129 številka. Ljubljana, v četrtek 9. junija 1904. XXXVII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrsks dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko ¥eč, kolikor znaSa poštnina, — Na naročbe brez istodobne vpoSi^atve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se brvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlšlvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, npravniStvo pa v pritličja. — UpravniStvu naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Nemški naklepi. Narnški natsionslci vseh strank niso nikdar prikrivali svojega namena, da se hočejo polastiti naše slovenske zerclje in ponemčiti ves slovenski narod. Vs^ko sredstvo v dosego tega namena jim je dobro in koder imajo moč v rokah, tam tudi delajo z vso brutalnostjo na uresničenje svojih načrtov. To vidimo na Štajerskem in tudi na Koroškem. Med tem, ko nastopajo nacionalci z odprtim vezirjem, postopajo nemški klerikalci vseh strank bolj hinavsko. Radi govore tako, kakor da jim je pravičnost cez vse in da hočejo biti pravični tudi nenemškim narodom. Njihova dejanja sicer kažejo, da so vsa ta zagotavljanja samo pestk v oči in da eo Slovencem ravno tako sovražni, kakor nt miki nacionalci, ali vzlic temu nam jih naši klerikalci predstavljajo kot edine prijatelje Slovencev in sploh Slovanov. Klerikalci se dobro zavedajo, da s tern na grd način varajo slovenski narod. Ali kaj |e njim za narodne koristi Slcvencev, iadar se gre za koristi mednarod lega klerikalizma. Temu klerikalizmu trtvujejo vse, tudi slovenski narod. Da bi se mogli lsglje pajdašiti z lemškimi klerikalci, zato nam jih po )isujejo kot edine naše pravične pri-atelje in zato prikrivajo in utajujejo rse čine sovražnosti, ki jih store ti »pravični« nemški klerikalci proti Slovanom. In vendar so vse nemške stranke v narodnem cziru edine in majo iste Slovanom skrajno nespretne dlje. To se je pokazalo one dni, ko o obhajali petdesetletnico, kar je >ila zgrajena železnica čez Severnik, >ri kateri priliki sta vodja nemških iaoionalcev in ljubljenec dvorne ka-narile, dr. Lueger, ter vodja nemških lacionalcev, dr. Derschatta, prisegala, la mora r Avstriji gospodariti nem-iki duh. Vse ponemčiti, to je geslo tudi istih »pravičnih« Nemcev, katerih se Jasi klerikalci tako oklepajo, da na koroškem že skušajo slovensko na odno stranko popolnoma potopiti v rrškem klerikalizmu O binkoštih e edini slovenski deželni poslanec koroški v Beljaku pomagal ustanavljati krščanakc-sooialno stranko za Koroško in se brat'1 z Luegerjevim odposlancem Gts*mannom. Sedaj pa sta Lueger in Gessmann to felonijo kvitirala z izjavo, da se mora slovenska Gorenjska ponemčiti. »Deutsches Volksblatt«, glasilo dr. Luegerja in dr. Gesemanns, najbolj razširjeni klerikalni list v Avstriji, je pisal v številki 5538 z dne 5. t. m.: »Am 31. Mai erfolgte in der pa-radiesiseh echonen Wochein, durch die die zweite Eisenbahnverbindung nach Triest ihren Weg nimmt, der Durchscblag im Tunnel. Um die iiber-waltigenden Schonheiten der Wo-chein und des Tales der jungfrauli-chen Save zu sohildern, die in reis-senden Fluten ihren waldum«aumten Weg durch die wechselvollen male-risehen Landschcftsszenerien nimmt, dazu bedurfte es der Feder eines Stifter. Es genilge deshalb, wenn wir fe8tstellen, dass ein Stiiofc des schon-sten Winkels unseres Vattriandes, der bisher in seiner volligen Abge-schiedenheit nur von den \Venigsten gekannt war. mit allen seinen be-zaubernden Naturschdnheiten durch die neue Bahn der Ailgemeinheit er-schlossen w*rd und dass in nicht ailzuferner Zeit siuh in diesen herrlich gelegenen G^genden, die an dem pittoresken, wildromantischen, an den bavrisehen Konigssee gemahnenden Wocheinersee einen Sohatz von ua-vergangiicher Sehonheit besitzen, sich ein Fremdenstrom aus aller Herren Lander ergiessen wird. Nationale G1 e i c h g il 11 i g k e i t hat es zu-wege gebracht, dass dieses einst deutscheGebiet unserer Aipenlander a i 1 m a h 1 i c h der JSlavisierung anheimfiel; da-ran gemahnen nicht nur die ver-b al 1 h o r n i s i er t e n deutschen Ortsnamen, sondern auch die N a-men der Ortsinsassen a e i t t. Dieses herrliche Stilck deutscher Erde wird ohne Zweifel fiir die Deutschen wiedergewon-nen werden, wenn sich nur einmal der Strom der Deutschen in dieses vergessene, marchenhaftschdneStiick unserer Alpen welt ergiessen wir d.« To je že vrhunec nesramnosti. Ta zemlja ni bila nikdar nemška in nimajo Nemci do nje nobenih pravic. Če pa se postavljajo Nemci na tako stališče, kakor je zastopa »Deutsches Volksblatt*, potem je slovenska zemlja vse, kar sega do Severni k a , d o S ol n o gr a d a in doBru-neoka, kajti tu so res krajevna in osebna imena slovenska, in bo tod prebivali Slovenci. No, mi vemo, da v boju med Nemci in Slovenci ne bodo odločili prepiri, kaj se sme imenovati slovensko zemljo in kaj je nemška zemlja. V tem boju odloči moč. Storimo tako kakor Nemci in se polastimo brezobzirno vsega, kar zamoremo debiti, da le onemogočimo Nemcem izvršitev njihovih naklepov. Predstoječe vrste pa naj bodo novo opozorilo vsem Slovencem, kako nas varajo domači klerikalci, ko nam predstavljajo nemške klerikalce kot naše pravične prijatelje. Vojna na Daljnem Vztoku. Kuropatkin na potu, da osvobodi Port Artur. O prodiranju ruske armade proti jugu se širijo najrazličnejše vesti, ki si večinoma vse nasprotujejo, da nikdo ne more prav vedeti, katera je pravzaprav resnična. Angleški in ž njimi tudi skoro vsi nemški listi trdovratno zatrjujejo, da je bil Kurop?tkin \i Petrograda prisiljen, da se je odloeil, kreniti s svojo armado pi-nti jutro, da o« v obodi Port Artur. Na glasalo se je, da je osvoboditev Port Arturja sklenil vojni svet, v katerem je odločil car Nikolaj sam, katerega je pridobil za svoj načrt, da se mora Port Arturju iti na pomoč, namestnik Aleksejev. Car je nato Kuropatkinu strogo ukazal, da se naj takoj napoti proti jugu s svojo armado, kateremu p .velju se je general moral vdati, dasi ve, da bo ta korak usodepoin za rusko vojsko. Drugi manj številni viri pa so naglas--!i, da se je general Kuropatkin prostovoljno odločil za ofenzivo iz enostavnega vzroka, ker ima že dovolj močno araiado, da se mu ni treba več bati, da bi se ne mrgel usp?šno meriti z japonsko vojsko. Glasom teh poročil razpolaga Kuropatkin samo v Liaojangu z armado 200.000 mož. I Katera vest je sedaj resnična, kateri se naj verjame? Kakor se sedaj kaže, bo vest7 da je Kuropatkin prešel prostovoljno v ofenzivo, bolj verjetna, kakor ona, ki trdi, da je bil k temu prisiljen. »Daily News« namreč poroča iz Petrograda, in sicer, kakor posebno poudarja, iz najbolj poučenega vira, da se je poskus namestnika Aieksejeva, pridobiti carja Nikolaja za svoje načrta definitivno izjalovil Car je svojo odločilno besedo v tem oziru že govoril Vojni svet je s pičlo večino sklenil, d » se imaPort Artur osvoboditi, carNikolaj pa je odločil, da se naj prepusti Kuropatkinu naprosto voljo, ako hoče to operacijo izvesti, ali ne. Aleksejev je torej podlegel, dasi je opetovano poskusil, da bi si pridobil vpliv na Kurcpatkina. Neki intimni Kuropatkinov prijatelj zatrjuje, da bi bil Kuropatkin preje vrhovno poveljstvo odložil, nego bi se ravnal po ukazih, ki bi bili nasprotni njegovemu prepričanju, ako bi bili isti tudi z najvišjega mesta v Petrogradu. — Ako je torej to poročilo resnično, vzroka, da bi o tem dvomili ni i amo, in ako je resnična tudi vest, da se velika ruska armada pomiče iz Lisojanga proti jugu, potem se ne da niti malo dvomiti, da se je Kuropatkin k temu koraku prostovoljno odločil. Ako pa je prostovoljno prešel v ofenzivo, mera že imeti v to zadostno armado, zato se pa tudi ni za njeno usodo prav nič bati, čeprav so jo razni Rusiji sovražni listi že zdavna posvetili gotovemu poginu! Izpred Port Arturja. Vesti, da se je te dni bila pred Port Arturjern velika pomorska bitka, nečejo utihniti; zlasti v Č fu se trdovratno širijo, ker se še