CENA 180 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA
M 41 m : ■ ■
ŠE TRETJIČ O MARINI
0 VAROVANJU OKOLJA V ISTRI / NOGOMET LETI VISOKO
DELO |E DELO JE DELO
(Mef) Znanka je izračunala, da je z nezaposlenostjo mogoče zaslužiti precej več kot s slabo plačano službo. Seveda so veliko pred njo to izračunali številni Slovenci in tudi Izolani, ki so svojo usodo predali v roke državi in občinskemu Centru za socialno delo ter se privadili skromnim a rednim mesečnim dohodkom, ki jih ne more vzeti nihče, ne davkarija ne Elektro.
Nekateri pa so še bolj domiselni in si provoščijo redno službo, kjer pravzaprav ne počnejo nič pametnega in koristnega a prejemajo prav tako redno plačo, le daje višja od mesečne socialne pomoči. Tam kjer so delodajalci tudi lastniki si seveda kaj takšnega težko privoščijo, kjer pa je delodajalec država so takšni primeri zelo mogoči. Seveda ne gre kar tako govoriti, da birokrati nič ne delajo, ker to ni res, vendar je res, da nekateri delajo bistvèno manj kot bi lahko. Še več. So tudi takšni, ki ne
K Banka Koper
13. september 2001
delajo čisto nič a so zaradi svoje strankarske pripadnosti zavarovani kot kočevski medvedi in prepričani, da so s svojim položajem pravzaprav že opravili večino dela.
Problem je pravzaprav v vrednotenju opravljenega dela. Delavka v Delamarisu točno ve koliko konzerv mora napolniti, pometač ve katere ulice mora pomesti, hotelir ve koliko postelj mora napolniti, uradnik ve koliko strank mora sprejeti. Kaj pa politiki in funkcionarji? Kaj morajo storiti, da bi lahko rekli, da so opravili delo za katero so plačani? To da govorijo, se prepirajo, dogovarjajo, usklajujejo, trgujejo in glasujejo so zgolj metode dela, rezultati dela pa morajo biti vidni, ko se ozremo naokrog. Delo je na lokalni ravni opravljeno takrat, ko imajo otroci dovolj igrišč, cenovno dostopne vrtce in dobre pogoje šolanja, ko imajo mladi dovolj možnosti za izobraževanje, ustvarjalnost in zaposlitev, ko imajo odrasli dovolj možnosti za uresničevanje osebnih ambicij, možnosti za delo in za zabavo in ko se občani tretjega starostnega obdobja lepo počutijo v svojem kraju.
Slovenski državni in lokalni, občinski aparat se je v tem desetletju razbohotil preko vseh meja. In verjeli ali ne, železni zakon oligarhije še vedno deluje. "Premalo nas je" radi porečejo. Nam pa se zdi, da bi še najbolj potrebovali strogega gospodarja, ki bi vsak mesec pogledal kaj so zares dobrega naredili.
(maCstro'
ZELO KVALITETNA SUŠA
Sredi avgusta so slovenski kmetje zagnali vik in krik, saj je suša ponekod povsem uničila pridelek. In ker nobena suša ni tako suha kot se zdi prvi dan seje tudi tokrat pokazalo, da ne gre hiteti z izračunavanjem škode in obljubljanjem subvencij, ker je časa za takšne ocene vedno dovolj. Ne sicer toliko, kot si ga privošči naša država, ki za leto dni zamakne plačilo odškodnine, vsekakor pa dovolj da opravi realno oceno m hkrati pripravi tudi druge ukrepe za preprečebvanje takšnih naravnih nesreč.
Vinogradniki so bili še pred mesecem dni prepričani, da bo letošnja letina skromna, toda nekaj deževnih dni je razvedrilo njihove obraze in čeprav so s trgatvijo pri nas pohiteli je slišati tudi ocene, da bo letošnja letina najmanj dobra. Trta je pač kultura, ki zna preživeti manj deževna obdobja, zato so jo v teh krajih od vedno gojili. Napačne kulture na napačnem mestu pa so slaba popotnica kmetijskim svetovalcem, ki jim ob vstopu v Evropo mnogi napovedujejo sušne čase.
www.slo-istra.com
izolske spletne strani
///arto
5EHT (a/f/EREBE.
IZOLA, tel.: 616 80 00
Izdelki
za zdravo življenje
Tomažičeva 10, Izola
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Urnik: 8 -12,16-19, sobota: 8-12
Tel : 640 - 40 - 64
To rubriko seveda že dobro poznate in ni treba ponavljati, da v njej objavljamo različna pisma, namenjena uredništvu ali drugim bralcem Mandrača. Skratka: Zanimajo nas pisma z vsebino in z veseljem jih bomo še naprej objavljali.__________________________
Seznam obalnih študentov 1
Žal je v prejšnjem Mandraču prišlo do netočnih informacij glede izdaje brošure o obalnih študentih za obalna podjetja in zavode. Klub izolski študentov in dijakov resda ne more imeti brošuro za svojo, saj je to projekt koprskega kluba, NI PA PRIŠLO DO ZAVRNITVE SODELOVANJA, temveč le do različnih mnenj glede pristopa k projektu. Koprski študentje smatramo za sodelovanje tudi vsako kritiko, idejo, nasvet in informacijo, zato pa smo izolskemu klubu in vsem ostalim, ki ste pomagali, zelo hvaležni.
Aleš Bržan
Seznam obalnih študentov 2
Ponavadi se ne oglašam na take obrobne destruktivne provokacije, storjene z namenom diskreditiranja ljudi, vendar da v mestecu Payton (Izola), ne bi večkrat izrečena laž postala resnica, kot je to v navadi, sem dolžan dati pojasnilo.
Nepodpisani pisec vestičke, je s svojo izjavo dokazal, da žal nima kaj preveč pojma o stvareh o katerih je pisal. Povedati moram, da smo ta koprski projekt idejno podprli in tudi dajali konstuktivne kritike (če si dorasel, pozitivna kritika ti je dobrodošla).
Projekt je bil v osnovi zasnovan v KŠOK-u in je bil tako tudi izpeljan. Čudi me pa, da se ni nihče oglašal takrat, ko je bilo izpeljanih mnogo projektov ne le samo za mladino. Hoteli smo povezati tako mlade po srcu kot po letih (Izolanke se bodo spominjale 8. marca). Na prejšnje vodstvo KIŠD-a je padlo že mnogo klevet, vendar kot ustanovitelj in prvi, ki ga je zagnal z zelo uspešno ekipo mladih ljudi, menim da klevetanje je pač del prahu ki se dviga za uspešnimi konji. Kdor pozna situacijo, oz. komur je v interesu jo poznati, ve za kaj gre. Želel sem le to neresnico razjasniti, kajti kljub vsemu menim, da bi se lahko z pozitivnim odnosom, lahko marsikaj doseglo v prihodnje. Ko bodo otroci odrasli se bo to mogoče celo dalo.
Matjaž Štolfa
Odgovor avtorja: Joj, joj, prejoj, kako občutljivo mladino imamo. Seveda si kot pisec desetih vrstic teksta o brošuri koprskih študentov nisem mislil, da bo užalila toliko bodočih rodov. Namesto da bi rekli: "Škoda da nismo bili zraven in brošure naredili boljše", se boste zdaj usajali na edinega novinarja, ki je sploh karkoli napisal o tej vaši samopropagandistični brošuri. Informacijo, da izolski študentski klub ni želel sodelovati pri financiranju brošure lahko razumem samo tako kot je zapisana. Če pa jo vi razumete kot konstruktivno kritično sodelovanje brez sodelovanja moram priznati, da me je čas zares povozil. V izogib bodočih nesporazumov vas bom v bodoče mirno spregledal tudi jaz pa bomo bot. OK?
Mef
MAND1K/1C
je tednik izolanov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel. 05/640 00 IO, fax. 05/640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena ISO SIT.
Založnik/elektronskiprelom : GRAFFITLINE d.o.o., Izola; tel.05/640 0010
e-mail: MANDRAC@S-NET.NET
ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola
Kdo kali naš nočni mir ?
Podpredsednica ene izmed vladajočih strank, kije obenem tudi županja ene izmed občin na Obali, se je malo pred namestitvijo ameriških helikopterjev v koprski luki na TV oddaji "ODMEVI" resno zavzela za občanke in občane ter seveda turiste v naši občini. Izrazila je pomisleke nad namestitvijo teh helikopterjev v koprskem pristanišču, ki naj bi povzročali neznosen hrup in prepodili turiste z Obale in obenem škodovali počutju občank in občanov. Hvale vredna je taka skrb za nas občane in turiste.
Dejstvo pa je, da večina občank in občanov ter turistov sploh ne ve, da iz baze v Luki Koper vzletajo ameriški helikopterji ,saj hrupa njihovih motorjev pri nas ni zaznati in nas pravza prav popolnoma nič ne motijo.Prav tako ne motijo koprskega župana, pa prvega moža Luke Koper, pa koprskih občanov in prav tako tudi ne turistov na Koprskem in tudi ne tistih,ki so svoje certifikate zamenjali za delnice Luke Koper, saj jim bo iz tega naslova kapnilo kar nekaj cvenka v njihov mošnjiček. Torej verjamem, da v izjavah, polnih skepse, ki jih je županja izjavila v ODMEVIH, ni šlo samo za skrb o počutju turistov ter občank in občanov, temveč za povsem drugačno skrb. Ako bi županja tako skrbela za počutje turistov ter občank in občanov, bi vsekakor poskusila zmanjšati hrup po Izoli v poznih nočnih urah, ki ga povzročajo mladoletniki s svojimi motorji in tudi preglasne družbe domačinov in turistov. Vem, turizem je pač turizem ,in če ga hočemo imeti, se moramo marsičemu odpovedati vsaj za tri mesece na leto. Zatiskati pa si oči in ušesa pred dejstvom kaljenja nočnega miru po Izoli, na katerega so občani že večkrat opozorili ( tudi v prejšnji številki Mandrača) in se izgovarjati, da bo hrup helikopterskih motorjev iz luke Koper vplival na naše počutje in odganjal turiste iz našega območja, je pa le nekoliko preveč prozorno.
Morda pa koga moti le poreklo teh helikopterjev in njihova naloga ? To pa je že drugo vprašanje. Saj res, kako je že podmladek neke stranke, ki je sedaj v vladi, preimenoval NATO ? Nova Ameriška Teroristična Organizacija !!!! Komentar je popolnoma odveč.
I.B.
Dobrota opogumlja
Vaša dobrota vrača upanje ljudem v stiski.
tel.: (01) 23 23 186, www.karitas.si
Karitas ^ Najdete nas v Oglasni pošti.
Prinese Vam jo poštar med 12. in 14. sept.
Iff: BARVNO FOTOKOPIRANJE BIROSRAFIKA BORI INFO:S640 35 33
KONČNO ODLOČITVE O MARINI
Redna seja občinskega sveta, ki se je zgodila včeraj popoldne bi lahko bila slavnostna, saj so se po dveh neuspelih sklicih izrednih sej občinski svetniki le zbrali na redni seji in se pogovarjali o usodi koncesije za upravljalca izolske marine.
Pravzaprav so obravnavali dva pomembna odloka. Najprej so pritrdili sklepu, ki ga je pred mesecem dni zaradi zagotavljanja varnosti plovbe v turističnem pristanišču sprejela županja Breda Pečan. Pa ni šlo zlahka, saj smo bili tokrat priče nekaterim preobratom, ki jih ne bi mogel napovedati niti največji politični stareg.
Začelo seje s predlogom naj bi s tem sklepom dodelili koncesijo sedanjemu upravljalcu (Porting) vendar za največ 6 mesecev oziroma dokler ne bo izbran koncesionar. Takšnemu predlogu Evgenija Komljanca (LDS) so nasprotovali v ZLSD (Lucio Gobbo) saj so menili, da gre za prekratko obdobje, ker nihče ne more trditi, da se bo bodoči koncesionar pojavil v tako določenem roku in bo morda treba spet podaljševati začasno upravljanje.
Marlon Kovačič (SLS-SKD) je spraševal kaj se bo zgodilo če koncesionarja sploh ne bomo dobili, Branko Mahne (ZZP) pa je opozoril na nekatere formalno pravne pomankljivosti trenutno veljavnega občinskega odloka o namenskem pristanišču. Ob tem je postavil vprašanje, če je sedanji upravljalec za to sploh usposobljen. Županja je replicirala s pripombo, daje isti upravljalec, dokler je imel drugega lastnika, bil usposobljen, zdaj pa nenadoma ni več.
Sledila je razprava o vlogi državnega sekretarja za pomorstvo, podžupana in svetnika v isti osebi, vendar je Branko Mahne zatrdil, da se je na sejah vedno obnašal zgolj kot občinski svetnik.
Po dolgi razpravi v kateri so aktivno sodelovali še Tomaž Martin Jamnik in Marino Domio (ZLSD), Aleksander Krebelj (ZZP), Alojz Padar (SDS) in še nekateri svetniki so vendarle sprejeli nekakšno kompromisno rešitev, da začasnost velja do zaključka razpisa, izbora koncesionarja oziroma največ 6 mesecev.
Manj sreče je imel predlog Evgenija Komljanca naj začasnemu upravljalcu občina zaračuna vsaj 8000 Evrov mesečno, saj so pravniki razložili, da za izstavitev takšnega računa ni formalne osnove in za plačnika ne bi bil obvezujoč. Predlog so svetniki zavrnili.
