CIT *
J
KAKO SMO POSLOVALI V PRVEM POLLETJU
Za nami je prva polovica leta, kar nam daje priliko, da pr-e
verimo uresničevanje ciljev, ki smo si jih zadali z letnim planom.
Prav gotovo predstavlja pretečenih 6 mesecev eno izmed najbolj burnih povojnih obdobij na področju družbeno ekonomskih odnosov. Konec lanskega leta je bilo sprejetih miz novih zakonov, ki v skladu z Ustavo na drugačen način kot doslej urejajo družbeno ekonomske odnose. Naj navedem samo najvažnejše:	zaton o zagotavljanju
plačil med uporabniki družbenih sredstev, zakon o ugotavljanju dohodka na osnovi plačane realizacie in osnutek zakona o združenem delu. Poleg tega je bilo sprejetih v skladu z reso-luiciijo o družbeno ekonomskem razvoju v letu 1976 cela vrsta predpisov in navodil, ki urejajo uvoz reprodukcijskega materiala in investicijske opreme, izvoz blaga, formiranje cen proizvodov, itd.
Vse to je ali pa še bo vplivalo na poslovanje naše delovne organizacije. Vsekakor so do sedaj imeli naj večji vpliv zakon o zagotavljanju plačil in anuitet in predpisi o uvozu repro-dukoijskega materiala. Zakon o zagotavljanju plačil je s prehodnim obdobjem stopil v veljavo
1.	aprila. Po tem zakonu mora biti vsak nakup blaga plačan v 15 dneh ali pa zagotovljen kak drug predpisan način plačila, kot je menica, ček, garancija ali nepreklicno naročilo. Torej; vsako blago, ki je prodano, mora hiti v določenem roku plačano. To je velikanska sprememba v primerjavi s prejšnjim. Prej je kupec blago naročil, ga tudi prejel, plačal pa gaje, ko je pač imel razpoložljiva sredstva. Če ni plačal v dogovorjenem roku, se mu je zgodilo leto, da je plačal zamudne obresti, čemur pa se je zaradi »dobrih poslosvnih odnosov« ponavadi skušal izogniti.
Torej s 1. aprilom je bila uzakonjena revolucionarna novost, ki je streznila tiste kupce, ki so v prejšnjem obdobju poslovali ne z lastnimi, temveč s sredstvi svojih poslovnih partnerjev. Kajti, za nespoštovanje zakonskih predpisov so bile prvič uvedene stroge denarne in tudi zaporne kazni.
Ker proizvodnim gospodarskim organizacijam kot tudi trgovskim že dolgo zaradi različnih vzrokov primanjkuje trajnih obratnih sredstev za poslovanje, je bil edini možni izhod, da se stanje normalizira, v tem, da se razprodajo odvečne zaloge blaga, istočasno pa zmanjšajo ali za določen čas ukinejo novi nakupi.
Ta situacija je imela močan vpliv tudi na našo delovno organizacijo, kar se kaže v padcu prodaje v mesecu aprilu, ki je kljub boljši prodaji v maju in juniju nismo uspeli v celoti nadoknaditi.
Močno nas je prizadel tudi nov režim uvoza reprodukcijskega materiala (barvila, kemikalije, kravatna tkanina itd.), rezervnih delov in investicijske opreme. V začetku leta so bile dodeljene kvote za uvoz posameznih repromaterialov. Posebno kriitiena je bila kvota za uvoz barvil. Dodeljenih je bilo samo 2 milijona din, čeprav po planu potrebujemo cca 6 milj. din. Še-
le v mesecu juniju nam je uspelo dobiti dodatne 3 milijone na osnovi osebne večkratne intervencije pri Gospodarski zbornici Jugoslavije, Zveznemu sekretariatu za zunanju trgovino in intervencij pri Gospodarski zbornici Slovenije ter drugih družbeno političnih skupnostih. Posledica tega so bili veliki zastoji v proizvodnji, zaradi česar so kasnile dobave na domačem, še posebno pa na tujem tržišču. Zaradi kasnitve rokov dzobave je bilo stornirano naročilo firme Kaufhof iz Zah. Nemčije, ki pa ni imelo negativnih posledic ker se je že proizvedena količina uspešno prodala na domačem trgu. Tudi ostali večji inozemski partnerji, kot so Egeria, Ouelle, itd, so večkrat intervenirali zaradi neizdobave, vendar smo končno z njim uspeli normalizirati stanje s tem, da smo povečali proizvodne kapacitete in dosegli soglasno nove izdobavne roke. Z ozirom na to, da je problem uvoza barvil sedaj rešen, lahko pričakujemo, da bomo pri izdobavah dosegli kmalu predvideno normalno stanje.
Da je temu tako, kaže rezultat izvoza v mesecu juniju, ko smo izvozili za več kot 6 milijonov din, kar predstavlja indeks 323 % v primeri s planom. V mesecu juniju so bile zaradi velikih naročil tudi manjše zakasnitve izdobave na domačem trgu. Z racionalizacijo dela med šivalnico in skladiščem izdelkov nam je uspelo, da smo z izdobavami že prišli na tekoče. V šivalnici sedaj dodatno pakirajo v kartone vse izdelke za izvoz, za hotele in JLA, s čimer odpade večkratno preštevanje in zlaganje artiklov, očuva se kvaliteta izdelkov in pospeši izdobava.
Kakšni so torej rezultati prodaje v 6 mesecih?
Pokaže nam jih naslednja razpredelnica. Podatki predstavljajo brutto realizacijo (brez odbitka prodajnih kondicij, kot so: rabat, skonto, super rabat, izvozna marža) in so prikazani po planu dinamike, ki upošteva prodajo po sezoni in dvanajstinah letnega plana.
	Po planu dinamike za 6 mes.	Po dvanajs plana za 6	Dejanska realizacija v 6 mes.	Indeks napram dinamiki	Indeks napram dvanajst. planu	Realizacija 1975	Indeks 76/75
Frotir domači trg	87,871.158	77,080.020	76,602.289	87	99	75,659.372	101
Frotir izvoz	13,729.873	17,862.000	17,807.197	130	100	17,954.425	99
FROTIR skupaj	101,601.031	94,942.020	94,409.486	93	99	93,613.797	101
Svila domači trg	14,898.017	14,054.520	11,966.741	80	85	13,474.415	88
Svila izvoz	476.080	523.688	159.840	33	31	—	—
SVILA skupaj	15,374.097	14,578.208	12,126.581	79	83	13.474.415	90
Delovna org. SKUPAJ	116,975.128	109,520.228	106,535.067	91	97	107,088.211	99
Kot je razvidno iz tabele, poteka prodaja v frotirju dokaj u-spešno saj je po dinamiki dosežen indeks 93, po dvanajstinah 99 in v primerjavi z lanskim letom 101. Slabša prodaja je v svili, kjer je plan po dinamiki dosežen z indeksom 79, po dvanajstinah 83 in v primerjavi z lanskim letom 90%. Upoštevati pa je treba, da bo v drugem polletju v svili sledila večja iz-
dobava kravat za JLA in Civilno zaščito, česar v prvem polletju ni bilo. Kljub temu pa bo treba v naslednjih mesecih posvetiti posebno pozornost pospeševanju prodaje kravat.
Polletni obračun poslovanja se bo prv'č izvršil na osnovi plačane realizacije in ne več fakturirane, kot je to bilo dosedaj. To pomeni, da bodo na dohodek vplivala samo tista sredstva, ki
so do zadnjega dneva v mesecu junija prispela na naš žiro račun, oziroma druga sredstva zavarovanja plačil, ki smo jih do omenjenega roka prejeli. Ker celotna tehnika novega obračuna še ni znana, trenutno ne moremo niti približno izračunati, kakšen bo uspeh. Podatki bodo znani šele koncem meseca julija.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Kako se izvaja
Likivdnost je izraz sedanjega oz. bodočega razmerja med razpoložljivimi sredstvu, se pravi, likvidnost je plačilna pripravljenost v sedanjem trenutku in bližnji prihodnosti. Prav na tem področju pa nam daje novi zakon io zavairoivamju plačil velike prednosti in je vplival na spremembo finančnega stanja tudi pri nas. Danama sredstva na žiro račun so močno narasla. Kupci plačujejo svoje obveznosti v zakonitem roku 15 dni ali izdajo na lizdobavljeno blago ček ali menico. Ker pa za naše
plan likvidnosti
obveznostitudi mi izdajamo menice 'in te menice zapadajo v plačilo postopno, so ta povečana denarna sredstva potrebna. Tako se likviditetni status spremeni v kratkoročni finančni plan, ki vsebuje na einii strani razpoložljiva sredstva — pričakovane dohode denarja, na drugi strani pa pričakovane denarne izdatke.
Če hočemo ugotavljati likvidnost, moramo najprej bilančne postavke (surovine, polizdelke, gotove izdelke) razvrstiti po sto-
pnji likvidnosti. Če pogledamo konkretno situacijo konec meseca maja, lahko ugotovimo naslednje:
Naša denarna sredstva, vezana v zalogah in terjatvah, so v primerjavi s planom večja za 18% in znašajo celotna angažirana serdstva za delovno organizacijo 74.900,000 din'. Zaloge gotovih izdelkov, ki so po stopnji likvidnosti na tretjem mestu (za denarjem so čeki in menice ter terjatve) močno padajo, kar bo v mesecu juniju še vidneje, (vzrok je izredno presežena pro-dja (frotir izdelkov).
Surovine in material so konec maja presežene za 19 %. Na veliko preseganje surovin in
materiala vplivajo pretežno zaloge bombažne preje in pomožnega izdelavnega materiala. Vzrok visokih zalog preje je bilo pomanjkanje barv in s tem povezana manjša poraba bombažne preje.
Na zadnjem mestu po stopnji likvidnosti so zaloge polizdelkov in nedovršena proizvodnja. Ravno te zaloge največ presegajo planska predvidevanja in so v velikih primerih take zaloge neupravičene.
Zato bo za te vrste zalog potrebno, da vodje služb in delovnih enot vplivajo z ukrepi na znižanje.
Francka Zorman
Nabava v
novih pogojih poslovanja
Zakon o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev je prineslo vrsto odgovornih nalog, ki jih je prevzela nabavna služba po 1. aprilu, ko je zakon stopil v veljavo. Na
Ijstvom ugotavljamo, da je akcijski program, ki smo si ga zadali, zelo dobro uspel. Priporočilo, da se nabava omeji samo na nujni reprodukcijski material, je naletelo v delovnih enotah
Sprejem gosta iz Tanzanije pred vhodom v tovarno
sam sistem poslovanja v novih pogojih gospodarjenja se je celotna delovna organizacija temeljito pripravljala že v teku meseca marca. Novi zakon predvideva stroge sankcije za nespoštovanje predpisov.
Danes po treh mesecih poslovanja v novih pogojih z zadovo-
na razumevanje. S strogo planirano nabavo smo uspeli začetne težave po vprašanju plačil dobaviteljem uskladiti z okviri razpoložljivih obratnih sredstev. Znano je, da je bila prodaja v mesecu aprilu izredno slaba. Spremljanje denarnih prilivov je bila vsakodnevna naloga nabavne službe.
(Nadaljevanje s 1. strani)
KAKO SMO POSLOVALI V PRVEM POLLETJU
Razveseljivo je dejstvo, da stroški poslovanja v globalu ne presegajo planskih, oziroma rastejo počasneje, kot narašča celotni dohodek. Kljub temu pa bo treba takoj posamezne stroške, ki presegajo planska predvidevanja, temeljito analizirati in z dodatnimi ukrepi zaustaviti njihovo rast.