vedno sliši v v daljavi grozovito gromenje topov. V Čifu je došla tudi vest, da se je pred Talienvanom zopet potopila ena japonska vojna ladja, in sicer oklepnica »Ja-šima«, ki je zadela ob mino in zletela v zrak. Iz Tokija se poroča, da so se v pondeljek o polnoči približale šti> japonske topničarke portarturškemu pristanišču z namenom, da bi se prepričale, aH je izhod iz luke prost, ali ne. Rusi so te ladje opazili in jeli nanje streljati z vso silo. Topni-čarka štev. 4 je bila osemkrat zadeta od ruskih granat in ee je potopila. Eden pomorščak je bil ubit, dva pa ranjena. Londonski list »Times« javlja, da je sedaj izhod iz portarturškega pristanišča popolnoma prost tudi za največje ladje, vslad Česar bi brodovje prav lahko odplulo na široko morje. Edina ovira je sedaj, da je jelo nedostajati premoga, vsied česar se i njim skrajno štedi in se velike vojne ladje ne spuščajo iz luke. O dogodkih preteklega tt dna pred Port Arturjern je došio uradno porodilo admirala Vithefta, katerega je v torek poslal namestnik Aleksejev carju Nikolaju in ki se glasi: V boju za pozicije pri Kinčovu so naše desno krilo uspešno podpirali: t o p n i Č a r k a »B o b r« in torpedo v k i »Burni« in »B o j k i«. Ko bo se te ladje v noči 2 9. maja vrnile v Port Artur, (S tem je ovržena vest, da bi se bile te ladje potopile, odnosno da bi jih dobili Japonci v roke! Opom. ured) se je odpravilo deset torpedovk v zaliv pri K inčovu, kjer so operirale proti japonski eskadri. Ena teh torpedovk (»G11 j ♦ k « ali »Gremj&šĆi«?) je zadela ob skalo in se potopila. Posadka seje j vsa rešila. V boju je bilo ranjenih šest pomorščakov in en poročnik. Poročilo generala Saharova. General Saharov poroča generalnemu štabu v Petrograd z dne 6. t. m : Položaj v okolici Fengvančenga je nespremenjen. Neki japonski oddelek, ki je imel močno pozicijo južno od postaje Vafankov pri vasi Indzi-atun, je 4 t m. to pozicijo zapustil in se je, preganjan od naše konjenice, sprva umaknil proti Vafantianu, pozneje pa še dalje proti jugu — 3. t. m. je japonska pehota napadla za hrbtom naš vojaški oddelek, ki je rekognosciral v okolici Sajmacs. Na LISTEK. V pisarni. Starega advokata Ignatič* ni >iIo doma; dopoldne je odšel nekam a komisijo in pustil v svoji pisarni 'UŠČobo in dolgčas. Muhe so zaspale 6 kotih, in dolgi pisar, Petron, se s z ravnilom v roki oziral po ste-ieh, kje bi zasačil kako žrtev. Po olicah je ležal prah in študiral akte, aragrafi so hoteli zleteti skozi okno. lolicitator je kadil, kar je storil le ?krat, kadar mu je že bilo neznosno uhoparno, kadar mu ni bilo več ži-eti in so mu hoteli otrpniti možgani d dolgega časa. V kotu je slonela arjavela sablja in solicitator je vstal sak hip, jo vzel v roke in začel nžati zrak. S tem groznim orožjem a po navadi sekal v sivi vzduh smrto osne rane, prime in terce, kadar &u je pero utrudilo prste in ga za el grabiti krč zanje. Za pultom pri vrarih je sedel ^l&di Milic. Bii je pesnik, in tisto popoldne je bila zanj bogata žetev. Doktor se še ni vrnil, in to je bilo kot nalašč za njegovo muzo, ki se je sramežljivo vtihotapila v prostore, kjer je sicer vladala boginja zavezanih oči. Pred mladim pesnikom je ležala lira in vstajal je njegov ideal, zagrnjen v čarokrasno tančico, stkano iz solčnih žarkov. Prepasan je bil z rimsko cesto, dihal je ambro, na nožicah je imel sandale iz ala-bastra. In Milic je pisal reverz, to se pravi, takšen reverz, kot n. pr. Sor-lijev junak (prijatelj, oprosti!). Ta je namreč pisal na reverzih svoji ljubici, a moj ljubi Milic je pesnil, ker se pri nas pesnikovati ne sme več. In njegov pegaz je jedel same pomlađuje rožice, najrajši vijolice; včasi se je spravil tudi na narcise, ako so bili potreseni z luninim sojem. Tisti dan se je plemenita žival slučajno sprehajala, in Milic je zapel: Po aleji, po aleji pesek je srebrn, da se moji Irmi v nogo ne zapiči trn. Po aleji, po aleji name misli Irma — oj, le misli, oj, le misli, sicer bode birma. Tedaj se je slaDo podkovanemu pegazu spodrsnilo na srebrnem pesku in vzplahutal je v zrak. Ker pa tisti dan najbrže še ni dobil dosti lepo dišeče klaje, je bil polet v lazur bolj truden. Stoj, ob meni stoj, Irma, angelj moj! Oj, nikari, oj, nikari mi ne splavaj k solnca — Bog te varji, oj! In Miliču je zajokalo srce. »E-he, že zopet vzdihuje, ti ka-nalja bolna,« je zarezal iz kota dolgi Petron. Tako zaničljiv je bil njegov glas, da je leteči pegaz mahoma te-lebnil na mizo in so se mu zapičili paragrafi v plemenito meso. Gospod solicitator je požrl dim in zakašljal. »Ti predrta zgaga, pesnikun lačni, zaradi njega sem požrl polna usta dima«. Parkrat se je globoko oddahnil in izbljuval sline. Pesnik se je ozrl skozi okno, kjer je plavala poezija po sinjem ljubljanskem zraku. Petron je začel udrihati z ravnilom po pultu i i na-migaval: »Vidiš, tako le bi te namlatil in za grivo bi te obesil na svetilnik«. V tem trenotku mu je sedla muha na rdeči nos, in Petrona je navdala strašna skrb, kako bi vjel muho. Lopil je s prgiščem po nosu, a muha je že brenčala proti pesniku. »Ti, Milic, prinesi mi muho, živo ali mrtvo, pa ti bo vse odpuščeno.« Pesnik se ni zmenil, ali zarotil se je in zaklel, da Petronu nikdar več ne posodi pegaza. Vedel je, da ima v šnntpeterskem predmestju pe-gavo šiviljo za ljubico, in parkrat mu je že moral delati pesmi zanjo. »Pst!« Solicitator* je skočil pokoncu, del prst na usta in v grozničavi napetosti stegnil glavo čez mizo. Poslušal je z ustmi in lasmi, ki so mu kar vstajali na temenu. »Kaj pa je T« Petron je lamigal z ušesi. Pesnik je zopet sedlal pegaza. »Nekdo je v doktorjevi sobi, pri blagajni. Slišiš?« Petron je zamigal z ušesi. »Tat, morda jih je več, in v/ blagajni je tisočak.« »Ključavnico odpira!« Pesnik ni slišal nič m oddirjal na pegazu v sveti eter, baš solncu pod pazduho. Zvečer je imel napovedan rendezvous, zato je hotel skončati svoj poem. »Brž, brf, kje je moja sablja!« »Saj res, sablja, tatu predremo, in navijali bomo čreva« Te po mavrici popeljem v svete sfere, v paradiž! Irma moja, jagnje moje, s tabo res je velik krii." Solicitator je našel sabljo n se postavil pred vrata, Petron se je vrnil s hodnika, kamor je skočil pred trenutkom, a sajastim topori-ščem v roki. Tiho, po prstih je šla-pal k soheitatorju in pritisnil uho na vrata. »Ali kaj slišite?« »Ravnokar je nekaj zaikreb-Ijalo.« pad je bil odbit. Na naši strani sta bila dva ubita, šest pa ranjenih. Brzojavka generala Kuropat-kina. Iz Petrograda se poroča, da je general Kuropatkin poslal carju Nikolaju brzojavko z besedami: »Zgodilo s'.e je!« Sklepa se, da se brzojavka nanaša na važen ukaz, katerega je car poslal Kuropatkinu. Petrograd-ske vojaške kroge navdajajo najboljši upi, ker se strinjajo vsa poročila iz glavnega taborišča v tem, da bo ruska armada z največjo trdovratnostjo branila važno pozicijo v Sinjenu. Ako se bo ta pozicija držala, je s tem zagotovljena tudi osvoboditev Port Arturja. General Kuropatkin smatra ge nerala Kellerja in barona Stakelberga za svoja zaupnika, katerima se je že posrečilo stopiti z generalom Stesljem v Port Arturju v redno zvezo. Oklopnica „Šikišima", IzTokija se uradno demen-tuje vest, da bi se bila oklopnica »Si k i si m a« pri Talien-vanu potopila. T^mu nasproti pa 86 zatrjuje v Petrogradu, da sicer »§i kišimaa res ni zadela ob mino pri Ta-iienvanu, pač pa so jo potopile pred Port Arturjern ruske granate z obrežnih baterij še z dvema japonskima torpedov-kama vred. Japonski atentat na železniški most. Ruski listi poročajo, da so v Omsku vjeli dva Japonca, ki sta hotela razstreliti veliki železniški most preko reke Iztiš. Japonca sta bila dobro preskrbljena z razstrelilnim materialom. Močna vojaška straža ju je pripeljala pred vojno sodišče, ki ju je obsodilo na smrt na vešahh. Japonca bosta obešena na istem mostu, katerega sta nameravala razstreliti. Divizija generala Foka. Po poročilih iz Petrograda, se je general F o k, ki je bil