35 LET PO 0,75 EURA ZA METER
Nič manj zanimiva ni bila razprava ob naslednji točki dnevnega reda, ko naj bi se svetniki dogovorili o izhodiščih za pripravo koncesijske pogodbe. Šlo naj bi za dogovor glede višine koncesijske dajatve in čas trajanja le-te, saj je bilo to menda glavni razlog za obstrukcijo dveh izrednih sej. In čeprav smo novinarji pričakovali, da bodo svetniki sledili svojim zahtevam izpred meseca ali dveh, ko so ostro kritizirali predlog komisije, da se dodeli koncesija za 30 - 50 let, so tokrat nekaj podobnega predlagali kar sami. Sprejeli so namreč sklep, da se koncesija dodeli za 35 let, naj nižja koncesijska dajatev pa mora biti 0,75 Eura za kvadratni meter površine marine. Za takšen sklep je glasovalo kar 18 od devetnajstih svetnikov, odločanje pa je obstruiral Marlon Kovačič.
Svetniki so glasovali tudi o članu občinskega sveta, ki bo zastopal svetnike v komisiji za pripravo koncesijske pogodbe in v komisijo izvolili Marjana Pavliča.
Morda je bil še najbližje razkritju celotnega dogajanja svetnik DeSUS-a, Dino Dodič, ki je najprej oštel svetnike, ki so obstruirali prejšnje seje na katere so se nekateri pripeljali celo z dopusta, potem pa namignil, da nekaterim očitno ustreza ohranjanje položaja status quo, v katerem upravljalcu marine ni treba občini nič plačati in se dejansko dela škoda občinskemu proračunu.
Prejeli smo
KDO KAJ VE O ANTENAH ?
Na zadnji, 28. seji OS sem izkoristil možnost, ki mi je dana po poslovniku in postavil občinski upravi naslednje vprašanje in pobudo:
Vprašanje:
V	zadnjem času je na izolskem podeželju zraslo kar nekaj novih antenskih stolpov, kar med ljudmi povzroča strah, nelagodje, jezo, širijo se vsemogoče govorice. Zaradi transponentnosti in obveščenosti javnosti, ki tu živi me zanimajo naslednji podatki:
L število vseh antenskih objektov v zaledju občine;
2.	kronološki potek postavitve posameznih objektov;
3.	ali obstajajo strokovne študije možnega negativnega vpliva na okolje in ljudi, v mislih imam našo občino;
4.	glede na to, da citirani objekti nosijo s seboj celo vrsto negativnih posledic na počutje in zdravje ljudi, poleg tega pa še veliko vizuelno motnjo v prostoru, me zanima, ali je bila pri projektiranju le-teh konzultirana lokalna skupnost;
5.	v čigavi lasti so zemljišča, na katerih delujejo posamezni oddajniki oziroma repetitorji;
6.	ali imajo posamezni operaterji vsa potrebna dovoljenja za eksploatacijo teh objektov in kdo je ta dovoljenja izdal.
Pobuda:
V	primeru, da se izkaže, da posamezni operater nima ustreznih dovoljenj za obratovanje, naj občinske pravne in strokovne službe poskrbijo:
L da si posamezni operater v doglednem času, vendar ne več kot tri mesece, priskrbi vsa potrebna dovoljenja za eksploatacijo objekta;
2.	v nasprotnem primeru, če tega ne storijo, naj se operaterju prepove delovanje na dotičnem objektu. Istočasno naj ustrezne službe sprožijo postopek za odstranitev le-tega.
Na vsa postavljena vprašanja pričakujem pismeni odgovor, kateri mi bo služil za obveščanje prizadete javnosti in morebitne nadaljne ukrepe.
S spoštovanjem,
Svetniška skupina LDS samostojni svetnik Loridan Kaligarič
OBRTNI SEJEM V CELJU
Celjski sejem je pred vrati. V TIC-u zbiramo promocijski material.
Vse gostince pozivamo, da nam le-tega dostavijo do 13.9.2001 na Sončno nabrežje 4 Izola.
ZA OBISK SEJMA BO ORGANIZIRAN TUDI POSEBEN PREVOZ.
PRIJAVE ZBIRAJO DO ZAPOLNITVE MEST NA OBMOČNI ZBORNICI IZOLA.
Izolski hotelirji o turistični sezoni: Rajko Rešek
PODAJŠATI MORAMO PRED IN POSEZONO
Rajko Rešek je turistični delavec v pravem pomenu besede šele dobri dve leti, ko je na mestu direktorja HTP Simonov zaliv zamenjal dolgoletnega direktorja Ivana Renerja. Prišel je kot finančnik, zdaj pa je kuhan in pečen turistični delavec, ki ve, kaj je največ prispevalo k tako uspešni letošnji poletni sezoni.
-	Sezona pravzaprav še traja in tudi še bo nekaj časa. Mi smo jo štartali letos marca, po temeljiti prenovi našega hotela in doslej smo zabeležili blizu 6000 nočitev in do sredine oktobra imamo v glavnem vse kapacitete razprodane. Potem bo do novega leta bolj mir in v začetku leta se bomo spet lotili nekaterih investicijskih del.
-	Oddane ste imeli prav vse vaše kapacitete.
-	Mi razpolagamo s 380 ležišči in 70 pomožnimi, ki jih ne ogrevamo in v poletni sezoni so bile zasedene prav vse kapacitete.
-	Kaj je po vašem najbolj vplivalo na uspešnost letošnje sezone?
-	Mislim, da je vplivalo več faktorjev, zelo pomembna pa je prepoznavnost Slovenije in tudi glede osrednje slovenske turistične organizacije moramo reči, da je v tujini vendarle nekoliko bolj dejavna kot doslej. Sicer pa smo letos zelo natančno izpeljali program trženja po posameznih segmentih in kaže, daje bilo kar uspešno. Pomemben je tudi halo efekt, saj ni boljše reklame kot je zadovoljen gost, seveda pa je precej prispevalo tudi umirjanje razmer v naši soseščini in turistično odpiranje Hrvaške.
-	Kakšno je razmerje med domačimi in tujimi gosti?
-	To razmerje seje v zadnjem letu precej spremenilo. Od lanskih 42 odstotkov smo zabeležili letos 55 odstotkov tujih gostov, ob tem da so se nočitve povečale za približno 5 odstotkov. To povečanje gre predvsem na račun tujih gostov, smo pa zadržali domače goste na isti ravni. Pri tujih gostov je še vedno največ tistih iz nemško govorečih območij, Nemčije, Avstrije, Belgije in Nizozemske.
-	Letos ste predvsem popravljali obstoječi hotel.
-	Smo na najboljši poti, da hotel Haliaetum spravimo na raven štirih zvezdic. Imamo komplet novo kuhinjo in restavracijo, prenovili smo sobe in še z nekaj malimi posegi bomo dosegli raven štirih zvezdic. Glede investicij pa je tako: Investicije v turizmu so drage in dolgoročne, interes lastnikov pa je, da se jim vloženi denar čimprej in v čimboljši meri povrne. Tujih investicij dejansko ni, zavedamo pa se, da bomo morali investirati. Zal so tudi postopki za zagotovitev vse dokumentacije za gradnje zelo dolgi in opravka imamo tudi s pomanjkljivo infrastrukturo, tako da je cel kup problemov pri vsaki taki investiciji. Povedati pa moram, da se z občino dogovarjamo o pripravi prostorsko planskih dokumentov za celotno območje Simonov zaliv. Na teh pogovorov smo v sodelovanju z eminentnimi arhitekti oblikovali podobo celotnega zaokroženega območja Simonov zaliv. To je v svetu danes priznano kot najboljša oblika organizirane turistične ponudbe, ko so na zaokroženem območju hoteli, parki, plaže, zabavšiščne in rekreativne površine. Glede konkretnih zamisli pa naj povem, da imamo pripravljen projekt gradnje novega hotela, ki pa bo seveda odvisna od realizacije prej omenjenih prostorsko planskih dokumentov.
-	Je v tem zaokroženem območju tudi območje Pod Bclvederjem?
-	Ne, mi govorimo o zaokroženem območju kot ga poznamo danes, območje pod Belvederjem pa trenutno ni v naših načrtih.
-	V turizem ste prišli kot finančnik.
-	V večletni delovni karieri sem delal že na več področjih, od kemijsko predelovalne industrije do finančno zavarovalniške in tipično borzno posredniške dejavnosti. To je pač novo področje v katerem pa se dobro počutim. Kolektiv s katerim delam je strokoven in kooperativen ter motiviran za to, da podjetje posluje v skladu s pričakovanji lastnikov.
-	Sodelovanje z drugimi hotelirji...
-	Na tej ravni se dopolnjujemo, čeprav dejansko ponujamo isto. Med nami sicer je nekakšna borba vendar je tržišče na katerem delamo tako veliko, daje dovolj dela za vse.
-	Kaj pa sodelovanje z lokalno turistično organizacijo?
-	Kominikacija obstaja, srečujemo se pred začetkom turistične sezone, ko pa se dotok turistov začne zmanjševati pa se to sodelovanje tudi ustavi.
-	Na katerih turističnih sejmih se boste letos predstavili?
-	Avgusta smo bili na sejmu v Koelnu, novembra gremo na sejem v London, sledi sejem ob Gardskem Jezeru in potem turistična borza v Berlinu.
-	Kakšni so prvi obeti za novo sezono?
-	Glede na dosedanje kontakte in sklenjene dogovore in rezervacije stanje celo boljše kot lani, tako da so obeti vsaj takšni, če ne celo boljše kot lani. Res pa je, da mi več kot toliko kapacitet nimamo in moramo predvsem skrbeti za podaljšanje pred in posezone. To pa je seveda povezano z gradnjo bazenskih kompleksov in drugih podobnih objektov, ki jih potrebuje izvensezonski gost.
US TISKARNA IN KOPIRNICA BIROGRAFIKA BORI E-pošta: izola@bipografikabori.com
LJUDSKA UNIVERZA PRAZNUJE 40-LETNICO
V	šolskem letu 2001/2001 praznuje Ljudska univerza Koper 40-letnico delovanja. Osrednja slovesnost je potekala v torek na sedežu ustanove v Kopru, kjer so obv prisotnosti ministrice za šolstvo, znanost in šport Lucije Čok, svečano odprli nove prostore ter prvo Središče za svetovanje izobraževanja odraslih na lokalni ravni v Sloveniji.
V	40 letih delovanja so si, po besedah direktorice Ljudske univerze Koper Alenke Grželj, zadali in uresničili številne cilje ter ustvarili sodoben zavod za izobraževanje.
"Kratek prerez skozi zgodovino Ljudske univerze Koper kaže, da njen razvoj zrcali razvoj slovenske družbe. Od prvotne buditeljske funkcije, množičnega izobraževanja, opismenjevanja, je v 80-letih ob višanju družbenega standardaopazen zasuk k programom za osebnostno rast in po osamosvojitvi slovenske države izredno pragmatično, tržno usmerjenost Ljudske univerze Koper, ki pa ne pozablja temeljnega poslanstva usmerjenega k posamezniku in njegovim potrebam in njihovega zadovoljevanja v lokalnem okolju," so ob tej priložnosti strnili štiridesetletno pot.
Do leta 1973 so v Kopru, Izoli in Piranu delovale samostojne Delavske univerze, ki so se tega leta združile v Obalno delavsko univerzo Ivana Regenta Koper. Ta je ohranila svoje enote v vseh treh obalnim občinah, danes pa Ljudska univerza Koper izvaja glavnino svojih dejavnosti v Kopru. Kljub temu, pa v Izoli še vedno v manjšem obsegu poteka izobraževalna dejavnost v štirih učilnicah v prostorih stare italijanske šole na Gregorčičevi. Kot je na novinarski konferenci dejala Grželjeva, se je občina Izola leta 1996 "potiho odrekla ustanoviteljstva", tako daje njihova ustanoviteljica izključno Mestna občina Koper.
Kljub temu pa ta ustanova ohranja osrednjo vlogo pri izobraževanju odraslih v celotnem prostoru Slovenske Istre. Poleg programov za pridobitev izobrazbe (osnovna šola za odrasle, srednješolski ter višješolski in visokošolski programi, v zadnjih letih prevladujejo programi strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja ter splošnega izobraževanja. Tako so maja letos postali eden od centrov za izvajanje računalniškega usposabljenja za pridobitev licence ECDL, s katerim iahko udeleženci dokazujejo znanje računalništva v državnih upravah in podjetjih držav EU. Prav tako so edina izobraževalna ustanova na našem območju, ki izvaja prevejanje znanja tujih jezikov po pooblastilu Državnega izpitnega centra.
V	letošnjem šolskem letu pa vpeljujejo še dve novosti: študij na daljavo prek interneta (višješolski program poslovni sekretar), prav v torek pa so odprli še prvo svetovalno središče ISIO v Sloveniji. Gre za mrežo svetovalnih središč, kjer bo uporabnikom brezplačno na voljo svetovanje ter informiranje o vseh oblikah in možnostih izobraževanja odraslih v Sloveniji.
V	40 letih se je na Ljudski univerzi izobraževalo nekaj manj kot 233.000 udeležencev, opravljenih pa je bilo 374.000 ur. V lanskem letu je bilo udeležencev 2.639, opravljenih pa je bilo 26.886 izobraževalnih ur.(K.B.)
KRVODAJALCI SO SE ODZVALI
V zadnjih avgustovskih dneh so na Oddelku za transfuzijo izolske bolnišnice spet ugotovili, da primanjkuje krvi, zato so zaprosili organizacije Rdečega križa iz vseh treh obalnih mest ter pozvali posameznike, naj darujejo kri. Odzvali so se tudi izolski krvodajalci.