Očitno je, da je splošna gospodarska situacija, tako v domovini kot tudi v 'tujini, še ve-
dno zelo težka. Dosedanje poslovanje naše delovne organizacije kaže, da bomo temu kos, seveda pod pogojem, da se vsi še bolj vključimo v izpolnjevanje svojih obveznosti. Pri tem pa ne bomo mogli iti mimo dejstva, da je med nami določeno manjše število ljudi, ki jim ni do dela, ki z nerganjem in o-pravljiamjem motijo druge in v-našajo v naš delovni kolektiv nemir. Te bo treba javno ožigosati, jih opozoriti na napake in končno, če bodo nadaljevali z dosedanjim početjem, odstraniti iz naše sredine.
Slavko ing. Ribaš
Pri izvajanju nalog smo naleteli na določene težave tehnične narave. Material, ki je prihajal po železnici, ni bil opremljen z dokumentacijo, zaradi česar ni bil možen takojšen prevzem. Druga ovira pri poslovanju so bile fakture za dobavljeno blago. Dobavitelji še vedno ne spoštujejo zakonitega roka za izstavitev faktur, zaradi česar ni možna pravočasna likvidacija. Takšne in podobne napake ovirajo normalen ritem poslovanja ter povzročajo slabo voljo pri ljudeh, ki so odgovorni za ažurno delo. Veliko delo je bilo o-pravljeno tudi z vsemi dobavitelji po vprašanju pogodbenih odnosov. Skoraj z vsemi je bilo potrebno ponovno sklepati pogodbe, ki se morajo vsebinsko ujemati s predpisi novega zakona.
Pomembni 'korak je bil narejen tudi pri kreiranju obratnih sredstev ter planu ilikvidnosti. Zaloge v skladišču surovin so se krepko zmanjšale, medtem ko bo potrebno v medfaznih zalogah temeljito s analizo ugotoviti, kje so še rezerve, ki preveč bremenijo denarna sredstva.
Nabavna služba si je v povezavi s delovnimi enotami in finančno službo prizadevala, da zaradi omejevanja nabave ne bi
prišlo do nepotrebnih zastojev v proizvodnji. Zelo težka situacija pa je nastala pri uvozu barv in rezervnih delov. Režim uvoza v letu 1976 ima značaj omejevanja uvoza iz konvertibilnih področij, to se pravd na zahodnem tržišču. Sredstva za uvoz barv so strogo omejena s tako imenovanim kontigentom. To je eden od pogojev, ki odloča o višini uvoza barv. Drugi pogoj pa je ustvarjeni priliv od izvoza. Torej je naš izvoz odvisen od uvoza in obratno: začarani krog, ki nima konca. Stanje se bo nekoliko izboljšalo v II. polletju, ker smo na srečo dobili dodatna sredstva za uvoz barv. Del potreb po barvah bomo pokrivali z vzhoda — Čeho-slovaške, žal pa izbor razpoložljivih barv za naše potrebe zelo majhen.
Če napravimo povzetek sedanjega stanja, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so se stvari nekoliko izboljšale. V naslednjem obdobju lahko računamo na normalno proizvodnjo. Razveseljivo je (tudi dejstvo, da se tudi prodaja polagoma odpira.
Okorn Tomo
Razgovor gosta iz Tanzanije z organi upravljanja in vodilnimi delavci, kako pri nas uresničujemo delavsko samoupravljanje
Poslovni uspeh TOZD Svila
TOZD SVILA je za leto 197b sprejela dokaj visok plan tako v proizvodnji kot v prodaji. V primerjavi z letom 1975 bo v letošnjem letu proizvedla za cca 35,9 % komadov več izdelkov, prodala pa za cca 20 % več. V letu 1976 bo tudi TOZD SVILA konbfekcionirala kravate kot »Ion« posel za Zahodno Nemčijo, izvozila pa bo tudi nekaj kravatne tkanine na konvertibilno področje. Za dopolnitev a-soirtimena kravat za domače tržišče pa bi še v letošnjem letu uvozila cca 30 — 40 % kravatne tkanine. Poleg kravat in šalov, koit glavnih artiklov za domače tržišče, se bodo izdelovale tudi
kravate za JNA in CZ ter manjša količina folklornih rut.
Za realizacijo predvidenega plana je bilo proizvodnjo nujno organizirati tako, da hi s čim manjšimi stroški dosegli dobro kvaliteto izdelkov, da bi bili v-zoroi prodajni in dobava pravočasna.
Delno nam je to uspelo v pro-izvodnji, da smo kvaliteto in vzorce toliko izboljšala, da se je naša kravata približala uvoženi kravati in s tem dosegla višjo ceno na domačem tržišču. Prodaja je bila z ozirom na močno konkurenco, ki izdeluje kravate iz uvožene tkanine, in modnih pulijev, ki so v prvem kvartalu
izpodrivala kravate, zadovoljiva.
Mnogo slabša realizacija prodaje je bila v mesecu aprilu in maju, na kar so predvsem vplivali novi plačilni predpisi, zato v prvem polletju ne moremo pričakovati dobrega poslovnega uspeha.
Za drugo polletje se TOZD SVILA ponuja možnost, da doseže boljši poslovni uspeh, saj je glavna sezona kravat, ki se začne s mesecem septembrom, šele pred nami.
Podpisana je tudi pogodba za izdelavo kravat za JNA in CZ.
Pereč problem, ki tare TOZD SVILA že vseskozi in o. katerem so razpravljali že samoupravni
organi in družbeno politične organizacije, so slabi delovni pogoji, ki vsekakor vplivajo negativno na uspeh poslovanja.
Delovni prostori so nepnimer-ni in nefunkcionalni zaradi česar se delo ter organizacija poslovanja ne more odvijati, kot bi žesleli. Nujnost se kaže tudi v tem, da sedaj zaradi pomanjkanja prostorov ni možno razširiti izbire blaga na izdelke, ki se prodajajo v poletnih mesecih, s čimer bi poskusil odpraviti mrtvo sezono, ko se kravate ne prodajajo. S tem bi preprečili težave, ki nastanejo zaradi neprodajnih izdelkov.
Zato lahko boljše poslovanje in perspektivo TOZD SVILA pričakujemo z rešitvijo navedenih pomanj kij ivosti.
Novak Marjan
Razgovor s predsednikom Delavskega sveta
V mesecu m-aju so bili konstituirani organi upravljanja z izvolitvijo predsednikov delavskih svetov, delovnih enot, odborov in komisij. S podporo družbeno političnih organizacij in organov upravljanja je bil izvoljen za predsednika delavskega sveta delovne organizacije tov. Zabavnik Stane. V delovni organizaciji je že praznoval 10--letmioo zaposlitve in je aktiven družbenopolitični delavec, tako v delovni organizaciji kakor na terenu. Kot takemu, so delovni ljudje zaupali to odgovorno funkcijo. Tov. Zobavnik se dobro zaveda teže odgovornosti, ko gre za samoupravne odločitve v našem poslovnem življenju.
Prosil sem ga za razgovor ‘in mu zastavil nekaj vprašanj na katere je odgovoril:
1.	S kakšnim občutkom ste prevzeli funkcijo predsednika DS?
Odgovor: »Težko je govoriti o občutkih, toda vseeno mislim, da sem v trenutku, ko sem bil lizvoljen za predsednika DS DO občutil še eno obremenitev, ki jo bo treba prenašati dve leti. Istočasno pa sem bil presenečen, da mi je bila zaupana taka odgovornost.
2.	Kaj menite ali smo dovolj storili, da bi se delavci čimbolj vključili v samoupravni proces?
Odgovor: Mislim, da nismo dovolj storili za vključevanje neposrednih proizvajalcev v samoupravni proces. Tu mislim predvsem na družbeno politične organizacije, katerih člani smo vsi, torej sd moramo vsi prizadevati sami za čimbolj vsebinsko v-ključevanje v samoupravni razvojni proces. Možnosti so velike dn sindikalna organi-zaaija tu še marsikaj lahko napravi.
3.	Niso ravno redki primeri,
ko posamezniki pomešajo funkcijo upravljanja s funkcijo poslovanja. Kako vi gledate na to vprašanje? Odgovor:	Razmejitev med
samoupravnim odločanjem
in dogovarjanjem ter stro-kovniimii odločitvami je zelo jasna. Mnogokrat pa se kljub temu pojavljajo težave, ko nekateri ljudje zamenjujejo pravice in dolžnosti z enega na drago področje. Take zamenjave bo potrebno kmalu odpraviti, kajti delovne, samoupravne in zakonske dolžnosti je potrebno razlikovati in jih tudi izvrševati.
4.	Kakšno je vaše stališče v odnosu vodilnih in vodstvenih delavcev do problemov, ki se nanašajo predvsem na proizvodnjo m prodajo? Odgovor: Ekonomsko politična dogajanja v svetu, Evropi in Jugoslaviji, so v zadnjem času prinesla razne nove zahteve, katerim se je bilo hkrati zelo težko piiilago-diti in pri tem še rentabilno poslovati. Mislim, da so nam v zadnjih mesecih lanskega leta in v prvih letošnjih, dogajanja nudila dokaj nejasno stanje, za to je bilo takrat težko realno ocenjevati delo vodilnih delavcev, kajti posamezni so se angažirali na večjih področjih in bi brez analize rezultatov vsaka ocena lahko bila nerealna. Po analizi rezultatov poslovanja v zadnjem času pa smo lahko zadovoljni dn mislim, da je bil pristop k tej problematiki vodilnih in vodstvenih delavcev pravilen lin uspešen. Ta prizadevanja pa bi se morala še nadaljevati in razširjati, da bo storjeno vse za dobro poslovanje.
5.	Ali so se delovni ljudje in vodstvene strukture dovolj učinkovito vključili v stabilizacijska prizadevanja? Odgovor: Izdelan je bil akcijski program dela za stabilizacijo poslovanja, sprejetih je bilo več ukrepov za dosego neke izboljšave, toda moje mišljenje je, da se da še marsikaj storiti za še bolj stabilno poslovanje. Tu mislim, da se lahko vključimo vsi od neposrednega proizvajalca do vodilnih delavcev.
Marsikaj bi se še dalo izboljšati na vseh področjih, kot npr. organizacija proizvodnje, dobava surovin, izkoriščanje strojne opreme, prilagoditev tržišču iin obratno vzdrževanje itd. Marsikaj bo potrebno vzbuditi zavest tako, da se bo vsak vprašal, če napravi vse kar je v njegovi moči. Tu lahko mnogo doprinesejo še posebno vsi -vodje dela in samostojni delavci.
6.	V gospodarstvu in drugih javnih inštitucijah se je nakopičilo preveč režijske delovne sile. Kaj menite, kako je to v naši delovni organizaciji.
Odgovor: O tem vprašanju se ljudje dostikrat pogovarjajo in v določenih primerih delajo tudi krivico delavcem v 'administracija iin režiji češ, da se tam malo dela in podobno. Moje osebno mišljenje je, da je porast razmerja zaposlenih v režiji in proizvodni nastal zaradi razvoja 'avtomatizacije, tehnoloških postopkov in drugih družbeno razvojnih dogajanj.
Na vprašanje, kaj menim kako je v naši delovni organizaciji, bi odgovoril, da tudi pri nas ne odstopamo od tega dejstva. Osebno ne zagovarjam takega stanja, temveč menim, da bomo s pomočjo izkušenj in pogojev kmalu lahko ocenili kaj je potrebno, kaj ekonomično in kaj nepotrebno. Dane nam bodo vse možnosti za realno presojo, če bomo le enako kritični do vsega dela.