po bitvi pri Kinčovu v nevarnosti, da mu za-stopijo Japonci pot in mu zabranijo vrnitev, s četrto divizijo srečno vrnil v Port Artur. Japonci pred Kajčovim. Rusko brzojavno agentstvo poroča iz Mukdena: Po semkaj došlih poročilih bombardira japonska eskadra, obstoječa iz devet vojnih ladij obrežje med Kajčovim in Siunečenom. Ti dve mesti ležite na zapadni obali polo toka Liaotong, juguvzhodno od Inkova in Niučvanga. Amerika da v zakup Filipine. Londonski list »Standard« je dobil poročilo, da se je Japonska jela pogajati z Združenimi severoamen-skimi državami v to svrho, da bi jim Američani dali v najem — Filipine. Združene države baje niso nasprotne temu projektu, vsled česar se pričakuje, da se že v kratkem med obema državama napravi dotična pogodba. Na Ruskem vlada baje veliko razburjenje radi ta vesti! — To poročilo je zelo neverjetno. Iz delegacij. Avstrijska delegacija. Budapešta, 8. junija. V plenarni seji se je začelo najprej obravnavati o peticijah raznih industrijskih in kmetijskih zvez, naj se avstrijska produkcija pri zalaganja armade z vsemi predmeti upošteva po kvotnem razmerju. — Minister grof G o 1 u c h o w-ski je odgovarjal na interpelacijo del. Zaffpona zaradi zavoda sv. Jeronima v Rimu. — Vojni minister je tudi odgovarjal na nekatere interpelacije, med drugimi tudi na interpelacijo del. Dobe r n i g a glede vojaških oskrbovalnih uradnikov. Predlogi peticijskega odseka so se sprejeli brez debate. Končno se je sprejela brez debate peticija zveze avstrijskih godbenikov, n a j s e vojaškim godbam prepove prirejanje plačanih koncertov. Nadalje so odgovarjali na razne interpelacije ministri baron B u r i a n, grof G o 1 u-c h o w s k i, vitez P i t r e i c h in poveljnik mornarice S p a u n. — Nato se je seja za četrt ure prekinila, da so poročevalci zamogli konštatovati soglasje v sklepih obeh delegacij, nakar jc grof Goluchowski izrekel delegacijama cesarjevo zahvalo in priznanje za posebno patrijotično požrtvovalnost. — Del. baron L h 1 u m e c k y je izrekel zahvalo predsedniku vitezu J a w o r-s k e m u za strokovnjaško in lojalno vodstvo. Predsednik vitez Jaworski se je zahvaljeval delegatom za hitro in požrtvovalno delo, nadalje skupni vladi, podpredsedniku baronu Gautschu itd. ter je zaključil s klici na cesarja. Ogrska delegacija. Budapešta, 8 junija. Delegacija je sprejela najprej proračun vojne mornarice in okupacijski kredit v tretjem branju. Potem se je seja prekinila, da se je konštatovalo, da so sklepi obeh delegacij identični. Popoldne je imela delegacija zaključno sejo. Najprej se je prečital nuncij avstrijske delegacije o popolnem soglasju v sklepih obeh delegacij. V kraljevem imenu se je zahvalil delegaciji minister baron B u r i a n, nakar sta govorila še predsednik S zeli in del. S ir z a k. Avstrijski industrijski svet. Dunaj, 8. junija. Jutri se vrši zborovanje pododseka avstrijskega industrijskega sveta, da se rešijo nekatera pereča vprašanja o brodarstvu. Na dnevnem redu sta tudi predloga posl. Vukovića v zadevi obnovitve sub-vencijske pogodbe z „Lloydomu in glede uredbe dalmatinskih pristanišč. Hrvaško-ogrska finančna nagodba. Budapešta, 8. junija. Današnje skupno posvetovanje obeh regnikolarnik deputacij je bilo popolnoma mirno ter sta se deputaciji v principu zedinili. Splošno se govori, da so za nagodbo odstranjene vse glavne zapreke. Obletnica kronanja ogrskega kralja. Budapešta, 8. junija. Danes je minulo 37 let, odkar je bil cesar Franc Jožef I. kronan za ogrskega kralja. Vsa javna in konzulatna poslopja so bila v zastavah, v vseh Šolah se se vršile veselice. Iz Srbije. Bel grad, 8. junija. Dne 28. t. m., na obletnico nesrečne bitke na Koso-vem, se odkrije tam zelo slovesno spomenik v bitki padlim junakom. Kralj Peter se odpelje k slavnosti že 27. t. m. Dogodki na Balkanu. Carigrad, 8. junija. Podelitev izrednega reda cesarju Francu Jožefu se smatra v najvišjih turških krogih za znak posebnih simpatij in spoštovanja, nadalje pa tudi za znak političnega zaupanja. Posebno ugoden vtis na turške vladne kroge je napravila izjava vojnega ministra vit. Pitreicha, da med armadnimi zahtevami in ekspoze-jem grofa Goluchowskega ni nikake zveze. Carigrad, 8. junija. Avstro-ogr-ski poslanik si prizadeva, pregovoriti turško vlado, da izvoli nadsodnika v razsodišče zaradi diferenc z orijentno železnico. Carigrad, 8. junija. Turška vlada je poslanikom velesil oticijalno naznanila, da se je podpisala mod finančnim ministrom in otomansko banko pogodba glede jamstva za letni proračun za macedonsko orožništvo. Sofija, 8. junija. Turki trdijo, da je prišel zaboj s peklenskim strojem, ki se je razpočil na železnici, iz Sofije, kar pa nikakor ni resnično. Vendar se tudi tu vrse zaradi tega stroge preiskave. Nadjvojvoda Friderik na Angleškem. London, 8. junija. Nadvojvoda Friderik se je pripeljal danes v Dover, od tam pa s kraljevim vlakom v London. Povsod so ga sprejemali z vojaškimi častmi. Pred kraljevo palačo sta ga čakala kralj in kraljica v velikem spremstvu. XL. redni občni] zbor „Slovenske Matice"_ dne 8. junija fc.lL v^Mestnem domu", Letošnji občni zbor »Slovenske Matice« je bil izvenredno dobro ob iskan; zlasti mnogo je biio navzočih duhovnikov, našteli smo jih okoli dvajset. Ob določeni uri je predsednik crosp. dež. šolski nadzornik Fran Leveč proglasil sklepčnost, pozdravil vse navzoče in otvoril XL. občni zbor. Ndto je oddil besedo društve-nenru tajniku g. Evgenu Lahu, da prečita svoje poročilo za dobo od 1. rožnika lanskega leta do 31. velikega travna t. 1. Iz tajnikovega poročila posnemamo, da sta bila Sani novo izvoljena odbornika gg. Jak. Dimnik in Milan Pajk prideljena književnemu odseku, ki je imel v celem letu eno sejo. Odbor je imel v celem tri seje, gospodarski odsek pa — nobene. Lansko leto je izdala »Matica« 6 knjig v obsegu 85 pol torej 5 pol več, kakor navadno. Poročilo pravi, da je bila ocena teh knjig jako različna ; v društvenih krogih boljša, slabša pa v javnosti, zlasti še v ča sopisih. Sosebno se prigovarja »Matici«, da se premalo ozira na leposlovje in na druga slovanska slovstva. Tudi letos se izda 6 knjig, ki bedo obsegale, kakor navadno 80 tiskovnih pol in sicer VI. zvezek »Zbornika«, Letopis za leto 19 04, II. del Simon čiče ve bibliografije, VIII. Bnopič Štrekljevih »Narodnih pesmi«, 1 zvezek »Zabavne knjižnice« in 1 zvezek »Knezove knjižnice«. Vse te knjige se tiskajo v istih tiskarnah, kakor lani. Letos se je po resoluciji g. ravnatelja Gubica osnoval odsek za izdanje »Slov. teh. slovarja«. V tem odseku so razen predlagatelja še gg. prof A. Bar tel, dr. Fr. I lesi Č, M. Pleteršnik in ravnatelj Andr. Senekovič. Odsek za nabiranje krajepisnih imen je razposlal okoli 100 vabil z ugodnim uspehom. Društveni proračun se je lani prekoračil za 1700 K in to radi tega, ker je »Matica« lani izdala preveč knjig in ker je porabila za popravo hiše 4000 K. »Matično« premoženje se je v tem letu zvišalo za 3467 K. Naučno ministrstvo je za leta 1904 do 1906 dovolilo letno podporo 1000 K, za kar se je odbor pismeno zahvalil. Tajnikovo poročilo nadalje kon-štatuje, da je štela »Slovenska Matica« lani 80 udov manj. kakor prejšnje leto. Temu žalostnemu pojavu pa je kriva malomarnost in brezbrižnost društvenih poverjenikov, mnogo pa tudi mri nja posameznih oseb napram društvu. Prenehala so poverjeniška Metla v Dragi, v Loškem potoku, v Le-skovcu pri Krš&em, v Sežani, v Vu-hredu in v Zgornji Radgoni, nanovo pa so se ustanovila v Mirni, v Opčini in v Trbovljah. Društveni knjižnici je prirastlo 335 knjig, zvezkov in Časopisov; od teh je največ ruskih, in Bicer 108 ruskih. 