LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST.
ra
TD
7ČI1
St. VII.
UH
e)
Vsebina: 52. Blagoslov vogelnega kamna pri novih škofijskih zavodih dnž 16. julija 1901.	—	53. Shod predsednikov Marijinih družb. —
54. Za deželnozborske volitve. -	55.	Priloge k prošnjam za vsprejem v
domovinsko zvezo. — 56. Ministerska odredba glede stavbnih pogodb za cerkvena in nadarbinska poslopja, kjer je patron verski zaklad. — 57. Razpis Ivan Nep. Schlackerjeve ustanove. — 58. Konkurzni razpis. — 59. Škofijska kronika.
52.
Blagoslov vogelnega kamna pri novih škofijskih zavodih dne 16. julija 1901.
I. Priprave.
„Ako Gospod ne zida hiše, se zastonj trudijo, kateri jo zidajo“, podučuje nas sveti Duh po psalmistu.1) Zato sem najpoprej že leta 1898. v molitvi skušal spoznati voljo Božjo, da li bi bilo po tej sveti volji zidati zavode z gimnazijo za vzgojo slovenske mladine? Ko sem iz raznih okolnosti spoznal, da bi zidava bila po volji Božji, začel sem delo zaupajoč vanj, ki je vsemogočen.
Priprave so od jeseni leta 1898 pa do pomladi 1. 1901 toliko vspele, da se je 21. maja, torej v mesecu Marijinem s cerkvenim blagoslovom že moglo začeti zidanje. Tečajem meseca maja in junija je vkljub raznim težavam delo toliko napredovalo, da sem mogel praznik Matere Božje Karmelske, 16. julija, odločiti za blagoslov in polaganje vogelnega kamna. Ker sem tega dne tudi predsednike naših Marijinih družb povabil v Ljubljano, upal sem, da se bode slovesnosti tudi precej duhovnikov moglo udeležiti.
II.	Blagoslov.
Blagoslov se je, hvala Bogu, prav lepo opraviti mogel. Dopoldne je deževalo, popoldne pa se je razjasnilo. K blagoslovu nisem
l) Ps. 126, 1.
osebno vabil nikogar, razen ljubljanskega ka-piteljna, ki je patron župnije Št. Vid, ampak splošno vse prijatelje v zavodih izražene ideje. Ljudstva se je udeležilo precej, več kakor sem pričakoval; videl sem odlične može; posebno pa so me veselili zastopniki naše „Danice“ z Dunaja in naše „Zarje“ iz Gradca.
Ko sem opravil običajno molitev, prosil sem preč. gospoda prelata Dr. Kulavica, naj bi prebral pismo, katero se je imelo v kamen položiti v spomin poznejšim rodovom. Sestavil pa je to pismo po moji želji sam gospod prelat prelepo in nekako poetično v latinskem jeziku. Pismo se glasi:
In gloriam Dei O. M. et honorem B M. V.
invocato juvenilis Martyris S. Viti patrocinio lapis iste benedictus et locatus est fundamento aedium promovendae inter juvenes virtuti ac scientiae dicatarum, die 16. Julii anno Jubilaei saecularis 1901, cum leo P. XIII. ab adamantino sui sacerdotii jubilaeo plus triennio functus in annum XXIV claves Petri gloriosissime in Cathedra tenebat, Franciscus Jose-phus I. Imperator expletis decem lustris tertio iam anno pergravia regebat
Austriae gubernacula et sacro hodie perfungens ritu Deo fretus Instituti auctor Princeps - Episcopus Antonius Bonaventura Jeglič ultra triennium dioecesi Labacensi cum oratione navabat operam, ut mores juvenum servaret puros, ut Clerum sibi educaret scitum vitaeque integrum sic-que singulis et omnibus officio Antistitis profuisse inveniatur.
Parochiae S. Viti tunc praeerat Curator animarum Gregorius Malovrh, communalia vero loci „šu-paniu dignitate moderabatur Anto-nius Belec, promptissimus fabricae fautor, cujus struendae lineas Architectus Josephus de Vancaš faberrime praescripsit.
Quod Deus omnipotens sic bene-vertat gratia coelesti, ut feliciter sur-gentia de fundamento humilitatis aedium cacumina securam doctis do-cendisque monstrent viam ad sublimiora mansionum aeternarum!
III,	Govor.
Ko se je pismo prečitalo, spregovoril sem zbranim približno tako-le:
Preden položim vogelni kamen, naj Vam pojasnim postanek ideje za zavode, dosedanje delo in njihov pomen.
a)	Postanek ideje.
Najpoprej se vprašajmo ali so zavodi potrebni? — Misel, da bi se Alojzijevišče razširilo in spopolnilo z gimnazijo, sem podedoval že od svojih prednikov, ki so po nalogu vesoljnega cerkvenega zbora v Tridentu resno mislili, kako bi Alojzijevišču dodali še to, kar mu manjka. Misel torej ni nova.
Ali kaj pa je mene spodbodlo, da sem jo začel uresničevati? Najbolj me je v dno duše zaskelela izjava velike večine naše aka-demične mladine v avgustu 1. 1898, da krščanstva neče imeti 'za vodilo svojemu javnemu življenju. Prihodnji voditelji in učitelji našega
slovenskega naroda so se s to izjavo krščanstvu nekako odrekli! Delovali bodo v našem narodu v duhu protikrščanskem! Groza!
Do sedaj te izjave še niso preklicali, pač pa se popolnoma po njej ravnajo in v tem pravcu izobražujejo. O, pazim na gibanje med mladino, posedno med akademično mladino. Vidim sicer, da liberalizem umira. Gospodoval je v 19. stoletju in onesrečil je narode; dogospodoval je, izumrl bo. Ko zatisnejo oči starejši možje, ki so bili ž njim zadojeni in v njem živč, ne bo ga več: saj se mladina zanj ne vnema. Pač pa nam prete večje nevarnosti. Mladina še ni našla trdnih tal; samo toliko vidim, da ne mara za krščansko, večno resnico, katero nam je prinesel sam Sin Božji, ampak jo zametava in sedaj blodi po raznih krivih potih. Toda vedno bolj se dozdeva, da nagiba na socijalni demokratizem, ki je s svojimi zapeljivimi družabnimi nauki stokrat nevarnejši od zastaranega liberalizma.
Zato je potrebno, da se za čase nevarnosti že sedaj pripravimo, ter moremo nevarnosti od našega ljudstva odbiti. Moramo torej vse poskusiti, da si zraven dobrih duhovnikov vzgojimo tudi značajnih katoliških lajikov, kateri bodo vihteli zastavo krščanskega, edino pravega in za narod edino rešilnega socija-lizma. Da, krščanskih izobraženih lajikov nam manjka, le malo jih imamo: treba jih vzgojiti.
Ko sem te in slične okolnosti premišljeval, razvijala se je v meni ideja, da ustanovim dva posebna zavoda: v enem naj bi se vzgojevali prihodnji duhovniki, v drugem prihodnji krščanski lajiki za vse izobražene stanove; zavodom pa naj se doda gimnazija, torej ves srednješolski poduk in bodo mladeniči vzgojo in poduk mogli dobiti v zavodih.
b)	Dosedanje delo.
Ko mi je ta misel dozorevala, šel sem na Božjo pot v Lourdes, da jo položim pred noge prečisti Devici in Materi Božji Mariji. Zagotoviti sem si tudi hotel odobrenje naj-višjih oblasti na zemlji: sv. Očeta Leona XIII. in Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.
Sv. Oče so bili veseli, nakano so odobrili, dali ji poseben blagoslov in obljubili, da se bodo zadeve pri sv. maši spominjevali. Tudi presvetli cesar so pritrdili, z lepimi besedami so me na delo spodbujevali, me zagotovili svojega varstva in obljubili deželno vlado opozoriti, naj bode delu naklonjena.