7.	Kaj menite, ali bi se dalo v naši delovni organizaciji z-mamijšati delovna sila in ob tem dosegati enako proizvodnjo in večji poslovni uspeh? Odgovor: Nisem bil zagovornik drastičnih reševanj problemov, kajti vsakemu bi bilo težko, če bi moral zaupati delovno mesto zato, da hi ostali bolje živeli. Moje o-sebno mnenje je, da ta problem rešimo tako, da se vsi bolje organiziramo, bolje
delamo in tudi bolje gospodarimo ter s tem bolje živimo. Z vestnim iin pridnim delom lahko dosežemo enak uspeh, namreč, da z istim številom delavcev več naredimo.
8.	Se vam morda ne zdi, da so nekateri delavci postali nekoliko preveč objestni in da proti takšnim učinkovito ne ukrepamo?
Odgovor: Izhajajoč iz razvoja socialističnih odnosov med ljudmi nasploh ter odnosov med samoupravljalci obsojam določene negativne pojave odnosov ljudi do družbene lastnine ter uničevanje iste. Mislim, da so prvi koraki za ureditev tega vprašanja že storjeni, saj je organ za izrekanje disciplinskih ukrepov pristopil k temu z vso moralo in resnostjo, da zaščiti družbeno imo-vino pred takim in podobnimi pojavi.
9.	Kaj menite ali bo dal zakon o združenem delu odgovore in rešitve na katere gospo-da.rske probleme?
Odgovor: Z ustavo pridobljena možnost, realizacija temeljne zasnove in vsebine celotnega združenega dela bo z zakonom o združenem delu potrjena in nam bo dana pravica, da bomo nada-Ijevaii in določili obseg, obliko in smoter celokupnih odnosov, pravic, obveznosti in odgovornosti temelječih na delu. Novi zakon bo uza-komiil dosežene in razvojne cilje naše družbe, naše bodočnosti in naš gospodarski položaj.
10.	Morda želite vi kaj povedati v zvezi z našim delom nasploh?
Odgovor: Mislim, da je zaenkrat dovolj in je prav, da zaključiva najin pogovor.
Tovarišu Zabavniku se prav lepo zahvalim za sodelovanje in predloge za boljše poslovne im samoupravne odnose
Urednik
Izkušnje in razmišljanja s področja varstva pri delu
Uresničevanje pravic iki obveznosti delavcev in delovne orga-niziaoiije za varno delovno okolje in za varne delovne razmere mora prvenstveno zagotavljati vsakemu delavcu varno in zdravju neškodljivo delo ter popolno osebno varnost pri delu.
Takšen cilj pa lahko v DO dosežemo samo z zagotavljanjem varnega delovnega okolja in varnih delovnih razmer, v katerih ne nastopajo delovne nezgode oz. nesreče pri delu, s tem pa tudi telesne poškodbe delavcev in zdravstvene okvare v obliki poklicnih in drugih o-bolenj ter vsakovrstna materialna škoda delavcev, DO in naši socialistični skupnosti.
Z ustavo določena pravica popolne osebne varnosti pri delu me more biti v DO samo stranska in vzporedno vprašanje socialnosti, niti samo socialistične humanizacije dela. Popolna osebna varnost delavca pri delu, v pogojih naše samoupravne socialistične družbe, mora biti brezpogojna zahteva skrbnega in ekonomskega gospodarjenja s prav vsemi družbenimi sredstvi. Samo delavec, ki bo v zadovoljstvu opravljal svoje delo v varnem in zdravem delovnem okolju, bo zmogel dosegati pričakovane rezultate, ne samo za sebe in za svojo družbo. Samo visoka stopnja varnosti pri delu omogoča trajno stopnjevanje storilnosti in pro-duktiivmosti dela in pa seveda obratno, nizka stopnja varnosti pri 'delu zavora -storilnost in produktivnost.
V DO moramo doseči takšno stopnjo varnosti pri delu, ki -ne bo -dopuščala nastanka delovnih nezgod, telesnih poškodb in zdravstvenih okvar delavcev pri delu. Zelo redke, lahko bi rekli celo izjemne so delovne nezgode, 'katere mi -možno predvideti že vnaprej z vsemi dosežki tehnike in znanosti, s tem seveda pa tudi ne preprečevati in preprečiti s celotno dej-avnostjo varstva pri delu. Ravno tako so zelo redke delovne -nesreče pri delu in v zvezi z delom, ki jih povzročajo naravne -sile. Visoko razvita -industrija v svetu z n-aij-vilši-o stopnjo varnosti pri delu znižuje nezgode s telesnimi poškodbami do 5 primerov na 1000 zaposlenih delavcev. V naši industriji bi lahko po grobih -analizah dosegali že sedaj takšno stopnjo vam-osti, ki bi dopuščala največ do 10 nezgod s telesno poškodbo delavca na 1000 zavarovancev ali največ 1 %, danes pa pride še vedno okrog 50 poškodovancev na 1000 zaposlenih o-z. 5 brat večja, kot je možno doseči.
Glavna ovira za nadaljnjo rast ustrezne stopnje varnosti pri delu in za urejanje varnega delovnega okolja in varnih delovnih razmer pa bo odstranjena, ko bo strto mišljenje, da to nima nobene zveze s stopnjo storilnosti in produktivnostjo dela in da so te zahteve le zahteve drugotnega pomena in -izključno zadeve sociale in humanizacije.
S stopnjo varnosti in samim stanjem varstva pri delu me smemo in me mo-remo biti zadovoljni vse dotlej, dokler v DO nastopajo še vedno preštevilne nezgode, telesne poškodbe in zdravstvene okvare delavcev. Naša socialistična družba, -ki tako potrebuje visoko storilnost in produktivnost dela, ne more dosegati s -takšno stopnjo varnosti, iko-t jo dosegamo sedaj, še
Socialno delo je področje, ki je po naših -delovnih organizacijah malo poznano, čeprav se v-ključuje in prepleta z mnogimi drugimi strokovnimi službami.
Prvotno -je socialna služba delovala le v centrih za socialno delo, v sklopu občinskih skupščin kot skrbstveni organ dm v zdravstvenih delovnih organizacijah. Kasneje se je področje in obseg strokovnega socialnega dela vedno bolj širilo in izpopolnjevalo tudi v gospodarskih or-gam-zacij-ah. Socialna služba lahko deluje samostojno -ali -pa v sklopu kadrovske ali splošne službe.
Kakšne so torej naloge in cilji -socialne -službe v podjetju? Predvsem je -socialno delo u-smerj-eno n-a -človeka, -ki je najpomembnejši produktivni tvorec. Človek -s svojimi spos-obn-o-st-mi, -ki jih nikoli ne more v celoti nadomestiti s stroji, u-stvarjajo novo vrednost. Ker so vse norme, proizvodnja in produktivnost -odvisni od človeka, mu je treba posvetiti naj večjo skrb. Cilji socialnega dela so humanističnega značaj-a, delo je dolgoročno in težko izračunljivo, vendar -se da včasih ugotoviti ekonomski efekt (pade bolniški s-talež, poveča se produktiv-nos-t).
Na področju -socialnega dela ne odloča posameznik, ampak je potrebno skupinsko delo. Pri reševanju kompleksnih situacij je edino sodelovanje strokovnjakov z različnih področij lahko uspešno (tehnolog, projektant, organizator dela, zdravnik, pravnik in socialni delavec). Problemi se torej ne s-m-ej-o reševati e-
Zasilna razsvetljava v tkalnici in šivalnici, katera je vezana na akumulatorsko postajo, ki pa je v okvari, tabo da trenutno nimamo niti zasilne razsvetljave, bo v teh dneh priključena na agregat, ki je že dokončno montiran. Čakamo samo še na uporabno dovoljenje, tabo da bo v najkrajšem času zopet zasilna razsvetljava.
Hrup klimatskih naprav v tkalnica smo ublažili s postavit-vijo dušiilne -stene na zahodni strani objekta.
Za boljše obratovanje novih Saurer strojev smo preuredili
zla-sti pa ob spoznavanju, da postaja tudi že pri nas osebno zadovoljstvo delavcev celo večje plačilo kot pa sam denar. Od samega tega zadovoljstva pa so odvisni vsi rezultati in tudi celoten rezultat združenega dela.
Delavcem v proizvodnji, strokovnim delavcem varstva pri de lu, organom inšpekcije dela in ostalim delavcem morajo ne sa-
nostransko, ampak jih je treba obdelovati z vseh vidikov.
Večkrat se postavlja vprašanje -o vziroKU uicpu: -uauktii vn-u-sn, ki pa ni vedno v siaoi organii-z-aotji dela, v tehnološkem postopku, -ampak -so vzroki -čisto psii-n-ol-oškega značaja (neurejeni oan-o-si med delavci in preapo-stavi-jenimi, -slabi stanovanjski p-ogcijii, neurejene družinske razmere, al-Kononzem, siao-o zdravstveno stanje). Vse te vzroke je trema odkrinni in v čimvečjd meri tudi odstraniti, vendar pa je -odprav,ujiam-j-e raiAUti vzrcuciuv vedno povezano z določenimi sredstvi, bi niso vsak -čas na razpolago. Največkrat so to tmanona sred-st-av v zvezi s stanovanjsko pro--b-iemaltnco.
Osnova za socialno delo v podjetju so -notranji samoupravni -akti — samoupravni sporazumi, pravilniki, ki urejajo določeno zaokroženo področje, in po-sl-ovnuki, s -katerimi si kak organ predpiše način svojega dela. Določene smernice za socialno delo pa dobiva socialni delavec tudi na področju socialne politike, industrijske psihologije dn delovnega prava, boai-a-mi ael-avec predstavlja pri reševanju problemov nekakšno vez med deiavci im samoupravnima ter družbeno-političnimi -organi v sami delovni orgami-zacijii in izven mje. Ustvariti si mora zaupanje, saj večkrat že samo odkrit tovariški pogovor bre-z vsakega drugega posredovanja prinese določene spremembe in tudi uspehe. Človeka se nikoli ne obravnava osamljeno, ampak vedno v zvezi z njegovim delovnim in socialnim okoljem. S-o-
kli-matsiko napravo v tkalnici, ki v p-rosto-rih, kjer stojijo Saurer stroji, ni bila dovolj učinkovita zaradi prevelike oddaljenosti ‘in koncentracije strojev.
Z dodatnimi kanalom so se razmere bistveno izboljšale, vendar bo še potrebno poskrbeti za izboljšanje klimatskih -naprav.
Za boljše izkoriščanje Saurer strojev se na teh strojih -menij-a-jo določeni mehanizmi, katere smo pri dobavitelju reklamirali din jih že obnavljamo.
Od resorske komisije za mednarodne odnose smo dobili dolgo pričakovano odobren j e za u-
m-o z lepimi besedami, temveč predvsem z vsakodnevnimi praktičnimi dejanji neumorno pomagati vse družbeno -politične organizacije, delavska -kontrola itd..., sicer pa ne moremo pričakovati želj enih uspehov pri zagotavljanju varnega delovnega okolja in varnih delovnih razmer ter popolne osebne varnosti delavcev pri delu.
Boris Frantar
oialoi delavec naj bi bil tisti, ki je vedno pripravljen, da -človeka posluša, se z njim pogovarja in mu pomaga z -nasveti ali s posredovanjem. Zato naj bi socialni -delavec ne -bil obremenjen z raznimi administrativnimi deli, če niso v neposredni zvezi z določenimi področji socialnega dela.
Socialno delo je prav tako kot -medicina usmerjeno v -pre-ventiv-no in kurativno smer.
