Inserati nc sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ n n n 2 ii i, ii n ii ® "i Kolek (štempelj) tnese vselej 80 kr.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
—/q)@/—
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo
Velja do kom a tekočega leta po poŠti in v Ljubljani ua na mesec .... — 80 „ posamezne številke po — 7 „
Vrednifttvo je na stoluem trgu ^ hiš. št. 284.	ti
Naročnino prejema oprave (administracija) in ekspedl Ulaziiikovi tiskarnici ua Br
Političen list za slovenski narod.
—'O)©'—
Izhaja
po trikrat nn teden in sicer v torek, četrtek in »aboto.

Kako brezverstvo samo sebe šiba.
„Narod je nezavedoma povedal nektere resnice, ktere ravno njegovo počenjanje v črne temnice obsojujejo in ga zaznamujejo za očaka mladoslovenskih ,.mračnjakov".
Prva resnica je: „da je naše slovensko duševno gibanje na literarnem polji zadnja leta pešati začelo." — Od kdaj je pešati začelo? Ali ne od takrat, ko se je pričelo polagoma zoper vero rogoviliti, če tudi v začetku bolj natihoma in pristransko? Odkar so v šolali prestrojili šolsko osnovo, odkar so posamezni učeniki jeli zoper vero in cerkev v svojem učenji rogoviliti (kar smo večkrat grajali), odkar so šolske ure tako pomnožili, da ne more lahko kak učcnec za-se posebej kaj brati in se v priljubljeni tvarini strokovnjaško izobraziti: od tistega časa je dosti bledih obrazov, ki grejo po dokončanih študijah za sušico pod zemljo; malo — malo pa učencev, kteri bi bili sploh v dotičnih znanstvih dobro podučeni, ali pa posebno izvrstni, >n sploh tožijo učeniki v visokih šolah, da pridejo mladenči iz srednjih šol silo slabo pripravljeni v visoke šole, in kar je nekoliko boljih, jim prav velikokrat iz oči in z obličja smrt gleda. To je faktum, ki ga tajite, če ga morete!
Druga resnica, ki jo „Narod" priznava, je ta: da vendar le duhovstvo je ustanovilo začetek in podlago slovenskemu slovstvu, kterega pa on nikoli dosti z ..mračnjaštvom" in drugim •zasramovanjem okidati ne more. Nič ne pomaga, če „Narod" v svojem navdušenji za sramotno renegatstvo odpadnika Trubarja proslavlja z imenom „veliki naš Trubar;" ker bil je vender le duhoven, kteri vsi so sicer sedajno
dobo „Narodu" „mračnjaki", ako so značajni katoličani, in ne brezznačajni renegati; ga ne mara vest peče, ker je sam .,quasi unus ex eis?" Zakaj pa je „Narod" nedavno zabavljal čez sv. Cirila in Metoda, ki sta bila slovenstvu in slovanstvu menda vendar vse kaj druzega, ka kor pa „veliki Trubar iu njegovi luteranski drugovi"? Kakor v začetku „Tagblat", tako ztlaj „Narod" o vsaki priliki preslavlja lute-ranstvo; vžgal pa si je ravno s tim tako sramotno liso na Čelo, da mu ne bo nikdar več izbrisana, naj si jo tudi z isopom izmiva.
Tretja resnica, ki jo je ,,Narod" izrekel, pa tudi sam sebe z njo kavsnil, je ta, da duševno gibanje na literarnem polji je dalo nagib k narodnemu delu." — Naj vpraša možč, ki so še živi in to reč dobro vedo, kje se je pričelo ,,duševno«gibati" precej let pred 48. letom, in odgovorili mu bodo. da ravno pri tistih, ki jih „Narod" z ,,mračnjaki" zmerja. V Ljubljani zraven Metelkovega tihega poduka v slovenšini pri bogosloveih in nekterih prostovoljnih osmo-šolcih se skoraj živa duša ni zmenila za slovenski napredek, ko so si bogoslovci napravili svojo slovansko knjižnico, si privzeli nektere dijake, se vadili v slovanskih narečjih, v zlogu, se zbujali k domoljubju itd., in od njih se je razširila domoljnbnost med dijake in druge po mestu in po deželi. Znane so nam vse takratne razmere, znano nam je, kako je mala klica segala med dijake, naslednje juriste itd. iu zanesljivo smemo reči, da brez tega začetka bi 48. leta v Ljubljani komaj kak človek bil le zinil v prid slovenščine. In ko bi bila tista doba zamujena, je vprašanje, ali bi se ne bila Ljubljana še nadalje tako globoko zakopavala v nemštvo, kakor 11. pr. Maribor. Celje itd.
Tako je bilo tudi drugod, še celo v Celovcu. Pri katoličanstvu, pri cerkvi ima nova slovenska domoljubna čra svoj početek in svoj pospeh; ko se je jelo katoličanstvo odrivati, je vse jelo zastajati. Prav toraj pravi „Narod": „uazaj moramo poseči in navezati na delo, kjer je puš-čeno", — prav pravi, ko bi le tudi pravo mislili
Prav lažnjivo in brez vse sramožljivosti „Narod" katoliško prizadevanje imenuje stran-k 0. Kakošna je to stranka v deželi, kjer je razun pešice tujcev ves narod kompaktno k atoli šk? Stranko hočejo še le tako imenovani „mladi" napraviti s svojim brezver-s t v o m; pa odpadstvo ni vredno imena stranke", kakor se mala peščica protestantov ne more prav za prav stranka imenovati.