72 čeških, 50 hrvatskih, 33 slovenskih, 29 srbskih, 12 bolgarskih, 10 slovaških, 8 polj skih, 7 nemških, 3 sorbske in po 1 francoska, latinska in madjarska. Od teh knjig je bilo 26 podarjenih, 319 pa se jih je zamenjalo. »Matica« zamenjuje svoje publikacije z 41 dru štvi, in sicer nanovo z »Hist. filol. institutom« v Niežini, »Moravsko um. společnostjo« v Brnu in s »Slovensko Šolsko Matico« v Ljubljani. Društvena knjižnica obsega sedaj 17.763 knjig in 189 zemljevidov. Od društvenih knjig se je lani prodalo 613 izvodov in 8 zemljevidov, podarilo pa se je 331 knjig. Dva »Matična« Častna člana sta lani praznovala svojo sedemdesetlet nico, in sicer 14 kimovca Jan Lego, 6. sušca pa dr I KviČala, oba v Pragi. Društvo jima je brzojavno izreklo svoje čestitke. Od društvenikov so lani umrli: vsfučil. prof. in pisatelj dr. Sim. Šubic, prof. Jak. ZnidaršiČ, pover. Val. Jaro, žup. Sovič, ravnateli Fr. Bra-daška, Jamšek, monaig. Stare, sod. svet. dr. Gestrin, pover. Rih. šeber in I. Rude, ki je volil »Matici« 500 K. V znak žalosti so se zborovalci na predsednikov poziv dvignili s sedežev. Tajnikovo poročilo se je nato brez debate odobrilo. O računskem sklepu za 1- 1903 je poročal blagajnik gOsp dr. Josip Stare. Računski sklep izkazuje 39-613 K 92 v dohodkov in 39 610 K 65 * stroškov, torej 3 K 27 v prebitka. »Matično« premoženje je lani znašalo 120614 K 86 v in se je v primeri b prejšnjim letom zmanjšalo za 3467 K 95 v Proračun izkazuje dohodkov 21.519 K 27 v in prav toliko tudi stroškov. Med dohodki so vra-čunjeni doneski društvenikov 12 000 K, državna podpora 1000 K in dohodki hiše 5100 K. »Matica« ima v oskrbi sklad za dr. Blei\v»isov spomenik v znesku 8705 K 36 v in za dr E Co-stov spomenik v znesku 4344 K 40 v; nazadnje imenovani sklad pa se bo porabil na Željo sorodnikov za ustanovitev dijaške ustanove »Ant Knezova ustanova« je dala 5772 K 84 v dohodkov, 5758 K 74 v pa stroškov, torej 14 K 11 v prebitka. Premoženje narodnih ustanov, ki jih je imela »Matica« v lanskem letu v oskrbi, znaša 70832 K 23 v in se je torej tekom leta pomnožilo za 1187 K 74 v. Blagajnikovo poročilo se je takisto brez debate odobrilo. Na predlog g. prof. Orožna bo se za računske presojevalce volili stari revizorji, in sicer gg. Kruleč, Prelesnik in Bradaška Nato se je vršila dopolnilna volitev društvenega odbora. G. predsednik ie imenoval za skrutinatorja gg. A. Bega in I Mlakarja. Oddanih je bilo 251 veljavnih glasov. Od teh so dobili: Bar tel Ant 251 glasov, Dimnik Jak. 80, dr. G laser Karel 250, dr. Janežič Ivan 244, Majciger Iv. 227, dr. Opeka M i h. 232, PleteršnikM*kso250 dr. Sket Jak 251, Vi I h ar Ivan 95 in Zupančič Vilibald 249 Izvoljeni so torej vsi star; odborniki. V manjšini so ostali: dr. Šiebinger s 36, prof. Wester z 21 Ant. Aškerc z 20, dr. Greg Krek z 12 glasovi in I. Lavrenčič, Cernivec in dr. Babnik z 1 glasom. Ker je g. dr. Karel Glaser svoj predlog, nanašajoč se nato da bi se »Matica« ozirala v svojih publika cijah tudi na svetovno poezijo, umaknil, je bil dnevni red končan, nakar je g. predsednik občni zbor zaključil Dnevne vesti. V Ljubljaru, 9. junija - Blamirani denuncijantje. Ntmšku-arji v Laškem trgu so se v svoji blazni strasti in hu'lobnobti škodovati slovenskim uradnikom z izmišljenimi denuncijacijami grdo blamirali. Pisali so po nemških listih, da se je uradnik južne železnice, ki je imel tisto noč službo, s praznim izgovorom branil telegrafirati na orož niške postaje po pomoč in obdolžili so ga, da je to storil, ker je SiOvenec daj je moral »Graaer Tagblatt« prijaviti pojasnilo, iz katerega je razvidno, kako podlo je ta liat lagal. Dotičnik uradnik konštatuje, da je v navzočnosti orožniškega stražmoj stra odposlal zahtevane hrzoiavke in da sploh ni Slovenec nego — Ne- »Kar v trehuh mu porinite sabljo!« »Pat!« Obadva sta našpičila ušesa, Brce jima je udrihalo, sekunde so tekle. Mavrica in luna mila, vlij v srce mi tolažila! Balzama daj duši bolni; tuga z jadom mi jo polni. Oh! »Ti vražja kanalja, ti podkovana Žaba, roparji so v hiši, in ta smrko-lin vzdihuje po svoji punci! Kaj greš k vratom! Vzemi metlo, alo, brž!« Milic se je začudil in jezno pogledal zabavljivca. Petron je skočil proti njemu, a solicitatorjeva sablja se mu je zapletla med noge, in padel je z vso silo na tla. Jezno se je pobral, vzel ravnilo z mize in ga vrgel v pesnika. Pesnik je vstal in pri Bpominu svojega ideala, svoje I rine je prisegel: »Petron ne dobi nobene pesmi več, in naj na kolenih prosi, za svojo šivanjkarico. Sicer pa ga tako več ne mara, te pok veke suhe.« Solicitator se je obrnil proti njemu in mu namignil s sabljo. Stopil je proti vratom. »Na, vzemi sabljo v roke, jaz odprem, naj bo, kar hoče.« Petron je držal v eni roki topo- r;šČe, v drugi ravnilo, v ustih je imel držalo. Z glavo je silil v vrata. Solicitator je zavrtel ključ, duri so se s hruščem odprle. Petron je zagnal strašanski krik in priletel v doktor-jevo sobo bobneč in rohneč. Nikjer žive duše, piBaina miza ge je dolgočasila pred oknom, železna blagajnica je stala oblastno v kotu. Petron je sunil s toporiščem ob njen trebuh, nato se je ozrl po policah, kjer so strašile cele skla-dalnice aktov, stopil še k mizi in odprl predal. Tatu ni bilo niti v miznici. »Nikjer nikogar, pa se mi je vendar tako zdelo, kot bi nekdo bil.« Solicitator se je odsopel. Miiič se je nečesa spomnil. Pomaknil se je od vrat, prislonil sabljo v kot in ^topil k uri na stol. Potisnil je kazalec za petnajst minut naprej. Bilo mu je v pisarni strašansko pri srcu. Kmalu potem bo odhajali trije gospodje. Na ulici si je solicitator še brisal pot s čela, Petron se je oziral za dekleti, ki so prihajale po cesti, pesnik pa je zajezdil pegaza in s plemenito živaljo se je dvignil nad ljubljansko mesto. Sip - sap. Izza temnih dni. (Sličice iz življenja raznih papežev.) (Dalje.) Papež Kalist III. je imel krvo-sramno razmerje s svojo lastno sestro Ivano, iz katerega razmerja se je rodil Roderik Borgia. Ta je bil že enkrat omenjen v tem spisu. Papež Kalist, ki je pred svetom veljal za strica Rode-rika Borgie, je skrbel, da je njegov sin kar najhitreje napravil sijajno karijero. Najprej je bil Roderik advokat, a uganjal je take reči, da se mu je izvrševanje advokature prepovedalo. Potem je postal vojak in končno duhovnik, kardinal in podkancelar rimske kurije, katera služba je dajala ogromne dohodke. Dasi je živel Roderik Borgia skrajno razuzdano in imel vse polno priležnic ter nezakonskih otrok, si je vendar z denarjem pridobil med kardinali, ki niso bili dosti boljši kakor on, jako mnogo vpliva. Po smrti papeža Inocencija VIII. je Roderigo Borgia kardinale podkupil in postal kot Aleksander VI. papež svete katoliške cerkve. Aleksander VI. spada med največje sleparje, kajti v hinavstvu je bil nedosežen. Ako so ga ljudje gledali, je vedno držal roke prekrižane Čez prsi in imel oči povešene. Hodil je pridno v cerkev, obiskoval bolnike in podpiral reveže. Tisti, ki ga niso natančno poznali, so ga smatrali za vzornega duhovnika. Že ko je bil kardinal, so pisali o njem, da je moder kakor Salomou, potrpežljiv in prizanesljiv kakor Job in da izpolnjuje božje zapovedi kakor Mozes. Med tem ko so sodobniki o njem tako pisali, pa se je Roderik Borgia zabaval z vdovo Va-nozza de Catenei in njenima hčerama. Ta vdova je čez nekaj let umrla. Ko sc je Roderik naveličal starejše hčere, jo je zaprl v neki samostan in si izbral za stalno metreso mlajšo hčer Rozo, ki mu je povila petero nezakonskih otrok. Dva izmed teh otrok sta v zgodovini katoliške eerkve igrala pre-znamenito vlogo. Da bi pred svetom prikril to svoje razmerje, je najel nekega obubožanega grofa, da se je poročil z Rozo. Ta grof Ferdinand de Castilla je bil ob enem oskrbnik Rode-rigovih posestev. Vsak večer je kardinal obiskal svojega oskrbnika. In v tihih sobanah dotične palače so se uprizarjale orgije, ki se ne dajo popisati. Dovolj je, Če rečemo, da Roderik ni samo spolsko občeval s svojo me-treso Rozo, nego tudi s svojo lastno hčerjo Lukrecijo in s svojima lastnima sinoma Franceskom in Cezarjem. To j počeujanje je bilo znano le ožjemu j krogu in na papeškem dvoru se ni dosti za to zmenili, saj so se na papeškem dvoru take in podobue stvari dogajale takorekoČ vsak dau. Ves Rim je bil pravzaprav ena sama hiša nesramnosti. Po rimskih ulicah se je podilo do 50.000 vlaeug, ki so ljudi ua-padale kakor stekli psi. Tako so mmI skrbeli za nravnost! Za vsakim rtri lom so prežali tatovi in morilci in so pri belem dnevu ropali in morili. Imo vitejši ljudje se sploh niso sami upali iz hiše in so vedno imeli nekaj oboi ženili hlapcev pri sebi. Nekateri kardinali so postavili celo pred svoje palačo kanone, ker so se bali, da jih tolovaji v lastni hiši vilic oboroženim stražam napadejo. Tako so papeži skrbeli javno varnost. Tak je bil torej mož, ki je k papež Aleksander VI. zasedel papeški prestol in take so bile rimske razmere v tisti dobi. Kakor rečeno, je bil Ro derigo podkupil malone vse kardinale. Nekemu beneškemu menihu, ki je bil kardinal, je plačal za njegov glas 5000 cekinov ter mu obljubil, da bo spal i njegovo hčerjo Lukrecijo tisto noč, ko bo Roderigo izvoljen papežem. To )< bila zadnja obljuba, ki jo je Alekiau der VI. izpolnil. (Dalje prir.