Obrnil sem se tudi na svoje duhovnike in na vse premile vernike lepe naše škofije. Hvala Bogu, nisem se prevaril. Obljubili, pa ne samo obljubili, tudi dali so mi izdatne podpore duhovniki in verniki. Ako mi duhovni sobratje in premili verniki še nekoliko let ostanejo zvesti, zavodi bodo v določenem času stali in sicer trdno stali. O stanovitni in požrtvovalni zvestobi nič ne dvomim, posebno na svoje duhovnike se popolnoma zanašam.
Moral sem si poiskati dobrega arhitekta, kateri naj bi po mojih idejah zidavo zasnoval. Ker ni bilo doma nobenega moža, ki bi se bil meni za toliko delo mogel priporočiti, pozval sem gospoda arhitekta Josipa pl. Van-caša, poznanega mi iz Sarajeva, kjer je mnogo krasnih del zasnoval in izpeljal. Rad je nalogo prevzel. Prosil sem ga, naj si ogleda zavode v Celovcu, v Briksenu, Linču in na Dunaju. On je vse te zavode ogledal in sestavil načrt za naše zavode tako primeren, premišljen in krasen, da se mu tudi veščaki čudijo.
Letos sem moral razna dela oddajati, kar, je jako kritično in težko. Vzel sem si dobrih svetovalcev in oddajanje se je samo po sebi tako izvršilo, da nikdo kaj temeljitega prigovarjati ne more. Dobil sem zanesljive osebe in cene ne predrage. Posebno pa me veseli, da se bo šentviška mizarska zadruga s tem delom popolnoma utrdila.
Ali imam sredstev, da bom mogel delo dovršiti? Ko sem bil še podvodja v semenišču in ud Vincencijeve družbe, je prišel k nam kot gost sloveč misijonar in sicer ravno ob času, ko se je snovalo Marijanišče. Iz njegovega govora sem si te-le besede najbolj zapomnil: „Kaj velicega ne podvzemi, ako nimaš nič sredstev, to bi se reklo, Boga skušati; čakati pa tudi ni treba, dokler nimaš vsega
do zadnjega vinarja skupaj, to bi se reklo tajiti Božjo Previdnost, ampak zaupajoč na Boga začni, ako imaš precej sredstev v roki, za druge pa približno veš, kako in kje jih boš dobil.“ Tako je sedaj pri meni. Precejšnjo svoto imam, za ostalo pa približno vem kje jo dobim: saj me moji duhovniki ne bodo zapustili, pa tudi verno moje ljudstvo mi bo ostalo zvesto in mi še nekoliko let darovalo vsako leto svotico, katero si bo od vsakdanjih potreb moglo odtrgati.
Ne morem Vam vsega dosedanjega raz-vitka natančno popisati: to pa rečem, da o pomoči Božji nič ne dvomim. Naša naloga je, da ne delamo po svojem temperamentu in po svoji glavi, ampak da skušamo spoznati voljo Božjo: ako smo jo spoznali in podvzamemo to kar Bog hoče, potem je vspeh gotov, ker kdo se bo Bogu zoperstavil? Mnoge okolnosti mi spričujejo, da je naše delo po volji Božji, zato ga bo roka Božja izpeljala. O, kolikokrat sem bil zavoljo raznih nepričakovanih težav žalosten in otožen, toda vselej takrat mi je kakor iz nebes prišla prav posebna tolažba: da, čutim, da je pri delu digitus Dei.
c)	Pomen zavodov.
Ali vam je še treba pomen zavodov razlagati? Zavodi naj pripomorejo, da se med našim slovenskim ljudstvom utrdi, obrani in, razširja kraljestvo Božje. O preimenitnega namena in pomena! Ali ni Bog zato ustvaril sveta in človeškega rodu, da si ustanovi svoje kraljestvo na zemlji, da bi se ljudje Njemu stvarniku klanjali, edino po njegovih postavah živeli in s tem zaslužili, da pridejo v kraljestvo nebeško, kjer bodo za svojo zvestobo uživali večno plačilo? Ali ni zato prišel sam Sin Božji iz nebes, da to kraljestvo zopet omogoči in vtemelji? Oh, saj je zato učil večne resnice, zato je trpel in umrl! Ali ni zato ustanovil svete katoliške cerkve, da v njej in po njej vlada Bog nad vsem človeškim rodom? Da, ali ni zato sam Jezus pričujoč med nami pod podobo kruha, ali nam ni zato
io-
razodel svojega božjega Srca in njegove neizrečene, neizmerne ljubezni, da nas z ljubeznijo premaga, ter se mi z ljubeznijo premagani v ljubezni Njega oklenemo in iz te ljubezni Bogu, Kralju svojemu zvesto služimo?
Našim zavodom je samo ta namen, da pospešujejo vse one prevzvišene namere, katere ima sam Bog pri delu stvarjenja in pri prečudnem delu odrešenja. Da, da, zavodi naši naj služijo pravi znanosti v luči večnih, ker od Boga razodetih resnic, zavodi naši naj služijo pravemu krščanskemu življenju po volji Božji, zavodi naši naj služijo našemu slovenskemu narodu, da bolj gotovo doseže od Boga mu dani časni in večni namen.
Da ta božja ideja kar more sijajno iz zavodov odseva, zato bodo posvečeni kraljevemu Srcu Jezusovemu: Kraljevo Srce Jezusovo naj tukaj vlada, iz zavodov naj prihajajo pogumni in neustrašeni boritelji duhovskega in svetnega stanu za kraljestvo božjega Srca Jezusovega, delujoči na to, da to kraljevo Srce vlada v posameznih srcih, v posameznih hišah in občinah, vlada nad vsem našim narodom. Ker se v tem kraljestvu sveti posebno prava znanost in čisto življenje, zato bo zavod za svetne stanove posvečen sv. Tomažu Ak-vinskemu, oni za duhovnike sv. Alojziju — pa tudi v spomin dosedanjega Alojzijevišča. Vse prizadevanje pa bomo postavili pod varstvo deželnega patrona sv. Jožefa in pod varstvo prečiste Device in Božje Matere Marije.
Zato mi je drago, da bodo zavodi na podnožju Šmarne Gore, od koder naj jih varuje Devica Marija in da je danes praznik prečiste Device Marije Karmelske. Kaj pa more Marija Mati Jezusova bolj goreče želeti, kakor to, da Jezusa vsi ljubimo, da Jezusu vsi služimo, da Jezus in edino On nad nami vsemi vlada in kraljuje? Ali ne bo torej vsega dela podpirala in pomagala, da se srečno dovrši? O ko bi Vam mogel dopovedati, koliko mi je do sedaj Ona pomagala! Ne, tudi pri tem delu mi bo na strani, saj se gre za kraljevanje nje-
nega Sina nad vsem našim narodom. Prepričan sem, da bo Ona srca vseh tako vodila, kakor je potrebno za pomoč skupnega dela.
Da, skupno delo nas vseh so ti zavodi. V tem oziru smo mi slabo vzrejeni; duh liberalizma nas je cepil, ker je popolnoma sebičen: vsak naj za se skrbi, kaj so mu drugi mar? Proč s to sebičnostjo, tu imamo skupno delo; karkoli kdo pri zavodih stori, koristil bo vsemu ljudstvu, vsej škofiji, pa tudi vsem Slovencem. To je krščansko: žrtvovati se za bližnjega! Pa le hitimo! Oh, potujoč po deželi opažam, kako ljudstvo peša in bolj siromašno postaja; bojim se, da pride čas, ko skoraj nikdo več ne bo mogel otrok šolati — pohitimo torej in ustanovimo zavode dobro založene tudi za take prežalostne čase, ki so že pred vratmi, da, ki so deloma že nastopili.
Torej ne omagajmo pri začetem delu: sedaj pa grem, da kamen položim.
IV.	Polaganje.
Po govoru smo v kamen položili pismo, kamen lepo namestili in udarjajoč s kladvom izražali željo, da bi delo s pomočjo Božjo srečno vspelo. Polaganja so se vdeležili nekateri gg. kanoniki, drugi duhovniki, zastopniki „Danice“ in „Zarje“, župan šentviški in voditelji dela. Med tem so mogočno doneli šentviški zvonovi; šentviški pevci pa so posebno lepo in ubrano zapeli dve pesmi, eno na čast prečiste Device Marije, drugo na slavo domovine.