Vsakdo toraj lahko previdi, kako žaljive za ves slovenski narod so naslednje besede v „Narodu": ,,Literatura je sama sebi namen, ona ima služiti le čistemu človečanstvu iu narodu. nikdar ne kaki stranki. Tisti toraj, ki hočejo pri nas literaturo — tudi dnevno — klerikalizmu, pietizmu ali pobožnjaštvu (tako odpadnik psuje našo katoliško vero!) pokorno in služno napraviti, ki zato po svoje uniformirajo naša literarna društva, izrivajo iz njih talente in zmožne moči (kdaj in ktere neki?), samo ker niso njihove vere in bratovščine"... Kdo je tisto „čisto človečanstvo in narod?" Nobeno drugo ne, kakor čisto brez verstvo | — po tem modrovanju. Tacega pa v sloven-jskem narodu dozdaj še ni bilo. hočejo ga ..čisti brezverci" še le ustanoviti; zato bi radi napravili vse „brezversko": brez versko šolo*), brez-versko „slov. Matico," „brezverske Časnike" iu
*) Zato zopet bujska zoper profesorja M. J Pošljite že vender kacega ,,Kobila-Jurja ' namesto
igediist ek.
Kavkaz,
Spisal
Leop. Gorenjec.
(Dalje.)
Kislarski bivatelji v njem začetek pomladi in poletja vsako leto s ženami, otroki in služ-niki vred slave do pozne noči. Georgijanske, tatarske, armenske in ruske pesni, ples, tle-skanje z rokami, krik in streljanje se razlega po lesi; pod tem drevesom godejo na gosli, pod tem šale brijo, kje drugod bobnajo, blizu tam se rujo in takajo na stavo; ta ali ta Armenec kozolce preobrača, temu se gledalci čudijo, ker se vali po cesti, kakor kos lesa itd. Te vaje pa so jim na hvalo, kajti pripetilo se je uže, da je Armenec vsled take svoje gibčnosti iz zajetja otel se, ko so o ponočnem počitku na stepi lupeži gnali se za drugim plenom,
ter zaločence zvezanih rok in nog samotne popustili. O nekem Armenci iz Mozdoka se pripoveda, ko je o poletnej noči dve vrsti daleč — noter do ruske postaje valil se; straža je menila. da je Armenec kakov lisijašk lupež, toraj je hotela streljati Vii-nj, ali puška je vsled jutranje vlažne megle odnehala — in vstali krit" je iz postelji izgnal komisarja , kateri je znal armenski govoriti, sicer bi bil ruski bo-dak Hačatura Tavakalova za zmerom osvobodil upanja, da svoj nenavadni pot komu razodene kedaj.
Oh Tereku, tem dobrodejci Kavkažkega kraja, krajine so krasne in divje. Terek vlaži mestne vrtove, goni mlinska kola in na svojem hrbtu nosi hrastove čoke s Črnih gor. Živi mnogo velikih in malih rib v svojih zalivih; po zimi se na ozko vije od brega do brega po svojej širokej strugi, zato Čečenec brezi zapreke hodeva lupežit h Kislarju. Na pomlad, ko hitro se na milem solnci sneg jame tajati, razmnoži se in uhaja čezi obrežje. Le škoda, ker nij plaven (schitfbar); Kavkažkej krajini bi dajalo to mnogo užitka. mesto Kislar bi svoje pridelke po njem, ne na vozeh, lehko
prevažal prav do ustja in dalje po Hvalinskem morji — noter do Astrahana; a nazaj bi roba iz Nižegrada mej Kavkažke narode in v Perzijo vozila se po tem vodnem poti, ne bilo bi treba voziti je po pustih stepah ob Hvalinskem morji. Vsekako bi bilo veliko dobička. Da bi Terek bil plaven, treba bi bilo poglobočiti le nekatera ramena, katera so plitva vsled mnogoletnega nanosa.
O začetku mesta Kislarja nij znano nič gotovega. Narod si pripovnla dve pripovesti. Eden Perziških kraljev, ko zve, da nekateri nezadovoljni kani njegovega brata jako hvalijo, povabi jih na gostijo in dado svojega brata oslepiti. Ko bratove oči zagleda na okrožniku, pokropl jih se solzami, pokrije z rumenjaki in opomni: ..Nesrečni brat. posle bodem pa ljubil te, ker ne bodeš več s kraljem tekma! !•' Slepec pa nij ostal doma, šel je h Kumikom in vabil na osveto; a kan, njegov prijatelj, sklical je gorjance na krutega kralja. Tereku obrežje se je kar treslo pod oklepljenimi vojščaki. Ali nenadoma je umrl ta, katerega so hoteli osvetiti. Po obedu je ugasnil kraljevi brat po hudih bolečinah, a nihče nij tajil, da ga je šah
ker vere ni misliti pri kozlih in teletih, am pak pri ljudčh, toraj — kaj pa da — tudi „brezverske Slovence." Ali se ue pravi pa tudi vsim Slovencem zaušnice dajati, ako se njih vera kaki »bratovščini" vštric postavlja? Ali more zaničevanje še dalje segati? Noben človek ne zahteva, da mora »Matica" katoliški katekizem učiti,* da morajo čitalnice in druga slovenska društva katoliško vero učiti; to pa ima vesoljni katoliški narod pravico zahtevati, da se ne v »Matici" in ne pri druzih društvih, kakor ne v časnikih in slovstvu ne zatira, ne žali in ne zaničuje vera celega slovenskega naroda, hvali in preslavlja pa se luteranstvo, brezverstvo in nejeverstvo, kakor dela vero-izdajski »Narod" v svojo lastno sramoto in pogubo, v kvarjenje in pohujšanje našega naroda.
S.
katoliškega učenika slovenskim učencem, da bo pomagal ,,Narodu" mladino ,,omikovati."
*) Oni pač zahtevajo, da ne smč Matica nobene katoliške knjige natisniti, če bi bila še toliko učenostna.
Mladoslovenci v državnem zboru.