Kot nam je povedala dr. Slavica Maver, ki je tistega dne opravljala preglede krvodajalcev, v tem obdobju vsako leto beležijo takšno pomanjkanje krvi. Ob koncu poletja se namreč potrebe povečajo, saj se s 1.septembrom pričenjo operacije. Podobno pomanjkanje krvi ponavadi beležijo tudi v zimskih mesecih, ko se zaradi viroz število krvodajalcev zmanjša. "Sicer pa je bilo letošnje poletje mirno, saj k sreči ni bilo večjih nesreč, ki bi zahtevale večjo količino krvi," je povedala dr. Maverjeva.
Sicer pa so od 1.januarja do 30. avgusta na Oddelku za transfuzijo opravili 3086 odvzemov (št. prijavljenih krvodajalcev je bilo 3348), od tega jih je bilo iz izolske občine prijavljenih 427, po opravljenem pregledu pa je kri lahko darovalo 384 krvodajalcev. (K.B.)
SLUZENJE MORJA IN SOLZENJE RIBIČEV
Slovenskemu morskemu ribištvu zadnji meseci niso nič kaj naklonjeni. Ribiči največjega podjetja Riba že nekaj časa lovijo predvsem sardele za predelavo, kar seveda zmanjšuje njihov zaslužek, posledica pa je vse večja izguba, ki jo beleži podjetje. Tudi zasebni ribiči niso zadovoljni z ulovom, saj toplo morje ni ravno primerno za zbiranje rib v večje jate.
Tako bo pomoč, ki jo je že lani obljubila država zelo prav prišla, vendar le podjetju Riba, ki je edino dostavilo ustrezne podatke o ulovu in posledicah lanskoletnega sluzenja morja. Vlogo je oddal še zasebni ribič, vendar sojo zavrnili, saj je bilo iz nje mogoče razbrati, da je imel v času sluzenja celo boljši ulov kot druga leta v tem obdobju.
To kaže na dejstvo, daje morski ribolov na nek način še vedno "romantična tradicija", ne pa gospodarska panoga, saj pravih podatkov o ulovu takorekoč ni mogoče dobiti. Podatkov davčne uprave ni mogoče uporabiti, saj lahko vsebujejo tudi druge prihodke zasebnih ribičev, tako da so se odločili za podatke, ki jih ribiči posredujejo statističnemu uradu Toda kot kaže so tudi ti podatki bolj ali manj izmišljeni, sicer bi jih ribiči uporabili pri pisanju zahtev za plačilo odškodnine. Mogoče pa je tudi, da posledice sluzenja le niso bile tako hude kot so jih sprva prikazovali, čeprav podatki Ribe, ki so gotovo zanesljivi, dokazujejo, daje bil lanski izpad ulova zaradi sluzenja zares velik.
Koliko nadomestila bo prejela Riba še ni čisto jasno, zelo verjetno pa je bo za približno 18 milijonov tolarjev, kolikor je država obljubila ob lanskem izračunu škode. V občini Izola pričakujejo, da bodo obljubljena sredstva prejeli naslednji teden potem pa bodo morali z Ribo skleniti ustrezno pogodbo za namensko uporabo denarja za sanacijo njihovega poslovanja. (DM)
NOVO v Reviti
prva prodajalna z medicinskimi pripomočki v Izoli
______Tomažičeva 10 (Hotel Delfin • vhod s parkirišča)_
KJE PA VAS ČEVELJ ŽULI?
UDOBNA OBUVALA ZA VSA BOLEČA, OTEKLA ALI DIABETIČNA STOPALA
NOV URNIK: 8-12 in 16-19, sobota 8-12
v
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
J
LOKALNI PROGRAM VARSTVA OKOLJA V SLOVENSKI ISTRI
V občinah Slovenske Istre se pravkar začenja zaključna faza priprave Lokalnega programa varstva okolja (LPVO) za Slovensko Istro. Za kaj pravzaprav gre? To je program, s katerim naj bi občine usklajeno poskrbele za izboljšanje kakovosti okolja. Program vsebuje pregled okoljskih problemov in načrt ukrepov za njihovo reševanje.
Pregled okoljskih problemov zajema kakovost življenjskega okolja v Slovenski Istri (zrak, vode, tla, moije itd.), pa tudi vsa področja človekovega delovanja, ki lahko nanj vplivajo (npr. industrija, turizem, kmetijstvo). Na podlagi teže problemov in njihovih posledic, pristojnosti občin, izvedljivosti in stroškov rešitev je bil nato pripravljen načrt ukrepov, s katerimi naj bi v naslednjih petih letih poskušali izboljšati stanje okolja.
Zamisel o pripravi lokalnih programov varstva okolja izvira iz konference OZN o okolju, ki je bila 1. 1992 v Riu de Janeiru. Danes ima v zahodni Evropi tak program izdelanih že veliko lokalnih skupnosti - na Švedskem npr. kar 90% Pri nas so k pripravi LPVO zakonsko zavezane mestne občine, zato so se zanj najprej odločili v Kopru. Ker pa je Slovenska Istra naravna celota, sta k projektu pristopili tudi piranska in izolska občina. Tako bo program učinkovitejši, stroški njegove priprave pa manjši. Del sredstev je poleg treh omenjenih občin prispevalo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, pripravo projekta pa so zaupali za to specializiranemu podjetju Oikos d.o.o.. Prvi LPVO je v Sloveniji leta 1996 pričela izdelovati občina Domžale, do danes pa je tak program pripravilo zelo malo (manj kot 10) drugih občin. Razen v Slovenski Istri pa se še ni zgodilo, da bi ga pripravilo več občin skupaj.
S pomočjo LPVO bodo občine Slovenske Istre lahko lažje in hitreje načrtovale dejavnosti za izboljšanje kakovosti okolja in spremljale njihove učinke. Tako bo tudi občinski denar, namenjen varstvu okolja, učinkoviteje porabljen, lažje pa bo tudi pridobiti dodatna sredstva od države in Evropske skupnosti.
Da bi dobro služil svojemu namenu, so bili občani in različne organizacije vključeni že v pripravo LPVO. Na številnih sestankih in šestih delavnicah z lokalnimi strokovnjaki in drugimi ključnimi akterji Slovenske Istre so bila zbrana njihova mnenja o rešitvah in ukrepih za večjo kakovost našega življenjskega okolja, ki so nato služila za oblikovanje prednostnih ukrepov. Za spremljanje programa je bil ustanovljen tudi poseben projektni svet, prebivalci vseh treh občin pa naj bi bili čim bolj vključeni tudi v izvedbo ukrepov.
In kaj prinaša LPVO prebivalcem občine Izola ? Ena od glavnih nalog bo gotovo sanacija kanalizacijskega sistema in ureditev čiščenja odplak. Ni še jasno, ali bo zgrajena čistilna naprava v Izoli ali pa bo možno odplake odvajati na čistilno napravo v Koper. Za zaledje občine pa naj bi se uredile manjše čistilne naprave in izboljšalo stanje in vzdrževanje greznic. Spremljati bo treba tudi učinkovitost ločenega zbiranja odpadkov. Pohvalno pa je ravnanje prebivalcev Slovenske Istre s pitno vodo, saj je poraba na prebivalca najnižja v Sloveniji, zato bo edina naloga na tem področju zagotovili osnovno oskrbo po izteku pogodbe o dobavi vode iz Gradol na Hrvaškem. Prometne zagate so trenutno v Izoli najmanjše, vendar bo občina skupaj s piransko in izolsko v prihodnosti spodbujala uporabo javnega prometa in zato tudi vpeljavo ladijskega potniškega prometa med obalnimi mesti. Občina Izola je zaenkrat tudi edina, kije postavila stojala za parkiranje koles, in s tem storila prvi korak v tej smeri. Pri pripravi programa se je izkazalo, da so podatki o okolju v Slovenski Istri precej razpršeni, zato bodo vse tri občine skupaj zasnovale učinkovit okoljski informacijski sistem, ki bo zajemal podatke javnih organizacij in po dogovoru tudi podjetij. S tem bo olajšano tako delo občine in javnih podjetij kot tudi obveščanje občanov.
Mojca Hrabar
KAPITANIJA IŠČE STANOVANJE
Pristaniška kapitanija, postaja morske milice in carinarnica so obvezne državne ustanove, ki morajo biti prisotne tak kjer se dogajajo morski prehodi državne meje. V Izoli so te tri službe že dolgo nameščene v stavbi nekdanje ribarnice, kjer je bila še pred dobrim letom tudi brezcarinska trgovina v lasti Emona Obala, ki je tudi lastnik omenjene stavbe.
Že nekaj časa potekajo dogovori med lastnikom objekta in občino Izola, ki skuša ta markanten objekt ponovno urediti v nekakšno ribiško borzo in sodobno ribarnico, kjer bi svoj prostor našli tudi zasebni ribiči, ki zdaj prodajajo ulov takorekoč na cesti.
Ta prenos lastništva seveda pomeni, da bodo omenjene državne službe ostale brez ustreznih prostorov. S problemom so že nekaj časa seznanjeni vsi zainteresirani, vendar dogovora še ni. Občina Izola zameri državi, da se obnaša menefregistično do svojih lastnih služb, saj pričakuje, da bo za rešitev problema poskrbela kar lokalna skupnost. Menda je bilo tako tudi doslej, saj država za omenjene prostore lastniku že nekaj let ni plačevala najemnine.
Občina Izola je državi ponudila možnost najema prostorov v sosednji stavbi, kjer je bila do nedavnega druga brezcarinska trgovina, vendar s ponudbo menda niso zadovoljni, saj gre za staro stavbo, ki je povrhu vsega še nekoliko oddaljena od carinskega pomola. Ob začetku projektiranja izolske marine je bil menda pripravljen tudi projekt objekta na prelomu med starim pomolom in tretjim pomolom, Ki je prav zdaj v gradnji, vendar o tem niso imeli mnenja zavoda za spomeniško varstvo, tako daje zdaj ta objekt odstranjen s projekta.
Izolska marina je nedvomno vse bolj prometno morsko pristanišče in pomemben del turistične ponudbe Izole, sestavni del pa so tudi omenjene službe, ki zaenkrat še poslujejo v sicer neprimernih prostorih stare ribarnice. Kje bodo poslovale naslednjo sezono pa ostaja odprto vprašanje na katero bo morala odgovoriti tudi država, ki se je doslej obnašala vse preveč ravnodušno do tega problema.
DROGI OKOLJSKI STANDARD IS014001
V	družbi Droga d.d. so v prvem polletju letošnjega leta uspešno poslovali. "Rezultati poslovanja so na nivoju lanskih in so po naši oceni dobri," je na novinarski konferenci dejal Aleš Škraba, član uprave podjetja.
V	prvih šestih mesecih letošnjega leta so ustvarili za 6,6 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, od tega 65 % na domačem in 35 % na tujem trgu. V primerjavi z enakim obdobjem lani pa so na domačem trgu prodali za 11 odstotkov manj izdelkov, na tujih trgih pa za 17 % več. Še vedno najzanimivejši izvozni trgi ostajajo za Drogo trgi nekdanje Jugoslavije, kjer še vedno največ prodajo na trgu Bosne in Hercegovine, kjer so realizirali 40 % prodaje, sledijo pa hrvaški trg z 20 %, trg ZRJ s 17 % ter makedonski trg z 9 % izvoza na tuje trge.
Med pomembnejše dogodke letošnjega leta uvrščajo preselitev v nove proizvodne in upravne prostore, ustanovitev povezanega podjetja v Prištini, nakup podjetja Agroimpex iz Skopja, s katerim so si zagotovili večinski tržni delež pri prodaji kave v Makedoniji, nakup podjetja Sandri v Italiji ter pridobitev okoljskega certifikata ISO 14001.
Slavnostna podelitev listine je bila minuli torek, okoljski certifikat pa so prejeli že 11 .julija, ko so zunanji presojevalci iz ljubljanske podružnice mednarodne organizacije Bureau Veritas Quality International iz Londona, zaključili s certifikacijsko presojo, s katero so ugotovili, da so v podjetju identificirali in da obvladujejo vse vidike vpliva na okolje, kot to določa standard ISO 14001.
Z integracijo okoljskega standarda v celovito obvladovanje kakovosti se v Drogi približujejo zastavljenim strateškim ciljem in razvojnim strategijem - vključitvi v sistem evropske in slovenske nagrade za poslovno odličnost. (K.B.)
- TISK BIROGRAFIKA BORI INFO:http://www.birografikabori.si
ID
Srečanje lokalnih časopisov Slovenije v Slovenski Bistrici
MANDRAČ OSTAJA MED REDKIMI SLOVENSKIMI LOKALNIMI TEDNIKI
V Slovenski Bistrici je minuli petek že peto leto zapored potekalo Srečanje lokalnih časopisov Slovenije. Tokrat je organizacijo srečanja prevzel tamkajšnji tednik Panorama, ki je skupaj z našim Mandračem eden najstarejših tovrstnih tednikov v Sloveniji ( oba časopisa izhajata od leta 1990).
Po podatkih, ki jih je predstavila Janja Božič Marolt, direktorica Inštituta za raziskovanje medijev Mediana, je v Sloveniji v lanskem letu izhajalo 91 lokalnih in regionalnih časopisov, njihovo število pa iz leta v leto raste. Število zgolj lokalnih časopisov ( od tednikov do tistih, ki izhajajo le nekajkrat letno) je že preseglo številko 60, po podatkih Mediane pa znaša njihova skupna naklada nekaj nad 17 odstotkov celotne naklade vseh slovenskih tiskanih nosilcev informacij.
'	l«n,>
Sw*i«
..v.,	, ,
LOKALNA
INFORMACIJA
MED
POLITIČNIMI
IN ekonomskimi!
