj poročajo: Pod Bukovo goro je našla pot v kurnik nekega rudarja^ in zadušila 12 kokoši.. Ko pa je hotela preskočili plot nazaj, je pa za glavo obvisela med dvema latama in so jo tam ujeli in živo izročili lastniku lova, t. j. rudniškemu ravnatelju. — Prvo kavarno na Dunaju je ustanovil Poljak Kolšicki, ki jc spoznal kavo pri Turkih. Turški način pripravljanja kave scen v 16. stoletje. V naših krajih mu šc danes dajemo prednost. Vsakdanje uživanje močne kave je nevarno. Tc.ga jc kriv srčni in živčni strup kofein. Samo kava I Ing daje največji užitek kave brez škodljivih dražilnili učinkov kofeina. Posebno slastna je kava Ha g. pripravljena na turški način. Tudi pozno /vočer morete pili kavo I Ing, ne da bi Vam sreo močnejše utripalo ne du bi bili razburjeni. Kava Hag je naprodaj v vseli dobrih trgovinah z živili, dobi sc pu tudi v kavarnah in hotelih. Celie er Poročili so se v celjski opatijski cerkvi: Bornšek Franc, delavcc v Celju, in Brežnik Terezija, delavka v Košnici; Kodelja Josip, ekonom na Po-lulah, in Lovrenčič Pavla, trafikantinja na Bregu; čenč Ivan, pos. sin, Ilajnsko pri Cirobelneni, iu Jcrauko Kristina, pos. hči pri Sv. Emi; Zore Ivan, fotograf v Zavodni, iu Strmecki Blanka. zasebnica v Zavodni; Glinšek Ivan, posestnik in sin bivšega župana celjske okoliške občine nn Zg. Iludinji, in Voli Marija, pos. hči na Gorici pri Galiciji. — Čestitamo! er Gostovanje ljubljanske draiue. Ljubljanska drama bo gostovala v Celju v torek 21. maja ob 20 z Nušičevo komedijo »Žalujoči ostali«. — Poskusno obvezno rezerviranje sedežev za ponovitev Krle-r ve drame »Gospoda Glembajevi« traja do sobote 25. maja v knjigarni Domovina. & Divjaško razbijanje v gostilni Branibor. V sredo okrog pol 12 ponoči so prišli trije mladi nejx>znani moški v gostilno Branibor na Kralja Petra cesti in zahtevali od natakarice, naj jim da piti. Natakarica, videč, v kakem stanju so fantje, jim je pijačo odklonila. Nato se je eden od fantov vlegel na klop pri mizi, češ, da bo tam prenočil. Kmalu je pa skočil pokonci in s približno 40 cm dolgim in kakor moška roka debelim kosom salame udaril natakarico jx) levem očesu. Ostali gostje, videč težaven položaj, so spravili vse tri ua cesto. Možakarji so pa hoteli s silo odpreti vrata in priti nazaj v gostilno. G. Kocijan Fran, uradnik pri Kmetijski družbi v Celju, je hotel medtem zapustiti gostilno, a sta se takoj, ko je odprl vežna vrata, zasvetila proti njemu dva noža. Kocijan je odskočil nazaj v vežo, pri tem pa že s prazno steklenico za pivo udaril enega po glavi. Nato so razgrajači začeli biti po vratih m oknu in razbili na vratih eno, na oknu pa štiri šipe ter končno zbežali proti Ga-berjam. Včeraj je bil eden izmed trojice aretiran v Gaberju na Mariborski cesti. Piše se Štefanciosa Feliks, čevljarski pomočnik iz Sv. Ruperta na Dolenjskem. On je izdal ostala dva tovariša, ki se pišeta Debelak Jakob, delavec iz Šmarja pri Jelšah, iu Jazbec Valter, delavec iz Blance pri Slivnici. Štefanciosa je tudi jKivedal, da so se vri trije seznanili pred časom v Ljubljani. Upamo, da bosta tudi ostala dva razgrajača kmalu v rokah pravice. & Pri regulaciji Savinje v Tremarjili je plast zemlje in kamenja podsula delavca Franca Platovška iz vojniške okolice in mu zlomila levo nogo. Naznanila Liubliana Trbovlje Umrl je Drnovšek Martin p. d. Vavtikar pri Sv. Katarini, kjer je bil dolga leta cerkveni ključar. Zadela ga je srčna kap. Dasi je bil že 78 let star, je bil še vedno trden, sedaj pa ga je naenkrat vzelo. Zjutraj so ga našli mrtvega v postelji. — V starosti 75 let je umrla Dežman Jožefa, soproga trgovca na Vodah. Bila je skrbna gospodinja. — Rajnima bodi Bog plačnik! Sorodnikom naše sožalje! Prvo sv. obhajilo imajo tukajšnje šole te dni. 400 otrok pristopi prvič k mizi Gospodovi. Bog čuvaj našo mladino! Ceste gradijo. Občina je pričela gradili zvezno cesto od Petelinove vasi pod Terezijo mimo Med-veška na banovinsko cesto. Tako bo zveza s Trbovljami precej skrajšana. Za preložitev banovinske ceste mimo Španca do stare občine pa so tudi zadnjič strasirali vso progo in pričakujemo, da jo vsak čas prično graditi. Liubljan. opera gostuie v Zagrebu Ljubljana, 16 maja. Prihodnje dni bo gostoval v Zagrebu kompletni ansambl ljubljanske opere /. vsemi svojimi najboljšimi dirigenti in solisti z orkestrom, zborom in baletom, kakor tudi z lastno kostumno in dekorativno opremo. Ljubljančani bodo predvajali štiri zanimive operne premiere, ki bodo v Zagrebu prvič predvajane, poleg tega pa bodo priredili še eno operno re-prizo. Prva predstava ho v soboto, ko bodo predvajali Forstcrjevo komič. opero »Gorenjski slavček«, o kateri trdijo nekateri zagrebški časopisi, da ima za Slovence isti pomen, kakor »Prodana nevesta« zn Čehe. Druga predstava bo v nedeljo, ko bodo Ljubljančani predvajali VVolf-Ferrarijevo komično opero »štirje grobi-jani«, ki je v Ljubljani, zlasti po zaslugi našega umetnika Julija Bettetu dosegla največji uspeh. V ponedeljek bodo Ljubljančani predvajali opero »Zeamidu«, poljskega komponista Koczalskega z go. Gjungjenac-Gavellovo v naslovni vlogi. V (ore.k bodo j>redvajali opero »Kratko življenje (Vita breve) od Nanuels de Falle in Čerepnjinovo opero »Ol-Ol«, ki je komponirana po znani drami LconkUi Andrejeva »Dnevi življenja«. Kol zadnjo predstavo bodo Ljubljančani dali Zandonijevo opero »Francesea da Rimini« z go. Gjungjenac-Gavellovo in g. Gostičem v glavnih vlogah. Za gostovanje Ljubljančanov vlada v Zagrebu veliko zanimanje. I Strokovno iti podporno društvo trgovskili in poti jetniikih uihriict"v r Ljubljani iiHvmnnjn, da lin i nedeljo nh :i i ki Ito/. n Iku iv. masa /n umrli1 Mam rinili iu prijatelji ho vabljen.it — Odbor. t Postni pevski zbor r Ljubljani iinu v nedelja izlet nu Itožuik. Ob tej priliki ho sv. uuiSa zu umrle po-štmu iioluthunre. Vabimo .sluihe prosto predaval o vplivu .srbske narodno pesmi ua slovansko literaturo v |ione-deljok, 'JU ni uja ob '-11 nu državni trgovski akademiji nu Htoiweisovi ensti. Vstop je pront. 1 Kinu Kodeljevo, Drevi ob SO.lki ruski film Če-Uiisklne! in Mudume HuMprflv s Si t vi jo S.v '»■>•. 1 .Vodno stuibu imajo lekarne: dr. 1'ieeoli, Tyr-šrvu cestu (j; mr. Hočovar, t eluvšku cesta G*i, ln mr. Ciartus, Moste. 1 Društro Krščanska šola stolno šupnijo priredi v nedeljo lit. maju oh ugodnem vremenu izlet k Marijinem svcti.šMi v Onogrobu pri Škof Ji I,,oki, po opravljeni nedeljski pobožumtl (sv. mnfiii ? govorom) in zajulrku pa iki udobni pešpoti k drugi hožjnpotni uork-vi sv. Joil nad Kranjem. Odhod '/. rednim gorenj s'kim vlakom ob 7.1."). Zn udeležence, ki ln>do obhu jami med sv. mašo, je preskrbljeno z« 7tijut.rek. I de leženci, ki ne morejo z doma i jutranjim vlakom, uaj odpotujejo / opol''uusk 1-m naravnost do postnjiee Sveti Jo6t. odikoder Jc pi*to uro hodu do iKižJopotnp. cerkve. i Spored sonotneoa večera: Celiš t I.eskovic in pianist T.I.' ovšok Izvajata II Beethovnove sonato v Krn notoškom redu njihovega nnsl-anka, pof-enši 7. mladost 110 Pclo-somito 011. 5. št. 1 v t'-duru, preko temperamentne \Yuldstein-sonate za klavir (oj>, 53), do umerjene in floRtiojan-sliVene a-dur sonate Tu čelo (op. 69). Tuko Imajo poslušalci priliko slediti s sporedom ruM-ojn lieothovnovnga ust varjajočega duha. Vstopnice po M in 5 Din so v predprodaji v MatlfinJ knjigarni. 1 Spored vokalnega koncerta mešanega zbora bolgarskega Sorodnega ibora katedrale pri sv. Trojici iz mesta ttuse ob Donavi, ki bo v Ljubljani v torek 01. maja oh '.'0 v veliki uninnski dvorani: 1. Ilristov: l.i lina moma tuihava. Veueek bolgarskih narodnih pesmi. 2. Mnnojlovifi: Sever ]>lše. Borrlžljev: Guslar. 