V nekem dopisu iz Dunaja se nam je poročalo, da dr. Razlag, dr. Vošnjak, Pfeifer in Nabergoj niso pristopili k federalističnemu klubu, ampak so ostali sami za-se in hočejo v mnogih vprašanjih tudi sami za-se postopati. G. Pfeiferju tega ne zamerimo, ker je novinec v parlamentaričnem življenju; a Razlag, Vošnjak in Nabergoj, ki so v njem že skušeni, morali bi iz lastne skušnje vedeti, da posamezni na parlamentaričnem polju nič ne opravijo; še tako iskrene besede poslančeve so zastonj, ako nima tovarišev, na ktere se zamore sklicovati in ki njegove tirjatve podpirajo.
Prva skrb političnih zborov je tedaj, da se enako misleči združijo v klube in se med seboj zavežejo eden druzega podpirati in edeu drugemu k veljavi pripomoči. I)a si pa ti klubi zadobe nekak vpliv, morajo šteti najmanj toliko udov, kolikor jih je potreba, da morejo staviti kake predloge. V državnem zboru organizirali so se do zdaj štirje taki klubi, namreč klub naprednjakov. ki šteje okoli 80 udov, klub le-! vega središča, ki šteje okoli 60. klub desnega j središča in klub Poljakov, ki imata vsak po] kakih 40 udov. Vse tiste, ki sc nočejo pridru- j
žiti nobenemu večjemu klubu, imenujejo v parlamentaričnem življenju »divjake" (Wilde) menda zarad tega, ker se kakor divjaki plaho odtegujejo združenju in sami za-se živd. Dunajski listi počastili so tudi naše mladoslovenske za stopnike s tem priimkom, in jih s tem pret svetom stavili na smeh. Res se jim vsakdo sme posmehovati, ker vč, da se mu jih ni treba bati. Saj jih še toliko ni, da bi mogli staviti kak predlog, ali staviti kako interpelacijo. Če bodo hoteli to storiti, morali bodo pri drugih poslancih beračiti, da podpirajo njihov predlog, ali da podpišejo njih interpelacijo. Ne le, da je tako beračenje sramotno, vstane tudi še vprašanje, ali jih bodo hoteli podpirati, ali ne? Dr. Razlag je že v lanskem deželnem zboru bil to pot nastopil, ktere se zdaj na Dunaju drži; ločil se je od narodnega kluba, pa tud; k ustavovernemu ni pristopil, ampak ostal je sam za-se. In kaj je bil nasledek tega ravnanja? Morebiti si je dozdeval, da bode osnoval neko sredno stranko; a ustavoverci se niso kar nič k njemu nagnili, narodnjaki pa so sc pri vseh reččh držali klubovih sklepov, in g Razlag ostal je samec; stavljal je predloge, a nihče jih ni podpiral, in zato niso prišli še v razgovor. Ta skušnja bi ga bila morala spametovati, in preveč je zaljubljen sam v se, ako mčni, da bode na Dunaji dosegel, kar v Ljubljani ni mogel: marveč mislimo, da se mu bo v državnem zboru ravno tako godilo, kakor v deželnem, in da bo s svojimi tovariši v vseh rečeh na suhem ostal.
Če pa ti razlogi našim mladoslovenskim poslancem še ne zadostujejo, da bi se pridru žili drugim federalistom in soglasuo ž njimi postopali pri vseh vprašanjih, moralo hi jih k temu pripraviti ravnanje Poljakov. Ti so že od nekdaj vajeni sami za-se biti, a kaj so dosegli? So mar Poljski kaj pridobili? Ali mar niso bili oui s svojo ločitvijo večkrat krivi, da seje ohranila ustava, ki je žugala se zrušiti? Federalistični listi so to postopanje Poljakov hudo grajali, in prišlo je do tef*a, da Poljakom nič več ne zaupajo , da s Poljaki tako rekoč več ne računijo, in vendar jih naši mladi posnemajo, ter še bolj rušijo federalistično stranko. Tako ravnanje je politična bedarija.
bil dal ostrupiti, kar je se svojim begom potrdil orožjenoša. ki je oslepljencu stregel pri mizi. Drugi orožjenoše so svojega kneza pokopali Tereku na bregu, blizu Kumiške vasi, v Perzijo pa se nijso vrnili, zato ne, ker so se bali šaha. Umerlega zaklade so razdelili med-sc in naseliii so se blizu Kumiške vasi. tam, kder je oslepljenec počival. Po tem časi Kuinici to mesto imenujo Kisillar, to je: krasno, morda zbog krasnih Perziških brad, ali Kiislar, kar v njih jezici znamenuje »oči" in spominja na grozno smrt oslepljenega kneza. Povest ne razodeva tega. kako je bratoma bilo ime, ni, ali je to kaj resničnega, ali ne ; morda sc to steza na Kislarske Fisike (Perzije), kateri trdč. da so najstarejši bivatelji tega mesta — in ki so nekedaj bili baje jako bogati kupci.
Druga povest pa razodevlje, da sta Tereku v strugo, kder je zdaj mesto, planili dve ruski devici, Kumiškega kana zaločenki: poginili ste rajši, nego da bi bili Tatarju kot izvoljenki živeli v zajetji. Po tistem časi so po njiju imenovali to mesto, kder ste devici (Kislar v ta-tarščini) vtonili.