PRITISKI
KUINUJU
			■ ' jf—		
		I			
Med gosti letošnjega srečanja so bili tudi dr. Alja Brglez, direktorica Urada Vlade RS za informiranje, ki je spregovorila o lokalnem informiranju in EU, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Božo Zorko, ki je predstavil najnovejši Zakon o medijih ter predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž in Tomislav Ivič, ki sta se dotaknila teme organiziranosti novinarjev v Sloveniji. Slavist dr. Janko Čar je spregovoril o časnikarski rabi slovenščine, direktorica mariborske oglaševalske agencije Mediamix (edina slovenska agencija z nagrado z oglaševalskega festivala v Cannesu) Duška Vuga-Cizl, pa o oglaševalskem potencialu lokalnih časopisov, ki so zaradi cene in dostopnosti lahko pomemben oglaševalski kanal za lokalne ponudnike izdelkov in storitev.
Po uvodnem delu so udeleženci razpravljali o dveh nosilnih temah srečanja. Novinarji in uredniki so govorili o lokalni informaciji med političnimi in ekonomskimi pritiski ter ugotavljali, da tako zaželena finančna neodvisnost lokalnih časopisov nemalokrat prinaša tudi soočanje s tovrstnimi pritiski s strani lokalnih političnih in gospodarskih subjektov.
V drugi skupini pa je bilo govora o oglaševanju, pri čemer so udeleženci ugotavljali, da se večina lokalnih časopisov sooča s podobnimi problemi tudi na tem področju. Predvsem z premajhno zainteresiranostjo večjih oglaševalcev in premajhno finančno močjo lokalnih oglaševalcev, ki si izdatke za oglaševanje težje privoščijo, obenem pa se tudi premalo zavedajo pomena oglaševanja za ohranitev in razvoj svoje dejavnosti. Ena od skupnih težav je tudi finančna nedisciplina, zaradi pomanjakanja finančnih sredstev pa si lokalni časopisi težko privoščijo drage raziskave branosti, ki bi o koristih oglaševanja v lokalnem tisku prepričala tudi večje oglaševalce. Zato so sklenili, da bodo skušali doseči, da bi se v nacionalno raziskavo o branosti, ki jo namerava v prihodnjem letu izvesti Gospodarska zbornica Slovenije, vključili tudi lokalni časopisi.
Naslednje leto bo srečanje lokalnih časopisov Slovenije potekalo v Novi Gorici v organizaciji tamkajšnjega časopisa OKO. (K.B.)______________
KARAVANA ISTRSKEGA PRIJATELJSTVA LA CAROVANA OELLMICIIIA ISTRIANA KARAVANA ISTARSKOG PRIJATELJSTVA
V duhu dobrososedskih odnosov na istrskem polotoku nameravamao, v sodelovanju z občinami Piran, Izola Koper, Umag, Novigrad,
Poreč in Rovinj organizirati tradicionalno manifestacijo Karavana istrskega prijateljstva od Pirana do Rovinja dne 16. 9. 2001. Pričakujemo sto udeležencev: veslači, kolesarji in spremstvo. Udeležili se ga bodo tudi županje in župani, oziroma predstavniki vseh omenjenih občin.
Veslači bodo preveslali približno 32 milj (60km), kolesarji pa bodo prevozili približno 95km, oboji v več etapah.
Štart za obe panogi bo v Piranu na Tartinijevem trgu v nedeljo 16. 9. 2001 ob 8.30 uri.
Prva etapa: Piran - Umag 9.00 -10.30 Druga etapa: Umag - Novigrad 11.15 -12.00 Tretja etapa: Novigrad - Poreč 12.30 -13.30 Četrta etapa: Poreč - Rovinj 14.15 -15.45
Postanki za okrepitev in oddih bodo na osrednjih trgih omenjenih mest, na cilju v Rovinju, kjer tega dne praznujejo mestnega svetnika -zaščitnika sv. Eufemijo, bo pripravljen program za vse udeležence. Istrsko gostoljublje vas ne bo razočaralo.
Vpisnina: 3000 SIT, vse informacije dobite pri Egidiju na tel.: 041/345-605
Vabljeni in dobrodošli!
☆ * ☆
☆
☆
☆
KO ZAPIHA JUGO
popraviti nevarne fasade. V primeru, da kos fasade pade na mimoidočega je odgovoren lastnik hiše, odškodnine pa so lahko zelo visoke.
V noči s torka na sredo je nad Izolo divjalo pravo malo neurje in močan jugo je dobro premešal barke v zalivu ter naredil nekaj manjše škode, saj je pometal z okenskih polic kar nekaj lončnic, v Kosovelovi ulici pa je celo zlomil eno od dreves.
Seveda je olajšal tudi nekaj starih fasad, ki so odpadle, to pa daje misliti, da bo treba kmalu pregledati pravilnik o urejanju naselij, ki govori tudi o
tem, kdaj so lastniki stavb	dolžni
KAPUČINO

Nogomet 3SNL-zahod MHK lzola:Jadran-Rokava 3:2(1:11
Strelci: 1:0 Mujkič (11), 1:1 Prašnikar (31), 1:2 Babič (62),
2:2 Čavar (64), 3:2 Božič (79)
MNK Izola: Boškovič, Cerič (Puzič), Gavrič, Kraja, Čavar,
Pahor (Mehič), Božič, Maletič,
Starčevič, Hasič (Mrak),
Mujkič
Izolani so z zrelo in dobro igro premagali borbene goste iz Dekanov, ki so celo povedli po napakah domače obrambe, toda igra je bila vendarle v nogah izolskih igralcev, ki so pletli niti po igrišču in končno osvojili prestižno zmago ter se utrdili na vrhu prvenstvene lestvice.
V	nedeljo bodo Izolani gostovali pri letos slabih Šmarčanih, ki so doslej osvojili vsega štiri prvenstvene točke, v prvem krogu pa sojih v gosteh gladko premagali tudi igralci Avtoplusa.
KomenAvtoplus Korte
6:0(2:01
Avtoplus Korte:	Sirotič, Sorgo,
Mamilovič, Bodanovič, Ivankovič, Zaič, Baruca, Čendak, Živkovič (Filipčič), Gregorič, Sredinšek
Kortežani so doživeli zelo neprijeten predvsem pa rezultatsko nesprejemljivo visok poraz. V tekmi s Komnom namreč sploh niso igrali podrejene vloge in v prvem delu tekme so bili celo boljši nasprotnik. Potem pa je sledila napaka vratarja Sirotiča in domačim je vsak strel letel naravnost v gol medtem ko so igralci Avtoplusa zaman napadali vrata domačinov, obramba pa je postala kot emental sir.
V	nedeljo bodo morali igralci Kort oprati dobro ime na domači tekmi z Adrio iz Ankarana, ki sploh ni tako slabo moštvo kot bi kdo pomislil.
BALINANJI -1. Dannarsi» liga Zabiče Jadran Izola 8:16
Izolski balinarji potrjujejo sloves najboljšega primoskega moštva v prvoligaškem prvenstvu, saj so gladko zmagali v gosteh v Zabičah in so trenutno na tretjem mestu prvenstvene lestvice. Če bi na srečanju 15. kroga (29. septembra) doma premagali drugouvrščeno Bistrico pa bi se zelo približali tudi osvojitvi drugega mesta.
V drugoligaškem tekmovanju so Korte v gosteh tesno izgubile z moštvom Hrast Blagomix (13:11) in zasedajo tretje mesto na drugoligaški lestvici.
Jadranje
ŽBOGAR ZA MEDALJO NA Ml
Vasilii Žbogar je tri regate pred koncem tekmovanja na izvrstnem drugem mestu na mediteranskih igrah in se bori celo za najvišjo uvrstitev. Na prvem mestu je trenutno njegov dobri znanec in tekmec, Italijan Negri.
Jadranje
DEKLEVA TRIKRAT
V	FINALU
V	koprskem zalivu se je v ponedeljek začelo svetovno prvenstvo jadralcev v razredu 470 na katerem v močni konkurenci nastopajo tudi štiri izolske posadke, kar tri pa nastopajo v finalnih obračunih. Brata Dekleva in Vesna Dekleva se borijo za boljše uvrstitve, Tina Čeligoj in Taja Abram pa se kot novinki seveda borita pri dnu lestvice.
Šibkemu in nestalnemu vetru navkljub, so organizatorji SP v razredu 470, danes v vseh treh kvalifikacijskih skupinah moške konkurenci izpeljali po eno regato.
V	prvi skupini sta slavila Argentinca Conte in De la Fuente, ki sta s tremi zmagami v kvalifikacijah pokazala največ. Karlo Hmeljak in Gregor Lisjak sta bila danes osma in se kot odlična četrta v svoji skupini uvrstila v finale, kjer bosta jadrala tudi Tomaž Čopi in Matej Pegan ( danes sedma ) kot skupna 12..
Brata Simon in Sandi Dekleva sta v svoji skupini danes sicer zasedla skromno 35. mesto vendar le še ujela ( 12. mesto) veliki finale.
V	njuni skupini sta zmagala Finca Posti in Hongisto.
Braslavets in Matvienko sta velika zmagovalca druge skupine, v kateri se nobeni slovenski posadki ni posrečila uvrstitev v finale. Najboljša, 16. sta bila Antonaz in Petrič.
DEKLETA
Drugi tekmovalni dan so dekleta na regatnem polju odjadrala le eno finalno regato. V šibkem vetru, ki je le na trenutke dosegel moč 6-8 vozlov je slavila posadka Argentine, Sesto -Reinoso. Drugi sta bili Izraelki Komecki in Bouskila, tretji pa Italijanki Aloj in Sossi.
V skupnem seštevku sta današnji zmagovalki Sesto in Reinoso prevzeli vodstvo, drugi sta Olimpijski zmagovalki, Avstrlki Armstrong in Stowell, tretja pa španska posadka Via-Dufresne - Azon.
Vesna Dekleva In Klara Mavčec sta z
današnjim desetim mestom napredovali na skupno 19. mesto. Tina Čeligoj in Taja Abram
sta 40., sestri Orel pa danes nista jadrali.
POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt
Oba rokometna kluba že lovita prvenstveno "dihanje". Pripravljalne tekme se kar vrstijo. Če so rezultati v drugem planu, pa zmage le veselijo. Izolska dekleta so tako premagale sosede iz Pirana, čeprav "najboljše sosede"
niso bile kompletne (reprezentanca), jim poraz pred nastopom v Evropi še težje pade. Kot vedno pa pripravljalne tekme niso prava slika, že sedaj leteti lahko samo škoduje. Dekleta in stroka se tega zavedajo in tudi v izjavah so previdni. Vsekakor je pohvalna udeležba na treningih, prav bodo prišle tudi mini priprave in srečanja z hrvaškimi ekipami. Splošen vtis je trenutno dober, največje pričakovanje je kako se bodo dekleta prvič znašla v Evropi. Nekaj deklet in trener že poznajo te izkušnje, še sreča naj kaj doda pri žrebu in začetek bo vsekakor pozitiven. Tudi fantje pridno nabirajo igralne minute. Po tekmi s Hrpeljci so še dvakrat gostili nasprotnike (Grosuplje, Nova Gorica) in tudi zmagali. Tudi za njih velja, da so te tekme samo uigravanje. No, proti Novi Gorici je bilo nekaj uigravanja tudi
na tribunah med gledalci. Čeprav nas je bilo malo, je vse izgledalo kot prvenstveni dvoboj. Razglabljanja zakaj in kako se lahko kaj takega dogodi na "prijateljski" tekmi je veliko. Izolani ob vsem pomanjkanju si žal ne morejo privoščiti niti pravih sodnikov, organizacija tekme pa je bila tudi "prijateljska". V opravičilo le toliko, da je vso stvar zakuhal igralec Gorice (Vidic). Morda zaradi starih računov.
Gostišče Jasna
Izola-Dobrava tel.: 05/ 641 8354
http//izola.gvcri.net
VESLANJE
v soboto, 1.9.2001 smo se udeležili mednarodne sprinterske regate V Mariboru na Brestrniškem jezeru. Organizatorji so imeli srečo z vremenom, saj so kljub napovedanim padavinam regato speljali v sončnem vremenu. Gledalci so si lahko ogledali regate kar od starta do cilja, saj je bila proga dolga le 500m. Primerna je bila predvsem za mlajše, ki so bili tudi najštevilčnejši in so tekmovali v treh polfinalnih skupinah. A zanimivi so bili tudi sprinti v starejših kategorijah. Tudi sami smo se udeležili regate najštevilneje s pionirji, saj se regate, njim primerne bližajo h koncu, zapolnili pa smo skoraj vse regate tudi v ostalih kategorijah.
Rezultati "A"finali:
1.	mesto: Rehar M. (enojec mladinke)
2.	mesto: Rehar M. (enojec članice)
3.	mesto: Zuljani I., Ivančič T. (dvojni dvojec pionirji); Klarič J. (enojec mlajše mladinke)
4.	mesto: Mezgec A. (enojec mlajši mladinci); Mezgec A. Pulin J. (dvojni dvojec mlajši mladinci)
5.	mesto: Vadnjal J. (enojec mlajši mladinci)
6.	mesto: Hrvat D. (enojec člani)
7.	mesto: Kerin I. (enojec mladinci)
Rezultati "B " finali:
1.	mesto: Pavletič V. (enojec pionirke)
2.	mesto: Kerin K. (enojec mlajši mladinci)
4.	mesto: Vadnjal G. (enojec pionirji)
5.	mesto: Pavletič B. (enojec pionirji)
6.	mesto: Zulian J. (enojec pionirji); Sfiancar M. (enojec mlajše mladinke); Krajcar L., Krajcar G. (dvojni dvojec pionirjj.)