Preventivno socialno delo je v tesni povezavi -s službo varstva pri delu. Socialni delavec -sodeluje pri prizadevanjih za varno lin zdravo delo im tudi pri odkrivanju -vzrokov nesreč, ki izvirajo iz -sooi-alnega ali družinskega okolja delavca. Nadalje sodeluje pri izvajanju preventivnega zdravstvenega varstva delavcev v obliki sistematskih zdravstvenih pregledov, cepljenj, preventivnega okrevanja. Eno od obseženih področij socialnega dela je tudi organizacija smotrnega izkoriščanja prostega časa in dopustov zaposlenih, organizacija rekreacije in športa v delovni organizaciji. Na področje so-sialnega dela spada tudi reševanje stanovanjske problematike, tki je lahko preventivnega ali kurativnega značaja.
Socialno delo je -torej zelo obširno in raznoliko z enim samim -ciljem — pomagati človeku pri izboljšanju njegovih delovnih in življenjskih pogojev y skrbi za zd-raje, kajti za -zdravje je potrebno popolno telesno in duševno blagostanje.
voz konfekcijskih strojev od firme Egeria, uvoz dvigalnih vozičkov za tkalnico in konfekcijskih strojev za kravate, katere smo imeli v poiizskusnem obratovanju v konfekciji svile.
Vložili smo že tudi novo vlogo za krojiln-o mizo, ki jo konfekcija frotirja nujno potrebuje za kvalitetno in racionalnejšo delo.
Za ureditev kanalizacije v tkalnici in pripravljalM-oi se bodo začele v kratkem dela za rekonstrukcijo kanalizacij e,čimer bo -omogočeno koriščenje talne tehnološke vode -iz vodnjaka, ki se nahaja na tem področju.
J. M.
Pomen in naloge socialne službe v podjetju
Manija Šikrlep
Tehnične novice
Novosti v izdelavi pletenega frotirja
Firma K. Mayer gradi tudi stroje, s katerimi se lahko lizde-luje pleteni frotir. V tem primeru gre pretežno za snutkovne pletilme stroje. Posteljno perilo iz pletenega frotirja je eden od [izdelkov, ki je v zadnjem času najbolj poznan. Ta artikel je že priljubljen pri mnogih potrošnikih predvsem zaradi njegovih lastnosti: zelo lahko se neguje, pri uporabi pa daje občutek u-dobnosti. Tu je [izvleček objave dr. ing. Viartela o raziskavah pranja, M so bile izvršene v Krefeldu aprila 1974: na podlagi preiizikušamja v praksi kot tudi pri pranju in sušenju lahko posteljno perilo iz pletenega frotirja označimo kot material, ki se posebno lahko neguje. Zjutraj ga lahko pri 95o C operemo, hitro posušimo lin ne da bi ga Mikali že istega dne ponovno uporabimo. Perilo ostane gladko, nezmečkano tudi potem, ko ga že dalj časa uporabljamo.
Ta vrsta blaga, ki so ga medtem začele izdelovati nekatere pomembne nemške tovarne, je iz osnovnega pletiva, za katero 'običajno uporabljamo po-lysmid filamentno prejo. To osnovno pletivo iz sintetične preje daje blagu visoko trdnost. Površina pa je sestavljena iz predilniih vlaken. Zanke frotirja so v osnovi tako dobro zasidrane, da jih mi mogoče izvleči.
Na zadnji ITMI je bil razstavljen snutkovnii pletilni stroj, tipa RC5 FBZ, na katerem se izdelujejo brisače iz pletenega
frotirja. Polagalnika 1 in 4 vodita osnove iz bombaža za zanke na hrbtni lin sprednji strani. Osnova je iz polyamida filamentov in se izdeluje s polagalniko-ma 2 in 3. Peti polagalnik se u-porablja samo za izdelavo robu.
Glavna osnova pri pletenem frotirju je snemanje zank. Vsaka druga igla v fonturi dobi nit samo v vsaki drugi vrsti, zaradi tega se morajo zanke snemati z igel. Na tem novem stroju je naprava, s katero se lahko menja položaj polagalnika 4 tako, da se na določni dolžini blaga ne snemajo zanke. Zaradi tega se tudi ne tvorijo frotir zanke.
Omenjeni snutkovmi pletilni avtomat je opremljen tudi s krtačami, ki potegnejo zanke frotirja na zgornjo stran blaga in jih izenačijo. Pri tem je storilnost stoirja 20 tekočih metrov na uro. Gostota igel znaša 20 igel/11 »pri delovni širini 84« = 2.13 m.
Pletilni frotir se ne uporablja samo za dom. Uporablja se tudi za letne obleke, plažne in kopalne obleke kakor tudi za otroško konfekcijo. Boljše je, če se za frotir zanke uporablja mešanica sintetičnih vlaken in bombaža. Potem je nega še lažja im uporabnost večja.
Omenjena tvrdka je, kot smo imeli priložnost videti na razstavi ITMA v Milanu, lizpopolnii-la snutkovne stroje za frotir.
Nova generacija snutkovnih strojev za frotir je opremljena s pomičnimi iglami, ki imajo to prednost, da je sedaj možno izdelovati blago, ki vsebuje do 90 % preje iz naravnih oziroma bombažnih vlaken, kar je pri frotirju zelo važno.
Karakteristika nove generacije strojev je v tem, da je pri njih zmanjšan ropot pri povečani produktivnosti. Igla z drsnikom je sestavljena iz dveh delov on sicer iz igle z odprtim kaveljčkom in drsnika igle, ki je izoblikovan tako, da ga zanesljivo vodil v čaši igle, ki jo obenem či.sti. Igle so vstavljene posamično v fonturo. Več drsnikov skupaj je združenih v odlitke, bi so priviti na letev in niso
fiksirani od strani, zato lahko vedno sledijo iglam pri različnih raztegih letve.
Modeli KS 2 — 4 se uporabljajo za predelavo vseh vrst preje naravnanega, kemičnega in sintetičnega izvora. Z uporabo igle z drsnikom odpade sicer o-bičajna nastavitev lovilne višine in podaljša se čas polaganja niti tako, da odpade sunkovito napenjanje niti, kar povzroča pretrge.
Glavne prednosti Mayerjevega sistema pomičnih igel:
—	brez problemov se predelujejo vse običajne tkanine
—	samodejno čiščenje igle z drsnikom
—	občutno izboljšanje napak v Obliki prog, ki so bile prej pogojene zaradi klasičnih d-gel
—	minimalno trenje med iglo in drsnikom zaradi »plavajočega« centriranja drsnika
—	večja stabilnost pri stranski obremenitvi igle
—	enostavna in hitra menjava igle in drsnika
—	odpade nastavitev in pritrditev drsnika
—	visoka življenjska doba igel-ne fonture in minimalni lom igel
—	majhen ropot pri najvišjem številu ohratov
—	visoka produktivnost pri dolgotrajnem obratovanju
M. T.
Občni zbor DITT-a
V prostorih restavracije »In-duplati« — Jarše je bil redni občni zbor z bogatim dnevnim redom. Predsednik društva tov. Žlehir ing. Franc je podal kratko poročilo o preteklem dveletnem mandatnem obdobju. Pogodbene obveznosti društva do podjetja so bile v celoti realizirane t. j. predvsem izdelava normativov za varstvo pri delu. Komisija za inovacije je korigirala pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah in 'Obravnavala dva predloga i c! mi enih izboljšav. Posebna ,komisija je pripravila statut društva dn ga predložila potrjenega od SZDL zbora v potrditev. Zanemarjeno pa je bilo področje izobraževanja in strokovnega dopolnjevanja. Edinii svetli točki sta dve uspeli ekskurziji in sicer v VIS
— Varaždin in ogled ITME 1975 v Milanu. UO je priporočil povezanost z DITT-om Jarše, tei ima več možnosti in uspeha na tem področju udejstvovanja, posebno kar se tiče organizacije predavanj in ekskurzij. Med vzroki za neaktivnost je vse manjša pripravljenost članstva in pomanjkanje finančnih sredstev.
Tudi sodelovanje z republiškim odborom DITT Slovenije je v zadnjem času zamrlo, kar je sprožilo intervencijski obisk dveh republiških funkcionarjev DITT-a pri nas.
Zaradi izostanka poročila blagajnika nadzorni odbor ni mogel pregledati poslovanja blagajne. Po sklepu zbora je dobil stari UO pogojno razrešnico s tem, da blagajnik in nadzorni odbor v določenem raku predložita poročilo novemu 10, kar potrdi plenum društva. Imenovana je bila disciplinska komisija. Sprejet je sklep, s katerim se potrdi-jo pravila društva, ki se predložijo v registracijo pri organu SOb Kamnik dn sklep, da se pristopa k Zvezi društev inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije.
V	nadaljevanju je direktor DO obišmo in izčrpno orisal stanje v jugoslovanskem gospodarstvu, ki ni izvzeto iz izredno kritične situacije, v kateri je svetovno gospodarstvo. Enaka ocena velja za tekstilno dnedu-strijo, za katero je značilno, da prodaja na domačem trgu zastaja ter da se rešuje z izvozom, čeprav dosega slabše prodajne pogoje. Na zmanjšano 'gospodar-sko rast je vplival zakon o zagotavljanju plačil in omejitve piri uvozu surovin, ki so nam povzročili težave pri uvozu barvil. Seznanil je zbor z rezultati prodaje v petih mesecih dn u-krepiih dn naporih za stimuliranje na tem področju.
V	razprava na poročilo je sodeloval tudi delegat RO tov. ing. Pogačnik, ki se je dotakmih nekaterih značilnosti gospodarske
Kamnik
situacije in izrazil nekaj kritičnih pripomb na delo društva in vodstva DITT-a v Kamniku. Predlagal je večjo povezavo z lastnim kolektivom, drugimi društvi in z ZITT Slovenije s ciljem, da se društvo dvigne iz anonimnosti.
V diskusiji so članii žbora živahno razpravljali ter kritično ocenili delo v mandatnem obdobju. Glede tega so bile izrečene različne ocene. Zavzeli so stališča, da naj bo član društva le tisti, kd je pripravljen sodelovati in delati in ki čuti potrebo, da je član društva.
Imeno vama je 5-članska komisija za inovacije v novi sestavi. Sprejeta je bila razrešmica staremu UO in NO. Občni zbor je izvolil nove organe društva. V izvršni odbor so bili iizvoljeni: Seljak Bodan, Jenako Matija, Pirc ing. Irena, Zorman Francka, Drešar Marija, Jenko Emil, Novak Marjan, Torkar ing. Elo-rijain. Bricelj Zdenko. Za predsednika je bila 'soglasno izvoljena Pirc ing. Imena. Določen je bil delegat za iznajdbe pri ZITT Slovenije in delegat za 10 republiške zveze za izobraževanje.
Občni zbor je zadolžil izvršni odbor s programom bodoče dejavnosti društva.
1.	Razživitev dejavnosti na področju novatorstva in lizumdfe-Ijstva v DO Svilanit
2.	Dejavnost članov na področju tehnologije
3.	Poživitev dejavnosti izobraževan! ja 'ter prenašanja znanja na mlajše
4.	Organizacija poučnih ekskurzij ter družabnega življenja
5.	Povezovanje z ostalimi društvi, posebno z »Induplati« — Jarše
6.	Informiranje o delu DITT-a v sresdtvih javnega obveščanja
DO.
Občni zbor je bil zaključen' s sprejetjem novih članov in s skromno malico. Z udeležbo ne moremo hiti zadovoljni, sai je bilo na zboru približno tretjina članov, med njimi nobenega člana iz Tekstilnega inštituta.