Veseli in zadovoljni smo se razšli.
Na Goričanah 18. julija 1901.
f Anton Bonaventura,
knezo-škof.
Velečastite gospode duhovnike prosim, da vse to, posebno glavne misli mojega govora, vernikom v cerkvi razložč in sicer po domače s svojimi besedami, da bodo ljudje razumeli.
53.
Shod predsednikov Marijinih družb.
I.	Shod.
Dan 16. julija, praznik preblažene Device Marije karmelske, je bil res ne samo vesel, ampak za Marijine družbe tudi blagoslovljen dan.
Hvala vnetim predsednikom, ki ste od vseh strani naše škofije prihiteli v Ljubljano — bilo Vas je okoli 130 —, da se še bolj podučite, kako bi Marijine družbe vodili, da bi kolikor več lepega sadu obrodile.
P. Forstner, provincijal očetov jezuitov, nam je poslal P. Karola Ludewiga, rektorja bogoslovnega semenišča v Celovcu, da nas o vodstvu družb poduči. — P. Ludewig je že 20 let pri družbah Marijinih, ima torej mnogo skušnje, pa je zato njegova beseda posebno važna in veljavna.
V	dveh govorih je najglavnejše nauke potrebne predsednikom odbral in lepo razvil. Naj se nobena točka ne prezre kot malenkostna, saj so prepogostokrat navidezno malenkostne okolnosti za ves razvitek silno imenitne.
Ker Vas je poduk zanimal, sem obljubil, da Vam posnetek nauka prinese škofijski list. Podam ga Vam tudi zato, ker beseda govorjena hitro mine in se pozabi, pisana pa ostane in se more večkrat pogledali ter premisliti. Tu Vam je posnetek v nemškem jeziku kakor mi ga je P. Ludewig sam napisal.
II.	Poduk.
Dir .Äiifgnk i>rs fliiifrs einer Jtamnifdjen Conjrcgation.
9Ilš im 3af)l‘e 1884 baš> brcil)uubertjäf)rige Jubiläum ber 2ftariauifd)eu Kongregation gefeiert lourbe, fyicfe eš in bcn (Stimmen oou 2)i. Saad): „Šare fie gefd)riebcu — bic (S5cfd;idt)te ber Kongregation, fie formte ftd) bcr ®cfd)id)te eineš bcträd)tlid)cu Kulturftaatež an bic ©eite [teilen, fo gvofj ift i£)r Territorium, fo gal)lrcid) unb fmut ftub bie Stämme, mcld)e bicfeg bcioofynen, fo crland)t ift it)r 3tbel, fo lueit ocrflod)ten ftitb it)rc 93ejiet)imgeii, fo gelualtig ifjre Äämpfe unb Schöpfungen. SXiädjft ber fatf)oIifcl)en £ird)c gibt cž fcin 9teid) bcr SBelt, baš fo bide trotten unb Sccptcr in feiner ®cfd)id)te, fo toiele erlandjte Hainen in feinen Stollen trüge, unb maž ttod) tnef)r ift, bcitt biefe irbifdjcn ßk'öfjcu fo Diele bemiitfjige Krgcbcul)cit unb Siebe gejoHt Ratten."
®icfe gewaltige traft mol)ut and) f>eute ttod) ber sJDta= rianifdjen Kongregation inite, fofern fie bcn 9ttarianifd)cn ©cift bcmafyrt. ©aju ift üor allem erforberltd) bic ridjtige Seitung nad) bcn Statuten ber Kongregation burdj beti ^räfe3.
9J?an fagt gcluoljnlid), brci fünfte feictt itt ber Kongregation burd)au3 locfcutlid): £) a 3 t ä g 1 i d) c ® c b c t bež Sobalcit jur Hutter ©ottel, — ber regelmäßige
Sefu d) ber Kongregation! = 23erfammlnngen — unb bie Seitung n a d) b e u Statuten burdj bett ^SräfeS.
®iefcr le£te $unft enthält bie Aufgabe bež $räfcS, bon bcm für bas ©ebeifjen ber ©efammt*Kougregation faft alle! abfyängt.
®ie Aufgabe beš ^Srafež bcftel)t:
1. $m 3t II g c m c t n e n barin, baß er bie ®cfe|e unb Statuten bcr Kongregation, fott>of)[ bie allgemeinen, alš bie Socal« (ober Ünikcfait'-) Statuten genau lennc, unb auf beren 33eobadjtung bringe.
®ie allgemeinen Statuten finben in ben Socalftatutcu if)re nähere 33cftimmuug für jebe einzelne Kongregation.
Aufgabe bež ^Jräfeg ift e§, mit ^uftimmung be§ Ober» f)irten bie Socalftatuten p euttoerfen. (Sie oft unb mann bie gemöl)n(id)en 33erfamm(ungcu — ^eftüerfammlungen — 2lufuaf)me — Seiljeerueuerung — 2Bat)t bež 93orftaubeS — Kfyarafter ber äftitglieber — befonbercr grneef u- f- >»•)
2. $ m befoit beren läfät fid) bic Aufgabe beS ^räfcö betradjten:
a) gegenüber ber ganjen Kongregation;
b) gegenüber bcm Siorftanb (Senat, iDtagiftrat, Konfult);
c) gegenüber anberen Kongregationen.
A) ®ie Aufgabe bc§ ^3räfe§ bejüglid) ber ganjen Kongregation:
£>ic £l)ätigfeit bcS ^JräfeS ridjtct fid) au erfter Stelle auf bas innere Sebcn in ber Kongregation. Somof)! in feinen 9lnfprad)cn, alš in bcr SSceinflußuug ber einzelnen Sobalen fjat er fid) brci ©runbpge ber ÜJiartanifdjeu Kon= gregation Oor 9tugeu ju fjalten: £>afž biefelbe fein bloßer ®ebets»äßerein ift, fonbern unter bcm Sd)u£e ber @5otte3muttcr juuädjft Selbftljcil igung unb Selb ft* üeröollfommnnng ber SOlitglieber anftrebt, bann aber and) bie SSerbollf ommnung 9Ittberer burd) geiftlidje unb leiblidje SBerfe bcr 33arml)ergigfcit mit apoftolifdjcnt Seeleneifer.
$n ber Entfaltung beš SobalitätälebeuS l)at bcr ^rafeS ferner maud)e äußere SOtomeute nid)t git überfeinen ober gering anpfdjlagen, ba fie jum ®ebeil)cn unb Krblüljeu bcr Kongregation fo bebeutungSüotl ftnb.
1. 3uerft l)at er für bie canouifd)c Krridjtung unb Slggregatiott an bie rümifd)c -Mutter * Kongregation (Prima — Primaria) ju forgen unb ba§ ®iplont, toeldjeS bie 3lggrcgation bcr Kongregation unter bcm befouberen Titel unb unter einem jtucitcn Sdiu^atroii in einer beftimmteu Äapellc ober Sirdic enthält, gut unb fid)er aufjubema^ren.
2. ®on außerorbeutIid)er 33ebcutung ift bie K o tt g r e= gationS^tapelle, bie beut Sobalen fo lieb unb treuer ift, ba er bort fid) bcr ®ottc3muttcr gcloeifyt unb fo üicle ®uabcn erhalten ^at. ^ft feine Kongregation^ = Sapelle bor=
fyanbeit, jo jolltc 'mcnigfteng in bcr $ird)e eiit Kongrcga« tionSaltar bejtimmt tuerbett, bcr bon bcu ©obalen für bic 23erjaminlungen uub 3ejtlid)fcitcn t)er3urid)ten uub ju jd) mii cf c it ift.
3. ®ic 33erfantmlungen bcr ©obalen miijjeit getrennt »om allgemeinen ©ottcsbicn jte gehalten toerben. ®ajte jinb nur feiten jujulajjen uub nur unter bcr i'orauSfid)t, bafs bicfclbcit in bie Kongregation ciutrcten.