Športni pozdrav VK ARGO, trener: Iztok Butinar
ZA ŠTUDENTE MANACEMENTA VPIS TUDI PREKO INTERNETA
Visoka šola za management je v letošnjem letu vzpostavila lasten informacijski sistem, ki zaposlenim na šoli omogoča lažji dostop do podatkov in informacij o šoli, pomembne novosti pa prinaša tudi študentom.
Doslej so s pomočjo Študentskega informacijskega sistema (ŠIS) lahko izvedli prijavo ali odjavo od izpita, opravili pregled odprtih prijavnic, izpitnih rokov, izpitnih rezultatov že opravljenih izpitnih obveznosti in podobno, prvič letos se preko interneta tudi vpišejo na šolo.
Ta način vpisovanja je ugoden zlasti za tiste študente, ki prihajajo iz drugih krajev v Sloveniji, saj lahko vpis opravijo kar preko domačega računalnika ali pa z računalnika, ki ga imajo na razpolago na enotah za izredni študij.
V tem tednu pa šola že tretje leto zapored gosti skupino podiplomskih študentov z univerze Manchester Metropolitan University, ki bodo na osemdnevni ekskurziji po Sloveniji obiskali več slovenskih podjetij in inštitucij ter si ogledali tudi nekaj kulturno zgodovinskih znamenitosti. (K.B.)
NOV FRIZERSKI SALON V IZOLI
Darinka Budmir je v Ribiški ulici št. 1 odprla prenovljen frizerski salon
DAMA
Tisti, ki so prišli enkrat pridejo tudi naslednjič
ŠPORTNO
DRUŠTVO
’BfÉp I • m
W 9 V fitnessstudio
S ponedeljkom 17.9.2001 pričnemo z zimskim urnikom: pon-sob od 9 ■ 12 in 16.30 ■ 22 ure sob. od 9-12 in 16.30-21 ure
Obiščite nas na LJUBLJANSKI 51 v Izoli
Avtomobilizem
JEREBU TUDI PURTOROZ
Krožno hitrostna dirka PETROL 2001 GRAND PRIX, ki se je dogajala na letališču v Sečovljah je prinesla nov uspeh Andreju Jerebu. Poleg zanimivih dirk, ki si jih je ogledalo med 3 in 4 tisoč gledalcev je bilo poskrbljeno za zelo zanimiv spremljevalni program.
Najbolj zanimiva dirka za gledalce je bila vsekakor dirka za državno prvenstvo, v kateri sta se za zmago v obeh vožnjah borila rallysta Darko Peljhan in Andrej Jereb. Končni izid je bil neodločen, saj sta slavila vsak v eni vožnji. Prvega dne je Andrej imel smolo, saj mu je počila guma in je končal dirko kot četrti, drugi dan pa je z atraktivno vožnjo po slabi štartni poziciji prehitel vse in tudi zelo hitrega Peljhana ter ob tem postavil še rekord proge.
Omenili smo že, daje organizator poskrbel tudi za pester spremljevalni program, od VIP šotora, do voženj s skirojem, igranjem pikada, najbolj pa so bili gledalci navdušeni nad vožnjo s ferrariji. Na dirkališče so namreč pripeljali 3 ferrarije, s katerimi so potem nekaj srečnežev tudi odpeljali po progi, za volanom pa so sedeli vozniki Petrol racinga.
NEMARNIH ZDAJ ŽE VODI
Tom Nemarnik je letos edini slovenski voznik, ki se resno in uspešno udeležuje mednarodnih dirk in na njih še zdaleč ne ostaja neopažen. Po lanskem letu učenja so letos njegovi rezultati še precej odmevnejši, prejšnji vikend pa je na dirki na Češkem še utrdil svoje vodstvo v skupnem seštevku centralno-evropskega prvenstva formule 3. Iz elektronskega časopisa AVTOmania povzemamo del pogovora z njim.
Je bilo težko pričeti z nastopanjem v formuli 3 P Tu mislim predvsem na dobavo dirkalnika, opreme,...
Nakup formule ni kakšen večji problem, saj je proces zelo podoben kupovanju rabljenega avtomobila. Greš na sejem in ga kupiš. Tu zares ni bilo večjih komplikacij. Moje formule nismo kupili ravno na sejmu, a obstajajo pač določene ekipe, ki take dirkalnike pripravljajo in nato tudi prodajajo. A pri celotnem dirkanju je še najmanjši problem nakup dirkalnika, saj je potrebno kasneje pridobiti še ogromno drugih stvari.
Kaj pa spremembe, oziroma izboljšave na tvoji Danari P
Formula je letnik '99, ista je situacija glede vseh aerodinamičnih dodatkov. Pravila v srednje-evropskem prvenstvu so taka, da z najnovejšim dirkalnikom ne smeš nastopati. Tako smo letos formulo dodelali po specifikaciji iz leta 2000, letošnjih izboljšav pa še ne smemo uporabljati.
Na kakšnem nivoju je organizacija srednje-evropskega prvenstva P
Organizacija prvenstva je zelo solidna, žal pa primankuje nekaj zares dobrih dirkačev. Vseeno se nas vedno najde okrog pet voznikov, ki na posamezni dirki lahko računamo na zmago. Dirke so tako vedno zelo zanimive, kar se odraža tudi v velikem obisku gledalcev. Teh se daleč največ zbere v češkem Brnu, kje dirke vedno spremlja med deset in petnajst tisoč ljudi.
V letošnji sezoni si že zabeležil serijo odličnih rezultatov. Sl pred začetkom sezone pričakoval tako vrhunske in odmevne rezultate P
Na vsak način sem o zmagovanju že od nekdaj sanjal. Letošnjih rezultatov pa nisem pričakoval niti v najlepših sanjah. Največji konkurent v prvenstvu mi je Čeh Kostelecky, ki sem mu že po Grobniku prevzel vodstvo v skupnem seštevku.
Kakšne so tvoje možnosti napredovanja, če recimo letos postaneš prvak v tem tekmovanju P
Tu se vse začne in konča pri denarju, kar je seveda nekoliko žalostno. Naslednji korak bi sicer lahko bil prvenstvo formule 3000, kjer bi tudi sam nekoč zelo rad nastopal. Nisem ravno največji optimist, saj sem morda že nekoliko prestar, obenem pa mi kronično primankuje tudi denarja. Morebiten naslov prvaka bi mi morda odprl določena vrata, a o tem je precej težko govoriti.
ZADNJI KONCERTI POLETJA
V petek, 7. septembra so na Manziolijevem trgu nastopili madžarski Anima Sound System, ki so pretežno mlademu občinstvu predstavili svojo mešanico ciganske etno glasbe in sodobnih elementov drum 'n' bass-a, dub-a. jungle-a ter podobnih elektronskih prijemov, in s tem v velikem stilu zaključili šesti Mediteran festival.
PESNIŠKO SREČANJE V IZOLI
Letošnje literarne delavnice, ki jih organizira Beletrina, bodo potekale od 21. - 23. septembra v Izoli. Na srečanju bo sodelovalo vsaj 40 mladih pesnikov in deset mentorjev oziroma gostov. Srečanje bo delavno a hkrati tudi zanimivo za obiskovalce, saj bodo pripravili kar nekaj zanimivih literarnih večerov.
PROGRAM IZOLSKIH LITERARNIH DELAVNIC (21. - 23. SEPTEMBER, 2001)
petek, 21. september, 2001
17.30h Hotel Riviera -zbor udeležencev 18. OOh -uvodno srečanje z mentorji 20.00h -Dvorana v Besenghijevi palači, (glasbena šola) literarni večer: predstavitev prvencev Čelo na soncu Lucije Stupica in Noč v Evropi Polone Glavan.
Pogovor z avtoricama.
sobota, 22. september, 2001
10.00- I2.00h Hotel Riviera-delavnice: poezija Milan Jesih, Jurij Hudolin proza Dušam Šarotar scenarij Miha Mazzini 14.30-1830 -delavnice
17.00h-l8.30h -predavanje doc.dr. Marka Stabeja z naslovom Kaj je to pesniški jezik?
20.00h Dvorana v Besenghijevi palači, (glasbena šola) literarni večer: predstavitev hrvaške literarne zvezde Zorana Feriča in njegove knjige Blues za gospo z rdečimi madeži. Pogovor z avtorjem.
nedelja, 23.september, 2001
11 .OOh Hotel Riviera - zaključek delavnic 12.30h Literarna matineja branje udeležencev literarnih delavnic
Vabilo
Na Madagaskarju, revni afriški državi s 13 milijoni prebivalcev in tisoči brezdomcev, ki živijo od ničesar, od prosjačenja do brskanja po smeteh, raste Slovenska vas. Mesto upanja za mnoge od njih, ki jim je svoje življenje podaril g. Pedro Opeka - misijonar, ki se na Madagaskarju že četrt stoletja spopada z revščino. Ljudem brez dela in strehe nad glavo sa dan za dnem na tisoč načinov razdaja, prepričan, da revščina ni usoda. Temu velikemu človeku, ki je spoznal, da je boj proti revščini nujen, saj le-ta ubija ljudi, njihove duše in njihovo človeško dostojanstvo ter njegovemu plemenitemu delu bomo posvetili dobrodelno predstavo, ki bo
v nedeljo, 23. 9. 2001 po večerni maši pred Cerkvijo Sv. Mavra v Izoli.
Veseli bomo, če boste z nami tudi Vi.
Andrej Žigon s prijatelji
KARAOKE JACK
Japonski tehno čarovnik ponovno med nami! Tokrat se je odločil, da bo v svojem priljubljenem klubu evropski javnosti prvič predstavil svoj najnovejši album, Karaoke Jack. V Mezaninu pa medtem DJ Yellow, soustanovitelj založbe Yellow Productions, ki ga Ambasada Gavioli tokrat gosti že drugič.
Takkyu Ishino je vodja na Japonskem izredno znane in popularne skupine Denki Groove, leta 1993 pa je pričel s samostojno kariero.
Sprva so bile njegove aktivnosti didžeja popolnoma skrite v japonskem 'undergroundu'. 12" plošče so izhajale na neodvisnih založbah kot sta Frogman in Torema.
Njegov prvi album je Dove Loves Dub, ki je izšel pri Sony Japan leta '95. Ovitek za album je izrisal Katsuhiro Ootomo, avtor znane anime risanke Akira. Ishino pa je naredil glasbo za Ootomovo risanko Memories.
Humoma toda karizmatična osebnost je Takkya Ishina hkrati z eksperimentalnim glasbenim stilom kmalu naredila za vodilno osebnost japonske techno scene, v Evropo pa je prodrl leta '98 z debitantskim nastopom na Maydayu. Po tem so se mu odprla vrata zahodnih prireditev in klubov. Istega leta je kot prvi azijski artist nastopal pred milijonom ljudi na berlinski Love Parade (party pred Siegessle), ta nastop je ohranil tudi nadaljnji dve leti, kar je izreden uspeh.
Tokrat pa se Ishino predstavlja z najnovejšim albumom Karaoke Jack, ki zaključuje krog njegovega umetniškega ustvarjanja. Zanj je uporabil precejšnje število vzorcev, vključil je celo hiphop reference. Album ni bil sproduciran z namenom, komadi so nastajali v precej različnih časovnih obdobjih. Ishino je zanje oz. svoj glasbeni slog uporabil poimenovanje ' sequential elektro tekno disko '.
V Mezanine kluba pa se vrača DJ Yellow. Ker je v Ambasadi Gavioli gostoval že pred nekaj meseci, skupaj z Bobom Sinclarom, tokrat hiter pregled ključnih dogodkov v njegovi karieri. DJ Yellow je gonilna sila založbe Yellow Productions. Z didžejanjem se je pričel ukvarjati že v začetku osemdesetih.
Ljubezen do funka in jazza ga je pripeljala tudi do brazilskih ritmov s katerimi je kasneje zaslovel. Koncem 80h je pričel vrteti hiphop in pariška scena ga je prepoznavala po tem zvoku. Dejstvo, da kraljuje na DJ sceni pa mu ni zadostovalo, ustanovil je še lastno založbo. Njegov house set, s katerim razburi plesišče, se povezuje vročimi funky, jazzy in latino komadi.
tate
BOR
ZNANJ.
A
BORZA ZNANJA IZOLA MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Oktobrske revolucije 1, 6310 Izola, e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8 do 13 ure v sredo od 8 do 13 ure in od 16 do 18.30 ure
Se želite česa novega naučiti? Želite s svojim znanjem pomagati drugim? Sodelujete v kakšni dejavnosti in bi radi spoznali ljudi, ki se zanimajo za podobne stvari? Pokličite primorsko Borzo znanja!
Aktualna povpraševanla:
*	Član izolske Borze znanja bi se rad naučil igranja violine;
*	Učenec iz Izole bi se rad naučil plesati break dance;
*	Mladenič iz Kopra pa bi rad izvedel kaj več o pasmi BULLMASTIFF
*	Gospa iz Kopra išče nekoga, ki bi jo uvedel v računalniški program GoLive:
Aktualne ponudbe:
*	Vas zanimajo različne tehnike masaže kot npr.refleksna masaža stopal, akupresura, biorenesančna terapija,...
*	Vas zanima jadralno padalstvo, surfanje ali potapljanje?
*	Naši člani vam lahko nudijo pomoč pri tujih jezikih;
*	Vam lahko pokažejo različna ročna dela;
*	...pa še marsikaj bi se našlo...
Bi radi kontaktirali s člani izolske Borze znania?