Ob dolenjem Tereku uže od davuih časov
bivajo tatarske krvi ljudje: Kumici ali Kazi-Kumici. A ni zgodovina, ni povest ne razodevlje, kedaj so se ustanovili tu. Uže Ptolo-mej trdi, da je Tereku pri ustji bival ljud Kami ali Kaman. Sicer pa se Kumici sami imenujo zdrod »zlate horde" (Kipčak aul), kar se res ujemlje s tatarščino, ki se razlikuje od nogajščine. A bodi-si to ali to, povest trdi, da je za Telekom še pred nedavnim časom bilo mesto Stavropolj (Križevec). Tega mesta krščanske bivalce je uničil islam, ko je bil privihral v Hvalinske krajine -- in pregnal jih je z razrušin njih mesta. Da je res stalo to mesto, priča to, ker okolico na agrahamskem predgorji tamošnji bivatelji imenujo Hut a Uč (križ) iu ker so astrahanski vladike še iz po-četka osemnajstega stoletja imenovali se Stavro-poljski vladike. Zdanji Stavropolj, veliko mesto krajine Kavkazije, tačas nij mogel še spadati k astrahanskej eparhiji. zato ne, ker se je začel stoprv 1777. leta, o ustanovljenji Kavkažke »linije" ali Kavkažkih trdnjav.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
V Avstrijskih deželah.
Adresa državne zbornice prišla je 19. t. m. na glasovanje; zoper njo so glasovali klub desnega središča, Poljaki in Mladoslovenci. — G. Herman v zboru ni govoril v imenu kluba, ampak, kakor je sam rekel, v svojem lastnem imenu. To so mu udje kluba zamerili in usta-voverni časniki oznanili so že svetu, da so Hermana iz kluba izključili, ker je v državnem zboru govoril, ne da bi bil zato pooblasten, kakor tirjajo klubove pravila. Iz tega je razvidno, kako res močno želč, da bi se federalistična stranka razdrla. Posebno pa bi radi videli, da bi zgubila g. Hermana, ki se je v svojem izvrstnem govoru pokazal za enega najnevarniših nasprotnikov ustavoverne stranke; če ne bo več v klubu, to ustavoverci dobro vedo, jim tudi ne bo nevaren, zato pa upamo, da se bode ta reč med njim in klubom z lepo poravnala in da so se ustavoverni listi prezgodaj veselili. Naši liberalci se Herma-novemu govoru posmehujejo; a to je kaj lahko, če morejo, naj ga pa zavrnejo; pa še poročevalec Ilerbst mu ni vedel nič odgovoviti, kar je najboljši dokaz, da je vse res, kar je govoril. Govor Hermanov preobčimo prihodnjič.
,,N. fr. Presse" očitala je 12. t. 1. gospodoma Mrazoviču in Ivanu Vončini, da sta popačila več pisem in brošur, da bi Ogrsko vlado preslepila. Sodnijska preiskava je pokazala, da to ni res in „N. fr. Presse" preklicuje ono vest.
Vnanje države.
\ Pruskem deželnem zboru katoliška stranka krepko napreduje. Predložila je zbornici načrt postave, da se od novega leta naprej odpravi kolek pri časopisih in koledarjih, in načrt postave za vpeljavo občne, enakopravne, neposredne in skrivne volilne pravice. Za prvo postavo bodo glasovali tudi liberalci in vlada se je ne bo mogla ubrauiti; mogoče, da dobe večino tudi za drugo postavo. —
Kazen K o 1 o n j s k e g a nadškofa M e 1-cbersa in njegovega namestnika Baudria je sodnija že mnogo znižala. Obsodila ga je namreč namesto 3 mesecev ječe in 400 tolarjev globe, le na 50 tolarjev globe: če nc bosta plačala, bode škof 14 dui, namestnik ujegov pa 8 dni zaprt. Bismark je sicer predrzen, a vendar si ue upa škofov tje v en dan zapirati; čemu tedaj toliko ropota?
\ Francoski narodni skupščini je 18. t. m. v generalni debati o podaljšanju predsednikove oblasti poročevalec Laboulaye rekel, da komisija petnajsterih ostane pri svojih predlogih, ker hočejo ministri v njih videti nektere pridržke, ki jih pa ni Bertault iz levega središa zahteval, da uaj Broglie odstopi, kterega je napadal tudi Prax-Pariš, ki je tirjal, da naj se vpraša ljudstvo. Monarhisti so naznanili, da niso zoper vtrjeuje Mac Mahonove oblasti, da je pa po njihovem prt pričanju monarhija najprimerniši vlada za Francosko.
Rouher in še nekaj drugih je tirjalo,da se vpraša ljudstvo, pa pri glasovanju ta predlog ni obveljal. V večerni seji se je s 383 glasovi proti 317 sprejel predlog, da se podaljša oblast Mac-Mahonova ua 7 let. 7. decembra )odo imeli okraji Aude, Pinistere in Seine-et-Oise volitve za narodno skupščino; vse kaže, da bodo zmagali republikam.
Laška zbornica že večkrat zavoljo premaj-mega števila poslancev ni mogla sklepati. Za iredsednika izvolila si je Bianchcria. — Kralj je sprejel 18. t. m. japaneškega poslanca. —
Vlada se je zopet polastila 8 samostanov. — Sredi meseca decembra bodo papež imeli prihodnji konzistorij.
Iz Španjsk« se „Vaterlandu" piše, kako navdušeni so Karlisti za svojega kralja. „Bog, domovina in kralj", s tem klicem se neprestra-fieno podajojo v boj; nič jim ne de, če krogle okoli njih žvižgajo, ker vedo, da ljudstvo za njih moli; če pa padejo, nadjajo se zveličanja. To je vzrok, da zmagujejo. Republikanci pa grejo v boj le prisiljeno. Ljudstvo jih preklinja in jih od strani gleda, oni ne verujejo na Boga, bojč se pa pekla; zato ni pri njih nobene navdušenosti. — Republikanski general Moriones je uni dan, ko je bil premagan, svetu telegra-foval, da je on zmagal in to le zarad tega. da je na borzi dobičke delal. —
„Times" zahtevajo, da naj Amerikanci in Angleži, ako Španjska ne zadostuje, vzamejo Havano, Santiago in Mantanzos, Cubo pa naj pripoznavajo za republiko. — Mornarski minister zedinjenih držav je zapovedal, da naj se nabirajo novinci, kolikor jih je mogoče; ljudstvo je za vojsko, prezident Grant pa je menda sklenil, da naj kongres o ti reči konečno določi.