< nit c. Da, dotični, na slovenski zemlji službujoči uradnik, poudarja s ponosom, da sploh ne zna slovenski in da stoji z dušo in telesom v aemškutarski stranki. Hujše blamaže 8i je pač težke misliti. Ta uradnik je Dunajčan, ima pa slovensko ime. p;še se Franc Ulčnik. Že njegovo slovensko ime je zadostovalo, da so ga nemškutarji denuncirali po vseh listih, in sicer lažnjivo denuncirali, misleč, da bodo Slovenca zadeli in mu provzročili veliko škodo. T* slučaj kaže pač jasno, kako podli so ti nemškutarski denunoijantje. — Uspehi duhovniških shodov. »Slovenec« se hvali, koliko predavanj, shodov, socijalnih feurzov (o jej!) so že klerikalci priredili in kako so s tem povzdignili ljudstvo inteiektuvalno in moralno Zgled za to daje anonimno pismo, katero je prejel dr. Tavčar. To pismo nosi sicer podpis »Zdrave Poljanke in Tratarce«, a je brez dvoma pisano v Ljubljani in tudi tu na pošto 1 oddano. Sicer pa smo prejeli že več pisem s podobno pisavo. V tem pismu se imenuje dr. Tavčar Dalai Lama Oentorij, Konfucij, Lucifer z grab-ljami. Obeta se mu dobra malca, češ: »cela Gorenjska ozir. Krajnska je na delu, da bodemo pri prvi priložnosti dr. Kvedru Taučeru prah pokazale — kakor nam Bog poma gaj.« In dalje je pisano v tem pismu: »Tudi po Ljubljani in okolici bodo natakarji in natakarce dr. Kvedru Konfuciju dobro postregle. Naši trgovci in kramarji, kateri po Notranjskem semnje obiskujejo, so nam povedali, da na Notranjskem, v Zagorju, Št. Petru, Razdrtem, Št. Vidu, Vipavi, Postojni tudi natakarji in natakarce in drugi se dobro pripravljajo na prihod dr. Tavčarja s strihninom, arsenik, mišnico in drugim mu postreči, da bode kcj kct podgana ali lesica poginil . . . Tudi veiiki ali mali vrh bo v kratkem času v Ljubljani ali okolici tako mazilo dobi', da se bode koj zničil. Po celem Kranjskem se govori, da dr. Tavčar mora v kratkem času pogi niti, istotako njegova žena Franca in mali al velkavrh«..... T o j e tista intelektuvalna in moralna višina, na katero so ljubljanski škof in njegovi duhovniki povzdignili ljudstvo, to so sadovi duhovniške agitacije in duhov-niškevzgoje. Tiste duševne reve, ki nss mislijo z anonimnimi pismi begati, pa naj bodo prepričane, da se takim izbruhom le sme-jemo. — Znoreli so! »Več delavcev« se je v škofovi cunji oglasilo proti nam, ker smo povodom deset-lttnfce klerikalnega rovarenja med ljubljanskim delavstvom pokazali, kakšen humbug je vse to gibauje, ker ni delavstvu prav nič koristilo ter le polnilo znano bicago. Oglasilo se je torej »več delavcev«; ti delavci so abBLinent dr. Krek, hišni posest nik Gostinčar, dr. Lampe in trgovec 2 lurško vodo Smolnikar, sami t*ki ljudje, ki leto in dan ničesar ne delajo. Ti se seveda tresejo, da bi se delavstvu končno odprle oči in bi ee isto naveličalo s svojimi groši in desetič-mi vzdrževati celo vrsto de-lomržnih ljudi, in z&to psujejo, da se jim okoln nečistih ustnic kar žaji n ca dela. Hvalijo se, da bo za izobrazbo toliko storil;, da je danes klerikalno delavstvo inteiektuvalno in moralno mnogo Višje, kakor slovenska napredna inteligenca. To je očiten dokaz, da so ti ljudje popolnoma znoreii. Sveta Urša, zaščitnica zno feiih popičev, moli za te šenklavške pijanČke, da se jim vsaj toliko pa meti vrne, da nas bodo mogli še udalje zabavati s svojim psovanjem. — Rabijaten duhovnik. Iz Selške doline se nam piše: V soboto 4 t m. je moral biti naš župnik * Om a ž R o ž n i k silno slabe volje, ^er je našega kovača — sploh vzorca delavca — pri svojem hlevu 'ez most v vodo vrgel Fajmo ef, ki napade kovača in ga vrže h> most v vodo — to je vendar fcfcfcaj novega. V nedeljo zjutraj je fajmoštru pri maši slabo postalo. Ni čuda, ko tako rad popiva po klerikalnih gostilnah do 11. ure in celo do polnoči ter se ga tako nasrka, da še kovače čez most v vodo meče. — Staro sokolsko gardo smo gledali snoČi zopet enkrat v telovadnici pri redovnih vajah. Pozna se jim disciplina sokolska ter prejšnja izurjenost, kajti le nekoliko gibov in redovne vaje so šle gladko, kakor pri rednih telovadcih. Upajmo, da jih prihodnjo sredo vidimo še enkrat toliko. — Po redovnih vajah je bil sestanek. Poleg že obstoječega jezdnega odseka se je sestavil sprejemni odsek, ki je obenem odsek za stanovanja. Jezdnemu načeluje brat dr. Josip Košar, sprejemnemu od seku pa br. dr. V. R o h r m a n. Sestaviti je še veselični odsek in agi tacijski odsek. Da se je letos sto-prav v zadnjem trenotku mislilo na sestavo odsekov, temu je vzrok dejstvo, da je odbor že celo leto polagoma pripravljal in gladil pot. Vse gradivo je po večjem pripravljeno, izvršiti je le podrobnosti. — Skupina Ljubljana avstrijske zveze železniških uradnikov priredi v sobe to, dne 11. rožnika na restavracijskem vrtu južnega kolodvora velik vojaški koncert pod osebnim vodstvom kapel nika. Čisti dohodek je namanjen zdravilišču železnišiih uradnikov. Pri neugodnem vremenu je na razpolago velik, novo zgrajen salon. Začetek ob S uri zvečer, vstopnina 60 vinarjev. — Izlet pevskega zbora „Glasbene Matice". Prihodnjo nedeljo, dne 12 junija napravi pevski zbor »Glasbene Matice« popcldenski izlet v Šmartno pri Litiji. Zbirališče ob pol treh popoldne na južnem kolodvoru, na to odhod s poštnim vlakom. Nazaj iz Lit je zvečer ob enajstih. Kdor bi hotel, Be vrne tudi lahko z mešancem ob osmih. Rodbinski Člani pevk in pevcev, kakor tudi prijatelji »Glasbene Matice« in njenega pevskega zbora so dobro došh! Od kolodvora v Litiji je pol ure peš do fSmartna. — Pomočniški shod zadruge črkoslikarjev, sobnih slikarjev in ples k&rjev bo v nedejjo dne 12 junija ob 10. uri predpoldne v salonu gostilne »pri Lozarju« na Sv. Jakoba trgu Namen shodu je, da se konstituira pomočniški zbor. Naj se vsi pomočniki omenjenih obrtov zanesljivo udeleže tega zborovanja. Zadružno načels~tvo. — Okr. učiteljska konferenca slovenskih ljudskih šoi v Ljubljani bo v četrtek, dne 16 t m., ob 8 dopoldne v telovadnici I mestne deške petrazrednice v Kcmenskega ulicah. — Nova šolska knjiga. Naučno ministrstvo je odobrilo A Strojevo »K r a t k o zgodovino k a toliške cerkve« (izdanje družbe sv. Mohorja) za ljudske, meščanske, obrtne in višje dekliške šole. — Slovenski skladatelj Viktor Parma, Čegar sijajno opremljena opereta »Amaconke« je sedemkrat zapored napolnila za grebško deželno gledališče, je prejel od uprave hrvat, kazališta v spomin na izredno krasni uspeh svojega dela masivno moderno c>garetno ša tulo iz srebra z 10 rubini in 2 velikima smaragdoma. Opereta se uprizori v kratkem tuli na Nemškem. — Planinska veselica bo v nedeljo 19. junija pri Ž^gertovem stolpu. Samo pri skrajno neugodnem vremenu se preloži veselica na 26 junija. — Cerkljanskega ueitelj-stva vrtna veselica, ki bi imela biti 12 t. m., se je morala preložiti na nedeljo 19. t. m., Ker bi se sicer učiteljevo kranjskega okraja ne moglo vdeležiti veselice kranjskega učiteljskega društva, ki s > vrši to nedeljo. — V Dolenlske Toplice se je prišlo zdravit od 1. do 31. maja t. 1. 