Pokličite nas na 05/ 66 31 285 ali obiščite v Matični knjižnici Izola, ki domuje v Ul. Oktobrske revolucije 1.
Kdaj? Vsak delavnik od 8.do 13.ter ob četrtkih še popoldan od 16. do 18.30 ure.
DOGODKI lfgalerije
MAGDALENA DISTIHU \ IZOLI
V okviru letošnjega festivala Zlati boben bo festival Magdalena 3. oktobra v stari tovarni Droge v Izoli predstavil svoj "Magdalena district", ki predstavlja tako fizični prostor kot tudi koncept festivala.
Po treh letih uspešnega delovanja na področju vizualnih komunikacij mladih ustvarjalcev želi festival, ki v svoje tekmovanje uvršča tudi zavrnjena dela, študentske projekte ter neresnična oglasna sredstva, svojo simboliko zapeljivke Magdalene predstaviti tudi Izoli. Skozi erotiko kot stimulatorjem za ustvarjanje bodo predstavili različne elemente vizualnih komunikacij, od filma, fotografije, ilustracije, igre in še česa, z namenom, da vzpodbudijo mlade, da pustijo prosto pot svoji ustvarjalnosti.
Dogajanje se prične z županjinim ribjim piknikom v parku in se nadaljuje najprej na prostem, od polnoči naprej pa v notranjosti bivše Droge, program pa sestavljajo od tolkalcev The Stroj, pa do striptiz točke, transvestitske točke, trebušnih plesalk, peep show-a in še dosti presenečenj. Magdalena bo obiskovalce Zlatega bobna takofizično in čustveno vznemirila, da bodo zjutraj odhajali domov bogatejši za novo izkušnjo in polni navdihov za prihodnost.
hit/ f
galerija ALGA
otvoritev razstave slik avtorice
EDE
PATRU
v četrtek, 13.septembra ob 19.30
kino ODEON
ČETRTEK, 13.9., PETEK, 14.9., SOBOTA, 15.9.,
NEDELJA, 16.9., PONED., 17.9. in TOREK, 18.9.2001
FINAL FANTASYob laso
(Final Fantasy), animirani ZF film / Režija: Hironobu Sakaguchi / Glasovi: Alee Baldvvin, Steve Buscemi, Ming-Na, Donald Sutherland, James Woods in drugi;
KULTURNI CENTER IZOLA
razpisuje začetni in nadaljevalni tečaj fotografije pod vodstvom priznanega mentorja Danka Petronijeviča.
Tečaj traja 33 ur (11 x 3 šolske ure), cena tečaja znaša 24.000,00 SIT. Tečaj fotografije se bo izvajal v Kulturnem domu lzo[a (klubski prostor) in sicer začetni tečaj ob ponedeljkih od 18.00 do 20.30 ure nadaljevalni tečaj ob torkih od 18.00 do 20.30 ure.
S tečajem (začetnim, nadaljevalnim) bomo pričeli 1.oktobra 2001 v kolikor bo za posamezni tečaj prijavljenih najmanj 8 kandidatov. Prijave sprejemamo v pisarni Kulturnega centra Izola, Bazoviška 4 in po telefonu 641-55-71, 641-35-13 od ponedeljka do petka med 8.00 in 13.00 uro.
Plesni studio LAI vpisuje!
1.	Kreativni ples xa otroke (starost 6-7 let). Gibalno plesna vzgoja, ki izhaja iz otroka, njegove domišljije in ustvarjalnosti.
2.	Delavnica sodobnega plesa (starost 8-10 let). Spodbujanje plesno gibalnega izražanja, osnova plesne tehnike, priprava za vse zvrsti plesa.
3.	Sodobni ples 1 (starost 11-13 let). Nadgrajevanje sodobne plesne tehnike in improvizacije.
Informacije in vpis: vsako sredo in petek od 17.00-18.30, v plesni dvorani Kulturnega doma Izola (vhod pri knjižnici) ali po telefonu 041/799-513 (Lili)
ZALEZOVALEC ob 20 so
(Watcher), psihološki triler / Režija: Joe Charbanic / Vloge: James Spader, Keanu Reeves, Marisa Tornei, Ernie Hudson
SREDA, 19.9.2001
ob 18.30 psihološki triler
Art KINO - Odeon
Sreda 19. 9. 2001 ob 20.30
Namesto najavljenega filma "Moulin Rouge", ki prihaja na naša platna konec oktobra, predstavljamo moderno verzijo Shakespearove drame:
HAMLET 2000
Režija: Michael Almereyda / V glavnih vlogah: Ethan Hawke, Julia Stiles, Diane Venora, Kyle MacLachlan, Sam Shepard
Hamlet 2000 je postavljen v današnji New York - v svet prenosnih računalnikov in limuzin. Predsednika danske korporacije najdejo mrtvega, njegova žena, pa se kmalu poroči z moškim, ki ga sumijo njegovega umora. Nihče ne trpi bolj, kot njen sin Hamlet, zaljubljen v prepovedano očarljivo dekle Ofelijo. V dilemi "biti ali ne biti", se spusti na pot odkritij, laži in spletk, ki bo pogubila vse vpletene.
Režiser Michael Almereyda se je odrekel Hamletu srednjih let, saj bi izjemno zahtevno vlogo lahko odigral tudi mlajši igralec, zato je izbral Ethana Hawkea, dolgoletnega prijatelja, ki si je želel posneti moderno različico Hamleta. Ves dialog je ostal originalen, le postavljen v moderno okolje. "Hoteli smo narediti Shakespearove verze bolj dostopne mladim," prave režiser Almereyda, kot je to imenitno uspelo Bazu Luhrmannu v predelavi "Romea in Julije" v katerem je zablestel Leonardo Di Caprio. Mnenja kritikov so deljena, kajti mnogi prisegajo le na originalnega Hamleta in so proti vsakim posodobitvam.
TABORJENJE IZOLSKIH TABORNIKOV
Toplo sonce nas je zvabilo na gozdne jase, kjer smo razpeli platnene strehe šotorov in se vsaj za nekaj dni preselili iz mračnih mest v zeleno, živo naravo. Taborniki Rod-a jadranskih stražarjev iz Izole smo v Gabrovki na Dolenjskem organizirali od 26.07 do 11.08.2001 letno taborjenje, ki se gaje udeležilo v dveh izmenah (redni in klubovski tabor) približno 90 taborečih.
Program na rednem taboru.
Ob prihodu na taborni prostor smo se po kratki dobrodošlici razdelili po šotorih in pokosili. Nato smo se razdelili v vode, se imenovali, spoznali okolico, se seznanili z dnevnim redom ter zaigrali spoznavno igrico.
Naslednjega dne smo imeli Indijanski dan. V gozdu smo na primernem prostoru zgradili bivak in naredili ognjišče. Pekli smo klobase, hrenovke in krompir, se pogovarjali, maskirali ter izdelali razne indijanske predmete. Sledilo je dvodnevno bivakiranje. Ob že ali na novo izdelanih bivakih (mesto kjer smo prespali) smo uredili ognjišče in nabrali zalogo drv. Nato smo v sklopu pridobivanja veščin Robinzona, Gospodarja in Poznavalca ognjev po vodih izdelovali različne predmete. Eni so iz lesa rezljali žlice, drugi so iz sušic delali metlice, tretji pa modele različnih ognjev. Medtem so se že nad živordečo žerjavco vrteli piščanci.
Ko se je noč spustila in je na nebu sijala polna luna, smo se odpravili v gozd, kjer je v temi bleščala majhna luč svečke. Igrali smo se najbolj priljubljeno igrico Lov na lisico. Poteka pa tako, da se je treba izmuzniti stražarjem okoli sveče in jo ugasniti. Ob koncu igre, smo se vrnili v bivake, se že utrujeni ulegli v spalne vreče in odpotovali v svet sanj.
Naslednjega dne je bil športni dan, kjer so se otroci v manjših skupinah pomerili v različnih igrah. Odpravili smo se tudi na izlet v manjši kraj Čatež in se sprehodili po gozdni poti do romarske cerkve na Zaplazu. Nato so si ogledali mlako s tremi vrstami žab in čudežni izvir. Ljudska pripoved pravi, daje pastir nekoč izgubil ovce. Od žalosti je jokal in ko sije oči oplaknil z vodo izvira, jih je čudežno zagledal. Pot seje nadaljevala v Centru za obšolske dejavnosti, kjer smo se vzpenjali po plezalni steni. Večina otrok seje prvič srečala s plezalnimi tehnikami, zaščitnimi pasovi in vrvmi. Popoldan pa smo se osvežili in pozabavali v bazenu. Med popoldanskimi poletnimi nevihtami ali v prostem času so otroci imeli pevske vaje, izdelovali so obeske za verižice ali pa razne predmete v sklopu veščin (npr. sončno uro, filter za vodo, koše za ločeno zbiranje odpadkov, ognje za zvečer...)
Zabavni večeri
Da bi se od dneva otroci poslovili z nasmehom na ustih, smo organizirali zabavne večere. Včasih smo se igrali razne igrice, drugič smo se vsi zbrali ob ognju in veselo zapeli... Zadnji večer na taboru je posebno doživetje. Zaključno zabavo je otvoril plamen velike pagode (vrsta ognja, ki se ponavadi postavi ob svečanih prireditvah) in petje taborniške himne. Sledili so taborniški krsti. Kopriva, Tiki, Speedi in Dumbo so v ogenj vrgli na listku napisana njihova imena in obljubili, da se bodo od tega dne oglašali le na njihovo tab. ime. Vmes smo zapeli, podelili razne pohvale in osvojene veščine. Letos so se člani v vodih zelo potrudili. Vsak vodje izdelal prijetno darilce kot zahvalo za svojega vodnika. Skratka zaključek poln zabave in veselja.
Slovo od tabornega prostora
Ko so bili nahrbtniki že pripravljeni in so čakali vrnitve v domači kraj, smo se še zadnjič postavili v zbor, kjer se je taborovodja Marjan Makuc zahvalil vsem taborečim za udeležbo na taboru ter se zahvalil za opravljeno delo vodnikom Tomiju S., Saški, Gregorju in Teji ter pomočnikom Davidu, Tomiju C., Andreju in Vilette, kuharju Urošu Nabrnik, medicinski sestri Kleliji Podgornik ter starešini in ekonomu Brunotu Kodarin. Nazadnje smo vsi tam zbrani mimo v vrsti zapeli tab. himno, spustili zastavi ter se poslovili z glasnim tab. pozdravom "zdravo"!
Med taborniškimi prijatelji dnevi hitro minevajo. Pa vendar, ostanejo za vedno, tam nekje med smrekami in hladom naše jase, v naših srcih in za vedno se bleščečih spominov ! ! !____
Poletje društva JONA
Kljub vročini, kije zaznamovala letošnje poletje je bilo vzdušje v društvu Jona delavno. Organizirali smo kar nekaj družabnih večerov, prireditev in predavanj. Od 9. do 12. julija je v prostorih župnije Izola potekal Oratorij za osnovnošolsko mladino. Preko igre in izdelovanja različnih izdelkov smo poskušali utrditi prijetaljstvo in povezanost med otroki. Dogajanja se je dnevno udeležilo približno 20-30 otrok. Tema letošnjega Oratorija je bilo življenje Janeza Bosca, ustanovitelja Salezijancev, katerih naloga je delo z mladimi in šola za življenje v prijateljstvu z ljudmi in Bogom.
Društvo je organiziralo pričevanje članov skupnosti za zdravljenje odvisnosti Cenacolo, ki je bilo 26. julija v prostorih župnije sv. Marko. Večer sta vodila člana skupnosti iz Novigrada. Predstavila sta življenje v skupnosti in njihovo lastno zgodbo. Društvo aktivno sodeluje v boju proti drogam, v sodelovanju z Uradom RS za droge smo predstavniki skupnosti Cenacolo za Slovenijo. Srečali smo se tudi z člani društva Mavrični most mladih, s katerimi smo izmenjali izkušnje in se dogovorili o sodelovanju na področju krščanskih mladinskih društev.
Sodelovali smo pri popravilu cerkve sv. Jakoba na Šaredu. Člani so s fizičnim delom pomagali pri čiščenju opeke.
Z jesenjo pa začenjamo tudi redne delavnice, ki bodo vzpodbujale k aktivnem preživljanju prostega časa in odkrivanju talentov. Udeležili se bomo vseslovenskega srečanja mladih v Stični, ki bo v soboto 15.09.2001.
Vsa vprašanja lahko zastavite na naslov "jona_drustvo@hotmail.com" ali na nalov "trg sv. Mavra 4". Vaših vprašanj, mnenj in predlogov bomo resnično veseli.
Gregor Vučko
Predsednik Jona - društva mladih kristjanov
IZOLANI V MEDIJIH
Izola je gotovo medijski hit. med slovenskimi mesti. Glede na velikost občine je pravzaprav nenavadno, kako pogosto se pojavljamo na prvih straneh časopisov, enkrat v dobrem, drugič v slabem.
Zelo razvpit je primer 5 milijonov mark vredne prevare podjetnega nekdanjega uslužbenca policije, kije imel sedež svojega finančnega podjetja Crossmann v Izoli (čeprav ga v telefonskem imeniku ne boste našli). Pa to ni vse. Tudi njegova sodelavka, ki jo prav tako iščejo doma in v tujini, je bila pred nekaj leti krajši čas zaposlena kot prodajalka v Izoli in se menda "proslavila" s ponarejenimi dokumenti o izobrazbi.