Iz državnega zbora.
Na Duuaju 18. novembra.
Peta seja državnega zbora bila je jako važna; posebno važna za Slovence, ker je precej slovenskih zastopnikov govorilo.
Najpred predlaga in podpira svoj predlog Helferstorfe r, da naj se cesarju o petin-dvajsetletnici adresa pokloni. Primerjajo letošnji 2. december onemu 1. 184S, pravi, ves zamaknjen v prenovljeno Avstrijo, da tu se smemo spominjati besedi sv. Janeza v skrivnem razo-denju: „On, ki sedi na tronu, pravi: Glej, vse storim novo". Za tem predlogom se je predložil proračuu za prihodujc leto. l'o tem proračunu znašali bodo dohodki 389,831.722 goldinarjev, stroški pa 387,359.012 goldinarjev, in se bode na ta način 2,472.710 goldinarjev prigospodarilo. Poteui bereHerbst načrt odgovora na prestolni govor, in vname sc živahna razprava. Prvi govori Dunajevski v imenu Poljakov: Oni nc bodo glasovali za to adreso, prišli so sicer leseni delat v blagor Avstrije, na podlagi ustave, toda načrt jim ne dopada, ker govori le o delih Avstrije, ker prezgodaj hvali dobrote ustave, ker zamolči nenazočnost Čehov itd. — Za njim govori Kovvalski v imenu Rutencev: Oni bodo za načrt glasovali. Dalje Čienčala iz Šlezije dobro brije, sicer v slabi nemščini, pa jim vendar marsiktero zasoli. D e m e 1 ga potem pobija, a le z zasmehovanjem. Na to vstane Hohenvvart. Vse dere proti njemu, Suppan, Dežman, Dolfi, drugi poslanci in ministri tiščijo k njemu, nastavljajo ušesa in pričakujejo, kaj bo povedal? On pa mirno prebere kratek sklep svojega kluba, da sc bodo sicer vdeležili glasovanja, ne pa razgovorov pri adresi, da no hode kdo mislil, da s tem pripoznavajo pravilnost postav o volilni reformi od 2. aprila t. 1., ki žalijo pravice kraljestev in dežel. Goljufani se vsi zopet vvrste in razrede. Za Ilohcnvvartom poprime besedo Gi-skra. Veseli ga, da hočejo Poljci na podlagi te ustave delovati, togotno pa se obrne proti llohcnvvartu in jezno kriči nad njegovo predrznostjo, da ne pripozna državnega zbora, a je vendar obljubo dal. Potem sc poprime besedi Dunajevskega: Wir vvollen cine Regelung. aber kcinc Massregelung der Kirche", in pravi, da tudi on in vsak mora pripoznati vpliv verstva in nravnosti do države in družinskega življenja, toda določno se mora ustaviti in se
boriti zoper vsako zunanjo oblast, ki presega
svoje meje in hoče vredovati Avstrijske razmere; zatirati sc mora hierarhično gospodo-vanje, ohrani pa naj se svoboda vere in vesti, da more vsak sam svoje razmere do najvik-šega bitja tako vrediti, da bo nazadnje večno zveličan*). Za njim poprime besedo dr. Razlag: On in njegovi tovariši tudi stojč na podlagi postave , a glasovali n e bodo za adreso, ker je preveč centralistična (hvpercentralistisch angehaucht"). Tudi on želi da bi se razmere med državo in cerkvijo vredile, le kar že zdaj misli, je to, da naj bi ne bila država n a d cerkvijo (ist in vorhinein nicht fiir eine Oberhocheit des Staates in kirchlichen Saclien); da bi se pa vendar vstvarilo soglasje med državo in cerkvijo, naj bi se škofje povabili, da v svojih škofijskih zborih (.,Provincial & Piocesan sy-noden") stvar prerešetajo in sklepe vladi pred-lože v podlago sporazumljenja. Zdaj vstane Herman, dolgo govori, le pretiho; pravi, da bi ne bil za Hohenvvartom še on govoril, pa razprava ga sili; govori o enakopravnosti, o verstvu, neusmiljeno šiba liberalizem. Boritelji za svobodo vesti ga zasmehujejo — a on se ne ozre ne na desno, ne na levo, ampak zagovarja pravico in resnico. Hrup so naredile besede: Cesarski kraljevi vradniki liberalizujejo ljudstvo — (oho!) — vojni minister liberali-zuje vojake, še drugi minister pa učitelje (klici in šum). Za njim govoril je dr. Foregger, zastopnik Celjski in drugih štajarskim mest. Potem se vzdigne dr. Haase zoper Hermana in mu pravi, da je imel ,.eine theologisehe Ex-eursion" in začne govoriti o veri ravno tako izvrstno (?!), kakor Giskia: Imenitni modrijan Nazareški (.der grosse Weise von Nazaret") nas je učil spolnovati državljanske dolžnosti, on nas je učil verovati, upati, ljubiti, in vere ne bode nobeden zatiral, a velja naj, kar pravi veliki apostelj, „da naj si vsakdo sam ustroji svoje versko prepričanje". (Kje sv. Pavel to uči, tega ni povedal in Greuter se je na vse grlo smejal). Zato se mora ločiti med vero. hierarhijo in cerkvijo kot zveličevalno. To, nadaljuje. se ne sme mešati, kakor to mešajo privrženci Hermanove stranke; zato ne more v Avstriji kaka cerkev nadvladovati; ker pa je do zdaj gospodovala katoliška, od tod prihajajo vsi sadovi, ktere je predgovornik liberalizmu prišteval. Za njim se oglasi nemški Štajarec Foregger tudi proti Hermanu, potem Dolti Schaffer vstane in proglasi v imenu večine (?) Kranjskega in njegovega (?) ljudstva Kranjsko za ustavo ver no. Sledi mu zopet nemški Štajarec . kicremu Vošnjak odgovori, privzemši tudi razmere Kranjske in v kratkem pove, da Slovcnci sploh od ustave nimajo drugih blagrov , kakor više davke in težja bremena; to potrjaje kaže, kako se slovenstvo zatira v javnem življenji, v ljudskih šolah, očita ministru, kako je vlani dva slovenska profesorja v Mariboru preganjal tge-massregelt), kako je letos v Ljubljani slovenske paralelkc odpravil in tudi zagovarja svoje mnenje zoper to adreso šc s tem, da je v svojem bistvu nasprotna najgorkejim željam: ,,z a z e d i n j e n o S1 o v e n i j o". Poslanec W o 1 f-ram predlagal je konec generalne debate, kteri predlog je bil sprejet. Govoril je še dr. Rvger iu potem se je stavil predlog, da se seja konča, kar sc jc tudi zgodilo. Prihodnja seja bo jutri ob 11. uri. —
*) Kuj ue, to je dober bogoslovec; vsak ima lahko svojo vero, vsak naj se po svoje zveliča; vera naj bo prosta, le zoper vnanjo (?) oblast in in hierarhijo se mora boriti! Tedaj od Rima nas hoče ločiti, cerkveno oblast zatreti. Pis.