4. So. rokI.11: Dj, utrnem, ruska narodna. 5. Sorokir: VJ raz lioiuikov, ruska narodna, fi. Albov: Kotovej. 7. linijo reši i lev: Zavalili Venfok bolgarskih narodnih pesnil S. Milojevle: Motili j in ro7.a. 3. Vnrlamov Krasni sm rafan in. Morfov: namili tanec voli. 11. Stojnov: lir brc I.inio. 12. Davidovski: Koliza. Veneak ukrajinskih narodnih pesmi. Dirigent zbora je Ivan Soroikin. Itn sonski mešani zbor sinje ('.T članov in je, kakor že sporočeno, naiholjši bolgarski mešani zbor, Opozarjani" vse iirijatolje z.bornvega vetju nu bolgarski koncert. Prerlprodnia v Matični knjigarni. i Občni zbor Ljubljanskega šahovskega kluba b« v petek 21. maja ob 211 v zeleni dvorani restavracije -Xvez,da . Pozivamo članstvo 1; Številni udeležbi. I.ftK. LJUBLJANSKO GLEDAI DRAMA — Začetek ob 20 Potek, 17. maja: Zaprto. Sobota, IX. maja: 1' času nbUkauja. I/.ven. N ode! j a, 19. maja: (' času obiskanja. Izvoli. OPERA — Začetek ob 20 Potok, 17. maja: Zaprlo. Sabota, 18. ma l'ila breve, opera, Pctruiko, balet. Premiera. Kod C. Gostovanji med Mariborom in Ljubljano. Da bi imelo ljubljansko občinstvo priliko sipomiati umetniški lltvo mariborskega gledališču, ler litariliorsko ljubljan-siki ansambl, so v načrtu obeh gledališč medsebojna gostovanja, in sicer 2:1. in JI. maja. Ker pa je oboje .stransko gostovanje odvisno od občinstvu ter predpro daje vstopnic, opozarjamo vso one, ki ljubijo gledališko umetnost, da podipro s številnim obiskom ta načrt, ter pripomorejo s svojim razumevanjem, da si' bodo vrSiila gostovanj«. Mariborčani bodo igrali Wildeovcga Idealnega soproga in Katajevo .'Kvadratura kroga . Ljubljančani pa l.inharta .Matiček se ženi- iu 55weigo-vo -Siroiuakovo jagnje-. V primsru, da se obnese ta načrt, bi upravi obeli gledališč nudili v prihodnji sezoni mod drugim repertoarjem tudi taka podobna gostovanja, ki bi mnogo pripomogla k pestrosti repertoarja. Predprodaja vstopnic so vrf.i pri dnevni blagajni v operi in se zaključi v poneilcljnk, 20. maja. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Pcleik, 17. maja: Zaprlo. Sobota, 18 maja: Trafika. Prenniera. Nedelja, 19. maja ob 29: Trafika. Naše diiaštvo Kongregaclja akademkinj ima v i>e.tok ob ectr* na sedem shod. Moste ori LntbVani Nujna prošnja. Te dni hodijo ! hiše de hiše člani krajevnega pripravljalnega odbora /a evharistični kongres ter zbirajo podatke, kdo se namerava kongresnih prireditev udeležiti. Zlasti p;i beležijo, kje bi sc moglo dobiti kuj prenočišč za udeležence na kongresu. Iz podatkov, ki jih je odbor do zdaj zbral, je razvidno, da imajo skoraj vse družine stanovanja že rezervirana za sorodnike in znance. Je pa lepo število takili. kjer se bodo takrat domači zadovoljili /. najskromnejšim ležiščem, da bodo mogli sprejeti pod streho čim več gostov. Prip. odbor je /.lasti hvaležen gospeni, ki so dale boljša stanovanju zastonj na razpolago, kdor bj se mogel utrpeti del stanovan ja, ga vljudno prosimo, naj ga blagovoli odstopiti krajevnemu pripravljalnemu odboru, ki ima sedež v Salez. mladinskem domu. II. Evharistični kongres za Jugoslavijo Zastave. S seboj prinesite vse zastave, ki jih imate. Doma pustite le bpndera. Domači župni urad naj vsakemu zastavonoši izda potrdilo. da ie zastava namenjena samo /a\ cv-j iiaristični kongres in da se bo po kongresu 1 zopet iz Ljubljane odnesla. (To zaradi mestne j užitnine v Ljubljani.) | Note za himno »Povsod Boga« ima v zalogi j Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in jih I naročajte tam. Glav. pripr. odbor ima v zalogi samo note za mladinsko petje (enoglasno), kjer jc natisnjena tudi himna »Povsod Roga«. Te note dobijo gg. veroučitelji na zahtevo brezplačno pri Glav. pripr. odboru. Baklje niso obvezne, a v interesu čim večje lepote in mogočnosti moške nočne procesije bi bilo, da si bakljo nabavi vsak ki bo v procesiji sodeloval. Bloke za nakup bakelj dobite pravočasno. Kdnj dobite kongr. knjižico.in znake? kongresna knjižica (za + Din), ki je obvezna /a slehernega udeleženca kongresa (razen oti k), je v tisku. Pravlako se izdelujejo znaki. Vse bo še ta mesec gotovo 111 razpouNim. Kongresni znaki bodo dvoje vrste: \ preprostejši izdelavi bodo stali po I l)i,i v boljši izdelavi pa ik> 2 Din. Za številne avtobuse bo odsek /u vozila preskrbel v Ljubljani primeren prostor /a gn-ražiranje. V tem pogledu ni treba imeli skrbi. Napise za dekanijske skupilie oskrbi Gin v. odbor v Ljubljani in ni glede tega trclm dc-kanijam nikake skrbi. Nekateri se bojijo gn ječe. Zato bi raje ostali (Inmn. Goječa JC SJUTIO tnm, kjer ni nr. gani/.ucije. in kjer so ljudje ne držijo danih navodil. Naš kongres pa bo tudi v organizalor-ueau pogledu odlično onpravjjon. Sedaj je ša- lilo še na udeležencih samih, da izdana navodila upoštevajo, pa bo šlo vse v najlepšem redu, brez gnječe 111 prerivanja. Mnogi se nameravajo prijavili šele zadnje dni. Povejte ljudem, da r. zavlačevanjem prijavljanja silno otežujejo »rgunizucijo kongie-sa. Glav. pripr. odbor mora vedeti vsaj irri-bližno število udeležencev, da more vse potreb 110 ukreniti glede »borova In i h prostorov. g|odc razmestitve vernikov nu Stadionu, glede /bi rali.šč za procesijo, glede prehrane in prenočišč itd. Pomislite samo, če bi bilo za eno procesijo prijavljenih 30.000 ljudi, a prišlo bi jih 50.000. laka procesija neprimerno da i jc. ča*r traja in tu jc treba drugačnih ukrepov. Ali sc lahko ljudje tudi Sc po storjeni ]>ri-javi oglašajo? Seveda se lahko. A prvo in glav ne prijave je treba poslati takoj. Prenočišče bo treba v naprej plačati. Skupno prenočišče ho za ves čas Kongresa stalo samo 3 Din. Natančnejša navodila glede prenočišč dobite. Vstopnice za sedeže na Stadionu! Naše sporo čilo glede vstopnic za sedeže pri prireditvah na Stadionu dopolnjujemo v toliko, da stanejo vstopnice v prednjih iu srednjih vrstah po 20 in lf Din. v zadnjih vrstah pa po 10 Din. Pripominjumc da je lopo število teh vstopnic že rezerviranih Znt opohitito tisti, ki refloktirate na sedež! Grobi jc—Domžale. V nedeljo, 1'J. maja ob 7 zjutraj bo v Grobljnh ponovni sestanek ™ diteljov zn evharistični kongres v Ljubljani, nakar smo poverjenike posameznih župnij kamniške okolice opozorili tudi žc v X;iš list u-. Poročni ho g. Hvale iz Ljubljano, Koi je možnost, da se ho -ostanek nekoliko za vlekel, prosimo, da so vsi udeleženci pr sv. maši že pred napovedanim sestankom. Primož Trubar 48 Ker ni imela Dalmatinova slovenščina še prave podlage in je bilo tudi pravopisje brez določenih oblik, je Bohorič, zelo izveden v slovenščini, izdal v Wittenbergu leta 1584. prvo slovensko slovnico v latinskem jeziku. Knjigi je dal ime »Articae horulae« (Zimske urice). V nji je uredil novo abecedo za slovensko pisavo. Ta način pisanja je dobil po Bohoriču ime »bo-horičica«. Slovenci so jo rabili do novejših časov. Ko so kranjski deželni stanovi leta 1578. začeli bolj strogo nadzorovati ljubljansko šolo ter jo hoteli preosnovati, so Bohoriča upokojili in mu dali naslov »šolski nadzornik«. Na njegovo mesto je prišel Nikodem Frischlin iz Tiibingena. Bil je dober učitelj, toda prepirljivega značaja. Zapustil je že po dveh letih Ljubljano in se vrnil v Nemčijo. Devetindvajseto poglavje. Konec dela in trpljenja. Vrnimo se k gospodu superintendentu Primožu Trubarju, glavni osebi naše povesti. Pustili smo ga iz vidika, ko se je 31 julija 1505 v graščini Brdo pri Kranju kot izgnanec poslovil od svojih prijateljev in odšel na Wiirtenberško. Tukaj je v mestecu Laufen pastiroval dve leti, potem pa dobil zadnjo župnijo Derendingen v bližini mesta Tiibingen. V Derendingenu je ostal do