Nekaj o zemlji, luni in solncu. Dvogovor. Spisal J. B. I. A. če se po zemlji okrog sebe oziramo, kakšna se nam zdi površina zenilje? B. Površina zemlje se nam kaže kot volika ravan, na kateri se razprostirajo gore, doline, vode i. t. d. A. Dobro! Ako kdo stoji na kakem okroglem griču (holmcu, hribčku), ter zre v dolino, ali vidi človeka na grič stopajočega, precej vsega? Kaj vidi najprve? Kaj se le potem? B. Najprve vidi njegovo glavo, potem še le njegov život. _. Kakšno površino pa ima omcnjeni grič? B. Površina tega griča je okrogla. _. če stojimo na raorskem bregu, kjer imamo prav lepo priložnost opazovati površino zemlje, ter si ogledujerao ladjo, katera se obrežju približuje, vidimo najprve jadernik, potera goinji del ladje in poznejc šo le vso ladjo. Kakšno površino ima torej naša zemlja? _. Potem ima naša zoinlja okroglo površino. _. Pazi zdaj! če se na kaki veliki ravnini ali pa na morji okrog sebe oziraš, kako se ti kaže obzor ? — (Obzor pa iuienujeuio tisti krog, ki se na vsakeun kraji naredi okrog nas tam, kjer se uam zdi, da se nebo iu zemlja dotikata.) _. Obzor iuia vedno podobo kroga, čegar obsog je toliko večji, kolikor višji mi stojimo. _. Prav! In če si ogledaš okrogla geonietrijčna telesa po vrsti in poskušaš, na katereni telesu se morejo okrog ene pike krogi napiaviti, bodeš našel, da jo to le na krogli mogoče. Kakšno obliko niora tedaj naša zcnilja iuieti? B. Naša zemlja ima obliko kroglje. A. Resnično! Ako je tcdaj naša zeinlja kroglju in mi od nekega kraja potujenio v enomer naprej, kam pridemo na zadnje? B. Tako potovaje pridemo zopet na tisti kraj nazaj. _. Res je tako! Že 1. 1519. je slavni Magelharns doknzal resnico te trditve in potoval vedno po morji okrog zcnilje. Na tej poti je tudi našcl po njeiii imenovano tiiorsko cesto (preliv) na jugu Amerike. Potreboval jo za to vožnjo cela tri leta; dandanes se pa že lebko pride okoli zenilje v treh mesecih. Zeuilja je toiej velikanska na dveh nasprotnih straueh nekoliko vtisnena kroglja, ki prosto plava v zraku. Še bolj se spozna velikost zenilje iz nasleduih računov. Ako bi bilo mogoče narediti železnico po sredi okrog zemlje, potreboval bi na njej brzovlak 30 dni, da bi zopet prišel na prejšno iuesto nazaj. Površina vse zeiulje je 51.163!<rat večja kot površina kranjske dežele ali 819krat vetja kot površina našega cesarstva. — Večkrat tudi vidimo zemljo upodobljeno v zmanjšani obliki, to je globus. Zdaj ko veš, da je zeinija kioglja, lebko poveš, ali zagledajo zjutraj prebivalci različnib krajev vsi na enkrat solnce? B. Nikakor ne, nekateri kraji morajo iineti poprcj solnčui vzliod ko drugi. A. Resnica! Tako n. pr. iraa mesto Petrovgrad vcč ko eno uio prej solučni vzhod kakor inesto Pariz. B. Zavoljo tega pa tudi poprej zahod. _.. Dobro! In ako potujenio od juga proti severu iti nasprotno, pa zapazituo čiato nove zvezde, liiej tein, ko nam picjšnjo izginijo. B. Tudi to nam potijuje, da je zemlja kroglja. A. Prav imaš, poslušaj dalje! Nam se sicer zdi, da zeiulja liiirno stoji in da se solnce okrog nje suče od vzhoda proti zahodu; kakor se nam tudi le zdi, da vlak stojf, kadar se pcljemo hitro po železnici, ter da se. v obližji drevesa, hiše in druge mirno stoječe stvari na nasprotno stran pomikajo. V resnici