(Sine g- c jt o c r j a m m ht n g fann altcrbiugS ö f j e n tl i d) gehalten locrbcu, bod) jo, bajs bie ©obalen jeparierte ‘plä^c cinuel)iucn.
4. SBenigftenS jeben 2)ionat muf S eine 33erfammlung bcr ©obalen gehalten iberbcn, uod) öfter nad) SDibglic^feit in Kongregationen junger Scute. ®ic Kontrole bes 33e* fnd)cS, bcr ja für bie SOHtgfieber lucfcntlid) uub uotl)tbcitbig ijt, wirb ud it ben allgcnteincn ©tatuten geforbert. G3 fann jtoar bic SSerjantmluug jid) gleid) ait beit allgemeinen ‘Kad)« mittag^ «©ottesbienjt am ©onutag anfdjliejjeit, bod) nur jo, bajs barauf eine eigene 23erfammluug für bic ©obalen ge« galten »erbe.
Ks get)t and) au, bafs nmitd)csmal 31b ei Kongrcga« tioiten (3. 23. grauen uub Jungfrauen) gugleid) il)rc 33er» fammlung fabelt. ®itrd) anfbrcd)enbctt '-ßSedjfcl bon ©ebet uub ©efaug (©obalenlieber) uub bie furje 9lufprad)c bcS ‘ißräfes wirb bic KougregationSfeier alten ©obalen lieb uub lucrtl).
5. ^eftberfantmluugeu finben bcfoubcrS au bcu 3>uci ,'pauptfeftcit bcr Kongregation jtatt, am Sitular» uub ^ßatronatsfefte.
3(n biefeu Jagen jinb Sitar uub Slapcllc in aufjerge* tuöf)itlid)cr Seife ju jdjntitcfcn, bie ©obalen tragen fämmtltd) bie SDiebailte, bic Keremonieu uub 9litbad)tSitbuugcn jinb möglid)ft jeierlid).
?lit biejeu Safttagen bcr Kongregation jiubct and.) ju nteijt bic ?lujual)tnc bcr Kattbibatcu itnb bic Krucuerung bcr 2\3cil)c ftatt.
6. ®ic 3lufital)mc in bic Kongregation bcftcfyt nid)t in einem btojjen Kinfd)rcibcu bcr tarnen iitS ?llbum (aller» bittgs bas Sefeutlidjftc), jonbent in einer bcjoubcrcit feierlid)» feit (öffeutlidjcS 2Beif)egebet bcS Kattbibatcu, Uebcrreid)ung bcr iOfebaillc uttb bcS 'DiplotnS, Krflärtutg bcr s?tufnat)me burd) ben ^3räfeS.)
©old)e ijeierlid)feiten jolltcn fetten im Qatirc borfontmen, bajs bcr Kiitbrucf befto größer jei.
®er 'ülufnaljmc mufs eine 'probe jeit (Kaubibatur) bon 2—3 šBioiiateu öorauSgeI)cn.
®cr Kiutritt in bie Kongregation ntufS als ctlbaS |)ot)cS, ©djlbicrigcS, 23ebcutungSbolteS erfdjeiuen ®er Jtugcublicf, in bcttt jid) bcr Kanbibat bcr ©otteSmuttcr tbcil)t unb batttt ©obalc ti’irb, mufs uttbcrgefSlidj bleiben.
®ie $0rnt bcr 9lufnannte barf itid)t 31t complicicrt feilt; fonjt leibet bic 3lubad)t. Die Kcrctuonicu mitjfcn borljcr gut eingeübt fein.
Die c 11) e f 0 r nt c I fotlte für alle ©obalen (befotibcrs iu bcrfelbcn ®iöcefe) bie glcid)c fein, bamit eine gemeinfante freier ennöglid)t tbirb.
7. Die Krueuerung bcr SB e i f) c f)at jäljrlid) am Situ* larfejte bcr betreffenben Kongregation 31t gefd)ct)eu. Stilen ©obalen tbirb bic (gebruefte) Sciljeformcl übergeben (ober 3ttgcfd)icft), and) bcu bicllcid)t attbers tt>o bomicilicrcnben Üditglieberit, bamit alle fdjriftlid) b|e Formel unterseidjncn uub bie 353eil)c au bic ©ottcSmuttcr erneuern fönuen.
23cibcr$cftbcrjammluug fclbft tbirb bann bas 'Bcifyegcbct fon allen ©obalctt 3uglcidj in aubädjtigcr, fcicrlid)cr Seife laut t>erricf)tct.
8. ©eueralcontmunion alley ©obalctt ift an ben 3lbei |)auptfeften jeber einzelnen Kongregation unb bicl(cid)t uod) au einigen bom s#räfcS 31t bcjtimmcnbcn Sagen an« 3uje§eit. Die Scttjciligung an bcr ©eueralcotttmunion ift 3U controlieren; cS empfiehlt fid), nidjt 31t biete ©ettcralcom« munioncu ausufe^en, bagegett bic ©obalen 31t ermuntern, oft pribatim bic 1)1. Kommunion 31t empfangen.
9. ®ic sXuStagen bcr ©obalität tbcrbeit burd) bie freiwilligen ©penbeu bcr ©obalen, befonbcrS bei feftlidjcn 9Inläjfen, gebeeft. Kitte Sajc foll in ber 2)tarianifd)eit Kon« gregation nid)t borgefdjricbcu feitt. Die ©elbcr belbaf)rt ber Kafficr unb legt barüber 9icd)nuijg ab. Saun bicllcid)t jüngeren ©obalen bic Kaffa uod) nicj)t anbertraut werben, jo barf bicfelbc beim ^räfes fein, aber ber Kafficr l)at bas 9icd)nuugSbud) 31t führen.
ffientt bcr SpräjeS fid) aKc btpfc ®cfid)tspunftc betrugen [)ält, wirb fein iüirfcit getbijs mit bcr ©nabe uub .'pitje bcr ©ottcSmutter eilt gcbcil)lidjps jein.
B.	Aufgabe bcS ^ßräjeä gegenüber bent Koitjult bcr Kongregation.
®ic Sraft bcr 3Dfariattifd)cu Kongregation liegt in iljrer Organifation.	organ i jt er t jie jid) itad) ©tänbeu,
unb berciitt bic 83cjtcu aus bcu bcrfd)iebeueu ©tänben 311 frciibiltigcu Korps unter ber gal)ite uub 31t Kf)rctt bcr ^iututclsfönigiu. ®icfe Organifatiou je(3t jid) aber fort in jeber eiit3clnen ©obalität, tr>cld)c aufjer bem ^3räfcS uod) einen bou bcu ©obalcu aus eigener Sttitte 31t tbäl)leubcu 23orftaub Koitfult) l)at, mit ber 3lttfgabe, bic ©obalität unter bcr Oberleitung bcS gciftlidjeu ^ßräfcS 311 leiten.
©entttad) gilt für beit ^ßräfeS als |)auptrcgcl, bafs er nid)t altes felbcr tt)nu toolte, fonbern burd) beti Koitfult unb burd) bic bcrfdjicbcncn ^unctionärc bie Kongregation regiere unb leite.
®cr Koitfult mufs 3nr (Mtuug fommcu; baburd) regt fid) bas Jutereffe.
©ad)e bcS ^3räfcS ift cS batttt:
1. auf bic 83cobad)tuug bcr Siegeln bcr einjelneu 3’itnctionäre (s^räfcct, STffifteut, ©ecrctär, ©afriftau, Kajjicr, ©ängcr n. j. ib.) 3U bringen;
2. regelmäßig monatlid) ober stbcintonatlid), uub jtbar ait bejtimmten Sagen bic KoiijultS*©i^uugeu absu^alten;
8.	ju forgen, baf§ jährlich bie 91eutoaf)t bež Borftattbež tu ber redjten 3Beife burd) geheime 2lbfttmmuug borgenommen, uub bie ©telic bež jßräfecten nid)t länger alž brei gal)vc nad)» einanber bon bemfelbcn bcnoaltet »ocrbe.