svoje smrti. Hudo mu jc bilo, da se jc moral prisiljen ločiti od rojstne dežele Gojil pa je željo, da bi še enkrat videl svoje rojake. Ta želja se mu je spolnila, ko je leta 1567. bolj na skrivnem obiskal Kranjsko in se mudil v njej le malo časa. Zdelo se mu je, da je prišel za vselej po slovo. Še tisto leto se je vrnil v Nemčijo in od tega časa ni več videl domovine. Župnija Derendingen je bila Trubarju zelo prikladna v tem oziru, ker je lahko večkrat prišel v Tiibingen. Tukaj je dajal v tisk svoje nadaljne spise, med katerimi so bili: Ta celi psalter Davidov, Ta celi Katehizmus, Katehizmus z dvema iz-lagama in Slovenski koledar. Prevedel jc v slovenščino tudi Lutrovo »Hišno postiljo« (razlago evangelijev), ki sta jo pa izdala še le po Trubarjevi smrti njegov sin Felicijan in predikant Savinec. Iz zgodovinskih poročil posnemamo, da je Trubar ob važnih prilikah še semintja pismeno posegel v zadeve protestantov na Kranjskem, sicer pa živel svoji službi in svoji družini. Gostoljubno je sprejemal kranjske dijake, ki so obiskovali vseučilišče v Tiibingenu. Dobrotljiv je bil tudi tistim, ki so trpeli preganjanje. Glede gmotnih razmer se Trubarju ni godilo posebno dobro. Večkrat je bil v denarni zadregi. Čeprav mu je pošiljala ljubljanska evangeljska cerkev vsako leto dvesto tolarjev milostne podpore, mu vendar tudi to ni zadostovalo, da bi bil mogel brezskrbno živeti. Zabeležil je sam o sebi: »Nirnan denarja, temveč le dolgove, ki jih moram odplačevati.« Lahko bi bil izhajal s lužbenimi dohodki in z ljubljansko podporo, toda dobrota ga je pripravila do tega, da je imel večkrat prazne žepe. V'zadnjih letih si je pa vendar toliko prihnt nii, da je imel že nekaj denarja izposojenega. Pa tudi ta ostanek je pred smrtjo prepustil svojim dolžnikom, ker ni imel potreb nih sorodnikov. Soproga Barbara je odšla že pred njim v več nost, prav tako dve hčeri, sinovi pa so bili kot predikanti do bro oskrbljeni. Četudi je dosegel Trubar visoko starost, vendar ni bil nikoli prav krepke narave. Večkrat je bolehal. Ko je izdal leta 1575. »Tri duhovske peissni«, je dostavil pripombo, da so bile zložene v dolgi težki bolezni. Seveda je s starostjo rastla tudi telesna slabost, ki jo je pa vendar dolgo časa premagovala močna volja. Končno je prišla ura ločitve. Kdove, kako težka mu je bila smrt ob spominu, da se je izneveril katoliški Cerkvi ? Predikant, ki so ga poslali hudo bolnemu Trubarju v pomoč, je zvesto čul pri njegovi smrtni postelji. Tudi župljani iz Derendingena so ga obiskovali. Sam je želel, naj vsakega, ki pride vprašat o njegovem zdravju, pustijo k njemu v sobo. Tisti dan, ko je umiral, je bilo veliko ljudi zbranih okrog njega. Predikant je čital molitve za umirajoče in ž njim so molili na-vzočni. Kar se Trubar z naporom vseh moči privzdigne s postelje, pogleda po ljudeh in pravi s slabim glasom: »Nein, nein, Text her, Text her, Psalm 22!« (Ne, ne, be sedilo sem, besedilo sem, psalm 22!) S tem je hotel reči, kako spoštuje sveto pismo. Vse življenje ga je nad vse cenil, zato ga želi slišati tudi ob smrtni uri. Predikant je poiskal 22. psalm in začel citati: »Dominus regit me et nihil raihi dccrit.« (Gospod me vlada in nič mi ne bo manjkalo.) ukradenega oltarja Skrivnost Kraljevski grad Wawel v Krakovu Ribolov in oceanski letalec Lahko si mislimo, da mora imeti železne živce m jeklen pogum, kdor hoče v letalu preleteli Atlantski ocean. Zato je razumljivo, če si letalci, preden se odpravijo na tako nevaren polet, umire svoje živce. Francoski letalec Costes, ki je pred nekaj leti skupaj z letalcem Beilonteom poskušal prvič prele-teti južni del Atlantskega oceana od Francije v Južno Ameriko, je bil nekoč vprašan, kako je prebil dan, preden je odletel. Pa je tole povedal: Tisti dan pred poletom sem se odpeljal na deželo ter se s trnkom v roki vsedel na obrežje reke Seine ter pričel loviti ribe. Ko sem drugi dan s svojim tovarišem zasedel letalo, so bili moji živci čisto mirni. Prepričan sem, da so se mi umirili, ko sem s trnkom lovil ribe. Kakor znano, sta Costes in Bellonte dosegla v letu tak rekord na daljavo, kakršnega doslej še nihče ni prekosil. Nedaleč od tam, kjer je letalec Costes pred svojim poletom lovil ribe, je majhna krčma. Na tej krčmi so sedaj vzidali spominsko ploščo, katera priča, kako preprosto, a uspešno sredstvo za pomirjenje živcev je ribolov. Gledanje na daleč. V Berlinu so te dni poskusili aparate, ki omogočajo, da ljudje v zaprti dvorani gledajo, kaj se godi v drugi dvorani, ki je 20 km daleč. Majniška slana je zelo nevarna trti in sadju. Pri nas včasih kurijo po sadovnjakih in vinogradih, da dim prepreči slabi vpliv slane. Na nemškem Porenju pa so napeljali po vinogradih električni tok visoke napetosti ter s tem toploto okrog trt zvišali za 2 stopinji Celzija. — Oni tam pravijo, da se to splača. Ne vemo, ali bi se splačalo pri nas. Lansko leto meseca aprila so vsi svetovni ča- j sopisi poročali, da je bil v Gentu v Belgiji ukraden i sloviti triptih, ki sta ga poslikala brata van Eyck. j Vkljub temu, da je policija mrzlično preiskovala ter so bile naprošene za sodelovanje tudi vse policije sveta, se do danes še ni posrečilo, da bi bili našli*tatu in ukradeni oltar. Sedaj pa so naenkrat prišli na sled, kdo je ukradel oltar, ln sodijo, da sloveče oltarne slike sploh niso zapustile belgijskih tal. Državno pravd-ništvo v Gentu je izdalo javen razglas, iz katerega sledi, da je tat ugotovljen. Oltar je ukradel neki belgijski trgovec, ki pa je medtem že umrl in ki njegovega imena razglas ne navaja. Tisti del oltarne slike, ki je na njej naslikan sv. Janez Krstnik, je že najden. Sprednji del slik, ki predstavlja »nepodkupljive sodnike«, pa še ni najden. Kje je ta del, to je še skrivnost, katero je morda vzel tat s seboj v grob. Podrobnosti, kolikor so doslej znane, se bero, kakor kriminalni roman. Tat, ki je medtem umrl, je kmalu potem, ko je bila tatvina izvršena, škofijskemu ordinarijatu v Gentu pisal brezimno pismo, v katerem pravi, da je pripravljen dragoceni oltar vrniti, če mu izplačajo en milijon frankov. Škofijski ordinarijat je to pismo takoj oddal državnemu pravdništvu. Sporazumno je bilo nato sklenjeno, naj se škofija s tatom vendarle dogovarja. V ta namen so pooblastili umetnostnega konservatorja kanonika van der Gheyna, naj se on peča s to zadevo. V naslednjih mesecih sta si kanonik in pa tat obširno dopisovala na ta način, kakor je želel tat, da so dopisi in odgovori izhajali v malih oglasih nekega bruseljskega dnevnika. Tat pa je iz tega dopisovanja najbrž dobil vtis, da mu ordinarijat ne verjame, da bi res on imel ukradene slike. Zato je nekega dne pisal kanoniku, da mu bo to dokazal. Poslal mu je pismo, kateremu je bil priložen prtljažni listek bruseljske severne postaje. V spremstvu železniških uradnikov in policije je kanonik potoval v Bruselj in tam na postaji s prtljažnim listkom res dobil zavoj, v katerem je bil shranjen del oltarne slike. Sedaj ni bilo nobenega dvoma več, da je dragocene slike ukradel tisti, ki je pisal brezimna pisma in ki je za drugo sliko »Nepodkupljivi sodniki« zahteval milijon frankov odkupnine. To dopisovanje med kanonikom in tatom pa je naenkrat prenehalo. Kakor se jc sedaj ugotovilo, je tat medtem umrl, in sicer meseca novembra lela 1934. Kdo pa je bil ta tat, se je nekaj mesecev kasneje čisto slučajno ugotovilo. Ko je davčna oblast letošnjega januarja pregledovala zapuščinske papirje nekega umrlega gentskega trgovca, je med papirji našla tudi skrivnosten listek, na katerem je bilo večkrat zapisano ime kanonika van der Ghey-na. O tem so brž obvestili