V šesti seji bila je spicialna adresna debata: adresa se je v ta namen delila v 10 stavkov. Ugovorov je bilo le malo; najvažniši je bil ugovor Kronavveterov, ki je zahteval, da naj sc splošna volilna pravica; izrekel je zaupanje, da bodo možje, ki so še 1. 1848 to zahtevali, n. pr. dr. G iskra, njegov predlog podpirali; pa podpirali so ga le demokratični poslanci in predlog je padel. Adresa se je sprejela brez spremembe. Proti nji so glasovali udje kluba desnega središča, Poljaki in Mladoslovenci. — V ti seji poročal je tudi predsednik . da poslanci, kterih še ni v državnem zboru, pridejo, ali pa se opravičuje. — Dr. Roser interpeliral je vlado, kdaj misli predložiti račun denarnega fonda za razširitev mesta. Tudi se je volila deputacija, ki bode izdelala in cesarju izročila vošilo za petindvajsetletnico njegovega vladanja Med izvoljenimi je tudi grof Hohenvvart. — Budget za 1. 1874 izročil se je posebnemu odboru 36 udov, ravno tako predlog o popotnih dietah poslancev. Finančnemu ministru se je dovolilo davke do konca marca po dosedanji postavi pobirati. Sedma seja bila jc včeraj.
Gospodarski odsek je sprejel predloge pododsekove o posojilu 80 milijonov srebra. Minister notranjih zadev jc v debati povedal, da je dosihmal 80 delničnih društev likvidiralo. Denarni minister je rekel, da bode v enem letu predložil postavo o vravnavi valute.
Dopisi.
I/. Gorenjskega, 18. nov. — A Dragi „Slovenec", sporočil sem Ti zadnjič resultat kamniškega učiteljskega zbora pod predsed-ništvom g. Sime, kar se tiče sestavljanja enakega šolskega reda za vse šole z le poldnevnim podukom. kakor so sedaj skoraj vse šole po kmetih. Danes pa imam še nekaj zanimivega pristaviti. Naprej, da bi imel tudi prvi razred popoldne imeti dvakrat na teden po tri ure, iu ti tretji uri ste v torek iu petek, nalašč narejene za — kateheta! Potem se jc ta nova razdelitev ur po g. Simi zboru predložila kar „im Bausch und Bogen", tako da do danes mnogo učiteljev še natančno ne ve, kako so različni predmeti razdeljeni po.urah! Jc mar to prosto in premišljeno zborovanje I? Slednjič sem zvedel tudi iz drugih šolskih okrajev, da se je enako sklenilo, posebno sem to slišal iz okolice ljubljanske, pa iz Litijskega šolskega okraja. Tudi drugej se jc (ali pa se bode v kratkem) edini postavni oddihljej — četrtek — vzel učenikom in učencem; in s tem seje tudi duhovnikom vzel edini dan, ko so se otroci navadno podučevali za prvo spoved in za sv. obhajilo. Odslej bo zadrega zastran tega poduka, ker ob {navadnih šolskih urah se ne da vse storiti, ob drugem času pa bo težko dobiti šolarjev. Tudi drugej (in to je najimenitnejši) hočejo kateheta postaviti za vrata!
In nikakor po naključbi! Rečem: to je p r c m i š 1 j e n o storjeno zaničevanje veronauka! Učeniku namreč nikakor ni potrebno, da bi jemal duhovnu prve ure. Njemu je dvakrat na teden vse eno, ali ima uro prvo ali tretjo; on ima mnogo tvarin, ki jih ravno tako vspešno lahko obdeluje tretjo uro, kakor prvo. Učenik ima branje, pisanje, risanje, petje, telovadbo... to so reči, ki se brez kvara pri otrocih lahko tudi tretjo uro jemljo. Ali g. Sima menda pe-dagogičnih razlogov ni v ozir jemal, drugače bi menda vendar ne bil zamogel n. pr. v petek dopoldne na drugo uro branje, na tretjo in zadnjo pa — krščanski nauk postaviti!