®ic Krfahrnng jeigt, bafž too immer ež in einer Kongregation fel)lt an grifdje unb £el>cn uub S£l)ätig!eit, bie BJnrjel bež Ucbclž in ber mangelhaften ®ur fiil)ruug ber Organifation uub i» ber Seitung ju fud)cn ift. gu bcit mid)tigftcn 9iect)ten unb Pflichten bež Konfultež gehört bie rcd)te 9lužmal)l ber Kanbi» baten. Kž fommt nid)t fo fetjr auf bie Sfteuge, alž auf bie SSorjilg lid)feit ber SDiitglieber an, unb baher wirb anher ber ftrengen Stužioaljl paffenber Kanbibaten uid)t Mož eine Kanbibaturjeit (ißrobejeit) angcfctjt, fonbern aud) bcm Borftanbe baž 9iec^t bcmahrt, nnmiirbige üDlitgliebcr toicbcr ju entfernen.
©er JMfež h<V nicht nur iit allen Ülugclcgcuhcitcn bie ©irectibe, fonbern and) baž 9ted)tbcž Beto; ohne feine gn= ftimmuug famt Sftidjtž bcfd)loffcit loerbcn.
C. Slufgabc bež iprafež gegenüber anbereu ©obalitäten.
©ic 90tariauifd)c Kongregation ift eigentlich nur eine grofje ©obalität, ber bie üerfd)iebenen eijelneu Kongregationen bež fatl)olifd)cn Krbfreifež alž Filialen angehören. ®al)cr begreift fich bie innige Berbinbung ber ©obalen unb ©obalitäten untereinanber, ioeld)e fid) haulfifäd)lich in fol» genber Seife äußert:
1. geber ©obale hat aud) fern bou ber §eimat gutritt ju bort beftel)enben ©obalitäten gleid)en K£)arafterž mit ber eigenen; ber JMfež fann ju biefem gwede bcm abreifeuben ©obalen ein geugniž aužftcllen.
2. Kin alter Brand) ber Kongregationen ift ež, -Scnien (gal)rcžfd)riften, 2lužiocife, Krbaulid)cž) brurfeu ju laffen, ju r»ertl)eilen uub attberen Kongregationen jtt fenben.
3. @obalen*3lbenbe, @obalen»2Iagc geben ein fd)0ttež SBilb ber gufammcngel)örigfeit ber ©obalen unb »bilden anfjcrorbentlid) anregenb int gntereffe ber Kongregation.
4. Bor altem empfiehlt fid) eine mehr ober minber organifierte Bereinigung ber JSrdfibcž unb J3rä= fcctcii bcftiinnttcr Greife (j. 23- einer ©tabt, ciitež ©eca» itatež, einer ©iöcefe) in einem „($5e n e r aI»K o n f u 11", too ein» ober jiocimal im gal)re über g enteinfame 2lngclcgenf)eitcn ber Kongregation, (gcftlidjfcitcn, rcligiöfc Serfe, Sitcratur u. f. ln.) beraten wirb.
2tlterbingž ift jebe Kongregation für fid) uoit attberen utt* abhängig; aber eine gemeinfame Bcrftänbigung ift boch Ieid)t hcrjnftcllen.
©abei ift golgenbež ju beachten:
1.	gu folchcm „®eneral»Konfulte" ber ©iöccfc ober bež ©ecanatcž hätten JSrafcž unb ^ßräfcct alž ©elegierte ber cinjclncn Kongregationen ju erfdjeinen.
2. Kitter ber	^3räfibež mitfžte	mit bcm 9tcd)te	bež Bor»
fi^ež	in ber Berfammlung, bereit	9(nbcraumnng	uub ber
Kjccutioc ber Befd)lüffc, betraut merbett.
3. ©ie Beröffeutlid)ung ber Bcfd)lüffe in Blättern gcfd)iel)t aut beften burd) ben ißräfecten einer Kongre» gation.
Senn aueb citte folche Bereinigung »weiterer ©obalen» freife jnnäd)ft nur für 2Jiänner*Kongregationen pafžt, fo liefe fid) in Heineren formen etmaž 0l)nlid)cž and) für grauen»Kongregationen mol)l benfcit.
Kublid) biene	jttr Knoäguitg:	Sltlež, maž bie	K i it h e i t
unb baž religiöfc	gntereffe unb	ben Kifer ber	©obalen
förbert, mehrt and) bie Straft ber Kongregation, bie im ©ienfte uub unter ber gähne ber .fpimtnelžfbuigin lebt unb mirft unb leibet unb ftirbt.
Želim, da predsedniki te točke uvažujete. Kar je navedeno o tesnejši zvezi posameznih družb, ali bi se ne moglo to izpeljati po dekanijah, morda po arhidi-jakonatih, ali po navadni razdelitvi naše škofije v del gorenjski, dolenjski in notranjski? Morebiti bi se na poziv gospoda dekana ali pa pri shodu sodalitatis gospodje o tem pomenili in si izbrali dekanijskega zastopnika, priredili bi po tem kak skupen shod in organizacijo dalje razvili, ter vse ono odredili, kar je za živahno gibanje v družbah koristno in odstranjevali, kar bi ga oviralo.
Pri shodu se je tudi omenilo, kako postopati, če ud kaj stori in zasluži kazen. Ravnati je po besedah psalmista: irascimini et nolite peccare. Res, zlovolja na z o je utemeljena, toda ne sme prekoračiti meje zmerne jeze, sicer je grešna in rane ne zaceli, marveč jo poveča. Ni treba koj izključiti iz družbe, ampak najprej posvariti, potem prepovedati nositi svetinjico pri shodih, ali zabraniti udeležbo za nekoliko časa, razun ako je pogreška res velika in je napravila zgledovanje in pohujšanje.
Reklo se je pri shodu, da so koristna skupna, lepo urejena romanja, da se priporočajo poštene predstave in zabave.
III. Dodatek.
Naj priobčim še kratko navodilo, katero mi je poslal izgleden duhovnik naše škofije.
Marijine družbe imajo namen preroditi naše družabno življenje, katero res iz mnogih ran krvavi. Predsedniki naj bi spoznavali te rane in iskali pomočkov, da jih zacelijo. Kdor ljubi Jezusa, kdor ljubi neumrjoče duše, kdor ljubi mili svoj rod, premišljeval bo noč in dan, kako bi preprečeval greh, kako utrjeval, razvijal in ohranjeval pošteno življenje domače in družabno, pa bo rad premišljeval in tudi uporabljeval vsako pametno navodilo. Podam Vam jedno za Vaša prizadevanja in za predmete Vaših govorov pri shodih.
Marijine družbe kot Sola za preporod družabnega življenja.
I. Zveza družabnega življenja z vodilno idejo Marijinih družb.
Sv. Marija je vzor družabnega delovanja:
a) Jasno pozna sebe — odtod prava samozavest: „Glej, dekla sem Gospodova“. — Nasproti brez-mislije gledd näse in iz njega napuh — prvo antisocijalno svojstvo.
b) Najvzvišenejše pojmuje zmisel za splošno korist — daruje Sina za svet in človeštvo. — S tem pobija sebičnost, drugi temelj antisoci-jalnega stremljenja.
c) Dejansko sodeluje pri najveličastnejši politiki božjega kraljestva. Z ozirom na večnost ureja časnost. — S tem pobija prizadevanje za samo časnost brez ozira na Boga in na večnost, tretji temelj antisocijalnega dela.
Potemtakem morajo Marijine družbe gojiti v svojih
članih pravo samozavest servorum et ancillarum Domini, zmisel za splošno korist in trdno voljo, domače in javno življenje tako urejevati, kakor hoče Bog in je za večnost koristno in potrebno.
II. Kreposti potrebne za preporod družabnega življenja:
1. Želja po znanju — studiositas.
2. Pridnost pri delu. Delo se mora pojmovati v krščanskem duhu: potrebno je za posamnika, socijalna dolžnost je in značaj pokore ima.