96 oseb. — Nevihta in toča. Včeraj ob 2. uri popoldne je bila v Mokro nogu grozovita nevihta z bliskom in in toče; toča je padala debela kot lešniki in tudi debelejša ter napravila ogromno škode. Sureia je udarila v Pijavcah v Šircelnov kozolec, ki je tudi pogorel; sosedna poslopja je požarna hramba iz Mokronoga obvarovala. — Iz Vidma ob Savi. Naša šolska efektna loterija prav dobro napreduje. Srečke se še dobijo po kroni. V kratkem začne loterijski odbor sestavljati listo dobitkov. Tiste trgovce, tovarnarje, obrtnike in po-seBtnika, ki hočejo konkurirati s svo jim blagom, opozarjamo, naj blagovolijo nemudoma vp mlati cenike na loterijski odsek na Vidmu. — Dve vidri naenkrat je vjel dne 4. t. m. na Praprotnem pri Š*ofji Loki lovec Jožef Dolenec od Sv. Tomaža. Ker se nahaja tukaj malo vider, je to nekaj posebnega za naše kraje. Bila sta samec in samica. — Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu priredi dne 11. junija 1904 svoje 4 redno občno zborovanje v prostorih restavracije »Zum wilden M4nn«. Spored: 1) Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2) Odborovo poročilo. 3.) Poročilo pripravljalnega odseka. 4) Proračun. 5 ) Slučajnosti. — Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. 1. Aloizij Suš nik iz Boh. Srednje vasi, delavec pri gradbi železnioe v B>hinski Beli se je imel zagovarjati zaradi hudodelstva uboja. Dae 18. malega travna ni š*l na delo, ampak je popival v družbi v gostilni Jtkoba Man-delca, pri katerem je stanoval »n bil na hrani. Z obdolžencem je tudi skupaj stanoval d»-Uveo Janez Kaučič, ki se je, imel z Manaelčevo 17 let staro hčerko poročti takoj, ko bi bil vojakov prost. K*v6i5 je bil na svoje dekle zelo ljubosumen, posebno ker je videl, da irna Sušnik njen mesin g«sti rr»t*Q na roki, ki mu ga je Terezija Mandelc do večera istega dne posodila. Vendar so ves dan med seboj prijateljsko občevali. Ko so pa šli v kuhinjo večerjat, je nagajal obdolženec KauČiČu in se zaletaval vanj. Naposled sta se sprijela, delavec Fr. Beton ju je pa hotel razdvojiti. Po tegnil je Sušnika mzaj Kavčiča pa prijel za obe rami. V tem pa je stopil Sušnik za Betona in sklonivši se z roko Čez desno ramo Betonovo zamahnil z odprtim nožem proti prsim Janezi Kavčiča, ki ga je v tem tre notku Beton izpustil. Kakor izpov priča Terezija Mandelc, je p*) tem sunku Kavčič v zra*. pogledal, se prijel za Drsi in rekel: »Kako mi kri teč-«, zahteval še zdravnika, ćeš, d;i sam ne more iti k njemu, a se iakoj zgrudil pri kuhinjskem pragu in umrl. Po izreku zdravnikov mu |e bila pre-rezaoa srčna žila ter je morala nastopiti izfcrvavitev. Sadišče je Sušnika, ker so porotniki vprašanje na uboj potrdili, obsodilo na 5 let težke ječe, poostrene z 1 postom na m«sec — Na zatožni klopi sedita Janez Zupan, po domače Spičakov, črevijarski pomočnik, in France Knitic, „Gondjev", oženjen posestnik, oba iz Les, prvi je obdolžen hudodelstva, drugi pa sokrivde uboja. Zvečer 10. mal. travna je prišla Knifičeva žena po svojega moža v Kleiudienstovo gostilno v Hudem grabnu ter mu pripovedovala, da jo je njen brat Janez Mokerl doma nekaj podil in jo hotel tepsti. To je vjezilo moža, ki je bil že itak nekoliko razgret od zavžite pijače, in napotil se je nazaj proti omenjeni krčmi, kjer je pil Mokerl, njegov avak. Na potu je srečal Ahčevega Toneta, Valeniiua špendeta in mu že oddaleč zakričal, ne da bi ga poznal, da naj beži, inače bo nesrečen. A ta se ni zmenil za to grožnjo, marveč je šel svojo pot naprej. Ko je pa došel Knilicu v bližino, ga je ta z neko trdo rečjo udaril po glavi, tako, da je čutil ves teden glavobol. V tem Času pa se je že več gostov iz Les vračalo iz Kleindienstove gostilne proti domu in med njimi Janez Mokerl in Janez Zupan. Knific, ki je srečal to družbo komaj 300 korakov oddaljeno od gostilne, je vprusal svojega svaka, zakaj je ženo podil, ter mu je dal par klofut, ki jih pa je zelo pijaui Mokerl potrpežljivo prenesel. Ko ga je pa Knitic le zopet udaril, bilo je to tudi svaku odveč in udaril je Km lica z dežnikom po glavi. Zopet ga je klomil Knitie, rekoč, „da njegove žene ne bo rihtal.u Kmalu nato je padel Mokerl, ki ga je Zupan z nožem v srce zadel, mrtev na tla, in na tleh ležečega svaka je Kuitic še nekoliko z nogo obrcal. Zupan pripozna storjeno dejanje, izgovarja se le, da je bil pijan, iu da ga je Knitic k temu napeljal, ko mu je rekel: „Daues mora crkniti, kar daj ga." Knific pravi, da ni nikoli teh besed izustil in tudi pri tem dejanju navzoče priče so enoglasno zanikale ta Zupanov zagovor. Zupan je bil hudodelstva uboja krivim spoznan, in obsojen na 4 leta težke z 1 postom vsakih 14 dni poostreue ječe ; nasproti je bil pa Knitic od sokrivde uboja oproščen, pač pa obsojen zaradi lahke telesne poškodbe Valentina Speu-deta na 3 tedne zapora, poostrenega z dvema postoma na teden. — Razprava proti Jeri Bricelj, po domaČe „Adamovi", 21 let stari dekli iz Dobrunj oziroma iz Slapov, zaradi hudodelstva detomora, se je po odredbi soduega dvora v svrho preiskovanja njenega duševnega stanja po zdravniških zve-dencih preložila. — Mariborsko porotno sodišče je obsodilo včeraj 461etuo posestnico Evo Holz iz Studencev v 2 in polletno ječo, 291etnega delavca Friderika Hauserja pa v 21etno ječo. Holz je namreč pregovorila Hauserja kot bodočega zeta, da je zažgal njeno kočo, da je dobila 1200 K zavarovalnine od „Donave". — Društvena godba priredi jutri 10. t. m. ob 8. uri zvečer mi rozov s Bledečim sporedom: Magistrat, Pred škofijo, Vodnikov trg, Cesarja Franca Josipa trg, Poljanska cesta, Sv. Petra most, Škofijske ulice, Sv. Petra cesta, Marijin trg, Wolfove ulice, Kongresni trg, Gospodske ulice, Turjaški trg, Breg, Sv. Jakoba most, Truberjeve ulice, Zvazdarske ulice, Hrenove ulice, Florjanske ulice, Stari trg, Mestni trg, Magistrat. V slučaju neugodnega vremena vrši se mirozov z istim sporedom v torek dne 14 t. m. — Ljubljanska društvena godba priredi v sredo, dne 15. junija t. 1. na vrtu »Narodnega doma« vrtno veselico z godbo in petjem. Natančni vspored priobčimo v krat kem. — Semenj. Dne 8. t. m. bilo je na sejm prignanih 1060 konj in volov, 300 krav in telet, skupaj 1360 glav. Kupčija je bila pri govedi kakor pri konjih dobra, ker so prišli po govejo živino Korošci, po konje pa Lahi. — Brzoparnik ,,La Lop« raine" francoske prekmorske družbe (zastop potovalna pisarna Ed. Srnar d a v Ljubljani) je odplul iz Havra 28 maja in srečno dospel v New York 4 junija, vozil je 6 dni 21 ur. — S ceste. Včeraj ob 2. uri popoldne je hotel peljati hlapec Jakob Skorja čez prelaz na Dunajski cesti s tovornim vozom, ko je čuvaj Jurij Črtane ravno zapiral preČnico Čuvaj je Skorjo opozoril, da naj Čaka, toda ta se opominu ni odzval, ampak pe ljal dalje in pri tem zadel prečmeo ter jo zlomil. Škode je 16 K. — Hlapec Ivan Škerjano je zadel včeraj zjutraj na Marije Terezije cesti v voz Iran* Kopača ter mu poškodoval oje. — Včeraj popoldne je neki kmetski mladoletni fant po Marije Terezije cesti jahal prostega konja, koji je zdirjal in f*nta vrgel raz sebe. Deček se je pobil na glavi in sta mu v ohližju nahajajoča se policijska detektiva s trgovcem Mijo Strkovičrm v prvi veži pomagala toliko, da je šel zopet lahko dalje. Konja so nasproti Kotizeja ujeli. — Nesreča. Včeraj se je pe ljal g. dr. Rudeach iz Radovljice po cesti s svojim vozom. V bližini so se bili splašili nekemu kmetu konji, ki so zadeli v dr. Rudeschev voz tako močno, da se je prevrnil in si je dr. Rudesch zlomil desno nogo. Pripeljali so ga do ljubljanske postaje z vlakom, od tu pa z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Ponarejeni novci po 20 vinariev krožijo po m**atu in okolici. Falzifikati so svinčeni in jih je spoznati le po cvenku. — V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 5 Hrvatov in 10 Macedorcev. * Najnovejše novice. — Rodbinska drama. V Hamburgu so se zastrupili slikar Gu eeeke, njegova žena, hči, sin in mati. — Bivši