kanonika, ki je prišel in po rokopisu spoznal, da je umrli trgovec njemu pisaril anonimna pisma. Takoj so preiskali vse raj-nikovo stanovanje, da bi našli še drugo sliko. Toda ves trud je bil zaman. Umrli trgovec je svojo skrivnost vzel s seboj v grob. Gentski trgovec, ki je sedaj po smrti bil razkrinkan kot tat sloveče oltarne slike, je bil v življenju ugleden in spoštovan mož. Zdi se pa, da je zašel v gmotne težave, radi česar je ukradel dragoceni oitar ter hotel na ta način priti do denarja. Njegova žena o vsem tem ni ničesar vedela in zato policiji ni mogla dati nobenih pojasnil. V Gentu pa vendar z gotovostjo upajo, da bodo druiio sliko še našli. Državno pravdništvo je razpisalo 25.000 frankov nagrade tistemu, ki bi pomagal Jragoceno sliko izslediti. Državno pravdništvo je prepričano, da dragocena slika ni uničena, ali pa prodana kam drugam, ampak da je skrita še kje v Gentu. Poslikane oltarne table so poldrug meter visoke in 65 cm široke. Veliki krilni oltar je monumenta-leu zgied srednjeveškega oltarnega slikarstva ter v svojih krasnih slikah predstavlja človeški duševni blagor od izvirnega greha do odrešenja. Z elektriko zoper slano Skoraj istočasno, ko evropske oddajne postaje oddajajo koncerte, govore in predavanja, jih slišijo po vsem širnem svetu: v Ameriki, Afriki in Aziji, kjer že skoraj v vsaki samoti deluje kak sprejemni aparat. Po vsem tem pa živi v Evropi kakih 5000 duš močan narodič, ki niti ne sluti, da so na svetu avtomobili, kaj še, da bi bil kdo kaj slišal o radiu in kinu. Ta pozabljeni košček evropske zemlje leži zahodno od škotske obale. Tam je več malih otočkov, ki se skupaj imenujejo Hebridi. Tjakaj niso privreli valovi svetovne vojne in drugih vojn; ni prišel glas o revolucijah in velikih prevratih na političnem, duhovnem in tehničnem področju. Kinematograf je tam prav tako malo znan, kakor bolnišnica. Ljudje, ki prebivajo na teh 60 malih otokih, so od drugega sveta kar odrezani ter se tudi malo menijo za ostali svet, ker nočejo zapustiti svoje domovine. Le redki izmed njih so že kdaj prišli do škotske obale, tako, da komaj vedo, kaj je mesto. Ti prebivalci Flebridov žive na svojih otokih trdo življenje. Vse njihovo gospodarstvo je v poljedelstvu, ribištvu, rezanju šote in tkalstvu. Možje in ženske skupno opravljajo svoje trdo delo. Prevoznih sredstev nimajo. Kar pridelajo, zneso na hrbtih po strmih stezah do kraja, kjer to prodado. Najbolj se jim splača tkalstvo. Tko pa ženske, in sicer na star način, tako, da je mnogo truda, preden stko lep kos platna. Tega nato neso več milj daleč k uradnemu predstojniku, ki pritisne na platno svoj uradni žig. Tudi pisati in brati splošno malo znajo. Zato tudi nimajo ne knjig, ne časopisov. Tisti redki med njimi, kateri so se naučili pisati in brati na Škotskem ali na Angleškem, so pri sootočanih v velikih čislih. Kadar zaide med nje kak časopis, ki je morda že bogve koliko let star, ga potem prebirajo tisti, ki so se na Angleškem naučili pisati in brati ter ga na glas bero drugim. Med seboj govorijo dansko. Ker se močno ženijo med seboj, ni čudno, da so skoraj vsi oločani med seboj v sorodstvu in stvaštvu. Nekajkrat na leto se zbirajo k posebnim shodom, ki so njihova edina prireditev. Pri tej priliki mnogo pijo in kade. Dvoboj cigank za moža Med cigani vsega sveta so ohranjene stoletja stare šege. Iz bolgarskega Kričima poročajo sedaj o posebno čudni šegi. Dve ciganki sta se zaljubili v istega cigana ter se zaradi njega večkrat spopadli. Ker le ni bilo miru in nobena ni hotela odnehati, je ciganski poglavar velel, da morata zaljubljeni ciganki plesati za moža. Katera bo delj časa plesala, ga bo dobila. Brž so privlekli ciganske vozove in iz njih napravili štirikot. Natot so se na vozeh oglasile gosli in piščali, ki so igrale poskočne plesne melodije. V štirikotu med vozovi pa sta se začeli vrteti obe ciganki. Dvoboj je trajal celih šest ur, doklei se ena izmed zaljubljenk ni vsa onemogla zgrudila na tla. Takoj je pristopil poglavar, prijel »zmagovalko«, ki je tudi komaj stala na nogah, ter jo peljal ženinu. Poroko so kar po cigansko takoj opravili in slavili. Na sliki vidimo starodavni kraljevski grad Wawel v Krakovu, v katerem so pokopani smrtni ostanki nekdanjih poljskih kraljev. Avstrija je v tem kraljevskem gradu nastanila vojaštvo. Po osvoboditvi — _ Oni, nir! i -» X n i : 4 1 .' : . , ! ^ i - I f, ., I /, . ^ 1 .. I - nlmm ^v-. 4 ,, , , 1 , \/ t n «-r«*n#« IA r, /—\ y~\ t- 1' 1 w 1 , t \ l so Poljaki ta častitljivi spominek nekdanje f>oljske slave zopet prenovili. V ta grad je po osvoboditvi prihitel maršal Pilsudski ter pred grobnicami poljskih kraljev v vojaškem jx>zoru raportiral: »Kralji Poljske, sporočam vam, da je poljska domovina zopet vstala!« —- Sedaj bo poleg teh kraljev počival obnovitelj Poljske — Pilsudski. Srečen košček Evrope Brez radia, kina in avtomobila Gospodarstvo Državne finance 1934-1935 Presežek dohodkov niso definUivni Naraščanje obveznosti — Podatki še Pravkar objavlja finančno ministrstvo pregled državnih financ za mesec marec 1935 in 9 tem za 12 mesecev proračunskega leta 1934/1035. Sicer so to podatki za celo leto, vendar se računsko leto pri državi zaključi Sele s koncem avgusta, torej 5 mesecev kasneje kot se neha proračunsko leto in traja računsko leto 17 mesecev. Vendar pa v naslednjih mesecih po preteku proračunskega leta ne pride več dosti dohodkov (tako so znašali državni dohodki od 1. aprila do 31. avgusta 1934 na račun leta 1033/1934 samo 28.75 milij. Din, izdatki pa so seveda bili znatni, ker je mnoge izdatke državna uprava zaradi pomanjkanja gotovine izvrševala šele v poletnih mesecih za preteklo proračunsko leto), znašali so 677.25 milij. Din. Dohodki splošne državne uprave so bili letos v marcu manjši kot lani: znašali so 549.7 milij., marca lani 505.3 milij., februarja letos 311.2 milij. in so skupno dosegli v celem letu od 1. aprila 1934 do 31. marca 1933 6.775.66 milij. (1933 1 »34 v 12 mesecih 6.438.35 milij., v čelom računskem letu za 17 mesecev pa 6.467.1 milij. Din). Razvoj državnih dohodkov lanskega proračunskega leta nam kaže ta tabela (vse v milij. Din): 1933-1934 1934-1935 prorač. za faktično faktično 1934-1935 spi. neposr. davki 1520.5 1531.8 1617.0 posebni nep. davki 473.2 501.2 498.0 izredni davki 98.3 157.3 165.0 trošarine 757.5 804.3 800.0 takse 819.2 917.0 1105.0 carine <134.1 <358.2 650.0 monopoli 1550.8 1523.9 1550.0 razni dohodki 105.9 107.6 143.5 presežek podjetij 477.(3 574.3 385.9 lz tega pregleda je razvidno, da je zadnje mesece dotok državnih neposrednih davkov bil manjši, kot jebilo proračunano, zato se je od proračuna splošnih neposrednih davkov realiziralo samo 94.73%. Boljše uspehe so dali posebni davki, med katerimi je dal skoro ves donos davek na poslovni promet. Tu je uspeh 100.6*3%, kar kaže, da je pobiranje tega davka vedno uspešno organizirano in iia bo donos tega davku še narastel. Med izredno davke spada tudi donos zaostankov. Ta ni bil tako znaten kot prejšnja leta in je prišel skoro v preliminiranem obsegu. Za trošarine je bil proračun zmanjšan, vendar se^ je donos le slabo povečal, je pa višji kot preračunana vsota za 0.54%. V zvezi z lanskoletno davčno reformo je bilo pričakovati tudi povečanega donosa taks, vendar takse niso dosegle preliniinarja in so bile realizirane le z odstotkom 82.98. Stalno izboljševanje izkazujejo carinski dohodki, ki so presegli proračun in so ludi višji kot lani. Monopolski dohodki eo bili sicer nekoliko manjši kot lani, vendar so presegli pričakovano vsoto. Tudi državna podjetja izkazujejo izboljšanja ter so dosegla večje presežke in so bila tudi višja kot proračun. Izdatki splošne državne uprave so znašali v marcu 515.05 milij. Din, t. j. «9 39% proračunane vsote, skupno v 12 mesecih 6.133.0 milij. Din ali 88.7% proračunane vsote. Po posameznih ministrstvih se izdatki za celo leto razdele sledeče (vse v milij. Din, v oklepajih odstotek taktičnih izdatkov v primeri s preliminarom): Vrhovna državna uprava 135.8 milij. (90.66), pokojnine 1.073.3 (107.O3), invalidsko podpore 07.0 (93.7), državni dolgovi 907.3 (95.89), pravosodno ministrstvo 322.6<3 (90.33), prosvete 771.0 (97.17), zunanjih zadev 116.54 (96.53), notranjih zadev 313.26 (04.37). financ 284.5 (95.87), vojske in mornarice 1.513.33 (77.88), zgradb 104.9 (63.49), prometu (56.0 (32,09), kmetijstva 43.40 (68.08), lig. in industrije 39.