3. Ljubezen do doma; sploh pietas v celem obsegu.
4. Varčnost in zmernost.
5. Otroška pokorščina cerkveni oblasti.
III.	Kako se dä doseči, da bodo Marijine družbe delovale tudi v navedenem smislu?
1.	Po splošnem vodstvu:
a)	Posveti z n a čel ni št vom. Tu naj se vzbuja zmisel za zvezo med socijalnimi razmerami in med religijskim in nravnim življenjem v posamnem kraju. Razkrivajo naj se socijalne napake, razvade, rane, ki dušč krščanskega duha. Naj konkretnejši načrti nastanejo po tej poti.
Na Goričanah, 29. julija 1901.
b) Govori pri shodih.
c) Varčevalnice. Vsak vodnik naj zasebno vodi varčevalnico (čebelico); pri njem spravljajo denar; on ga zapisuje in nalaga. Razumen mladenič, ki mu pri tem pomaga, se vzgoji po tej poti za blagajnika pri Raiffeisenovkah ali drugih zadrugah.
£) Boj proti pijančevanju. Nekaj naj se jih odreče vsem vpijanljivim pijačam; vsi naj pa goje zmernost. Po svojih močeh (kot posli, delavci) naj se bojujejo zlasti proti raznim pivskim razvadam (proti žganju, ki se daje delavcem, proti fantovščinam itd.)
dj Bo] proti izseljevanju. Preveva naj vse dolžnost, imeti sočutje z največjim socijalnim trpinom, s kmetom; ideja dobrih, zvestih poslov z višjega stališča. Krščansko požrtovalna ljubezen do doma. — Praktiška skrb za izseljence vsaj po pismeni zvezi, po kateri naj se ohranijo v stiku z domačimi krščanskimi izročili.
e) Boj proti slabemu čas op isj u in razširjanje dobrega. Nadarjenejši člani naj bodo pri berilu drugim na razpolago, da jim razlože nejasnosti.
f) Bramba božjega izvora cerkvene oblasti v zavesti, da si v vseh vestnih stvareh, tudi v poli-tiških ohrani človek mir najložje, če se otroško nasloni nanjo.
2.	Vzgoja posamnikov po njihovi individualnosti — za praktiško zadružno delo, za delovanje v bralnih, izobraževalnih, politiških društvih.
IV.	Zaključek.
Naj bi opisani shod predsednikov in tu natisnjena navodila pripomogla, da se Marijine družbe še bolj ponovd in se novo življenje prične tudi tam, kjer se sedaj opaža malo večja vnemarnost, kjer se je izgubil pogum, ali kjer se je zaspalo. Gospodje, na noge! Posebno mladeniče Vam priporočam, mladeniče po dovršeni ljudski šoli, da v najbolj nevarnih letih ne bodo brez pastirja, da tudi oni ne zabredejo v stare fantovske tovarišije in se ne izgubč. Usmilite se jih! Prosim Vas pri sveti krvi našega Gospoda Jezusa Kristusa in pri ljubezni naše ljube Matere, prečiste Device Marije!
f Anton Bonaventura,
 	knezo-škof.
54.
Za deželnozborske volitve.
I.	P. n. gospodom duhovnikom. občil v letošnjem škofijskem listu na strani Vas, premili sobratje, opozorim na razna 17, 18, 56 in posebno 58. Odločno želim, da navodila, izdana letos po državnozborskih vo- resno in vestno uvažujete vse ondotne misli, litvah. Izvolite pazljivo prečitati, kar sem pri- nauke in opomine.
Nastopni poduk pa priobčite vernikom s prižnice koj, ko Vam pride v roke. Posebno molitev v vsaki krščanski hiši (pod točko III, 4) večkrat priporočajte.
II.	Vernikom.
Približujejo se volitve za deželni zbor. Vsi želimo, da pridejo v deželni zbor pravi možje, ki bodo znali in hoteli ukreniti vse ono, kar je res vsi deželi v pravo korist. Za to treba mnogo znanja in skušnje, posebno pa žive vere in strahu Božjega. Kjer ni strahu Božjega, tam se marsikaj narobe stori, sklepa se bolj po strasteh, kakor pa po zapovedih najvišjega Boga; sklepa se bolj v prid poedini stranki, kakor pa v prid vsega ljudstva. Kjer je pa živa vera in strah Božji, tam se sklepa v zavesti velike odgovornosti pred samim Bogom, od katerega prihaja vsaka oblast in obvezna moč vsake postave, edino tam bo pa tudi blagoslov Božji, saj „ako Gospod ne zida hiše, se zastonj trudijo, kateri jo zidajo.“
Volitve so torej prevažne; za to naj Vas opomnim na nekatere stvari, na katere pazite, ako hočete tako voliti, da boste za volitve mogli Bogu odgovor dajati. Poslušajte torej:
1. Volite može katoliškega prepričanja in katoliškega življenja, ker edino taki bodo tudi v deželnem zboru pazili na Boga in Njegovo sveto voljo.
2. Volite može, kateri delajo po sklepih vlanskega katoliškega shoda. Saj veste, da se je na tem shodu sklepalo o načelih za naše delovanje v vsem življenju: verskem, šolskem, gospodarskem, delavskem, trgovskem, obrtnem. Sklepi so se po izgledu vseh katoličanov celega sveta uravnali točno po naukih krščanskih in po edino pravih navodilih našega svetega Očeta papeža Leona XIII. Sklepi katoliškega shoda so torej popolnoma zanesljivi in se vjemajo z večnimi postavami Božjimi.
3. Ne volite mož, ki za katoliški shod in njegove sklepe nočejo vedeti. V deželnem zboru bodo postopali po naukih, ki se z krščanskimi nauki in z navodili sv. Očeta nikakor ne strinjajo; postopali bodo torej po naukih,
ki so popolnoma nezanesljivi, ki se ne ujemajo z večno postavo Božjo in zato nosijo že na čelu znamenje Božjega prokletstva.
4. Ne volite in ne poslušajte mož, ki trdijo, da se bore proti klerikalizmu. Kaj pa je klerikalizem? S to zasramovalno besedo hočejo izpodbiti oblast cerkve nad posameznimi ljudmi pa tudi celimi narodi in državami. Cerkev ima od samega Kristusa oblast učiti, deliti zakramente in dajati zapovedi. To pa vrši cerkev po papežu in škofih, katerim pomagajo duhovniki. Cerkvi in njenim poglavarjem mora vsakdo biti pokoren v vsem, kar se tiče večnih resnic in krščanskega življenja. Mnogim je ta oblast cerkve prenad-ležna, ne marajo se ji upogniti, pa bi jo radi izpodbili. V ta namen so si izmislili zaničljivo ime klerikalizem, in boreči se zoper klerikalizem se bore proti ustrojstvu cerkve Jezusove, kakor jo je Jezus sam v našo varnost in korist ustanovil. Ali jih torej smete poslušati? ali smete njihove časnike in knjižice čitati? ali jih smete voliti?
5. Ne volite in ne poslušajte mož, ki govore o svobodni misli, o neodvisnosti stanov in ljudi. Kaj pa je ta svobodna misel, kaj neodvisnost? To je svoboda od Boga, neodvisnost od Boga, kakor so angeli in naši prvi stariši hoteli biti od Boga neodvisni in svobodni, pa jih je Bog kot upornike kaznoval; to je svoboda in neodvisnost od katoliške cerkve, po kateri edini moremo spoznati, kar je res in prav, to je svobodnost in neodvisnost, ki vodi h krivoverstvu, da, vodi naravnost proč od Kristusa. Ali ni to pogubna, da, grešna svoboda in neodvisnost?