M. T.
Dopisujte
v nase
glasilo
Odgovornost zaradi kršitev delovnih obveznosti
Delavci v združenem delu svobodno lin enakopravno, v skladu -s itemeljii za urejanje medsebojnih irazmenij določenimi s samoupravnim sporazumom o združenju dela delavcev, določijo v itemeljini organizaciji medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu Itako, da sprejmejo samou-pravmii splošni akt s katerim u-redijo medsebojne razmere. Akt m-cira biti usklajen z zakonom, samoupravnim sporazumom an družbeni mdogovorom. Osnutek zakona določa, kaj vse so de-zlasti 'tudi obveznosti delavcev lavci dolžni v tem aktu urediti, pri delu in njihovo odgovornost za kršitev delovnih obveznosti m storjeno škodo. Osnutek zakona je kljub temu, da delavci kršitve določajo sami, kot primer navedel nekatere hujše kršitve dela in drugih obveznosti. S tem naj bi se dosegla enotnejša politika pri obravnavanju kršitev delovnih obveznosti v TOZD.
Dlevci v TOZD so odgovorni za pravočasno, točno in vestno opravljanje zaupanih nalog, saj lahko le tako kasneje uveljav-Ijaijo vse samoupravne pravice, zlasti pravico do osebnega dohodka. Delavci so materialno in disciplinsko odgovorni za kršitev delovnih obveznosti.
Delavcu se lahko izreče po o-snutku zakona eden izmed naslednjih disciplinskih ukrepov:
—	opomin
—	javni opomin,
—	razporeditev na drugo delovno mesto v skladu s tem zakonom,
—	denarna kazen in
—	prenehanje delovnega razmerja.
Osnutek na novo uvaja denarno kazen. Ta se je kot disciplinski ukrep pojavljala že pred letom 1965, v SR Srbiji pa so jo v samoupravnih sporazumih u-rejali tudi po omenjenem letu. Zopetno uvajanje denarne kazni naj bi omogočilo discipilin-skim komisijam večjo učinkovitost pri resocializaciji kršitev delovnih obveznosti.
Denarna kazen se sme uzreci le za hujšo kršitev -delovne obveznosti oz. druge kršitve delovne discipline, ki jih osnutek zakona taksativno našteva. Z _ uvedbo -denarne kazni se bo učinkovito vplivalo ma tiste delavce, ki zaradi malomarnega, nerednega ali nepravočasnega izpolnjevanja dela ogrožajo življenje m varnost ljudi, poškodujejo materialne dobrine večje vrednosti, kršijo -samoupravne pravice -delavcev, zlorabijaj-o položaj, pre-koraču jajo pooblastila, ikrsii/jo poslovne, vojaške ali druge skrivnosti in povzročajo pretepe ali nerede v organizaciji. __
Pooblaščeni organ je dolžan začeti postopek za ugotovitev kr šiitov pravic in dolžnosti de-lavoa v združenem delu (načelo leg-ailitete) ter v okviru svo-jih pravic in dolžnosti nastopati z ukrepi predpisanimi z zakonom na podlagi zakona. _
Na ravni temeljne organizacije ali delovne organizacije se lahko ustanovi disciplinska komisija (n-e več odbor za izreka-
nje disciplinskih ukrepov, kot doslej), sestavljena iz lihega števila čaln-ov, upoštevši tudi predsednika. Člani se volijo neposredno, več kot četrtma celotnega števila članov disciplinske komisije pa morajo biti osebe izven temeljne organizacije. Te člane valijo delavci neposredno, na predlog zbora združenega dela skupščine občine. Na -drugi stopnji odloča o pritožbah delavski svet, M lahko sklep potrdi, spremeni ali razveljavi.
Delavec je materialno odgovoren kadar pri delu ali v zvezi
Jugoslavija in tov. Tito sta postala pojem v sedanjem svetu. Tov. Tito, ki je vodil našo revolucijo, je postal simbol zasužnjenih -in podjarmljenjih narodov in na njega gledajo kot resničnega revolucionarja, humanista, politika, vojskovodja in intamaoionaMsta. Kot vemo, se tov. Tito in ZK zavzemata za politiko miru in neuvrščenosti, katero podpirajo široke množice naših delovnih ljudi. Naša politika temelji -na -nevmešava-nju v notranje zadeve drugih narodov, sodelovanje med narodi ne glede n-a njihovo družbeno ureditev, podpiranju in nudenju pomoči narodom, ki se bojujejo
KRATKE NOVICE S PODROČJA TEKSTILNE INDUSTRIJE
-Prevod za loternationales Tex-tiLBulIetin Weltausgabe Webe-rei 1/1976 DeutscMand.
Leta 1974 je svetovna kemična industrij-a prvič zabeležila padec proizvodne in sicer za 2 % na 11,3 milijonov ton. Ta težnja se je nadaljevala v letu 1975, ko se je proizvodnja kemičnih vlalken zmanjšala za naslednjih 8 % na 10,4 milijonov ton. Naj-
z njim -namenoma ali iz skrajne malomarnosti povzroči materialno -škodo temeljim .organizaciji. Postopek pri ugotovitvi nastale škode je enak dosedanjemu. V kolikor se delavec upre plačilu oziroma ne povrne škode, mora temeljna organizacija na sodišču združenega dela začeti z odškodninskim postopkom.
V zvezi z odgovornostjo delavca za škodo, ki je posledica napake delavca, pa višino le-te mi mogoče ugotoviti ali pa bi njeno ugotavljanje povzročilo
za lastno osvoboditev izpod imperialističnega izkori-ščenjja, in pomoči nerazvitim narodom. Vidite, vse te -človeške vrednote ne gredo v iračun našim zunanjim in notranjim sovražnikom. Zato se ZK in vse pozitivne sile ter naši delovni ljudje -povsod in ma vseh nivojih zavzemajo za idejno osveščanje občanov, da se odločno postavijo v bran proti vsakemu poizkusu agresije ne glede na to, od kot bo ta pretila, in napovedujejo boj proti vsem negativnim pojavom, ki zavirajo in hromijo naša skupna prizadevanja za dokončno izgradno samoupravnega socializma. Niso ravno red-
večje nazadovanje kemične i-n-dustrije j-e bilo opaziti v zahod-noevropskih, japonskih in ameriški kemični industriji. Proizvodnja sinteznih vlaken se je v svetovnem merilu zmanjšala za 6 %. Proizvodnja poiisterskih vlaken je ostala enaka kot v letu 1974. Proizvodnja poliamid-nih vlaken se je zmanjšala za 10 %, poli-akrlinah za 6 % in o-stalih sintetičnih vlaken za 20 %. Pri celuloznih regeneracijskih vlaknih se je proizvodnja v primerjavi z latom 1974 zmanjšala za 14 %.
prevelike stroške, te napake pa so ivpilavale na delovni proces in .'izpolnjevanje obveznosti drugih delavcev, lahko delavci v samoupravnem aktu določijo za to škodo pavšalni znesek oziroma pavšalno odškodnino.
Kakšna je višina denarne kazni oziroma pavšalne odškodnine, osnutek zakona ne določa. Slednje bo uredila republiška in pokrajinska zakonodaja, ki bo tudi določila, v kateri sklad se bodo zlivala na ta način zbrana sredstva.
Z. B.
ki primeri, ko je naša država predmet napadov raznih reakcionarnih sil, ki hočejo razvred-notitd naš narodno osvobodilni boj, politiko ZK, češ da naša pot v socializem ni prava, razglašajo, da ne more hiti demokratičnega upravljanja v nestrankarskem sistemu, zagovarjajo politiko državne prisile, e-tatizma itd. Drugi spet ugotavljajo, da je samoupravljanje u-topija, češ da naš človek zanj ni zrel in vsiljujejo znano tezo centralističnega vodenja gospodarstva kot edino učinkoviti sistem upravljanja v družbi. V našem 'nenehnem prizadevanju za uveljavitev vloge delovnega razreda se vsakodnevno srečujemo z ljudmi raznih barv in mi-sesnosti. Nekateri so takšni, da ne želijo dobro našemu delovnemu človeku, ki je ustvarjalec družbenih dobrin. Drugi imajo za cilj razbiti enotnost naših narodov ‘in narodnosti, še zlasti obrambno moč naše države in trdnost gospodarstva. Živimo v času, ko se zahteva odgovornejši odnos do vseh teh pojavov, ki so usmerjeni na izpodkopavanje našega gospodastva in ^delavske samouprave. Za^ zaščito naše ekonomske in družbene u-rediitve ter krepitve vloge 'delavskega razreda nas kongresni dokumenti ZKJ obvezujejo, da se vse pozitivne sile postavijo po robu vsemu, kar je (tujega socializmu. Za zaščito teh interesotv imamo -dve komponenti iti j. splošni ljudski odpor in družbeno siamoizašičiiito. O teh komponentah se mnogo piše lin govori, toda še vse premalo se na tem področju konkretno dela.
V letu 1974/75 je Interoadio-nalna denarna korporacija, ki je sorodna družba Mednarodne banke, odobrila za izgradnjo 32 tvrdk v dvajsetih državah v razvoju sredstva v -skupnem znesku 211, 7-milljonov dolarjev v obliki posojila in udeležbe z akcijami. Od navedenega zneska je namenjenih 10 % ali 21,2 milijona dolarjev za tekstilne projekte v Koreji, Libanonu, na Filipinih in v Turčiji.
Družbena samozaščita je zadeva nas vseh
Vloga oblikovalcev designa
O usodi industrijskega izdelka na tržišču odločajo predvsem kvaliteta, cena in estetske lastnosti. Ker je konkurenca med proizvajalci enakih izdelkov vedno večja, se da je veliko večjo pozornost zunanjemu videzu izdelkov ter njegovi urejenosti za javnost, industrijsko oblikovanje. V našem podjetju govorimo v tem primeru o vzorčnem oblikovanem oddelku, ki pa ima tudi občasno druge zadolžitve.
Izdelki, ki jih zahteva sodobni trg, morajo poleg svoje ekonomske in namenske funkcije vse bolj zadovoljevati tudi različnost potrošnikovega okusa. Ni naključje, da dobiva ta fun-
kcija velik pomen, kajti kvalitetne, oblikovane, funkcionalne in strukturne rešitve so najmočnejše orožje v spopadu s konkurenco m trgu.
Dober DESIGN vpliva na znižanje stroškov ekonomske propagande. V tem primeru lahko govorimo o velikem prispevku reklamiranju proizvoda na trgu.
Dober DESIGN je instrument za razvijanje kulturne stopnje inse odraža v vedno bolje oblikovanem življenjskem okolju.
Če povzroča stik človeka z izdelkom kakršnokoli neudobnost, to pomeni, da oblikovalec ni bil kos svoji nalogi. Nasprotno pa, če z izdelkom mudi človeku blagodejnost, ustvarja zadovoljst-
vo, pomenil, da je oblikovalec pravilno opravil svoje delo.
V svetovnem prostoru gospo-darstva se srečujemo še z eniim elementom oblikovno estetskega značaja z modo. S pomočjo znanstveno zasnovanih trikov je na tržišču ustvarjena atmosbfe-ra in psihoza, ki kupca pripravi, da sprejme dn osvoji novo linijo.
Kratki povzetki:
—	DESIGN je v današnjih tržnih razmerah tako na mednarodnem kot tudi na domačem trgu — pod pogojem, da je kvaliteten — nujno potreben.
—	DESIGN vpliva na znižanje stroškov ekonomske propa-
gande. Sodelovanje na sejmih, razstavah dobljena priznan j a ter vzporedno uporabljena razna obveščevalna javna sredstva (TV, tisk), ki poročajo o priznanjih in uspehih, ustvarijo podjetju dobro ime.
—	Industrijski design je ustvarjalna dejavnost, ki odreja oblikovne kvalitete industrijsko izdelanih predmetov s stališča proizvajalca in porabnika.