Katebetu pa je pri malih otrocih tretja ura komaj malo boljši ko niči Pri krščanskem nauku mora delati na pamet, mora delati na spomin in na srce, veronauk prime tedaj celega človeka in mora imeti še neupehano pazljivost, ako hoče kaj doseči — in zdaj? mu milostno hočejo prepustiti ostanke! Zares 1 ostanke; ker ravnokar sem natančnejši zvedel, da tudi popoldne v prvem razredu, ko bo pod-učevanje navadno po dve uri, se je ob torkih in petkih privrgla še ena ura, tretja, in ta — ne petju ali telovadbi, ampak — kakor nalašč se je stvarila za veronauk!
To tedaj je plača sveta!? V tistih stoletjih srednjega veka, ki jih imenujejo posvetnjaki temne; v tistih časih, ko se vladam o šolah še sanjalo ni; takrat ko so vladarji le za boj in lov se menili in prav nič za izobraženje svojih podložnih; v tistih temnih časih, ko še mogočni grajščak pisati ni znal, in je vitez svoje ime zaznamoval samo s pečatom v mečev držaj vrezanem — v tistih časih že so se rodile šole, in šole so se rodile v katoliški cerkvi, po samostanih! Šola je hči katol. cerkve. Cerkev jo je porodila, cerkev odgojila in najhujši liberalec mi ne more nasprotnega dokazati, ako rečem, da brez cerkve in njenega poduka in šolanja bi človeštvo v izobraženji še za cela stoletja zadej bilo! In zahvala je to, da sedaj liberalni svet cerkev in njen nauk hoče iz šole pahniti! To naj bo hvaležnost škofijstvu in dekanijam, ki so se toliko let brezplačno ubijale s šolami!? To naj bi bila plača za toliko grošev, ki so jih in jih še šoli in revnim učencem žrtvujejo mnogi duhovni!? Insedajnaj bi šli za vrata!? In se mar to pravi kaj druzega, kakor vun jih pehati, ako se jim tretja ura odkazuje!? Vsak, ki je opraviti imel z otroškim podukom, on ve, kaj se da storiti tretjo uro.
In kaj je storiti nam, kterih se tiče ta reč? Hočemo li gledati, kako se prvi, najimenitnejši, vsakemu pravemu katoličanu najsvetejši in nar-potrebnejši nauk meče med zadnjo šaro? Hočemo molčati in prikimovati? To bi bilo jj r c h! Mislim, da tako namerovanje tudi najmlačnej-šega izdramiti more! Naj store zlasti uni, ki imajo večo moč in veljavo, ali ki jih veže celo dolžnost, naj store za preganjani krščanski nauk, karkoli dopušča postava, da se ne bo enkrat reklo: ,,Ko so ljudje spali, je sovražnik____" Naj ne reče nihče: bo pa ta. pa uni!
Vsak stori po svoji vesti in moči vse privoljeno in dopuščeno! Gospodje! Če se ne ustavimo zdaj, ko nas stavijo za vrata, postavili nas bodo čez par let pred vrata! Sapienti sat!
(Izvedeli smo o nekem kaplanu na deželi, ki je protestiral zoper tretje ure veronauka, da mu je kamniški okrajni šolski nadzornik g. Sima tudi zanaprej prepustil prve ure za krščanski nauk. Dobro: ali to se ne sme kot nekaka milost deliti temu ali unemu katehetu „ad personam", ampak v principu se mora izreči, da v šolskem redu gredo veronauku prve nre. Vredništvo.)
Poslano.
Ker ,,Narod" v št. 240., ktera nam je še le zdaj po naključji v roke prišla, sramoti volilne može Litijskega okraja, češ, da grofa Bar bota niso volili iz lastnega prepričanja in proste volje, ampak le zarad žuganja in pritiskanja duhovnov, hočemo podpisani, v Narodu" osebno napadeni in psovani, nepristransko poročati o Litijski volitvi. Zmed psovanih .,popov in verskih korporalov J. K. iz Save in M. T. iz Vač", prišel je prvi še le ob 9. uri z doma do konca Litijskega mosta in do Šegačeve hiše, kamor sta se ravno takrat pripeljala Šmartinski gosp. dekan in pa župnik od sv. Križa, in ti smo
menda tisti črni oblaki, ki smo se na vse zgodaj po Litiji vlačili.
Ker je bila ura 9 že odbila, šli smo naravnost k volitvam, iu J. K. ni storil ne enega koraka proti Litiji, tedaj tudi ni mogel s hiš trgati plakatov, ki so bili za g. Koslerja na voglih nabiti. VaČki župnik M. T. pa se je še le v volilni sobi pridružil volilcem, ko so že oddajali volilne listke za volitev komisije. Agi tirati je po postavi pripuščeno, a pri ti volitvi bilo je vse tako lepo vredjeno, da ni bilo treba čisto nič agitirati; nihče tedaj ni besedice zinil ne o spovedi, ne o spraševanju za prvo sv. obhajilo, ne o porokah, pogovor sukal se je le o mnogoterih drugih reččb, a tako postavno, da se je c. k. volilni komisar g. Schonwetter ti edinosti le čudil. Pozneje smo pač zvedeli, da je skušal nek iz Ljubljane došel mladeneč („Narod ga" imenuje g. H.) kot agitator za g. Koslerja med možake se vtikati in jim govoriti „od farjev, popov, grofov, desetine in tlake, omike in svobode", ter na druge misli jih pripraviti, pa eni so se mu posmehovali, eni ž njim se norčevali, eni pa, in med njiuii podpisani bivši Šmartinski župan J. K., ki so mla-deuča poznali, kdo je in kaj jc, da je namreč dijak, ki je šolo na kol obesil in zdaj očeta še slepari, so ga, kot prijatelji njegovega očeta ojstro zavrnili, da naj gre k bukvam in v Ljubljano, namesto da bi se po Litiji vlačil. Kakor sam pripoveduje, so se vsi volilci, kterih je bilo 30 z nevoljo in zaničevanjem od njega obrnili, in so se še bolj vneli za volitev grofa Barbota. Duhovni so onega mladenča zagledali še le pred volilno hišo, kamor je bil za možmi prilezel, se tužno na klop pred hišo vsedel, in ko nihče ž njim ni spregovoril, počasi se med Zagorsko-nemško kardelico podal.