(3 (89.92), soc. )k)I. in nar. zdravju 132.1 (89.20), fizične vzgoje 9.16 (04.69), rez. krediti 2.8 (11.18). Pričujoči pregled kaže, da so državni izdatki samo pri pokojninah znašali več kot proračun. Pokojnine so presegle vsolo 1.073.3 milij. Din in so postale najvažnejša skupina državnih izdatkov poleg ministrstva vojske in mornarice. Vse to kaže, da bo treba problem pokojnin temeljilo preštudirati, ker postajajo najtežje breme države. V zvezi s tem bo poslal aktualen tudi problem ureditve državne uprave sploh io v zvezi s tem dekoncentra-cije državne uprave. V onih ministrstvih, kjer so znatni stvarni izdatki, se je pokazal tudi najmanjši izvršeni odstotek izdatkov. Od skupne vsote državnih dohodkov v znesku 0.775.7 milij. Din je bilo izročeno glavni državni blagajni 0.242.25 milij. Din, dočim so ostanek zadržala državna gospodarska podjetja za svoje potrebe v naslednjih mesecih. Vsota stvorjenih a neplačanih obveznosti je narasla od 434.3 milij. Din dne 1. marca na 444.0-t milij. Din dne 1. aprila. Dne 31. inarivi 1934 je zna^ šala vsota teh obveznosti 330.1 milij. Din. Največ neizplačanih obveznosti je bilo letos dne 1. aprila pri ministrstvu vojske in mornarice s 194.4 milij., pri gl. železniškem ravnateljstvu 133.7 milij. Din in pri ministrstvu za gozdove in rudnike v znesku 68.9 milij. Din. DRŽAVNA PODJETJA Državna gospodarska podjetja izkazujejo v lanskem proračunskem letu skupno 3.310.14 milij. dohodkov, kar pomeni 90.S7% proračuna, izdatkov pa 2.733.8 tnili.j. ali 84% proračuna. Državne železnice izkazujejo 1.922.9(3 milij. Din dohodkov (proračun 1.926.7 milij., 1933/1934 1.8(31.2 milij. Din), izdatki pa so znašali 1.605.5 (proračun 1.986.85, 1933/1934 1.634.3) inilij. Din. Toda k temu je treba pripisati šc obveznosti v znesku 135.7 milij. Din. Po tem računu izgledajo železnice visoko aktivne. V resnici visoko aktivne so pošte: imele so lani (1934/1935) dohodkov 432.2 milij. (proračun 482.7, 1933/1934 428.3 milij. Din), izdatki pa so znašali 300.55 (proračun 329.6, 1933/1934 311.65 milij. Din). Presežek se je po teh računih celo povečal. Gozdovi izkazujejo dohodkov 9N.2 (proračun 94.15, 1933/1934 84.24) milij., izdatkov pa (34.8 (66.8, oz. 64.3) inilij. Rudniki izkazujejo dohodke v višini 211.3 (proračun '266.6, 1933/191)4 229.4), i?.-: datke pa v višini 200.5 (219.7, 206.76) milij. Din. Prebitek državne tovarne sladkorja na Cukarici znaša 10.3 milij. Din (1933/1934 17.0 milij.). Spod Proslava iS letnice ASK Primoria Iz mlinske industrije. Zagrebški listi poročajo. da že obstoji sklep — najbrž v trgovinskem ministrstvu — da se za izvesten čas prepove ustanavljanje novih mlinov in da se napravijo potrebni koraki zu razdelitev dela med vsemi mlini v državi. Ta prepoved pa ne bo veljala za mline na jugu države, kjer se ustanavljajo najmodernejši motorni mlini. Uraduištvo uradov zu zavarovanje delavcev in odkup osebnega dela. Gradbeni minister je odredil, da se imajo glede odkupa osebnega dela (ku-luka) nameščenci uradov za zavarovanje delavcev smatrati za javne uradnike ter morajo plačati odkupnino, kol je to določeno za občinske, oblastne uslužbence, duhovnike, kontraktualije uradnike in diicvničarje sploh. Trgovci! Preti naročilom blaga si oglejte XV. mednarvdni vol esejem v Ljubljani, ki 1 raja od 1. do 11. junija t. 1. Tu se vam nudi popoln pregled industrijskih in obrtniških proizvodov po najnižjih cenah. V času velo-sojma zatuorete vsakokrat potovati v Ljubljano s polovično voznino. Treba le vsakokrat kupiti na postajni blagajni železniško izkaznico za Din 5. ki jo blagajna žigosa in vpiše vanjo številko vozne karte. Na vcle-sejmu dobite, potrdilo o obisku, nakar velja vozna karta za brezplačen povratek. Našim kadilcem. Monopolska uprava bo izdala za XV. Ljubljanski velesejem od 1. do 11. junija posebno vrsto »Vardar« in Drina« cigaret. Te razstavne cigarete se bodo prodajale v škatljicah po 20 komadov po ceni, ki velja za navadno »Vardar« oziroma »Drina« cigarete ob času vclesejma in sicer edinole v trafiki na. sejmišču. Ne bo težka izbira! Omiljenje davčnih in taksnih dajatev za motorna vozila po zaslugi finančnega ministra g. dr. Stojadinoviča jc znatno poživila kupčijo z avtomobili in motornimi kolesi. Ne sme se pozabiti, da je bila t;i trgovina že v katastrofalnem zastoju, šoferji iti mehaniki avtopopravljalnio pa brezposelni. Zastareli nazori pri nas, da jc avtomobil luksus, so žc za nami, morda še no tako temeljito, kot .so v inozemstvu žc prod 10 loti. Ljubljanski velesejem, ki se otvori 1. .junija, je dobro založen z avtomobili. Kupec ne bo imel težko izbire, saj bo našel veliko število tovornih in osebnih avtomobilov ter motornih koles svetovnih tovarn vseh mogočih oblik in velikosti. Že do danes so prijavljeni sledeči modeli: Chevrolet, Pontiac, Buick, La Sulic, Cadillac. Berlford, G.M.C., Vauxhall, Olsmobile, M. A. N.-Diosel. Opel, Blitz, Daim-ler, Mercedes-Benz, B. M. W„ Chryslor. Ply-niouth, Renault., Morris, Saurer, Puch, Horch, \Vanderer, D. K.W., Mathis, Amilcur. Saoks, Slover itd. Priporočamo vsem interesentom, da si oglodajo avtomobilski salon na letošnjem vclesejmu. Znižanje diskonta v Belgiji. Z ozirom na izboljšan položaj belgijske narodne banke, o katerem poročamo na drugem mestu, je sklenila belgijska narodna banka znižati diskont od 2.5 nn 2%. Dotok zlata v Belgijo traja dalje. Najnovejši Izkaz o stanju belg. narodne hanke za 9 maj kaže v primeri s stanjem za 2. maj zopet povečanje zlatega zaklada za 232 milj. frankov nn 15.079 milj. frankov. Zlato je pritekalo večinoma iz Francije iu oosredno tudi iz Švice. Borro Denai Dne 16. maja 1935. Neizprenienjeni so ostali tečaji Berlina, Curiha in Prage, dočim so vsi drugi tečaji narasli. V zasebnem kliringu je avstrijski tečaj narastel na ljubljanski borzi na 9.05—9.15, v Zagrebu na 0.0'25—9.125 in v Belgradu na 9.0177—9.1177. Grški boni so narasli v Zagrebu na 33 blago. Angleški funt je nadalje narastel v Zagrebu 233.95— 235.55, v Belgradu 284—235.60. Španska pezela je notirala v Zagrebu 6.10 denar, v Belgradu 5.90 denar. Ljubljana. Amsterdam 2976.76—2991.36, Berlin 1756.08—1760.95, Bruselj 742.71—747.78, Curili 142L01—1428.08, London 213.92—215.98, Ne\vyork 4360.77—4397.09. Pariz 289.6—291.03. Praga 183.06 —184.16, Trst 361.35-364.43. Skupni promet na zagrebški borzi 366.130 Din. Curih. Belgrad 7.02. Pariz 20.338, London 15.10, Newyork 369.375, Bruselj 52.325, Milan 25.573, Madrid 42.25, Amsterdam 209.60, Berlin 124.40, Dunaj 58, Stockholm 77.85. Oslo 75.90, Kopenhagen 67.40, Praga 12.89, Varšava 38.30, Atene 2.92, Carigrud 2.49, Bukarešta 3.05, Helsingfors 6.(355. Buenos-Aires 0.7925. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje, je ostala v glavnem neizpremenjena. Promet je bil slab. Vojna škoda izkazuje v Zagrebu povišanje tečajev, vendar je ostala brez zaključkov. V Belgradu je vojna škoda popustila. Ljubljana. 