—	Z družbenega stališča lahko opredelimo design v socialistični družbi kot zahtevo po esteskem oblikovanju izdelkov in zadovoljitvi trga — potrošnika.
Požari nas opozarjajo
Koncem meseca junija sta nas ponovno presenetila dva primera požara v delovni enoti tkalnice. V prvem primeru so pogorele osnove in bile poško-dovaine galirne vrvice, v drugem pa je nastal požar na stvari Sa-urer. Požar na tej statvi nas je zelo presenetil, sicer smo teh požarov več ali manj vajeni, ker se periodično ponavljajo in smo morda ravno zaradi tega nekoliko otopeli. Najdemo si e-nostaven izgovor, češ, požar je zanetila električna iskra ali pa je nastal zaradi trenja. Sestavimo zapisnik in zadeva je končana.
Požari na statvah v tkalnici nas resno opozarjajo na veliko katastrofo, ki nas lahko zadene. Do tega problema čutimo premajhno odgovornost. Bilo je nekaj primerov, ko je požar na statvi nastal iz malomarnosti delavca, t. j. elektrikarja in v-zdrževalca. Te osebe niso bile klicane na odgovornost in o problemih organi upravljanja niso razpravljali, čeprav je bila po-
dana analiza o nastanku in v-zroku požara. Strokovna služba je ponovno opozorila odgovorne osebe, da se ne smemo več zadovoljevati samo z ugotovitvami, ne da bi ukrepali zoper odgovorne delavce, ki so malomarno ali površino opravljali delo. Zadnji požar na treh statvah Gume je nastal zaradi električne iskre. Pri ogledu kraja požara je bilo ugotovljeno, da en elektromotor ni dimel zaščitnega pokrovčka. Kdo je odstranil pokrovček ni mogoče ugotoviti, verjetno pa ga je pozabil dati na stroj tisti, ki je popravljal električno napeljavo oziroma statve.
Na statvi Sauner je bili vzrok požara objektivne narave. V mehanizmu je bil najden 10 cm dolg kovinski ostrožek ailii žica, ki je imela, kot je ugotovila komisija, posredno vlogo pri vžigu statve. Ta delček kovine je verjetno ostal pri montaži statve t. j. pri proizvajalcu.
Strokovna komisija, ki si je ogledala omenjeni požar na stat-
vi je sprejela odločitev, da se mora narediti za 4 leta analiza vzrokov požarov, večjo skrb posvetiti čiščenju strojev, mazanju in vzdrževanju.
Komisija za varstvo pri delu in požarno varnost bo ponovno
;
proučila vso to problematiko in zavzela odločno stališče, da se ukrepa zoper odgovorne osebe in delavce, če bo požar nastal iz subjektivnih vzrokov.
A. K.
: ” .	-	SP81
Naši gasilci in gasilke udeleženci na gasilski paradi v Novi Gorici
Kdor hoče mu ni težko
V Svilanitu smo v naši občini med prvimi organizirali žensko gasilsko desetino. Z ustanovitvijo gasilske organizacije smo hoteli dati tudi ženskam prostor v njej. Od ustanovitve organizacije je poteklo že pet tet in skoraj vsako leto se menjajo nove članice. Stalna menjava je za gasilsko organizacijo boleča. Novo članico moramo pripravljati za prevzem gasilskih nalog. Postati izurjen gasilec pomeni veliko vaj in seveda tudi individualnega stud j a ter obiskovanje gasilskih tečajev. Če se gasilec sam strokovno ne izpopolnjuje se razume, da nemore tudi napredovati. Naše članice so ravno v tem prikrajšane. Njih strokovno gasilsko znanje se prične in konca na vajah. Večina jih je doslej vzdržala leto ali dve in potem svojo desetino zapustila, bodi si zato, ker se je poročila,
naveličala ali pa je zapustila delovno organizacijo. Če se članica — gasilka poroči dn si ustvari družino je to povsem razum-livo, da nemore hiti tako aktivna kot prej. Toda gasilska plamenica pa gori v srcih žensk le v izjemnih primerih, da bi se vrnile v gasilstvo. Takšna izjema je Marjana Jerman poročena Resnik. V gasilsko organizacijo se je vključila že v začetku. Aktivno dela v društvu, bodi ii sodelavke pri vajah in tudi sama sodeluje tako na vajah kakor na javnih nastopih. Marjama ima tudi družino in o-bilico drugih obveznosti, toda v gasilskem društvu vstraja in bo verjetno tudi vstrajala. Ta primer nam pove, da se ženskam ni tako strašno težko vključiti v javno življenje, samo če imajo voljo. Marjanina volja -in odločnost naj vspodbuja tudi ostale
članice, ki omahujejo ali bi bile še aktivne gasilke ali ne. Ostalim delavkam še posebej mladim dekletom pa naj bi bila za vzgled, da se vključijo v gasilsko organizacijo. Tako bodo krepile svojo enakopravnost, da bodo ženske povsod zastopane, saj jim gre ta pravica še posebej zato ker številčno prevladujejo v delovni organizaciji.
—da
Novosti iz področja tekstila
Med Evropsko skupnostjo in Indijo je bil konec oktobra leta 1975 podpisan »Tekstilni sporazum« za tri leta (1975 — 1977). Ta odgovor se nanaša na indijski izvoz blaga, srajc, bluz in gospodinj skega perila iz bombaža. Dogovor predvideva poveča-
nje uvoza indijskih proizvodov v Evropsko gospodarsko skupnost, pa tudi redukcijo uvoza, če -bi nastale na področju evropske gospodarske skupnosti ka-kršnekoli motnje zaradi indijskega 'izvoza. Evropska gospodarska skupnost predvideva za leto 1977 53.600 ton bombaža. Za isto obdobje pe bil podpisan toktsikii sporazum tudi s Pakistanom. Po tem sporazumu predvidevajo za leto 1976 uvoz 21.143 ton in za leto 1977 22.600 ton bombaža.
Svetovna proizvodnja surove svile je sredi 1975 znašala 42000 ton, od tega odpade 19000 ton na Japonsko in 13000 ton na Kitajsko. Napredek je dosegla tudi Južna Koreja, ki je v zadnjem letu pridelala 3000 ton surove svile.
Statistični kazalci o prometnih nesrečah in prekrških
»Podatki o cestno prometnih nezgodah, ki jh dajejo nezgodne statistke, so kot vsa leta konkretni in poglavitni pokazatelji stopnje varnosti in, seveda, odločilni pri usmerjanju vseh tistih dejavnikov, ki jim je naložena skrb za varnost ljudi v prometu, zlasti pa republiškega in- občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Tako nas tudi za leto 1975 pripravljena statistika prometnih nezgod seznanja z nekaterimi številčnimi podatki o vzrokih in posledicah prometnih nezgod, ki utemeljuijeljo tudi usmerjenost preventivno vzgojenih dejavnikov v okvira republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Leta 1975 se je dogodilo v Sloveniji 34.107 prometnih nezgod, to je 0,1 c/o manj kot leta 1974. Med tema nezgodami je bilo 8.192 takih, ki so povzročale človeške žrtve, kar pa je za 3,2% več kot leta 1974. Pri prometnih nezgodah ije izgubilo življenje 596 oseb ali 7«/0 več kot prejšnje leto, hudo poškodovanih pa je bilo 3.829 ali 3,1% več in lažje poškodovanih 6.951 aE 6,6% več kot leta 1974.
Vrstni red vzrokov prometnih nezgod se tudi v lanskem letu ni bistveno spremenil. Še vedno so na prvem mestu prometne nezgode zaradi neprimerne hitrosti, ki so celo narasle od 23,5 % v letu 1974 na 32,2% v letu 1975. Sledio jim nezgode zaradi neupotševanja prednosti s 15,9 %, napačno ravnanje pešcev s 12,6%. Nezgod zaradi vpliva alkohola je bilo lani 10,6%, kar je za 2,4% manj kot leta 1974. Tem sledijo: nepravilno prehitevanje s 7,7 %, nepravilna stran in smer vožnje — 7 d/g, nepravilno zavijanje, obračanje, vključevanje v promet in vzvratna vožnja — 3,3% itd.
Tudi v preteklem letu so pov-zročiM največ prometnih nezgod vozniki motornih vozil, od tega voznik osebnih avtomobilov 50,7 %, kolesarji 19,7%, pešci 13,7%, motoristi in mopedisti 7,3 %, vozniki tovor,njabov 5,3 %, traktoristi 1,4%.
Med smrtnimi žrtvami v cestnem prometu se je v preteklem letu najbolj povečalo število kolesarjev — za 28, pešcev za 26, traktoristov za 16.
Leta 1975 je bilo 1940 prometnih nezgod ali 23,7 d/0 od skupnega števila nezgod s smrtnimi posledicami ali telesnimi poškodbami, pri katerih so bili kot povzročitelji ali ponesrečenci u-deleženi otroci ali mladoletniki. Te nezgode so glede na leto 1974 narasle kar za 21,8%.
Nezgodne statistike tudi že več let kažejo na veliko število prometnih nezgod v naseljenih krajih. Tako se je lani zgodilo v naseljih 67%, leta 1974 pa celo 73o/n celotnega števila prometnih nezgod.
Na križanjih cest z železnico je bilo lani 35 nesreč ali 13 manj kot leta 1974. Na zavarovanih železniških prehodih je bilo 23 nezgod, na prehodih, ki pa so zarvarovani samo s prometnimi
znaki, pa je bilo 12 nezgod. Zaradi bolje po progi in na prehodih je bilo lani v SRS 61 mrtvih in 52 poškodovanih. Po u-gotoviitvah železniškega gospodarstva Ljubljana je bilo največ nediscipline na naslednjih prehodih: Ljubljana-Vižmarje, Lju-bljana-Vič, Zgornji Kašelj, Celje -Štore, Zidani most, Tezn-o-Mari-bor.
Da bi stanje na področju varnostne problematike' ilustrirali iz vseh aspektov, po katerih lahko svet kot celota, predvsem pa posamezna članica, naravnavala kot organiziran faktor svojo dejavnost, dopolnjujemo ta prikaz še z nekaterimi podatki.
Po podatkih Zdravstvene skupnosti Slovenije se je 18 % vseh nezgod v letu 1975 zgodilo ■na poti na delo in z dela. Od 61 smrtnih nezgod pri delu se je 49,2% delavcev smrtno poškodovalo na poti na delo ali z njega ali ob službenih vožnjah, kar kaže na to, da je približno polovica vseh zaposlenih, ki so umrli na poti na delo ali z njega, umrla zaradi posledic udeležbe v cestnem prometu.
Pomemben je podatek tudi o tem, kje in kdaj je umiralo in umrlo 596 prometnih udeležencev v letu 1975, saj kažejo ti kazalci brez dvoma na poterbo po nekaterih dodatnih ukrepih, zlasti pni organizaciji hitrega obveščanja in čimprejšnje učinkovite zdravstvene pomoči. Med 596 mrtvimi je na kraju nesreče umrlo 399 udeležencev, kar je 66,95%, med prevozom v bolnišnico 45 ali 7,55%, v 30 dneh po nezgodi 152 ponesrečencev ali 25,50 %.
Tudi čas, 'ki je potekel od nezgode do prejema obvestila, je zanimiv z vidika organiziranja dobrega komunikacijskega sistema. Tako je poteklo od prejema obvestila do ogleda kraja nesreče 5 minut pri 52% nesrečah in do več kot 1 uro pri 2% nesreč, kar kaže na dokaj hitro posredovanje pri stojnih služb. Kljub temu pa bo kazalo še bolj razviti telefonsko mrežo in ramiM-ti, kako razrešiti vprašanje gostega prometa v obe smeri, ki velikokrat pomeni resno oviro ne samo za oddajo obvestila, marveč tu za posredovanje na
kraju same nesreče.