Zadnja številka MAG-a prinaša zgodbo o tem, kako je Alojz Pečan s stečajem podjetja Stavbenik gostinstvo oškodoval številne upnike tega podjetja. V okvirčku je še zapisano, da so na policijski upravi v Kopru prejeli kazenske ovadbe treh podjetij iz Sežane, Izole in Portoroža. Kriminalisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da v teh primerih ni znamenj, ki bi kazala na uradno preganljiva kazniva dejanja Poročilo o teh ugotovitvah so predali pristojnemu državnemu tožilstvu, ki zadevo lahko še enkrat preuči, jo vrne v dopolnitev ali zavrže.
V kratkem pa se bo na televizijskem tedniku znašla tudi zgodba o lokalu pod Belvederjem. Televizijska ekipa je svoje delo že opravila, vprašanje pa je, če bo prispevek lahko bistveno prispeval k razrešitvi spora med najemnikom in občino, ki se zdaj že dogaja na sodišču.
Deserti e paludi
Rieccoci
Quella che ci siamo lasciati alle spalle, se non è stata l’estate più calda degli ultimi anni e decenni, è stata certamenteuna delle più secche. Per quanto riguarda la situazione della nostra comunità nazionale, invece, sembra abbia piovuto abbondantemente - se non proprio a dirotto - a favore del governo. Almeno stando a quello che è l’antico detto delle nostre regioni. Con le modifiche alla Legge sui mezzi per la creazione di una base economica delle comunità nazionali, approvate con procedura d’urgenza dal Parlamento, l’unica base che ci è rimasta è per ora presente simbolicamente soltanto nel titolo della legge, perché i mezzi che avrebbe dovuto garantire sono stati indirizzati verso altre strade e altre finalità.
Anche le sovvenzioni, già decurtate in fase di approvazione del Bilancio per quest’anno, e cheavrebberodovutofinanziarelenostreattività culturali, perii momento non superano il 15-20 per cento, rispetto al 75 % dovuto tenendo conto che ormai siamo a metà settembre. Poi, magari, verranno a dirci che se non riusciremo a realizzarli entro la fine di novembre, ilMinistero perla cultura si sentirà autorizzato a cassarli. E ce li farà pesare, in negativo naturalmente, sul bilancio di previsione per l’anno prossimo. Anzi, per i prossimi due anni, visto che nella Capitale sembra si stia lavorando alacremente per armonizzare le risorsefinanziarie perii2002 e per il 2003.
Siccità sui nostri destini minoritari, anche per quanto riguarda i lavori di ristrutturazione di Palazzo Manzioli. Per essere portati a termine definitivamente, le aziende edili chiedono un minimo di circa 80 milioni di Talleri, ma il governo ne ha previsti soltanto 50. E i restanti 30? Come si diceva una volta: Dio veda e provveda! Per nonparlare delle spese digestione e di funzionamento, oltre a quelle dell’arredo e degli impianti necessari.
A proposito, mentre stiamo discutendo amaramente su quanto avremmo dovuto ricevere, il Ministero per la cultura non ha ancora pubblicato il concorso per le attività da svolgere l’anno prossimo. E si prospettano -come hanno già annunciato-grosse modifiche nel sistema di finanziamento. Purché non si tratti ancora una volta di una previsione di piogge torrentizie, magari con qualche piccola grandinata, tanto per non smentire l’altro detto nostrano, secondo cuipiove sempre sul bagnato. Di questo, naturalmente, i rappresentanti della nostra Comunità ne hanno parlato anche con ilministrodegliesteriitaliano, Ruggero, martedì scorso in visita ufficiale a Lubiana. Chiedendo che l’interesse della Nazione madre per questa sua minoranza trovi uno spazio, pur se piccolo, anche nei colloqui con i partner dello Stato di cui siamo cittadini. Se non altro, affinché il governo di Lubiana, se proprio ha deciso di far piovere soltanto nelle sue casse, si renda conto chenonècheriusciràarisolvereipropriproblemi finanziari con il nostro misero raccolto. Almeno che non si tratti di un discorso di tutt’altra natura, per cui facendo piovere sempre e soltanto a scapito di qualcuno non voglia significare che da qualche parte si desideri creare oun piccolo deserto o una piccola palude.
Concluse le ferie, la redazione del Mandracchio, riprende dunque la sua normale attività. Come nel periodo passato anche in questo che ci sta dinanzi dedicheremo il nostro spazio alle questioni più importanti che riguardano la nostra comunità nazionale da vicino. Così nel prossimo periodo continueremo a trattare gli avvenimenti attuali che concernono la nostra comunità nazionale, il lavoro delle nostre istituzioni e dei nostri connazionali. In passato più volte avevamo pensato di aprire qualche nuova rubrica fissa, visto che a parte “Non c’è più religione” e “Attività comunitaria”, non ne abbiamo. Purtroppo, anche a causa del fatto che la nostra redazione non si è allargata, non siamo riusciti nel nostro intento. Rimane così la promessa che cercheremo di aprirne qualcuna, dedicata ad esempio alla scuola, allo sport o alla cultura. La redazione de II Mandracchio che è “Il foglio della comunità italiana di Isola” - dunque non di questo o quel “circolo” auspica una maggiore collaborazione con le due Comunità anche in termini di articoli, annunci, programmi ecc. Siamo in pochi e svolgiamo il lavoro con grande impegno, nelle ore libere. Una buona soluzione sarebbe anche aumentare la vostra presenza, cari concittadini e lettori, attraverso una rubrica (purtroppo mai decollata) “Lettere al Mandracchio”. È vero, si, che in passato qualche lettera ci era arrivata e l’avevamo pure pubblicata anche se non sempre per esteso. Rilanciamo dunque anche quest’anno un appello ai nostri lettori affinché ci scrivano di più - non solo per indicare questo o quel problema, ma anche per proporre qualche nuovo tema o nuova rubrica. Inoltre cercheremo di continuare il dialogo e la collaborazione anche con i connazionali isolani che non vivono nella nostra città per qualche interessante contributo - non solo per mantenere vivi i legami ma anche per far si che il Mandracchio sia veramente il foglio della nostra comunità.
Andrea Šumenjak
Nuova stagione - vecchi problemi
Mettere insieme il primo numero post vacanze di questo nostro giornale non è mai stato facile. Le istituzioni che noi abitualmente seguiamo o sono ancora a completare la tintarella o sono appena agli inizi della loro attività. E vero che il Consiglio comunale è già ritornato tra i banchi della sala consiliare, però lo ha fatto appena ieri, perciò troppo tardi per noi che chiudiamo il giornale all'inizio della settimana in cui usciamo. L 'aita stagione turistica ha già dato quello che aveva da dure e speriamo che abbia anche raccolto quello che doveva raccogliere. Le condizioni per farlo c’erano tutte. Ciò non vale per gli agricoltori che sono stati traditi da un fin troppo lungo periodo di siccità. Le botteghe dell’arte sono diminuite di numero. Una, infatti, si è trasformata in negozio di confezioni e un’altra ritornerà al suo vecchio destino di baretto. Palazzo Manzioli è ancora avvolto dall’incertezza. E questa è una situazione destinata, purtroppo, a perdurare. Ciononostante la vita prosegue e noi ci promettiamo di continuare il nostro lavoro di cronisti per dare a voi, gentili lettori, qualche momento di lettura su quello che accade nella nostra coccola Isola.
G.S.
Palazzo Manzioli:
A che punto siamo?
Il Palazzo - veduta laterale
Foto: C. Chicco
Silvano Sau
Scuola elementare: partenza tranquilla
Inizio d ’anno scolastico tranquillo alla Scuola elementare Dante Alighieri, dove opera pure la Scuola Materna L ’aquilone. Per saperne di più abbiamo interpellato il preside, dottor Luciano Monica. «Tra i fatti più rilevanti va senz ’altro nominata la sistemazione della rete di cavi che renderà possibile l’allacciamento ad Internet in tutte le aule e negli altri posti dove si svolge attività didattica o di altro tipo. In una seconda fase è previsto l’acquisto di nuovicomputerper completare ['informatizzazione della scuola. Siattende l’arrivo dall’Italia di una fornitura di mezzi didattici non reperibili in Slovenia. Più diffìcile è ottenere dei finanziamenti per materiale didattico da parte del comune, ma si spera di ottenere dei computer per la prima e la seconda classe della scuola novennale. L’offeria di nuove tecnologie -continua il nostro interlocutore - va accompagnata però da un costante aggiornamento al loro uso. Allo scopo lo scorso anno scolastico abbiamo organizzato dei corsi di uso del computer per tutti i lavoratori pedagogici che non li avevano ancora seguiti e continueremo l’iniziativa anche questo anno. La scuola continuerà ad offrire dei progetti che vanno oltre il programma d ’obbligo, come il corso di lingua francese, corsi di informatica, un corso di lingua latina e diverse attività libere, organizzate pure con il sostegno finanziario della CAN di Isola.
Alla scuola materna le iscrizioni sono abbastanza costanti con una frequenza regolare di una sessantina di bambini. Tendendo conto del calo delle nascite, possiamo ritenerci soddisfatti. La prima classe conta 8 alunni. In futuro le iscrizioni dipeleranno certamente dalla concorrenzialità che sapremo dare alle nostre offerte formative e di servizi.»
Alla domanda su quali sono i punti sui quali bisognerà lavorare per aumentare la qualità, ci viene assicurato che la struttura dell istituto ha basi solide per costituire nuova concorrenzialità. Potrà in futuro rivelarsi difficoltoso il reperimento di personale docente, per ora al completo, ma non in modo stabile. Molto bisognerà fare per aggiornare costantemente le tecnologie. Un punto chiave per un 'efficace azione didattica è pure la disponibilità, per ora molto carente, di materiale di consumo per gli alunni in tutti i settori di attività. Per rendere più vicina la teoria alla pratica e alla vita quotidiana la scuola dovrebbe dispone di mezzi perle uscite, in modo da non gravare troppo sulle spese dei genitori.
Marino Maurel
Procedono bene i lavori alla scuola media di Isola Foto: C. Chicco
Sport: buon inizio per la “Besenghi”
Nella sua prima uscita stagionale il gruppo sportivo della Comunità degli italiani "Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola ha raccolto subito grandi soddisfazioni. Il tradizionale incontro allestito a Rupingrande dall'Unione sportiva triestina ACLI ha visto la Besenghi primeggiare in due delle tre competizioni in programma. Da dire comunque che rispetto alle scorse edizioni la concorrenza, in particolar modo nel torneo di calcio, è risultata meno agguerrita per la mancata partecipazione di alcune squadre che solitamente aderivano all’appuntamento. Ciononostante nell'unico incontro disputato icalciatori hanno superato la squadra ospitante al termine di una partita risoltasi ai calci di rigore. Sofferta in questa edizione la vittoria della squadra di basket. Nel torneo triangolare previsto i cestisti l’hanno spuntata nella partita decisiva solo ai tempi supplementari, quando l’andamento sembrava alquanto compromesso per una disastrosa situazione falli che aveva costretto la squadra a chiudere la partita con tre giocatori in campo. Non è andata altrettanto bene nelle bocce. Contro giocatori navigati la nostra formazione non è stata capace di evitare l'ultima posizione. Prima di abbandonare il campo però i nostri bocciofili hanno saputo rifarsi sulla squadra vincitrice in una sorta di tempo supplementare in cui in palio, al posto della coppa, c’era il classico fiasco di vino. Evidentemente in nostri sono bocciofili di “lungo sorso”.
Roberto Siljan
Non c e piu religione
Pietro Coppo era un combattente partigiano? È una domanda fatta da un nostro concittadino quando ha saputo che il centrale giardinetto di Isola porta il nome dell’illustre cartografo isolano d'adozione del Cinquecento. Francamente non sappiamo se per le nostre contrade le lotte partigiane si combattevano pure cinque secoli fa. Però siamo certi che allo scadere del primo quarto del secolo sedicesimo Isola fu onorata dalla presenza in essa di un grande studioso: Pietro Coppo, appunto. E siamo altrettanto certi che il rinnovato giardino a lui intestato meriterebbe un po’ di rispetto in più e una maggiore cura. L'attuale stato della fontanella del giardinetto, infatti, non proietta una bella luce né sul giardinetto stesso né sull'immagine di Isola.
Gianfranco Siljan
ATTIVITÀ COMUNITARIA
BIBLIOTECA E SALA DI CONFERENZA DELLA PROF.
LETTURA
Orario d’apertura: da lunedì a venerdì dalle ore 16 alle 19
Sono disponibili i periodici Panorama, L’Espresso, Storia illustrata, Artecultura, Gente viaggi, Grazia, Starbene, Casaviva, PC, Quattroruote, Primorske novice, Mladina, Mandra* e il Mandracchio nonché i quotidiani La Repubblica, La Gazzetta dello sport, Il piccolo, La voce del popolo e Deio.
MANIFESTAZIONI
iviarteai zì> senempre, ore ie, Palazzo Besenghi
PRESENTAZIONE DEL CD DEL CORO “HALIAETUM”
In occasione del venticinquesimo anniversario della sua costituzione il Coro "Haliaetum”, diretto dal maestro Claudio Strudthoff, ha pubblicato un CD in cui sono raccolti i brani principali che hanno fatto la storia del gruppo. Participerà alla serata un critico musicale. Il progetto è stato realizzato grazie al contributo del Ministero per la Cultura della Repubblica di Slovenia, del Comune e della Comunità autogestita della nazionalità italiana di Isola.
Organizzazione: CI Pasquale Besenghi degli Ughi
Giovedì 27 settembre, ore 18, Palazzo Besenghi
La redazione del Mandracchio partecipa al dolore del collega Marino Maurel per la scomparsa di sua madre.
Al cordoglio si associa il direttivo della CI “Pasquale Besenghi degli Ughi".