Glasovanje vršilo se je v redu ,,brez sile" in „brez hujskanja" prav do konca, kar mora pričati tudi c. kr. komisar, ki se je prav taktno obnašal. Edini od omenjenega mladenča omot-Ijen volilec J. J. iz Sinartna, ki je bil pa tako zmešan, da še ni vedel pravega imena mlado-slovenske^a kandidata in je namesto Peter Kosler rekel Peter Tavčar, hotel je spečati nekaj omike „Slov. Naroda", kakor črni krokarji itd.; pa vrli kmet, poštenjak iz Zaljne, zavrnil ga je tako dobro, da je ves zmešan pobegnil iz hiše k svojemu mlademu tovaršu, omenjenemu dijaku, in milo mu potožil, da žalibog ti možje nimajo nobenega razuma za omiko in svobodo „Slov. Naroda!" Kmalo sta zginila, da nihče ni vedel, kako iu kam? Po došlem telegramu iz Ljubljane, da je izvoljen grof Barbo, razšlo se je tudi ljudstvo veselo, toda mirno in možato proti domu.
Tako so se obnašali volilci, in tako smo se podpisani vedli, ne pa kakor „Narod" pri-
poveduje, kar nam morajo pričati ne le volilni možje, ampak tudi drugi prebivalci Litijski.
Posebno hudo je napadel „Narod" bivšega Šmartinskega župana J. K. 6 let se je trudil za pospeševanje reda in blagra Šmartinske občine, lahko je občeval s c. k. vradnijami in s poštenjaki, obilno sitnosti pa in grenkega posla imel je s potepuhi in nekim sleparskim meše-tarjem. Zato je prostovoljno odložil težko breme občinskega predstojništva, a zaupanja pri srenji ni zgubil, zlasti ne s pijančevanjem, kar mu srenja sama lahko spričuje.
Odprta nam je pot, in gotovo bilo bi tudi opravičeno, pri sodniji tožiti obrekovalni iu razžaljivi „Slov. Narod"; a mi tega ne bomo storili, da mu djansko pokažemo, da nismo surovi in da nam nc primanjkuje ljubezni do bližnjega, ktere nas „Narod" hoče učiti.
Iz Litijskega okraja 20. nov. 1873.
Janez Koprivnikar, župnik na Savi;
Miha Tavčar, župnik na Vačah;
Jože Koprivnikar. bivši Šmartinski župan.
Domače stvari.
(F seji deželnega odbora| od 17. t. m. poročalo se je, da bi hranilnica rada kupila nekoliko vrta, ki je za deželno hišo, da bi razširila ccsto pred novo realko. Odbor je sklenil, deželnemu zboru staviti predlog, da se od vrta nikakor nič ne proda, da se pa obsekajo gosta drevesa, da bode imela realka prostejši razgled.
(Umrla) sta v tednu dva nadepolua iu tudi prav marljiva mladenča, dijaka IV. razreda ljubljanske g;mnazije, Likar Janez iz Čudne gore pri Idriji, in Viljem Tavčar iz Loža, v Ljubljani. Sploh hira šolska mladina tako, da mora skrbeti vse, kteri imajo z njo opraviti. Človek ni le duh, je tudi telo, in presilno sedenje, duhovno in telesno natezanje nikakor ne pospešuje prave sreče človeške.
1'<-iri:i-i«li('iir il«-tiHi-n<- rriir
21. novembra. Papirna renta 68.60. — Srebrna rei.ta li' — . — 18601etno državno posojilo 101 7fi. — liankine akcije 9 68 - Kreditne akcije 226-—. — London 113 60. — Srebro 109 62. — Ces kr. cekini —.—. — Napoleonsd'or —.
Poslano.
Odgovor na poslano v ,.Novicah" št. 47 in ,rSlovenec-u" št. 15.
Tistim , ,.Vee listih, ki so kaj dali", odgovarjam, da sem dotično iz dohrot-Ijivosli nabrano podporo za zidanje Slo- i vaške gimnazije v Pešti, vkljub temu, da nisem še do danes od več tistih gg., ki so se podpisali, da bodo kaj dali — novcev prejel — vendar celi podpisani znesek g. Bobuli v Pešto odposlal.
Troti <>ns»tein.
(12-1)

m** >»>**>
Puške.
t
Lct'aucheux, dvocevna puška iz železnih cev: 24, 20, 28, 30 do 33 gold.;
„ „	damaška: 29, 37, 43, 50 „ 60 .,
perkusijouska, „ „	„ 18, 23, 28, 36 ., 40 „
„ železnih cev: 11'/«, 12, 14, 15 „ 16 „ lankaster	„	damaška: 43, 48, 53, 60 „ 70
rev ol v ar: 7',,, 9, 12, 15, 18, 23 do 30 gold; pištola dvocčvna: 2 gld. 15 kr., 2 gld. 50 kr., 3, 4, 5 do 6 gold., pištola enocevna: 1 gld. 20 kr.. l gld. 50 kr., 2, 3 do 5 goldinarjev.
Tudi imam različnih puirouov, 6iijboiiAtuo»'V in ciinerptiAk ]
po znižani fabriški ceni. Vse to piip »roča proti poštni povzetvi (Nachnahme)
MATEJ SORŠAK,
v Kropi na Gorenjskem.