pa se le suče zeinlja okrog solnca. B. Kako pa je vender to iuogoče? A. Na železnicah namrcč so opazili, ako iuiajo tek od sevcra proti jugu ali nasprotno, da se šine na vzliodni strani veliko hitreje zbrusijo in pokončajo, kakur na zahodni. Isto tako ua takih železnicah vlak navadno skoči na vzhodno stran, kadar pride iz tira. — Tudi vode, ki se stekajo od sevcra proti jugu ali nasprotno, poškodujcjo breg vučjidel le na vzhodni strani, na to stran si tudi navadno izkopavajo nove slruge. — En in isti veter brije na različnih krajih od različaih strani; to se posebno kaže pri tako zvanib pasatnih vctrovih. — Vse to nam vender dovolj dokazujc, da se zemlja vrti od zataodn proti vzhodu. Še natančneje so pa to dokazali učeni uiožje, zlasti slavni učenjaki Kopernik , Keppler in Nowton; ter ob enim spoznali, da se zeinlja tudi v svetovnein prostoru uaprej pomika in okrog solnca suče, ter na tej poti podolgasto-okroglo črto zaznaniova, ki se ji pravi ekliptika. Ne prav v sredi ekliptike stoji solnce. Tudi nasprotno vtisnene strani zemlje nam njeuo vrtenje potrjujejo. črto pa, ki veže vtisnene strani in grc skoz središče zenilje, imenuje se os. Okrog te osi se zemlja zavrti v 24 urah enkrat in to imenujemo eu dan. K solucu obrnena polovica ima svetli dan, nasprotna pa temno noč. Tako tcdaj pride, da imajo Aiuerikauci v teni času, ko je pri nas daD, — noč. Okrog solnca pa pride zemlja v 365 dneh, 5 urah in 48 minutah. Teh 5 ur in 48 minut pa napravi v 4 letih en dan, tako je tudi vsako četrto leto prestopno leto, ki iraa 366 dni. Iz tcga pa, da se zemlja suče okrog soluca in da je solnce ob nekera času bližeje zemlje, in zopet o drugem času precej daleje, — nastajajo letni časi in sicer imamo v prvem slučaji toplo polletje, v drugem pa mrzlo zimo. Učeni so pa tudi zapazili, da je zemeljska os nekoliko nagnjena, ter ne stoji popolnoma navpik. Iz tega pa sledi, da zemlja stoji vsak trenutek drugače proti solncu in zato iuiajo razni kraji različno dolge dni in noči, — celo različae letne čase. Tako torej pride, da imajo na skrajnem severu 6 mesecev dolgi dan, mej tem, ko imajo na skrajuem jugu 6 mesecev dolgo noč. Ravno iz tega vzroka je takrat pri nas zima, ko imajo v Avstraliji lepo polletje. Naklonjenost zemeljske osi pa tudi upliva na podnebje; ona narekava, kako daleč naj sega vroči pas. da inoreta biti dva zmerna in dva mrzla pasa, kje neha ta in kje se začenja uni. — Ako bi imel pri roki svečo in globus, lehko bi me razuraili popolnoma. Miinogrede še outenim, da si ne moremo misliti zemlje z bolj ugoduo lego, kakor jo ima zdaj. Tako nam torej narava povsod odkriva modrost stvarnikovo. Zdaj pa se hočem tudi prepričati, koliko si ine razuuiil in zaradi tega ti stavim sledeča vprašanja: Kakšni bi li bili nasledki 1.) nko bi zemeljska os stala navpik, 2.) ko bi ležala vodoravno"? B. Pri navpičnem položaju zemeljske osi, bi padali solnčni žarki le na sredino zeralje navpik. Nasledek bi bil, da bi bili povsod dnevi in noči vedno enaki. Bili bi tudi povsod zmiraj isti letni časi iu sicer po sredini zemlje, bi bilo strašno vroče, drugod po zemlji pa bi bilo povsod mrzleje, kakor zdaj. V naših krajih bi že imeli večno zimo. — Še slabeje pa bi bilo za zemljane, ako bi zemljina os ležala vodoravno.