Če upoštevamo, da je bilo leta 1974 število nezgod izjemno manjše kot vsa prejšnja leta, lahko v 5-letnem poprečju ugotovimo, da je bilo naraščanje prometnh nezgod v letu 1975 kljub vsemu precej manjše kot v 5-letnem obdobju.
Zanimivi so tudi podatki o izrečenih kaznih za prometne kršitve, ki so [jih sodnki za prekrške izrekli v letu 1975. Glede na po^datek, da je bilo leta 1974 72.236 izrečenih upravnih kazni, v letu 1975 pa 78.579, pomeni, da se je število izrečenih upravnih kazini v letu 1975 povečalo za 8,4 %. Največ kazni — 14.801 je bilo izrečenih zaradi vožnje brez vozniškega dovolenija, sledijo pa: voižimia pod vplivom alkohola— 13.163, nedovoljena hitrost — 5.173, nepravilna vožnja, zaviranje m obračanje — 7.547, neupoštevanje prednosti - 4.212, vožnja vozila, ki ni bilo tehnično brezhibno — 2.458 itn., kar je nedvomno tudi pomemben kazalec za usmerjanje prometne vzgoje udeležencev v cestnem prometu.
Gasilke prinesle Svilanitu pokal
V Gasilski organizaciji Svilanit deluje nekaj zelo marljivih mladink, ki so se vključile v žensko gasilsko desetino.
Velikokrat smo jh videli na dvorišču, kako pridno vadijo in se pripravljajo za nastop. Njih trud ni bil zaman. Na občinskem tekmovanju, ki je bilo v soboto, so se izredno dobro izkazale. Nastopilo je šest ekip in sicer tri iz industrije in tri iz prostovoljnih gasilskih društev. Pri tekmovanju so bile v svoji grupi najboljše in tudi pri vseh nastopajočih so osvojile največ točk.
Za uspešno izvedene vaje in natančnost pri opravljanju nalog je ženska gasilska desetina pod vodstvom Vešligaj Jožice o-svojila pokal v trajno last.
Člana naše gasilske organizacije pri spomeniku kjer je nastal prvi slovenski film »Na svoji zemlji«
Novosti na področju tekstila
Od sezone 1971/72 so zaloge bombaža na svetu naraščale in so 1. avgusta 1975 znašale 29,5 milijonov bal (1 bala = 217 kg). V sezoni 1975/76 pa računajo s precej manjšim svetovnim pridelkom bombaža, predvsem zaradi omejitve nasadov bombaža in zaradi neugodnih pogojev za njegovo rast. Skupni pridelek bombaža v sezoni 1975/76 oce-njiujeij ona 57,3 milijonov bal. V sezoni 1974/75 je svetovni pridelek znašal 63 milijonov bal, torej 5,7 milijonov bail ali 10% več. Oddelek za agrikulturo v ZDA predpostavlja, da bo svetovna poraba bombaža znašala
v sezoni 1975/76 60,8 milijonov bal. To je 2,7 milijonov bal več kot v sezoni 1974/75, ampak še vedno 0,5 milijona manij kot v sezoni 1973/74, ko je bilo porabljenih 61,3 milijonov bal bombaža.
Proizvajalci volne v Avstraliji, Nevi Zelandiji in Južni Afriki pričakujejo v sezoni 1975/76 nekoliko večji pridelek volne. Avstralija pričakuje, da bo pridelala 722.500 ton volne, to je enako količino kot v sezoni 1974/75. Nova Zelandija pričakuje za 4 % višio proizvodnjo, kar bo zneslo 815.000 ton. Tudiv Južni Afriki pričakujejo zvišanje proizvodnje za 2 do 3% v sezoni 197/76. Ta ocenjevanja temeljijo
na dejstvih, da se je prvič po 5 letih povečalo število ovac in da so klimatski pogoji zelo ugodni.
Varstveni ukrepi pri očesni higieni
Med delom je potrebno dobro zavarovati delavca, talko da ne pride do poškodbe kakršnegakoli dela telesa, posebno rok, glave im oči.
Za splošno zaščito uporabljamo različne šoltnlike proti obletavanje delcev materiala, M ga obdelujemo kot npr. les, kovino, plastiko, kemikalije — kakor tudi proti temperaturam, proti vplivom infrardečih in ultravijoličnih žarkov, raznih valov pri diatermijii, rentgenu, radiu ali celo pri atomski energiji.
Pravilna razsvetljava im dober vid sta nujno potrebna za varnost na delovnem mestu. Zato je delovno mesto pravilno razsvetliti po veljavnih elektrotehničnih 'predpisih sodobne tehnike za varstvo oči proti bleščanju in ultravijolični razsvetljavi. Vid delavca se mora občasno načrtno pregledovati in po potrebi stalno ali občasno odrediti uporabo korekcijskih (naočnikov, ki jih predpišemo glede na naravo dela in delovno oddaljenost. Slabovidnim je treba predpisati na delovnem mestu očala v obliki lupe, starovidnim pa morebitna bifokalna (dvožarišč-na) stekla. Osvetlitev delovnega mesta v industriji mora biti od 200 do 500 luksov.
Delovna organizacija je delavcem dolžna brezplačno dati na voljo zaščitna očala, ščitnike za oči in glavo. Delavci pa so dolžni nositi ščitnike in zaščitna o-čafla pri vseh tistih opravilih, pri katerih lahko pride do 'poškodbe oči ali vida, kot npr. pri brušenju, kovanju, avtogenem varjenju, pri livarskih delih v steklarnah, pri opravkih s kemikalijami, pri močnem bleščanju in pnašenlju pri delu. Zelo koristne so razne kovinske, lesene ali kartonske pregrade, pa tudi zaščitni zasloni iz prozornega barvanega stekla med posameznimi delovnimi mesti. Zaščitna očala moralo imeti stransko zaščito in dovoljevati pravilno zračenje očesa. Snov za zaščitna očaal mora biti iz kaljenega stekla .morda ojačenega s kovinsko mrežico, vsebovati morajo zaščitne El trske ploščice, M so zmožne zadržati vse tiste žarke, ki so za Oko nevarni. Barva zaščitnih očal ie različna: nevtralno s;va, zelena. Hallaurjeva, u-mbirai stekla s 55 — 75% zasenčenjem, uma stekla s 25 — 55 — 75 % zasenčenjem, kovinsko zavarovanje Ghetaldusova stekla. svinčena stekla proti radijskim in rentgenskim žarkom.
Na koncu teh razlag nai na kratko omemm še družbeno vprašanje poklicne izbire glede na ostrino vida.
Pri poklicni izbiri ie zelo važno upotševatii refrakciiske aro-j-pable očesa; daljnovidnost jbp-permetroplila),	kratkovidnost
(mrominj in astigmatizem. Te anomalpje m is lahko motijo nri delu zaradi slabše ostrine vida in zaradi pos'edičn:h komniifca-oi/i v samem očesu. Slab vid pa vn1rva tudi na psihofiizičnio po-čntiie delavca. Rliž.i.nsko delo ]^V,Vo pod dolo'čeinim|i n,'rr"'i v-pliva na razvoj ostrine vida, oo-sebj pri 'kratkovidnih in predvsem v fazi telesnega razvoja.
Različni poklici imajo tudi različne potrebe po ostrini vida. Meja te ostrine za poklice z večjimi zahtevami je V = 2/3, za poklice z nižjimi zahtevami vida pa je V = 1/2 na obeh očesih (po SaLter-Kaiserjevih tablicah in po prof. Pavišiču). Glede vida imajo večje zahteve poklici kot. npr. finomehanik, optik, u-rar, graver, kemik, fotograf, zdravnik, monter, inženir, ti po in Mpograbf, slikar, krojač, šivilja, klesar, mizar, črkoslikar, brivec, železničar, avtoličar, šofer. Za nekatere od naštetih poklicev pa je predpisan celo boljši vid od 2/3. Mnogi poklici pa
dr. Marjan BUDIHNA Uvod
Kadar govorimo o raku glave in vratu imamo v mislih predvsem zločeste tvorbe, ki zrastejo v ustih, žrelu, v nosu, v obnosnih votlinah, v grlu in v slinavkah ter z žlezi ščitnici. Sem ne prištevamo tumorjev živčnega sistema. Rak glave in vratu zavzema v Sloveniji približno 7 — 8% vseh rakavih obolenj. Večinoma zbole starejši ljudje, moški 2,5 krat več kot ženske. Najpogosteje se javlja rak v grlu, na ustnici in v ustni votlini. Drugod se javlja redkeje.
Kakšna so znamenja?
Začetni rak v tem področju je majčešoe podoben majhni razjedli ali zaitirdMniai. Razjeda je navadno rahlo vnetje im zato boli, posebno kadar žvečimo ali požiramo trdo ali začinjeno hrano. Majhna zatrdliniea na glasilki povzroči hripavost. Te težave se lahko bolj ali manj omilijo na antibiotsko ali drugačno protivnetno zdravljenje, ki ga je predpisal zdravnik, vendar se kmalu ponovijo 'in se stopnjuje-nujmo, da ponovno obiščemo zdravnika in se posvetujemo z njim. Ta bo poslal bolnika s sumljivo razjedo, ki se noče za-zdiraviiti k ustreznemu specialistu na odvzem materiala iz razjede za preiskavo pod mikroskopom. Šele tako lahko z gotovostjo ugotovimo rakavo obolenje. Večkrat pa razjed in zatrdlin ne občutimo dokler niso tako velike, da začno vraščati v mišičje jezika 'ali žrela m s tem
potrebujejo poleg dobre vidne ostrine tudi stereo skopski (globinski) vid. Pri določenih poklicih je nujno potrebno pravilno razločevanje barv. To so delavcu v pomorskem, železniškem, aviionskem 'in cestnem prometu, v industriji barv, lakov, v tekstilni industriji in še nekaterih drugih.
Nekateri poklici potrebujejo dobro prilagoditev na temo oz. svetlobo, to so predvsem nočni čuvaji, nočni delavci, vozniki motornih vozil, aviatiki, rentgenologi.
Manjše zahteve za vid imajo npr. delavci papirnate stroke,
otežkooajo požiranje in govoire-nje. Vraščanje v živce ali v kost povzroča navadno precejšnje bolečine. Zaradi svoje velikosti lahko tumor ovira tudi dihanje ali pa povzroča bolniku občutek tujka. Pod brado in na vratu velikokrat najdemo povečane, trde bezgavke. Mnogokrat so šele povečane bezgavke povod za to ,da bolnik obišče zdravnika, ker nima nobenih drugih težav.
Kje so vzroki za nastanek?
Vzroka za nastanek ne poznamo. Rak se lahko razvije iz navidezno nespremenjene sluznice brez vidnega vzroka. Včasih njegov nastnek pospešujejo naslednje okoliščine:
1.	škrbine ali slabe zobne krone, ki dražijo 'in ranijo sluznico jezika;
2.	slaba proteza, ki draži in tišči dlesen;
3.	pri nekaterih je najti na sluznicah belkaste, nekoliko zadebeljene lehe, ki jih strokovno imenujemo ievkoplakije. Bolniku ne povzročajo nobenih težav, a se z leti iz nekaterih razvije rak;
4.	alkoholizem in kajenje zelo verjetno pospešujeta nastanek raka v ustni votlini, žrelu in grlu.
Kako preprečimo razvoj raka glave in vratu?
Iz navedenega lahko povzamemo, kaj moramo storiti, da preprečimo nastnek raka: skrbeti moramo za urejeno zobovje in zobne protze, opustiti tobak in alkohol, Ievkoplakije pa morajo biti pod redno kontrolo zdravnika.