7% inv. pos. 77—79, agrarji 45—46, vojna škoda promptna 372—374, begi. obv. 63—66, 8% Bler. pos. 78—79, 7% Bler. pos. 68—69, 1% pos. DHB 71—72. 7% stab. pos. 73—76. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 78.50—80, agrarji 47.50 den., vojna škoda promptna 372—374, 5.. 6.. 7., 8. 378 den., begi. obv. 65—66, 7% Bler. pos. 67.25—68 (68). 7% posojilo DHB 71.75 den. — Delnice: Narodna banka 6000 den., Priv. agr. banka 233—238, Osj. slndk. tov. 140—1(30, Trboveljska 128 den. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 79 denar, agrarji 47.25—48, vojna škoda promptna 371.50— 372.50 (372), 5. 372 1)1., 7., 8. 371.50 den., begi. obveznice 65.75—66 (66). 8% Bler. pos. 76.50—78.50, 7% Bler. pos. 67 —67.50. — Delnice: Narodna banka 5700—6100, Priv. agr. banka 228.50—230 (230). Žitni trg Ljubljana. (Franko nakladalna postaja, plačilo proti duplikatu.) Pšenica bač. 78 kg 2% 128—130, ban. 126—128. oves slav. 97 —99, koruza popolnoma suha bač. 71—73, ban. 70—72, bela za niletcv 71-73, moka ničla bač. in ban. 200—220, št. 2 180 —200, št. 5 160—180, otrobi debeli 95—100. Novi Sad. Vse je neizprem. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Živina Ptujski prašifrji sejem. V sredo, 15. maja se je vršil sejem za prašiče, ki je bil izredno dobro založen kot le redkokdaj; kupčija je bila zelo slaba in lo vkljub temu, da so cene svinjam padle. Prignali so 532 rilcev, od teh 90 prodali samo 74. Cene kg žive teze so bile sledeče: prsutarji 1 5 Din, debele 5—6, plemene 4—5.50 Din; prnsci sta-I ri 0—12 tednov so se prodajali po kakovosti in sicer od 30—100 Din eden. Internacionalni lahkuatletski m e e t i n g in m e d u a r o d ui I a h k o a 11 e t s ki dvoboj pod vis pokrovit. Nj. Vel. kralju Pelrn II. BUKAREŠTA : ASK PRIMORJE Biukošti, 8. do 10. juniju. Akademski športni klub Primorje v Ljubljani slavi leto« C5 letnico svojega plodonosne-gu udejstvovunju v propagandi teloSno-v/gojne ideje med jugoslovansko mladino. Od skromnih začetkov, ki so bili združeni ! z velikimi borbami za ol»stoj. se je močno ; dvignil in povsod \ kolo vodilnih jugoslovmi-' škili športnih klubov /lasti je lo podčrtal z ogromnim napredkom v Inhkoatletski sekciji, ki se jo v zndnjill letih opetovano priborila državna prvenstva v cross-c ountrv j u za moštva in poedincc, državno prvenstvo /a moštva, z zmago nad kompletno reprezentanco Bukarešta, krasnimi zmagami Krcvsa in Kovačiča na zadnjih Balkanskih igrali itd. Leta- polaga račune svojega 15 letnega tlela vsej jugoslovanski športni javnosti in ta izpit bo za državnega prvaka v lahki atletiki zu 1 moštva brez dvoma zelo težak. V gosti li bo imel \ rovanžneni dvoboju reprezentanco Bukarešte, ki sp bo brez dvorna I ojačila z najboljšimi romunskimi državnimi repre/entanti. v želji in hotenju, dn se revan-žirn zu visoki poraz (95 • 70), ki ji ga je prizadejalo moštvo ask Primorja v Bukarešti v minulem letu. jubilant vodi pogajanja tudi z bolgarsko, grško, turško, poljsko in francosko zvezo v hotenju, da .si zasigura sodelovanje nekaterih najboljših inozemskih atletov. Vse kaže, da bo Ljubljana imela priliko pozdraviti ; na proslavi ask Primorja tudi kompletno ro- Siavija (Sarajevo) :ASK Primorje Nogometno liga prvenstvo Po skoraj enomesečnem pavziranju stopa ! lo nedeljo naš ligaš v novo borbo zu državno prvenstvo toda pod cisto drugačnimi okol-nostmi. kakor o priliki zadnjo tekmo v aprilu, j proti zagrebškemu Gradjunskeinu v Zagrebu. V nedeljo borno namreč v borbi proti sa-i rajevski Slavjji zamogli z vesoljem pozdra-! viti kompletno moštvo našega ligaša. Akoravno jo Slavija renomirnn klub, ki je zlasti lotos in na domačih tleh beležil sijajne zmago proti Jugoslaviji, Grailjansko-mu iu Hasku ter v Zagrebu neodločen rezultat proti Concordiji, je to skrajno vihravo moštvo, ki zlasti izven Sarajeva ni v stanju povzpeli se preko, povprečnosti. Naš ligaš se mora pa zavedati, ila bo sarajevska Slavija zlasti proti njemu potencirala vse do maksimuma, da sj pribori dve potrebni točki, ki bi ji bili v stanju zasigu-rati obstoj v nacionalni ligi. Kompleten ligaš je dolžan, da nam v nedeljo predvede igro, kakor proti Basku! Požrtvovalnost rio skrajnosti, odločen start, hitrost, odločnost in elan ter volja do zmage naj bosta v nedeljo geslo Primorja! Potem jc lahko prepričan, da ga bo v borbi navduševala vsu naša športna publika in uverjen, rla sta dvo točki ostali doma! Rekordna vožnja Berlin-Zagreb Prejšnji teden smo poročali, da namerava naš rojak, Zagrebčan g. ing. Oskar Hugo potolči rekord z avtomobilom na progi Bcrlin-Zagrcb. In to se mu jo ludi posrečilo. Sicer no v polni meri, kajti imel je nezgodo, ki ga ,je zadržala za štiri ure. Ako ne bi imol to smole, bi rabil za omenjeno progo jedva 16 ur. Iu kljub temu jo potolkel sedanji rekord zn dvo uri. dogodku so precej obširno poročali jugoslovanski listi, vendar se še vseeno polaga premalo važnosti na ta uspeh, ki ga je dosegel'naš človek. Ako bi bil to kak inozemec, ne hi bilo konca ne kraja pisanja listov ono države, katere državljan hi bil novi rekorder. Ker v športu na med-i narodnih tleh mi še ne pomenimo dosti, zato ; je tembolj potrehno, da podčrtamo vsak uspeh, ki ga jc dosegel kak naš športnik. In . med take internacionalne uspehe spada nrav . gotovo rekordna vožnja, s kutero jc proslavil i ing. Hugo našo domovino daleč preko njenih ; moja. Pa bo morda kdo rekel, sn.i jc to delo j opravil stroj in ing. Hugo jo mirno sodol za i volunom ter dirigiral uvto kakor je bilo pač , potrebno. Temeljito bi sc motil, kdor bi tako mislil. Kajti nad 22 ur sedeti za volanom I ter voziti v povprečni brzini 54km na uro I zahteva žo železno živce in energije, ki ji ni i najti primere v športu. Bos je sicer, da je (udi ni tišina opravila svojo, kajti ing. Hugo se jo poslužil malega in izbornega športnega avtomobila modela Adler-Trumpf-Junior z 28 konjskimi silami, vendar odlikujejo novega rekorderja sposbnosti, s katerimi sc morejo ponašati le redki avtomobilisti na svetu. Kajti vozil jo mestoma celo po 140 km i na uro, to je žc brzina potniških aeroplanov. Od Berlinu do Draždan je. vozil povprečno 103 km nn uro. Defekt, ki se mu je pripetil v Sehremsu, git jo zamudil eole 4 ure iu pol. Ako bi sc mu to ne pripetilo, bi dospel pred opoldnevoin v Zagreb. In kljub temu jc prevozil 1100 km dolgo progo v 2(1 in pol urah. In tudi to je izboron čas, saj je vozil celo 4 uro manj kakor najhitrejši brzovlak. Za pot iz Maribora do Zagrebu je rabil samo 2 in pol ure. Kako izboron vozač jo ing. Hugo, dokazuje tudi dejstvo, da je nn progi Dunaj— Sommoring prehitel v najhujšem tempu nnd 500 avtomobilov broz najmanjšo nezgodo prezentanco Prage, ki danes uživa glas daleč najmočnejše srednjeevropske lahkoutletske ekipe, na čelu z olimpijskim zinugovulccni, metalcem krogle Doudo; kajti Praga nastopi en teden pozneje nu iHlikoatletakeni troboju Bukarešta : Praga : Belgrud v Belgradu. ln končno bodo to odlično in pestro revijo najboljših inozemskih atletov kompletirali najboljši jugoslovanski lahkoatlcti i t Belgrada, Pančeva, Maribora, Varaždinn itd. Prireditev v leni okviru bo duleč prekosila vse dosedanje lubkoatletske prireditve nc samo v Ljubljani, temveč v vsej naši državi, ker bo s svojo odlično kvaliteto močno ogrožala odlične Balkanske igre v Zagrebu v minulem letu. Visoko pokroviteljstvo narekuje jubilantu, da so najresneje pripravi, dn dostojno sprejme in |)očasti svoje visoke goste: pričakujemo z gotovostjo, da bo vodstvo \SK Primorja, ne samo