burski general Cro n j e je s pogodbo vezan, da se mora kazati na razstavi v St. Louisu. Bivši predsednik KrU^er pa je izdal poziv na vse burske prijatelje, naj zbirajo s prostovoljnimi darovi svoto, s katero se razveljavi dotična pogodba. — Na bojišču W a t e r 1 o o postavijo Francozi 21. t. m. velikanskega orla. — Proti italijanski vinski klavzuli so imeli risorvjoi iz cele Ogrske včeraj v Budapešti velik shod. PriSlo je nad 4000 vino-rejcev. Zahtevalo se je, naj se na vina iz inozemstva naloži carina 60 kron. Shod je odposlal deputacijo k poljedelskemu ministru. — Vodja ogrskih anarhistov Matjaš M a 1 a s i e z je umrl v Rusztu. — Zopet žrtva železni-carskega štrajka. Namestnik postajenačelnika v Sobot&i J. Fe^ete, je bil vsled zadnjih štrajfcov tudi po klican v »kti-rno vojaško službo. Fc-kete pa ft pobegnil ter niso do vco raj zanj vedeli. Včeraj pa je prišel zopet na postajo, kjer pa sta ga že čakala dva orožnika. Fekete se je orožnikoma iztrgal ter škodit pod došli brzovlak, ki ga je usmrtil. — Hrvaške novice. — Velika politična pravda. Pri zagrebškem sodišču se je tačela v ponedeljek razprava zaradi lanskih nemirov v belovarskem okraju. Obto ženih je 260 oseb, ki jih zagovarjajo trije odvetniki. Obravnava bo trajala najbrže celi mesec — Tragična smrt K svojim starišem v Zagreb na dopust došli nadporoČnik 8. peš polka Ivan Ramer je zbolel za hudo vročinsko boleznijo ter je v taki omotici skočil skozi okno II. nadstropja. Dobil je tako hude poškodbe, da je v bolnišnici umrl. — Želez niča O s e k - D j a k o v o • V r p o l j e se začne graditi najbrže že avgusta letos, ker je ban potrdil sklep viro vitiške velike županije, da prispeva za železnico 170.000 K. — Ameriške novice. — Povozila je poulična železnica v Willcughbu (Ohio) Slovenca Vida Golarja, doma iz Dravelj pri Ljubljani. Obležal je na mestu mrtev. Doma zapušča ieno in 7 nedoraslih otrok. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 9. junija. Ministra O ali in Hartel sta dobila ruski red belega orla. Dunaj 9. junija. „Reichs-wehr" javlja, da se vojni minister Pittreich pogaja z ogrsko vlado zastran nove b r a m b n e predloge, s katero se naj doba aktivne vojaške službe od 3 let skrči na dve leti. Rusko-japonska vojna. Dunaj 9. junija. „Neue Fr. Presse" priobčuje brzojavko iz Londona, da je Port Artur padel. Mrtvih in ranjenih je baje 1 1 000. Petrograd 9 junija Rusko brzojavno agentstvo javlja: Poročilo iz Londona, da je padel Port Artur, je popolnoma neresnično. Res pa je, da so 6. t. m. Japonci napadli Port Artur s kopne in morske strani, toda ta napad je bil z ogromnim, japonskimi izgubami odbiti Tretja japonska armada je bila popolnoma uničena. Položaj Japcncev na poletoku Kvantungu je silno nevaren. Petrograd 9. junija VI adi-vostoško brodovje se je združilo s portarturško eskadro Pred Port Arturjern se je vnela velika pomorska bitka. Rusi so potopili štiri velike japonske vojne ladje. London 9. junija. O dogodkih okrog Por t-A r t u r j a ni čisto nič zanesljivega znano. Vesti o izgubah japonskega brodovja se niso od nobene strani potrjene, Ve se le, da je bila z morja in s kopnega velika ataka na Port Artur iu iz kitajskih virov se le splošno ruje, da so imeli Japonci velike izgube. London 9 junija. 0 operacijah ruske armade je došlo več nasprotujočih si poročil. Pcroča se tud», da je Stakelberg poražen, a listi sodijo, da se to nanaša na boj dne 30. maja. Tudi se poroča, da se je Kuropatkin z glavnim vodstvom vrnil v Liaojang. Petrograd 9. junija. „Rusko agentstvo razglaša, da je v brzojavki, govoreči o uničenju tretje japonske armade, gotovo brzojavna pomota in da je uničena ena tretjina japonske armade. Berolin 9. junija "Rusi imajo v Port Arturju toliko municije in živil, da bi mogli izhajati celo leto ali celo poldrugo leto. Napravili so na višavah deset ta-cih trdnjav, da jih z naskok:m skoro ni zavzeti Kar je bilo ruskih posadk ca polotoku Ljaotung, so vse zbrane v Port Arturju. ta da je tam 50.000 mož, ki hBsjO braniti samo 19 kilometrov dolgo linijo. Navadno se računa za obrambo posamičnega kil< nebi 1500 mož; Rusi pa imajo za vsak kilometer 2600 mož. London 9. junija. Listi opozarjajo, da mora Angleška v zmislu pogodbe iz leta 1894. vrniti Kitajski Vejhajvej, če bi Japonci zavzeli Port Artur. 2Ss*^cl.8tw«»^ ki prebavne organe spravlja v red in jim tudi po daljši rabi ne škoduje, ampak jih še krepi, je o t'I ti ti t n ta 11 a k t u § ta 11 k ta t /t ti i j ti M*9-f€'t*lija 0 t. j u hI j it ni n ti i Bti n ta , t K i 7 cesti* Zunanja naročiia po povzetju. R Darila. DVruvnistva našega lista ao posU ! Za družbo sv. Cirila In Metoda: Go- spod Dore Pire, nabral v veseli družbi v En-gedinu 6 K 6 v. — Gospod Vekosliv Krajne, c. kr. notar v Šmarju 10 K plačal c. kr. poštar g. Fran Bakšič vsied poravnave v kazenski zadevi Frančiške Čanžek. — Gos^a Anu i dr. Krautova v Kamniku 17 K nabrala pri svatovššini gospe Regallyeve, rojene Kenda. — Častita rodbina dr. Kepićeva v Št. Vidu pri Zatični 20 K mesto venca na kr-^to gMpa Oti-lije Končina. — Skupaj 53 K OG viuarjev. — Živeli iu srčna zalivala ! Umrli so v Ljubljani: Dne 4. junija: Valentin Jager, klavec, 81 let, Hradeckega vas gt 4 7, ostarelost. — Edvard Hofler, faktorjev sin, 3 leta, Kar-lovska cesta št. 22, Skrlatica. Dne 5. junija: Apolonija Gnjezda, za-sebnica, 88 let, Komenskega ulice St. 12, ostarelost. — Emanuel Baran, Šolskega delovodje sin, 71/, leta, je utonil. — Emilija Sorn, profesorjeva hči, 7V, leta, Bleiweisova cesta št. 12, Peritonitis chron. Borzna poročila. Ljubi janslta „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 9. junija 1904. Blago 99-30 99*50 Naloaheni ]t«&i»lrjf. 4^ majeva renta 4'270 srebrna renta 4° L avstr. kronska renta zlata 4°/0 ogrska kronska „ 4°/o „ zlata 4°/0 posojilo dežele Kranjske 41 a°'o posoitlo mesta Spljet 4Va°/o u u Zader &*/»*/, bos.-herc. žel. pos. 1902 4° o Češka dež. banka k. o. . 4°'e „ „ «i 2.o. . 41 ,c o zst. pismagal.d. hip. b 41 o /■ /o k. o. z peBt. kom. 10°o pr...... 41, a°, o zast. pisma Innerst. hr. s-V/o „ „ ogrske cen. dež. hr...... 4l a°'o z Pis- °gr. hip. ban. 4\s°o obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... 41V o obl. češke ind. banke 4° g prior. Trst-Poreč lok. žel. 4° o prior. dol. žei. . . . 3° o „ iuž. žel. kup. V,Vi 41 s° o avst. pos za žel. p. o. . Srečke od 1. 1854 .... m n ii 1860l/i . . . „ ii m 1864 ... tizske...... „ zem. kred. I. emisije ogr. hip. banke . . „ srbske a trs. 100 — turške..... Basilika srečke , . . Kreditne . . Inomoške „ ... Krakovske „ ... Ljubljanske ... Avst. rud. križa,, , . . Ogr. „ „ „ ... Rudolfove „ ... Salcburške „ Dunaj8ke kom. „ ... Ueluice. Južne železnice ... Državne železnice .... Avstr.- ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Odrske „ „ Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briuc) AJpinske montan .... Praške žel. indr. dr. . . . Denar 99-25 9910 99-BO 11835 97 20 11793 100*— 100*25 100-- 100- 50 99 75 9975 10180 10650 101- — 10050 100-- 100--9975 98- & 99- 50 292*90 110 75 183-181 — 256-160 75 296—: 292—; 268 — 9>- 128 -21*10 46V— 80--78-67--53-29-67-75-- 5 2- 11855 9740 11615 100*75 10125 10> -10150 9985 10UG5 102 — 107 50 102 — 100 75 10060 101-— 100-— 100 — 294 90 101*75 193 -184 30 360 — 16275 306 -298 — 274 -94-129 — 2210 474*-84 50 82-70 — bb 50 30 — 72-79 5D 522 — 77 25 632 50 1619 — 638-744 25 24950 607--409 75 78 25 633*50 1629 — B39--744 75 250 50 610 -410 75 1998 -:20C8 — Rima-Muranyi . . . . } 484"— Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . . Valate. Ć. kr. cekiti • • ■ • • 20 Iranki .; ! : : \ \ \ 20 marke 5overeigns Marke........ Jjaš^j bankovci..... Rublji ........ Dolarji 305 — 478—: 154 — I 1133 1905 53-47 23-9J 486-308--482 -156 — JlX-38 19-C8 24- 117-30 117-50 9510 9o-?C. 252*7 25387 4-84 6- 2ttn<š ćene v Budimpešti. Dne 9. junija 1904. Termin. Pšenica za oktober . . Rž Koruza Oves oktober 1904 . julij 1904 . . avgust . . . maj 1906 . . oktober . . . Efektiv. 