Kako zdravimo rak glave in vratu?
S pravilnim načinom zdravljenja je možno ozdraviti 70 — 90 % bolnikov z zgodnjim rakom. Oneracija ali obsevanje sta v teh primerih približno enako u-spešna načina. Ker posledica o-pcraciic v nekaterih primerih hudo motijo ozdravljence, se pri nas kot drugod po svetu pni določenih zgodnjih primerih _ rar ka glave in vratu raje odločimo za obsevanje, čeprav je dolgotrajnejše.
knjigovezi, peki, kleparji, ščet-karji, deiavciv industriji usnja, kovači, natakarji, kuharji, vrtnarji in nekvalificirani delavci, ki jih pa slab vid ovira pni morebitnem napredovanju.
Ne bomo omenjali higienskih ukrepov pri očesnih boleznih, kot so siva mrena, glavkom, (zelena mrena), visoka kratkovidnost in podobno, ker bo o tem podučil bolnike njihov zdravnik.
Ta članek s tem končujemo z željo, da bi prispeval k večji prosvetijenosti v higieni očesa in vida.
dr. Stanko Strnad
Napredovalega raka moramo zdraviti s kombinacijo obsevanja in operacije. Samo obsevanje ali sama operacija nudita premajhno verjetnost za ozdravitev. V napredovalih primerih s ivelikokrat pomagamo tudi s oitostatiko t. j. zdravili, ki uničujejo predvsem rakave celice.
Zdravljenje je treba skrbno načrtovati za vsakega bolnika posebej. Načrt za celotno zdravljenje napravita radioterapovt in kirurg skupno, potem, ko sta s pregledom bolnika in njegovih rengetskih slik ugotovila razsežnost obolenja in, ko poznata mikroskopsko diagnozo tumorja. Seveda je tak postopek možen le v tistih bolnišnicah, kjer so ustrezni specialisti din ustrezna oprema. Z ustreznimi specialisti in z zadostno opremo za diagnostiko in zdravljenjem razpolagajo le večje ustanove. Zato ne presenečajo statistični podatki Svetovne zdravstvene organizacije, ki govore, da je zdravljenje raka v večjih ustanovah u-spešnejše. V Sloveniji imamo potrebne strokovnjake im vso potrebno opremo za zdravljenje raka le v Ljubljani.
Kaj lahko pričakujejo bolniki?
Verjetnost, da bo bolnik o-zdravel je bistveno večja, kadar se začne zdravljenje v zgodnjem obdobju oziroma takrat, ko je tumor še majhen in se ne širi v okolišnja tkiva. Pri takih bolnikih smemo izpostaviti obsevanju manj .tkiva oziroma smemo odstraniti manj tkiva, če bolnika operiramo. Razumljivo je, da so tudi nezaželene posledice zdravljenja za ozdravljenca manjše in se dajo zlahka prenašati.
Pni bolnikih, kjer se je bolezen že razširila v okolišnja tkiva ali v bezgavko, so uspehi zdravljenja slabši, vendar je možno 'ozdraviti tudi precej takih bolnikov. Posledice zdravljenja so za ozdravljence, ki so 1-meli napredovalnega raka bolj neprijetne ampak še vedno sprejemljive. Večina izdravljem-cev se lahko ponovno vključi v delo in družbo.
(Nadaljevanje na 10. strani)
Rak glave in vratu
KADROVSKE VESTI
Sprejeti na delo:
Dragaš MUanika v DE 13 Hribar Janez v DE 13 Kaddoura Haseeb v DE 15 Šimenc Marjan v DE 15 Zakrajšek Boris v DE 30 — splošni oddelek
Mihelič Vinko v DE 30 — računski center
Rirc Ludvik v DE 30 — skladišče surovim
Šuštar Marija v DE 30 — Počitniški dom na Rabu, določen čas
Kovač Silva v DE 30 — Počitniški dom na Rabu, določen čas Pušoik Albina v DE 30 — Počitniški dom na Rabu, določen čas
Kozel Frančiška v DE 41 — za določen čas
Odhod delavcev iz delovne organizacije:
Krampelij Franc iz DE 13 — disciplinska razrešitev
Romšak Jože iz DE 20 — spora-zumna razrešitev
Andreuzzii Branka iz DE 30 — (komercialna služba) — sporazumna razrešitev
Golob Edo iz DE 30 (gospodarsko finančna služba) — disciplinska razrešitev
Merše Anica iz DE 41 — invalidska upokojitev
Poroke:
Spruk Slavka por. PODJED Bremšak Marija por. RESNIK Resnik Stane
Podgornik Alenka por. ŠTEBE Kolar Jelka por. DROLC
Na novi življenski poti želimo vsem novoporočencem mnogo skupne sreče n zadovoljstva.
Rodili so se:
Sušnik Anici — hči Ulčar Ivami — sin Cerar Milici — hči Klemenc Anici — hči Polajžar Saši — hči
Mamicam čestitamo k srečnemu dogodku, otročičkom pa želimo zdravje in dobro počutje.
Nesreče:
Urankar Kristina iz DE 41 — obratna nezgoda
Košir Anica iz DE 30 — obratna nezgoda
Romšak Jože iz DE 20 — na poti na delo
Jeglič Jožica iz DE 41 — na krvodajalski akciji Avbelj Francka iz DE 41 — obratna nezgoda
Jene Stane iz DE 20 — obratna nezgoda
ZAHVALA
Ob izgubi moje mame se vsem delavcem delovne enote konfekcija frotirja iskreno zahvaljujem za darovano cvetje in izrečeno sožalje.
Rijavec Zdenka
Zanimalo
1. Nova sorta krompirja
Direktor mednarodnega središča za raziskavo krompirja dr. Richard Sawyen v Limi (Peru) je nedavno tega razložil novinarjem, da so v njegovi ustanovi razvili novo sorto krompirja. V tropskih krajih bo krompir dozorel že v enem mesecu. To pomeni, da je mogoče saditi krompir kot tretjo ali celo četrto kulturo na poljih med dvema setvama npr. pri nas po žetvi pšenice.
Grobi statistični podatki povedo, da pridelamo na svetu vsako leto skoraj 300 milj. ton kromprja torej okrog 100 kg na Zemljana. Krompir je prišel v Evropo v srednjem veku in je postal hrana samo za reveže. Ko je v Evropi nastopila lakota so ga pničeči jesti tudi graščaki. Krompir je danes četrta najvažnejša hranilna rastlina, za koruzo, pšenico in ržjo.
2.	Pogača iz bombažnih zrn
Letna proizvodnja bombaža je okrog 12 milijonov ton, vendar koristno izrabimo samo vlakna, ki oddajajo bombažno seme. Slednje vsebuje preko 20 % visoko kakovostnih proteinov ki jih dolgo časa niso znali upo-rabiti za kaj drugega kot za gnojenje ... Šele v zadnjih de-
(Nadaljevanje z 9. strani)
Rak glave in vratu
Mnogi bolniki zanemarjajo spremembe in občutke, ki so znanilci zgodjinega raka, ker ne vedo, da so lahko nevarne. Drugih pa je raka strah, da ne gredo k zdravniku, ker se boje, da bi jim potrdil sum na raka. Eni in drugi hi se morali zavedati, da rakavo obolenje navadno hitro napreduje in da je vsako ča-kamje zelo nevarno. V danaanji dobi je mogoče raka ozdraviti, zlasti še, če pričnemo z zdravljenjem pravočasno.
vas ba
setletjih se je razvilo pridobivanje maščob — olja in rastlinske masti — iz bombaževega semena.
Bombaževih beljakovin pa doslej ni bilo mogoče dobro uporabiti. Seme namreč vsebuje zrna gosipola, kemično zelo aktivnega polifenola, ki učinkuje strupeno., če je prost, sicer se pa veže z Msimom, eno najvažnejših aminskih kislin v proteinih, ki s tem postne neuporaben za človeški organizem. V ZDA je uspelo kemikom izdelati postopek za izločane gosipola. Postavili so že tovarno, ki vsak dan pridela iz semen bombaža okrog 25 ton visoko kakovostne
moke. Moka je brez okusa in duha, torej docela primerna za prehrano vsaj vsebuje 70 o/o beljakovin, se pravi toliko kot dobro meso. Ta primar kaže na to, da doberšen del našega planeta ne strada zato, ker hrane ne bi bilo ampak zato, ker sta za pridobivanje te hrane potrebna znanje in denar.
3.	Detelja namesto mleka in mesa
Na prvi pogled zelo nenavadne so raziskave, ki jih opravlja-lo v mestu Madras — Indija. Tristo otrok so razdelili na pet skupim po 60 im vsaka skupina dobiva poleg običajne hrane še dodatke; ena izmed njih dobiva vsa kdam 15 gr. »zelenil« beljakovin detelje lucerne. Vse otroke nenehno nadzirajo zdravniki
— in prvi opogumljajoči rezultati so že tu. Z zelenimi prote-nini, ki so Sokrat cenejši od enakovredne količine zelenjave in 20-krat cenejši od mesa, je mogoče bistveno oplemiititi človeško hrano. Sedaj raziskujejo naj-primrmejšo obliko tega dodatka hrani še posebej pa naprave s katerimi naj bi hraniljivi del ločili od rastlinskih vlaken lucerne, ki niso užitna.
Lucerno so izbrali zaradi visokih hektarskih donosov, zaradi sorazmerne nezahtevnosti in zaradi visokega deleža hranilnih proteinov. Lahko bi jo sejali na milijonih hektarih zemljišč, ki niso za drugo rabo in tako zagotovili zdravo hrano za stotine milijonov ljudi.
ŽIT
desno roko v povoju.
»Kaj je bilo? Si se urezal? vpraša oče. »Ne« odgovori fant, »prijel sem sršena, ki pa na e-nem koncu ni bil izoliran.«
TOLAŽBA
No, sinko, pokaži mi svoje spričevalo. Saj ste jih dobili danes, kajne?
Pusti to, očka, glavno je, da smo vsi zdravi.
»KAMNIŠKI TEKSTILEC« GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE »SVILANIT« KAMNIK
GLASILO UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR:
Balantič Silvo, Hubad Anka, Lipovšek Peter, Mišič Danica, Novak Marjam
ODGOVORNI UREDNIK Konda Alojz
NAKLADA: 700 IZVODOV
TISK: »D j uro Salaj« TOZD Papiirkomfekcij a Krško
Po mnenju Rep. sekretariata za informacije SRS je glasilo upro-ščeno prometnega -davka
RAZSODBA
Po dvajsetih letih skupnega življenja sta se Tone in Nežka odločila za razvezo zakona.
»Sklenil sem, da vaši ženi dodelim sto jur jev mesečno za v-zdrževanje,« je rekel sodnik.
Zelo prijazno od vas, tovariš sodnik,« je rekel Tone. »Tudi jaz bom primaknil kakšnega jurja!«
NA SESTANKU
Ženska na sestanku: Domov grem, ker cimam otroke!
Druga ženska: tudi jaz grem. Presedujoči: Ti pa nimaš otrok!
Druga ženska: Saj jih tudi nikoli nebiom imela, če bom kar naprej sedela na sestankih!
ELEKTRIČARJEV SIN
Oče električar se vrne z dela, kjer najde osemletnega sina z
O.DA BI VEČKRAT JEDLI PECE ki KO !
ioTmMAŠ UOŽA.DA^N /jA.JA.klOŽEUlAMO V TOLIKO „WATEGUJEŠ”Z \\KUmUJI JODA SAMO ZA
PECEUKE !
M
ki) 46 .