izvršilo vse tehnične priprave, da se njegovi atleti nu proslavi odrožejo čim boljše v oorbi / rutiniraniini in odličnimi inozemskimi zastopniki, ker se mora zavedati, dn kot državni prvak, zastopa v tej borbi ugled jugoslovanske lahke atletike, in končno pričakujemo od vso naše javnosti, du bo odprtih rok in z polnim posetom na jubilejnih prireditvah kvi-tirolu velike in dolgoletne napore jubilanta, da dvigne nacionalni telesno-v/gojili pokrot v Ljubljani, Dravski banovini in naši državi. Ploilonosno dolgoletno tlelo jubilanta je našlo polno odmevu ludi pri našemil priljubljenemu vladarju, Nj. Ari. kralju Petru II, ki je blagovolil prevzeti visoko pokroviteljstvo i nad laiikoutletškim dvobojem mod reprezentanco Bukarešte in jubilantom. skusili ali vsaj videli drveti av to s 120 km na uro. Tn tudi avto jo bil po vožnji v najlepšem rodu, kar znači, da sla tako vozač kakor voz res prvovrstna. * Za 5 m v desetih letih. Svetovni rekord v metanju diska jo v zadnjih letih kolosalno napredoval. Nič manj kot za dobrih 3 m so ga por in i 1 i naprej svetovni mojstri od leta 1923 pa do danes. Pred kratkim ga je zalučal Nemec Seliriider 53.10 metrov daleč. Tudi tn rekord so imeli v tej dobi največkrat Ameriknnci v posesti. Tabela rekordov za zadnjih deset let pa takole izgleda: 1925 Hartranft (Amerika) 47.80 in 1926 H o u ser (Amerika) 48.625 m 1928 Hoffmeister (Nemčija) 48.775 nt 1929 Stenrud (Norveška) 49.10 m 1930 Krenz,(Amerika) 49.90 ni 1930 .Jessup (Amerika) 51.73 ni 1934 Andersson (švedska) 52.42 ni 1035 Schroder (Nemčija) 53.10 m SK (irafikn. Drevi ob 7 sestanek vseli igralcev v klubskih prostorih. ASK Primorje, lahko-atlctska Hckcija. D&ur* ob 2(1 v tajništvu, TyrSeva cesta »i, pritličje, prej Narodna prosveta, kratka in važua seja sok Oljskega odbora. Udele4bu vseh odbornikov obve/.na. — Odbor .a proslavo IS lctnicc. Ob 21 tstota.ni važna seja /uradi referata delegata, ki sc je vrnil b. Hjdgrada. Udele/ba vseli odlvomikov žaljena in potrebna. »Narod, ki pozablja brate v sužnosti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« sc briga zuuje. Pristopajte!« adio Ing. Oskar Hugo. O tem športnem Naravnost bajna pn jc brzina, ki jo jo dosegel na progi Berlin—Draždanc. Mestoma jo closeeol brzino 140 km. katero si niti predstavljati uc moremo, ako že sami nismo po- Programi Radio Liubliana t Petek. 17. iiinjn: 11.00 Šolska ura: O belokranjskih vražah (.Mirko Kugler) J2.00 Slavni dirigenti na ploščah 12.45 Poročilo 13.0« Ca«, obvestila 1.1.in Glasbila — na tekmo! (ploščo) 14.nO Vreme, spored, Imi r za 1S.0II Orgelski koncert uu ploščah lb.2n Glasbila in njih uporaba (prof. L M. Skerjanc) IS.-tli Cas, poročila, olive, stila 19.00 Moderne .slaSčice (Jazz na klavirju, dr. svaril) 10.30 Nacionalna ura: Fruška gora 'n Sremski Kar. lovci v preteklosti 20 00 Pashalov vc er. Sodelujejo Križarji i.n Klariee s pesmrijo in igro Pa.slial v slavi K.v-haristije . radijski orkester, orgle iu samospevi ler reeitaforji. Predavanje je napisal iil večer vodi p. FrnnfflSok Ačko 21..10 Čas. poročila, program 22.00 Sveli Izidor je ovce pa#>ej, (pastirske in pla.uinske pe.-nii |so. delujejo Fantje na vasi. radijski orkester in plošče) Drugi programi t PETEK, 17. maja. Helgrad: 20.0« Zagreb — Zagreb: 20.00 Koncert. 20.80 Operetni vočer — Dunaj: IT 35 Pesmi lil.40 Rokodelstvo v pesmi 211.10 ShaUe.spenreova legenda, igra 22.10 Klavirska glasba 23.20 Orkestralni koncert - RudimpcMn: 11) .HI Salouska glasba 21.V, Klavirska glasba 22.35 Operni orkester — Mllnn-Tr'1: 17.05 Zabavni koncert 20.45 Opereta Rožno mesto . boinbar-do in Ra/.nae.to — lHm-liur 1: 17.05 Pevski in instrumentalni koncert 20.50 Klavirski kvartet 21.30 Igra 22.00 Pestra ura — Praga: ]0.511 Ljudske pol ure 20 3(1 Norveška glasba 21.30 Komorna glasba — fin io: 21.'Hi Klavirska glasba — Rratisiaea: 21.30 Srainel — Variarn: Program ito napovedi — Xrindiju: 20.15 Radijska balada o Frrzi.il Hei-Hn: 19.00 Frankfurt 21.1)5 Komorna glasba — Konigsbe.rg: 10 00 \ esoln ura 21.05 Gore in morje v glasbi — Hamburg: 10.00 Frankfurt 21.05 Stari mojstri — Vrafiitlavii: 10.011 Plesi iz starih časov 21.0." Simfonični konccrt — Lipt ko: 21.05 Vesel večer — Kolu; 10.IH1 Orkestralna glasba 21.05 Hamburg — Frankfurt: 10 Oo Zabavni koncert radijskega orkestra 21 05 Operetni dvogovori — Stuttgart: 19 3(1 Citre iu hiirnio. niika 21.0.1 Orkestralni koncert — Monakom: pi.ofi Radijski skladatelji s!.05 Simfonični koneerl -- Ziirich: 10.50 Suita Arležanka-, Bir.et 21.20 Opera Svetla noč , Flonrv — Strassburg: 20..10 Literarni vočer iz leta 1835 (iz Pariza) Zahvala Vsem, ki so darovali cvetje, spremili našega dobrega očeta, starega očeta in tasta, gospoda Antona Zemljaha na njegovi zadnji poti — prisrčna hvala! Ljubljana, dne 16. maja 1935. Rodbina Bitenčeva. Presunjena težke boli, aaznanja Šali Hilda roj. Philip s k y v svojem in v imenu svojih otrok Boruta m P e t e r č k a vsem ostalim sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je mirno v Gospodu umrl njen srčno ljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod ŠALI ANDREJ odvetnik pri Sv. Lenartu ▼ Slov. goricah v sredo, dne 15. maja 1935 ob pol 24 po težki in mukepolni bolezni, v 41. letu starosti, previden s tolažili svete vere. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 18. maja 1935 ob pol 17 iz hiše žalosti Cmureška cesta št. 9 na pokopališče pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Sveta maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 20. maja 1935 ob 7 v cerkvi Sv. Lenarta v Slov. goricah. Sv. Lenart, dne 15. maja 1935. ODDAJO: Trgovina z mešanim blagom, dobro idoča, se odda takoj v najem radi selitve. Vprašanja naslovite na upravo »Slovenca« pod »Dobra trgovina na Gorenjskem« št. 5198. (n) Vpeljan brivski lokal na prometnem in velikem kraju se odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5570. (n) Opozarjamo na MALI OGLASNIK v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki Tinčkove in Tončkove prigode 32. Vznemirjenje na ladji raste.. Kapitan Mrliar se je pričel posvetovati s svojimi mornarji, ka, naj ukrenejo, da izsledijo mlada ubežnika. »Najbolje je, da krenemo proti bregu. Ko se zdani, se odpeljemo s čolnom na kopno. Dečka moramo najti!« MALI OGLASI V malih oglasih velja »saka beseda Din 1'—; ienltovanjskl oglesl Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din IO'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega značaja ae računa enokolonska S mm visoka petilna vrstica po Din 3*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov (reba prtloilfl znamko. Vnajem u« IILI] II Denar Posojila na vložne kniižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10 Hranilno knjižico Mestne hranilnice v Ljubljani zamenjam za Bano-vinsko 200.000 Din. Ponudbe poslati upravi »SI.« pod »Banovinska« 5515. d 125.000 Din posojila v gotovini iščem proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe pod »Petkratna garancija« št. 5560 upravi »Slovenca«. (d) Knjižico Mestne hran. ljubljanske, vsota 29.000 Din, prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 13/5581. (d) Ce arto svo/ stari prodajat aP motorja bi znebil se rad. bri kupa* li mnogo prižene SInveniev najmanj? inserat Gospodine! Miki! ne zamudite ugodne prilike. Zaradi izpraznitve zaloge odprodajam iz skladišča razno kuhinjsko posodo, orodje itd. -po znatno znižanih cenah Stanho rioriancic železnina, Resljeva cesta 3 (poleg Zmajskega mostu) vhod skozi dvorišče. V račun vzamem tudi hranilne knjižice Kmetske in Ljudske pos. ljubljanske. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Pis. stroj Underwood veliki, malo rabljen, poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5494. (1) Izredno dobra in cenena oblačila, moško perilo itd. — kupite najbolje pri Preskerju Sv. Petra cesta 14. PREMOG DRVA IN Karbo paketi pn Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 Dalije in gladijote 50% izpod cene cenika! Sever & Komp., Ljubljana Otroški voziček dobro ohranjen, naprodaj. Sv. Petra cesta 52. (1) KiJBIMOMIA VEDETI VSAKA MLADENKA Nasvet neke matere ) Oseba srednje starosti, ki ie več let oskrbovala službo hišne strežnice — snažila sobe, kurila peči, ličila tla i. dr. — v večjem podjetju, želi nastopiti podobno službo takoj. Pride se lahko predstavit. Spričalo na razpolago. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Služba«. »Nikar ne obupavaj«, sem dejala, »kaj takega se primerjava mnogim deklicam. Stvar pa same često poslabšajo, ko počenjajo, ..ar ni dobro«. Vedela ie, da sem uganila vzrok njenega obupavanja. Občutila je, kakor da bi bila zavržena, ker ie imela temno in ovenelo kožo z razširjenimi znojni-cami in zajedalci. Za vedno se rešite vseh napak svoje polti tako, da bo Vaša koža postala bela, čista in lepa, samo po naslednjem lahkotnem in cenenem načinu, Uporabljajte vsako iutro pred pudraniem kremo Tokalon, bele barve (ni mastna). Njene dragocene sestavine, ki čistijo, osvežujejo ter napenjajo kožo, učinkujejo naravnost magično tudi na najgršo polt. Že v 3 dneh boste navdušeni nad svojo dražestjo. Ta enostavni recept je prinesel mnogim mladenkam olajšanje in srečo — kar ve večina mater. Poizkusite kremo Tokalon, bele barve, še danes. Preklic! Franc Petrič, Mamolj, preklicujem besede, katere sem govoril pri seji dne 4. februarja 1935 proti učiteljstvu na Polšniku in se jim zahvaljujem, ker so odstopili od tožbe. Mamolj, 9. maja 1935. Franc Petrič. I Automofor Tovorni avto 2—3 tonski kupimo. Ponudbe z navedbo cene upravi »Slovenca« pod št. 5579. (f) Priporočajte povsod dnevnik Medtem so valovi nesli splav z dečkoma čedalje hitreje v črno noč. Kakor orehova lupina se je zibal sem in tja. Dečka v njem pac nista slutila, kakšnim nevarnostim se podajata nasproti... SLOVENEC' BBBBBBBIIBBBB* NAŠA NADVSE DOBBA IN ISKBENO LJUBLJENA ŽENA, MATI, TAŠČA, BABICA, SESTBA, GOSPA JOSIP9NA DEŽMAN ROJ. VEDENIK TRGOVČEVA SOPROGA IN POSESTNICA NAS JE PO KBATKI, TEŽKI BOLEZNI, PBEVIDENA S SV. ZAKRAMENTI, ZA VEDNO ZAPUSTILA POGBEB DRAGE POKOJNICE BO DNE 17. MAJA OB 16 V TRBOVLJAH SV. MAŠA ZADUŠNICA BO 18. MAJA OB 7 V ŽUPNI CERKVI V TRBOVLJAH TRBOVLJE, MARIBOR, BEOGRAD, DNE 15. MAJA 1935 GLOBOKO ŽALUJOČE OBITELJI: DEŽMAN, SAJOVIC, STREHAR, JUHART IN OSTALO SORODSTVO Dolores Vieser PGVCGK Ljubezenska zgodba mlade duhe Zmeden ga Ivan pogleda. >Ne še,« prizna. »Ti, potem se pa moraš požuriti, bo koj zvonilo k počitku.« »Ah naj,« reče Ivan tibo in si potegne skozi goste temne lase. >Bom pa pripovedoval, kar sem sam videl na Poljskem.« Zaskrbljeno zmaje Jurko z glavo; rektor navadno ne pusti, da bi mu kdaj pripovedoval'. »Ti,« zašepeta spet Ivan, »si se ti že naučil?« »Že,« odvrne Jurko ne brez dostojanstva in sede poleg tovariša. »Jurko,« reče Ivan bolestno, »kaj misliš, kaj naj storim —?« In potihoma, da ne bi motil drugih, pripoveduje, kaj mu je Škorček povedal o materi in da je zdaj malo manj kot prepričan, da živi mati na Laškem. »Kaj si moreš ti drugače misliti?« Nak _ Jurko si ne more drugače misliti. Kako tudi? No pozna druge ženske kakor mater, nežno ženo, žalujočo vdovo, in sestri, od katerih hoče ena umreti, ker ji je izginil ženin. Vsega ga je navdušila ta romantična sgodba. Skoraj mu je žal, da sam ve, kje je njegova mati. »Seveda jo moraš iti iskat. To je edino, kar moreš storiti! Jaz bi bil sploh že kar od kantorja šel naravnost v Italijo!« Obotavlja je se in osramočen reče Ivan: »No, veš — vendarle nisem za trdno vedel — in pa — šola.« _ , , »Ali, kaj šola!« se razvnema Jurko. »Sola ti ne uide, mati pa ti medtem lahko umre od hudega! Kar misli si kako ji mora deti, če stopi tisti črni vrag, tisti pol- | kovnik, v njeno sobo in se ji porogljivo posmehne in 29 j zarjove: Ti, Carine, lepo novico: mož ti je umrl! Rečem ti — omedleti mora kakor naša Reginal In nemara še laže in pravi, da si tudi li umrl! Od tega ji mora nazadnje še srce počiti — prav gotovo!« »Moj Bog —« zaječi Ivan. Vihar ljubezni in kesanja in domotožja ga potegne s seboj. Uboga mati — naa — od onega ne sme zvedeti! Sam ji mora povedati — tako polagoma! Malo vreden otrok je — res, malo vreden otrok, da ni že zdavnaj pohitel v Italijo! Kako le mu je moglo dati src«, da jo je puslil v srčni bridkosti le en sam dan dlje, kakor bi bilo treba? Kakor v sanjah vstane z drugimi, komaj sliši, kaj mu vzburjeno prigovarja Jurko — gre v mrzlo spalnico in leže, tresoč se od mraza in razburjenosti. Nekaj mu venomer šepeta: Zakaj nisi šel že zdavnaj? Zakaj ne? Da, le zakaj ne? Ker ni za trdno vedel. — Toda kako naj bi bilo drugače? Je tako — borne da — mora biti tako! Mati, pridem kmalu — mati, odpustite mi! Mislil sem si samo, da moram še prej prejeti sveto obhajilo — pojutrišnjem! Pa saj ga tudi v Italiji lahko prejmetn. Precej jutri zjutraj grem! Ne polkovnik — ampak jaz vam povem, mati! In v velikem domotožju, v svojem usmiljenju, se zazdi sam sebi zloben in hudoben, da se je veselil svetega obhajila in hotel postati mašnik in ni storil ničesar, da bi rešil mater. Zdaj hoče to popraviti. Toda kako? Jutri zjutraj se odcepi s pota v šolo in se odpravi spet proti Beljaku. Potem čez Pontabelj in Pontehbo doli v Italijo. Spet bo tako kakor pred letom dni. Mrzlo in tuje. Pa da pride le na Laško, tam bo že topleje. Ah: in četudi bi bilo treba iti na severni tečaj, šel bi! In riše si, kako jo najde — pač v kakšnem samotnem gradu ali kakšni mračni palači — in kako ga mati gotovo takoj prepozna in se z vesel i! Giovanni mio! Sapa mu zastane od blaženega vzburjenja. Vso noč ne moro zatisniti očesa. Ob štirih zasliši glas zvončka. — Sklene roke in začne moliti. — Potem se zmisli, da prihaja to zvonenje od frančiškanske cerkve in bosta šla pater Bernardin in rektor zdaj v kor. Tedaj ga obide rahel sram. Dobri pater ga bo opoldne čakal. — No, naj ga! Ne da so niti ure več zadržati! Mati je več! Toda, pater Bernardin mu je bil zmeraj tako dober. Prav za prav je grdo, kar tako oditi. Grdo? — Moj Bog, kaj naj naredim? Najbolje bo, da gre najprej k frančiškanom in vse pove patru Bernardinu. — Saj! Bernardin že razume take reči. In če bo hud, no, potem ne more pomagati, on je naredil, kakor je prav! Zadrževati ga tako ne sme. Bilo bi zoper četrto božjo zapoved! Ob petih se prikaže jned vrati Mirko Krasnik in glasno zakliče: »Laudetur Jesus Christus!« Fantički se zbude. Hlastno in bolj zmrzel, kakor je šel sinoči spat, vstane Ivan. Ko gredo iz spalnice, se pri-rine k njemu Jurko in zašepeta z žarečimi očmi: »Kdaj?« Ivan odločno odgovori z bledimi ustnicami: >Zdaj!« Navdušeno mu stisne Jurko roko. Pri zajtrku mu porine svoj kos kruha. Potem gre Ivan po gosli v pevsko sobo in jih skrije pod plašček. Ko gredo šolarji skozi vežo stare hiše, postane Ivanu stre težko. Pa ne ostaja mu časa, da bi gledal nazaj. Hrupoma odrojijo plahutajoči dečki mimo cerkve. Tu zgubi Jurko gosje pero. Mudi se — samo Ivan ostane pri njem in brska nekaj po snegu. Tovariši zginejo za cerkev. >Tako —« reče nato Ivan. »Bog ti povrni, na svidenje!« Na svidenje —in kadar jo najdeš, mi daj na znanje, jeli?« ■ DBBBHB a> m 00 3.2 ■■■■■■■■ Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubliani: Karel Ce6 izdajatelj: ivan Rakoveo Urednik; Viktor Ceačič.