5 vin. višje. 50 •i •i 930 50 i j h 694 50 ti 541 50 n ti 5 51 50 »i »> 5*73 50 i*. 611 si. j zahod del. jasno oblačno dež Srednja včerajšnja temperatura: 216\ noraaie: 16 9 Mokrina v 24 urah : 23 2 mm. Alojzij Korsika naznanja v svo jem in v imenu svojih otrok Ivane in Viktorja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, gospa Ivana Korsika roj. Schurza v sredo, dne 8. junija, ob 10. uri zvečer po dolgih in zelo mučnih bolečinah, previđena s sv. zakramenti za umirgjoče, v svojem 63. letu življenja mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v petek, dne 10. t. m., ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Bleivreisova cesta št. 1 na pokopališče k Sv. Krištofu, kjer se polože zemski ostanki drage rajnce v rodbinsko jamo k zadnjemu počitku. Svete r-aše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega oznanenja. V Ljubljani, 9. junija 1904. Se dobiva povBodl -d* & dobiva i6 neobhodno potrebna zobna Creme vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave. V službo se takoj sprejmeta dva hlapca eden za razvažauje piva, eden pa za v trgovino; oba morata biti popolnoma zmožna branja in pisanja. Oni, ki so take službe že opravljali, imajo prednost. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 160^—2 Muhe so zopet sitne! Onesnažijo stanovanja in jedila, prenašajo bolezni od bolnikov in mrliČev, od izmetkov in mrhovine , trpinčijo človeka in žival. Nastavite povsod amerikansko nastavo za lov muh Janglefoof. Eden list 10 vin. (za 2000 muh). Dobi se povsod. 5—129 Glavna zaloga za Kranjsko : Edmund Kavčič = v Ljubljani. - I&če so kuharica ki je tudi vešča vseh hišnih poslov, za manjšo rodbino v Slavoniji. Ponudbe prejema A. K., Kutjevo v Slavoniji. 1627-1 J van Nep. Thomitz železniški zdravnik v pok. ordinira od 9.—10. ure dopoldne in od 2.-3. ure popoldne 1626 1 na Marije Terezije cesti Kolizej (pritlično na levo). Trgovski pomočnik išče ■ v s kakimi 1000 K premoženja, da bi skupaj otvorila trgovino z mešanim blagom na deželi, v zelo dobrem kraju. Zagotavlja se do 3500 K mesečnega prometa. Čisti dobiček bi si delila na polovico. 1559—4 Naslov pove uprav. ,.Slov. Naroda". Komptoarist se išče za lesno trgovino. P/ednost imajo oni, ki so vajeni pr*\iemsnja ielovega les. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda8. 1555—2 I Jtaton Aškerc 2-65 Zlate-reg. To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravljiške snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pridržal tudi demona „Zelenega lovca". Tako je ustvaril Aškerc iz narodne pravljice čisto novo, svojo epsko pesnitev ; zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slovenski „Zlatorog*. Izšel je v založbi L. Schwentner-ja v Ljubljani in velja broširan 1 K 60 h, po pošti 1 1 K 70 h. k Razglas. Osnovalni odbor za stavbo nove mlekarne na Prestranku oddal bode v nedeljo, 12. junija !9(>4f Qb 3. urj popoldne stavbo tega poslopja v ceni najbolj ugajajočemu podjetniku v izvršitev in sicer skupno, oziroma posamezna dela in sicer zidarska, mizarska itd. Zglasiti se je pri A. Križaju, županu v Orehku poleg Prestranka, kjer sta na vpogled tudi črtež in stroškovnik. 1589-3 Usojam se vljudno obveščati, da poverim počenši s 7. junijem t. L gospodu Franju Kha Vegove ulice št. 6 svoje zastopstvo za mesto Ljubljano in okolioo. Zaloga mojih izdelkov je v Vegovih ulicah št. 6 poleg realke ter vabim vljudno, da se gosp. Kha m u na omenjeni naslov pošiljajo cenjena naročila. Kakor dosedaj, bo tudi v bodoče moja glavna naloga, da z najboljšo postrežbo popolnoma ugodim svojim p n. odjemalcem, kar mi z ozirom na občepriznano izbornost mojih izdelkov ne bo težko. g Z velespoštovanjem . junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PrtOGA ČEZ TRBI2. Ob 12 uri 21 m ponoči ot Viak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzen^f ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzth&l v Aussee, Solnograd, Cez K?Min-Reiflint, v Stevr, v L«nc, na Duna) via Amstetten - Ob B uri B m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in pni nikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Pran: feste, Ljubno, Dunaj, Cez Selzihal v Solnograd, Inomost, Cez Klein -Reifling v Line, Bd-dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko & Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbizi, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osubni vlak v Podnar: Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2 junija naprej. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni VlaK V Trbiž, Beljak, Pontabelj, Ceiovec, Franzeusteste, Monakovo, Ljubno, Cez Solzthai v Solnograd, Lend-Gastein, ZeU ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cunh, Genevo, Pari^' Cez Klein-Reifling v Steyr. Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove v are Karlove vare, Prago (Ljubljana-LincPraga direktni voz L in II. razr), Lipsko, na D Cez Amstetten. — Ob 10. un ponoCl osobni Vlak v Trbiž, Poljak, Franzeneteste, Inor Monakovo (LJubljanaMonakovo direktni voz 1. in D. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo. Topbce. Kočevje, ob 1. uri B m popoldne: isto tako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih - Ob 7. an h m zve Cer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob I un 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Monakovo, (Munakovo-Ljubljana direktni voz I. in II. razr.) Inomost Franzensfeste, Solnograd, Line, Stevr, Aussee, Lj, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža — ob 11. ur: 1U n dopoldne osobni viak z Dunaja Cez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Prago (Praga-Line Ljubljana direktni voz I. in U. razr.), Plzen, Budejevice, Solnograd Line, Stevr, Pariz, Genevo. Cunh, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljut i Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljuboa, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzenafesta, Pontabla. — Ob 8. ur; 30 m zveCer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. un 44 m zveCer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih vari v Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Cez Selzthal z mosta in Solnograda. — Ob 10. uri 40 m ponoCi osobni vlak s Trbiža od 2. junija a 18. septembra ob nedeljah in praznikih. PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA Osobni vlaki: Ob 8. un 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 3B m zvečer isto tako Ob 9. uri 22 m ponoči osobni vlak,z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ol deljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK Me&ani vlaki i 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri B m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. Ob 10. uri 45 o ponoči samo ob nedeljah in praznikih. -- PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. iz Kamnika Meaani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri f>9 m dopoludne, ob 6. un 1J m zvč. O-9. uri BB m ponoCisamo ob nedeljah in praznikih. - Caa prihoda in odhoda je označen po srednjeevropejekem času ki je za M min. pred krajevnim časom v Ljubljani. Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujoCimi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzaie m n zavarovalna banka Pragi, Raz. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačana odškodnine in kapitalije: 78,324 623 17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z Yf«Hkozl ilovaniko- narodno upravo. 3-65 Vu pojasnila daj«: Generalni zastop v Lfubljani, fiegar pisarne so v lastnej bančnej hisi •Mami Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim ftkodam po najnižjih cenah Škode cenjujo takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluj Dovoljuje iz čistega dobička izdati-' podpore v narodne in občnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan TavŠar Lastnina in tlak „Narodne tiskarne".