6. Zato nikakor ne volite mož, ki se zbirajo pod zastavo „narodno napredne“, stranke okoli listov: „Slovenski Narod“, „Rodoljub“, „Gorenjec“, „Učiteljski Tovariš“; saj ravno ti možje širijo načela in nauke nasprotne naukom Kristusovim, saj ravno ti možje vedno bijejo po klerikalizmu, to je po Jezusovi cerkvi in poudarjajo pogubni od cerkve v vseh točkah obsojeni liberalizem! Pomnite dobro, da je liberalizem kar naravnost greh. Drugo je, če
človek kristjan, tudi kak nesrečen duhovnik v svoji slabosti, v hudi skušnjavi, v silni strasti greši, morebiti grozno greši, a se vendar drži pravih naukov; drugo pa je zopet krive nauke kar naravnost zagovarjati, braniti, širiti in po teh krivih naukih ne samo živeti, ampak tudi hoteti kot Vaš zastopnik v deželnem zboru postopati. Ali smete torej take može voliti? Ali ne bi s tem onih krivih naukov, onega grešnega, Bogu zoprnega liberalizma potrdili? Ali smete tako grešiti?
7.	Volit pojdite vsi do zadnjega moža, to je Vaša dolžnost pred Gospodom Bogom; naj Vas nobeno delo ne zadržuje, saj je istega dne volitev najbolj važno delo.
S tem sem Vam povedal kratko in natančno, česa se morate pri volitvah držati in česa ogibati, ako hočete biti dobri kristjanje in ako hočete upati blagoslova iz nebes. Moje besede dobro premislite in po njih ravnajte mirno, sicer brez strasti in brez sovraštva, toda odločno.
Krščanski možje, na Vas se zanesem, da svojega krščanskega prepričanja in imena ne boste omadeževali na dan volitve!
III.	Molitve.
Od Boga je vse dobro, v njegovih rokah so srca vseh. On nam vse dobro podeli, ako ga prosimo. Prosimo ga tudi za srečen izid pri volitvah, naj bi bile Njemu v čast in nam v časno in večno korist. Zato naročam:
1. Od 16. avgusta do 20. septembra naj se vsaki dan pri sv. maši doda oratio de Spiritu sancto; med tem časom naj se opustč dosedanje zapovedane molitve, tako zvane orationes imperatae;
2. po vsaki pridigi naj se na prižnici izmoli „Očenaš in Ceščena Marija“ za srečen izid volitev;
3. na mali Šmaren in na praznik sladkega Imena Marijinega naj se popoldne litanijam coram Sanctissimo doda del sv. rožnega venca in naj se posebno volivci k tej molitvi povabijo;
4. vsaka krščanska hiša naj od 16. avgusta do 20. septembra navadni večerni molitvi doda Očenaš in Češčenamarijo:
Blagoslov Božji naj se obilno razlije nad vse vernike naše ljubljanske škotije!
Na Goričanah na praznik Marije Snežnice 5. avgusta 1901.
t Anton Bonaventura,
------------------ knezo-škof.
55.
Priloge k prošnjam za vsprejem v domovinsko zvezo so ko-leka proste.
C. kr. deželna vlada je poslala z dopisom z dnč
12.	junija 1901 štev. 8907 vsled razglasa c. kr. mini-sterstva za notranje zadeve z dnč 30. maja 1901 številka 20213 semkaj nastopni odlok:
9lnlafžlid) einer gcftellten Anfrage pat baž !. t. §inanj= minifterium mit Srlafž Dom 17. 9lpril b. 3- 3- 11-233, aus» gefprodjen, bafs bic pr ©eltenbmadjnng bež Stnfprudjež auf Slufnapme in bcn ^»eimattoerbanb einer ©cmeiubc im Sinne bež ©efcpež Dom 5. ®ecentber 1896, 91. ®. 331. 91r. 222,
erforberticpen 93ef)clfe, nric	^a»l9 ®eburtž= unb
Sranungžbeftatignngcn, ^eimatfcpeine unb bergleidjen unter 33cad)tnng bcr 33eftimmungen bež ^unftež 5 ber 23orerinne* rungen pnt larifc bež (Scbiirengefcpež bom 9. februar 1850, 91. ®. 931. 91r. 50, tnonadj an ber Stelle, an mcld)er ber Stempel angebracht ju fein pflegt, ber 3'wtf ber Urfunbe unb bie ißcrfoit, toeldjer fie p bicfcm 3>t»cd'e p bienen pat, anjugeben ift, ftempelfrei fiitb.
O čemer se čč. gg voditelji matic s tem obveščajo.
56.
Ministerska odredba glede stavbnih pogodb za cerkvena in nadarbinska poslopja, kjer je patron verski zaklad.
C.	kr. deželna vlada za Kranjsko sporoča z dopisom z dne 22. junija 1901, št. 9674, semkaj doslovno:
2luS SInlafS eines vorgefommcncn falles, in welchem burd) geriefte Urteile bcr fteligionSfoub als patron einer Pfarre auf ®runb bcS bet)ufž Neubaues bes ^farrljaufeS gefd)loffenen Bauvertrages nicht uur jur galjlung von Ber» jugSjinfcn bon bcm ^3atrouatSbcitrage an bcn Unternehmer, fonbern bem le^teren gegenüber and) jur Zahlung ^er ^ic ^farrgetneittbe treffenben Soncurrenjtangente Verhalteu würbe, Weil ber Bauvertrag nnr gtt»ifd)en bcm 9teligionSfonbe unb bcm Unternehmer abgcfdjloffen mar, fanb fid) bas f.!. 9Jčini» [ter in m für (SultuS unb Unterricht jur frintanhaltung äf)nlid)cr Borfommniffe ju fotgenben Sfnorbnungeu beftimmt: Um in |jinfnuft bcr Eventualität ju begegnen, bafs ton beit jeweils fälligen Berbienftjal)lungen BerjugS» ji n fen erwadjfen, werben in ben Bauverträgen, bejiel)ungS» weife 33aubcbingniffen bei Bauführungen, an melden ber 9teligionSfonb ober @taatsfd)a$ vermöge bel Patronats betheiliget ift, fd)on bei fteftfefcung bcr Zahlungstermine bie bcntentfprcdjcnben ßautelen vorjufehen feilt.
$it biefer 3lid)tung ift nämlich cincrfcits bie burd) bie Vorgejeid)nete Einholung bcr miniftericlleu (Genehmigung jur Berwenbung anf3crorbentlid)cr ©rebite für bie giüffigntadjung bcr einjelncn sJiaten bebingte gufriftung ^ltrc^ e’ncn eut' fpred)cnben Borbehalt ju berücffidjtigen unb bürfeit anberer» feits jene Zahlungen, >vcld)e öon ^cr miniftcrietfcn ©eitel)» migung bcS ßolfaubierungSelaborateS abhängig gemacht Werben, erft für einen beftimmten geitpunft (etwa 2—4 ffiodjen) nad) biefer (Genehmigung jugefid)ert werben, bamit nicht fd)on jWifd)cn bcm ©enel)migungSactc unb bcr $ntimation 23er» jugSjinfen erlaufen.
£)cSglcid)en mürbe, was überhaupt ben 9lbfd)lufS Don Bauverträgen anbclangt, golgenbcS angeorbnet:
S'iamenS bes 9tcligionSfonbcS ober @taatsfd)a|jcs finb tooit ben polttifdjen Bel)örben Bauverträge mit bcn Unter» net)mern von äirdjen* unb $farrf)ofbauten fünftighin über» ■fjaupt nur in jenen fällen ju fdjliefjen, in melden ber 9te» ligionsfonb ober @taatsfd)a§ vermöge bei ihm obliegenben ^atronateS betheiligt ift.
dagegen h^eu fid) in fällen, mo bieS nid)t jutrifft ober in wcld)cit nur eine Subvention aus bem 9MigionS» fonbe ober ©taatsfd)a£e bemilligt mürbe, bie politifdjen Be» hörben ihrerfeits überhaupt bcr birecten Intervention bei ber Bauvergebung unb beim 9SertragSabfd)luffe ju enthalten unb biefe Stete vielmehr bcn Wirflid) baufül)renbcu ^actoren (®ird)e, ^farrgemcinbe, ^ßrivatpatron) ju übcrlaffcu unb ficf> nur auf bie erforber!id)e Ueberwadjung ju bcfd)ränfen, ob
bcn bei ber ©ubtoentionSgemäljrung jemeils gcfteHten Beb in» gungen hiufidjtlid) beS projectes, bejm. projectSgemäfcer 2luS» fühnmg beS Baues, Sidjerftellung ber Aufbringung ber Soften unb bgl. genüge gefd)iel)t.
