Listje in cvetje
Modrost v pregovorih  domaCih
in tujih.
Dim.
Naj se dlrn Se tako visoko vzdiguje, pre-2ene ga majhen veter. — Dim sg dela, kot bi hotel zatemniti solnce in podjarmiti nebes; a potegne naj majhen vetrič, pa izgine, da nihče ne ve, kje jc obstal, (Dim nas prav tepo uči, kako ničemurna je svetna stava in drzna imenitnost.)
Dim, huda žena in slaba streha }e hiSi trojna vclika nadloga. — Lakota, mraz in dim po hi§i so trijesiromaški križi.
Kar je dim očem in jesih zobem, to je resnica ušesorn.
Kar je jesih za zobe, dim za oči, to je Icnuh za one, ki ga poSljejo. {Preg. 10, 26).
Kdor z dimom trguje, se v dimu zaduši.
—  Ki z dimom kBpCujcjo, v dimu konCujejo.
—   Kdor ditn lovi, sc sam oCrni.
Naj se nlkar ne pritožuje radi dima, kdor sc je sam obesil prcd dimnik. (Potrpi naj nadlogo, katcro si je sam nakopal.)
Ce se dorna kadi. ne pusti dima vun. (Če pride kaj v družini navzkriž, naj ostane doma prikrito, naj se ne razglaša med svet.)
Dim večkrat zapodi gospodarja od hiSe.
—  PrcveC dima v kuhinji, požene gospodarja od hisc (Potratne gostije unitijo dom.)
Doma jc dim več vrcdcn, nego ogcnj na tnjem. — Domafi dim bolj greje, nego sosedov ogcnj.
Sosedov ditn bolj bode v oči ncgo do~ maCi. (Težave, ki smo jih sami zakrivili, laže prenašamo nego one, ki so nam jih drugi.)
Dim sc ravna po vetru. ne po ognjiSČu. (Marsikaj se vse drugače zasuČe, kot se Je pričelo; n. pr. dobro vzgojen otrok se Izpridi v slabi druščini.)
Dim najhuje poCrni tiajbolj bele stene. (Pri izvrstnih Ijudefi se napake veliko bolj opazijo nego pri navadnih.)
Dim naznanja ogenj. — Kjer je dtm, sc ne da ogcnj utajiti. (Notranja strasl ingreS-nost se ne da tahko prikriti.)
Najprcj dim, potem ogenj. — Ako za-pazifi dim, ktnalu boš videl ogenj za njirti, (Kdor se v začetku ne ustavlja nevarnosti, kaki strasli.. .bo kmaltt popolnomavremagan.)
Dirn jc v vseh kuhinjah. (So nekaterc neptilike, katerih se ni tnogoče iznebiti v živ-ijenju.)
Dim prežene čebele, greh angele.
flko sc hoČcS izogniti dimu, ti ni treba skakati v ogenj!
BeUl*. Pred dimom bežati in v ogeni pasti. (Iz ene nadloge zabresti v drugo, še vccjo.)
Komu dim prodajati. (Vzbajati nade, ki se mu ne bodo nikoti izpolnile.)
Svoj dim prodaja tako kot drugi svo) ogenj.
Vidi dim, pa ne vc, kje je ogenj.
Vsc je Slo v dim.
Njegov dim je vcčji nego ogcnj njegov.
Z dimom sc nasititi. (S prazno častjo se zadovoljiti.)
Za dim sc pričkatl. (O učenjakih, ki se pričkajo o praznih rečeh)

Saljivo vpraSanje.
(Zasiavil »Intcrnus«.)
Kako doksžeS svojemu tovarišu, da ne raore sstn suknje obieči?
(R«3flev \n fmena rcSitcev priobCimo V prlh. StevilhL)
BVrtec" jzhaja 1. dnč vsakega meseca in stane s prilogo vred za vse leto 5*20K, za pol leta 260 K. — UredniStvo in upravniStvo Prcd Skofijo St. 6 v Ljubljani.
Iz<jBja drn&ivo ..prfpranlfiu dom". — Ure[u|e Ant. KrtiC. — Tiska KetoltSka Tiskaraa v Ljubljani-