SSA MARIA PAOLA PAGNINI Lezione preparatoria all’escursione in Italia che si terrà nella seconda settimana di ottobre.
Organizzazione: CI "Pasquale Besenghi deghli Ughi” in collanorazione con l’Università popolare di Trieste
GRUPPI CULTURALI DELLA COMUNITÀ ITALIANA DI ISOLA
IL CORO “HALIAETUM” A BARBANA E CERVIGNANO DEL FRIULI
Il Coro “Haliaetum” della Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi
C4 OV-J 11 WCjl II V_JI IOUIU, CJIIOllW Gl I
maestro Claudio Strudthoff, effettuerà le sue prime due uscite della stagione: domenica 16 settembre si esibirà alla Santa Messa nella chiesa di Barbana mentre sabato 22 settembre si troverà a Cervignano del Friuli per cantare alla rassegna del coro locale “La Clape”.
AVVISI
Il Coro “Haliaetum” della CI “P. Besenghi degli Ughi” diretto dal maestro Claudio Strudthoff informa che sono aperte le iscrizioni di nuovi coristi. Gli interessati sono invitati a partecipare alle audizioni che avranno luogo ogni lunedì di settembre e ottobre dalle ore 19 alle 21 al pianoterra di Palazzo Besenghi.
I gruppi Minicantanti e Giovani cantori della CI “Pasquale Besenghi degli Ughi” invitano alle audizioni per nuovi elementi che
si terranno giovedì 13 settembre, al pianoterra di Palazzo Besenghi, alle ore 15.30 per i Minicantanti e alle 16.30 per i Giovani cantori.
Il Mandracchio, foglio della Comunità italiana di Isola Redattore responsubile:
Andrea Štmieniak
Redazione: C. Chicco, M. Maurel, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Sumenjak
Indirizzo: via S. Gregorčič 76,
6310 Isola, Slovenia
tei.,fax: ( + 386 5) 641 50 31, 641 58 53
KRI MINALIJ E
ŠE PSI SO NERVOZNI
Mestni psi so sicer vse bolj človeški in tako se jih lotevajo tudi človeške navade, kot je naprimer glavobol, nevroze in podobno. Nekaj takšnega je verjetno napadlo neznanega psa, ki je ugriznil 10 letno deklico. Policisti so izsledili psa in lastnika, lastnika napotili k sodniku za prekrške, psa pa k veterinarju.
ENEGA PREVEČ DRUGEGA PREMALO
4
Policisti so opravljali redno kontrolo prometa in tako ustavili tudi voznika osebnega avtomobila, ki se je obnašal tako nenavadno, da so mu odredili strokovni pregled za ugotovitev prisotnosti mamil. Toda voznik je ta pregled gladko odklonil, takrat pa so policisti tudi že ugotovili, da vozi avtomobil čeprav nima vozniškega dovoljenja. Posledice so znane in jih je mogoče izraziti v lepih številkah.
FIGA JE TUDI DREVO
Dva soseda sta že dolgo v sporu in nikakor se ne moreta dogovoriti o sklenitvi premirja. V zadnjem sporu je najkrajšo potegnila figa. Ena od vej tega mediteranskega drevesa je segala na sosednjo parcelo zato jo je enostavno odrezal - vejo namreč.
MEDNARODNI NOGOMETNI SPOR
Nogometna tekma med Slovenijo in Jugoslavijo je bila seveda polna emocij, nekateri pa so se ogrevali že pred tekmo slovenske reprezentance z Rusijo. Dva najbolj vneta navijača sta vse bolj glasno navijala vsak za svoje in če ne bi posredovali policisti bi poleg nogometnega kmalu imeli še boksarski dvoboj.
NI PRIŠEL DALEČ
Izolan je na policijski postaji prijavil krajo kolesa z motorjem, vrednega kakšnih 500.000 tolarjev. Neznanec se je s skuterjem odpeljal proti domu v središču Ljubljane, vendar ni prišel daleč saj so ga policisti sosednje policijske postaje ustavili in ugotovili, da je motor ukraden. Skuter so vrnili lastniku, nepridiprava pa pridržali in kazensko ovadili.
PLAVANJE NA DESKI
Sila neprijeten dogodek se je pripetil možakarju, ki je surfal precej od obale, približno 4 kilometre daleč. Dobila gaje namreč nevihta in močan sunek vetra mu je iz rok iztrgal jadro in lok, zlomil se je smernik na deski in tako je bilo jadranja konec. Na polomljeni deski je potem plaval do obale, k sreči brez posledic, saj je veter pihal v pravo smer.
STARI RAČUNI IN PRIJATELJI
V	središču mesta sta se fizično prijela znanca, razlog pa naj bi bil dolg v višini nekaj tisočakov. Po posredovanju mimoidočih sta se razšla še pred prihodom policistov, ki pa bodo oba verjetno poslali k sodniku za prekrške.
DRUŽINSKE ZGODBE
Policisti so morali posredovati v zasebnem stanovanju kjer je bivši fant prijaviteljice tolkel po vratih, ker ga ni pustila v stanovanje. Razbijal je zelo na glas pa še kričal zraven, zato so policisti z obema opravili pogovor in sklenili, da bodo prijavili zgolj osebno prizadetega.
Sredi noči je na policijsko postajo prišla ženska in povedala, da seje mož vrnil domov podprt z alkoholom in da jo je med prepirom udaril po obrazu. Policisti so možakarja napotili k sodnici za prekrške.
BLAGAJNA IN KNJIGE
Prejšnji teden so policisti obravnavali dve kaznivi dejanji tatvine. V prvem primeru je neznanec izza odprtega točilnega pulta na Belvederju ukradel registrsko blagajno, ki pa je bila prazna.
V	drugem primeru pa je neznanec ukradel kar štiri knjige Harry Potterja in lastnico knjigarne oškodoval za nekaj manj kot 30 tisočakov.
LJUBITELJI MOBITELOV
Na polocijsko postajo je v spremstvu matere prišel 10 letni deček in izročil mobilni telefon, ki ga je našel na avtobusu.
V	drugem primeru pa so policisti dobili prijavo tatvine mobilnega telefona iz osebnega avtomobila. Dejanja je osumljena sopotnica, ki jo policisti in mnogi vozniki dobro poznajo, po daljšem času pa je spet prišla nazaj na "svoj teritorij".
SOVRAŽNIKI POŠTE
Policisti so obravnavali kaznivo dejanje imenovano "poškodovanje tuje stvari". Tuje stvari sta bili pravzaprav dve: poštni nabiralnik in domofon. Lastniki tujih stvari so to dejanje seveda prijavili policistom, ki za nepridipravi poizvedujejo.
PREVEČ OVINKOV
Voznik osebnega avtomobila je vozil iz Šareda proti Izola, toda zaradi neprilagojene hitrosti ga je zaneslo na nasprotni vozni pas od tam pa je zapeljal v jarek. Njemu ni bilo nič, avtomobil pa je poškodovan in so ga izvlekli iz jarka šele delavci AMZS. pa
ŠE NEKAJ PROMETNIH
Ob koncu tedna so dečki opravljali klasične kontrole prometa in zapisali dva dobra odmerka alkohola v krvi. Prvi voznik je napihal 1.46, drugi pa 1,62 gramov alkohola na kilogram krvi. Obema so prepovedali nadaljno vožnjo, začasno odvzeli vozniški dovoljenji in poslali na običajen postopek.
V	tretjem primeru je ustavljeni voznik odklonil strokovni pregled in nato, kljub prepovedi, z vožnjo nadaljeval. Zato so ga pridržali in po prespani noči je obiskal sodnika za prekrške.
V	četrtem primeru je voznik napihal za 1,72 g/kg, poleg običajnih stvari pa je moral plačati še kazen ker pri sebi ni imel vozniškega dovoljenja.
Med kontrolo prometa so policisti odvzeli tudi dva skuterja, ki nista ustrezalapredpisom. Izročili soju pooblaščenemu serviserju, ki bo skuterja, na stroške lastnikov, vrnil v tovarniško stanje.
Dečki so prejeli tudi obvestilo, da se je pri avtokampu Jadranka zgodila prometna nesreča. Ugotovili so, da je kolesar padel po cestišču in se dobro poškodoval po glavi. Pomoč so mu nudili v Splošni bolnici Izola.
TA TEDEN PA »
bodo policisti predvsem varovali šolske poti, nadzorovali voznike skuterjev, v četrtek merili hitrost in ves čas nadzorovali psihofizično stanje voznikov.
MALI OGLASI
-	KUPIM RIBIŠKI ČOLN do 3,5m . tel: 041 - 740 902 (Marko)
-	ZAKONCA brez otrok iščeva sobo za daljše obdobje v Izoli ali Kopru. Plačava polovico vaših položnic(denar dobite vsak zadnji dan v mesecu) tel: 031 - 435 148
-	UGODNO PRODAM električno peč za centralno ogrevanje Panterm 6Kw ali 12 Kw, kompletno z vso opremo, tel: 641 44 15
-	KUPIM BIVALNI kontejner (neopremljen, ni pa pogoj) ali kamp prikolico. Cena do
230.000	SIT (v 12 mesečnih obrokih po 19.000 sit) Pogoj že vgrajena kopalnica in vsaj ena vtičnica za elektriko, tel 031 - 435 148
-	Dne 4.9. zjutraj sem v Izoli izgubila vrečko s fotografijami in negativi na ime Bevitori. Poštenega najditelja prosim, če jih lahko pusti v trgovini Art Foto v Drevoredu 1. maja.
-	Prodam BX, vozen, neregistriran za 100.000 SIT ali po dogovoru. Tel.: 040/687-102
-	Izgubil seje majhen, kratkodlak rjav psiček pasme "Čivava". Najditelju nagrada
200.000	SIT. Tel.: 040/327-328
-	Poceni prodam trajno žarečo peč (drva - premog). Tel.: 640-22-28
-	Kombinirana peč za centralno kurjavo 35.000 kcal (trda goriva ali kurilno olje) skupaj z gorilcem izredno poceni. Tel.: 640-22-28
-	TRIČLANSKA DRUŽINA vzame v najem za daljše obdobje starejšo hišo ali stanovanje v Izoli, tel 031/408 307
-	PRODAM ZEMLJIŠČE (780 m2) sredi Nožeda pri Maliji. Zdaj je to obdelan vinograd. Cena po dogovoru. Tel.: 641 61 51
-	ZA ENO LETO NAJAMEM SOBO s kopalnico v Izoli ali okolici. Tel.: 031 690 163 (Martina)
-	Zakonca brez otrok iščeva primerno ENOSOBNO STANOVANJE v Izoli ali Kopru. Cena: 40.000 Sit (s stroški). Telefon: 040 850 427
-	Za več let najamem MANJŠO PODNAJEMNIŠKO SOBO v starem delu mesta. Najemnina: do 20.000 mesečno. Tel.: 64 00 010 (Samo)
Nekateri so si oddahnili, bili pa so tudi takšni, ki jim je bilo žal, da z odrom na Manziolijevem trgu odhaja tudi letošnje poletje. Razumeti je moč ene in druge. Predvsem stanovalce iz soseščine, ki so bili to poletje zares pod velikim zvočnim udarom, pa ne zaradi prireditev, ki so se letos zelo držale dogovorjenih časovnih terminov kot zaradi hrupa, ki so ga povzročali neumorni otroci med igro na odru in tribuni. Delavci Komunale so oder zdaj odpeljali v skladišče, hrupa pa niso odpeljali s seboj, saj je topotanje po odrskih deskah že zamenjalo nabijanje nogometne žoge v sveže obnovljene fasade Manziolijeve palače in cerkve Marije Alietske. Nedvomno je tudi to del življenja veselega mediteranskega mesta, občinski redarji pa bi vendarle morali nekatere najmanj obvladljive mladce opomniti, da občina plačuje težke denarje za obnavljanje obeh objektov in daje treba za takšne igre najti druge prostore. Saj res, na katerem igrišču pa se otroci starega mesta sploh lahko igrajo?
Na letališču v Sečovljah je v soboto in nedeljo dišalo bo bencinu in gumah, saj so se najboljši slovenski vozniki pomerili na krožno hitrostni dirki Petrol 2001 Grand Prix. Najbolj zanimiva dirka za gledalce je bila vsekakor dirka za državno prvenstvo, v kateri sta se za zmago v obeh vožnjah borila rallysta Darko Peljhan in Izolan Andrej Jereb. Končni izid je bil neodločen, saj sta slavila vsak v eni vožnji,
Andrej pa je mimogrede postavil še rekord proge in navdušil gledalce z atraktivno vožnjo.
Več na športnih straneh.
fM A G S T*
I lili
popolnoma naravna mešanica začimb
Četrtek	Petek |		Sobota
	M		S
sončno	deževno		oblačno
max 21	max 19		max. 20
min. 15	min. 16		min. 12
POLETJE JE POSPRAVLJENO
UGODNI PLAČILNI POGOJI:
-	kredit na 1 leto - TOM + 0%
-	kredit na 2 leti - TOM + 2%
-	kredit na 3 leta - TOM + 3%
-	možnost obročnega plačila
-	za plačilo v gotovini nudimo popust do 20%
-	dokumentacijo kredita na 1 leto uredimo pri nas, brez izgube časa na banki
Projektiranje in inženiring stanovanjske in pisarniške opreme
mobelJ Salon pohištva
Gls- mobel d.o.o. Zelena ulica 10, 6310 Izola, Slovenija TEL:+386 (0)5 6417668 FAX:+386 (0)5 6417667
KUHINJE
do konca septembra
Urnik: 09-12 in 16-19 Sobota 09-12
20%