^icburch mirb ber ©djein toermieben, als ob bie Unter» uehmer bann hinterher fich mit ihren auSftänbigen gorbe» ruitgen an bie «Staatsverwaltung haIten föttnten, meil unter beren Intervention ber Bertrag abgefd)Ioffen ober ber Bau Vergeben mürbe.
2lber and) bei Sauführungen an Sirdjen» unb ^ßfrünben» gebäuben, weldje bem lanbeSfürftlichen ober bem patronate beS 9ieIigionsfoubeS uuterftehen, ober bei welchen ber ge» nannte $onb ober bcr ©taatsfdjajj aus fonftigeu ©rünben, j. B. megen Beftreitung bes übermiegenben £hei^ "3er 33flU5 loften, als Bauherr eintritt, ift bei Bergebung bcS Baues unb 2lbfd)lufS bes Bauvertrages fünftighin in ber ©eife Vorjugehen, bafs entweber
a) biefe Slctc von ben gehörig legitimierten Vertretern ber übrigen concurrierenben Parteien (Sirdje, ^frünben» inl)abcr, ^ßfarrgemcinbe 2C.) mituntcrjeid)uct, baher im tarnen fäntmtlidjer Beteiligten ausgefertigt werben, ober bafS
b) wenn bieS im einjelncn galle anSnahmSmeifc nicht möglich ober mit befonberer Berjögerung Vcrbunben fein folltc, bcr 9leligionSfonb, bejm. ©taatsfdjafc bcm Unternehmer gegenüber auSbrücflidj nur für bie bem goube, bejm. Staate obliegenbe ober Von ihm über» uommene Quote fid) Verpflichtet nnb in einem eigenen 2lbfa|$e bcr Unternehmer auSbrüdlid) erflärt, hinfichtlid) ber Beitragsquoten ber übrigen ßoncurrcnjparteieu fich ausfchlicfjlich au biefe festeren ju halten unb mit biefeu befonbere Beiträge abjufchließen.
®ie Üftobalität sub b mirb fich naturgemäß hauV*5 fäd)Iid) auf fold)c ^älle bejiehen, in mdchen eine ©iuigung über bie ßoncurrenj nod) nicht erjielt roerben fountc unb biefcrhalb bie inftanjmä^ige (Sntfdieibung einjutreten hat» ber Bau felbft fich a^er unauffchieblidj barftellt, mährenb in ber Siegel ber ^öllc jur Bermeibung nachträglicher ßom» plicationcn baran feftjuhalten ift, bafs an bie Bergebung unb Inangriffnahme beS Baues erft bann gef dritten merben barf, menn bie Soncurreujfrage vollftänbig aitSgetrageit ift.
|)ieVon beehrt fid) bie !. f. SanbeSrcgierung bas hoch5 toürbige f.»b. Orbinariat jufolge ©rlaffeS bcS !. f. 9Kinifte» riumS bes Innern Vom 3. $uni 1901, 3- 26.058 ex 1900, in Kenntnis ju fe^en.
Kar se daje častiti duhovščini s tem na znanje.
57.
Razpis Ivan Nep. Schlackerjeve ustanove za učiteljske vdove.
Ustanova pokojnega vodje normalke, c. kr. šolskega svdtnika in častnega kanonika Iv. Nep. Schlackerja v podporo ene učiteljske vdove se bode zopet podelila za čas od 1. avgusta 1900 do 1. avgusta 1901.
Častni župni uradi naj obveste o tem razpisu tiste vdove, ki sicer ne uživajo nikake ustanove, z opazko,
naj opremijo prosivke svoje prošnje z verjetnimi sve-dočbami, da so v resnici ubožne, nesvarljivega življenja in da so njihovi možje najmanj deset let hvalevredno služili v kronovini Kranjski kot ljudski učitelji.
Prošnje naj se vlože do 30. septembra tega leta pri tukajšnjem konzistoriju.
58.
Konkurzni razpis.
Razpisujeta se župniji: Ihan v moravški dekaniji, stoječa pod patronstvom cesarjevim, in Rakitna v vrhniški dekaniji, stoječa pod patronstvom graščine v Bistri (Freudenthal).
Prošnje za župnijo Ihan naj se naslove na vele-slavno c. kr. deželno vlado v Ljubljani; za župnijo
Rakitno pa na slavno lastništvo patronske graščine v Bistri (Freudenthal).
Zadnji rok za vlaganje prošenj za župnijo Ihan se s tem določi 20. september 1901, za župnijo Rakitno pa 31. avgust 1901.
59.
Škofijska kronika.
K nezoškofi j s k i m duhovnim svetnikom je bil imenovan č. g. Gregor Malovrh, župnik v St. Vidu nad Ljubljano.
Podeljene so bile župnije: Zgornja Besnica tamošnjemu kuratu č. gosp. Frančišku Pokornu; Št. J ur j e pri Smariji tamošnjemu župnemu upravitelju č. g. Janezu Debelaku; Ribno č. g. Josipu Pristovu, začasno upokojenemu župniku ondi; Kovor č. g. Juriju Rozmanu, župniku v Rakitni, ker se je za to župnijo prezentirani č. g. Josip Lavtižar odpovedal; Sv. Vid nad Cerknico č. g. Janezu Jerebu, kape-lanu v Žužemberku; Lesce č. g.Josipu Seigerschmiedu, župniku v Zaplani.
Kanonično vmeščena sta bila čč. gg.: Matej Jereb na župnijo Preddvor dne 1. julija 1901 in Janez Debelak na župnijo St. Jurje pri Smariji dne 5. avgusta 1901.
V	red čč. oo. cistercijanov je odpuščen č. g. Josip Benkovič, kapelan v Komendi.
Premeščeni so biličč. gg.: Josip Lavrič iz Sodražice v Žiri; Ivan Traven z Iga v Sodražico; Ivan Plahutnik iz Senožeč na Ig; Jakob Mat j an iz Cerkljan kot župni upravitelj v Zaplano; Matej K o s iz Škocijana pri Dobravi v Cerklje pri Kranju; Jakob Benedičič iz Žirov v Škocijan pri Dobravi; Jakob
L o vreti č iz Kamnika v Horjul; Vincencij Č i b a š e k iz Spodnje Idrije na Dole pri Litiji; Josip Hartman iz Šmihela pri Novem mestu v Košano; Frančišek Čemaž ar iz Radovljice kot župni upravitelj na Vrabče; dr. Josip J er še v Radovljico; Ivan R e ni er v Komendo; Ivan Knific na Trato; Ivan Zore na Trebelno.
Na novo so bili nameščeni čč. gg. seme-niški duhovniki oziroma n o v o m aš n i ki: Ivan Erjavec v Boštanju; Frančišek Gabršek v Senožečah; Jakob Kalan kot subsidiarij na Dobravi pri Kropi; Anton Lombar v Žužemberku; Ivan Miklavčič v Dolu pod Ljubljano; Jakob Razboršek v Kamniku; Ivan Lomšek v Veliki Dolini; Andrej Pavlin v Rovtah; Frančišek Sever na Bohinjski Bistrici; Frančišek Šparovec v Spodnji Idriji; Frančišek Vidmar v Šmihelu pri Novem mestu; Alojzij Vole v Mirni Peči.
Začasni pokoj je dovoljen č. g. Jakobu Bajcu, kuratu na Ustji in pa č. gospodu Frančišku Mekincu, župniku v Ihanu.
Umrla s t a čč. gg. Andrej Sare, upokojeni župnik goški (Gojzd), v Zalogu pri Cerkljah, dne 27. junija 1901; Mihael Klemenčič, župni upravitelj v Črnomlju, dne 5. avgusta 1901.
Priporočata se v molitev čč. gg. duhovnim sobratom.
Kn ezo škofij s ki ordinarij at v Ljubljani, dne 10. avgusta 1901.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Šiška. Tiskala Katoliška Tiskarna.