Poštnina platana v ooterinl	m	Cena	Din	1*-
jiDimnshl dem
Sl. 1490
V {jubilant, ftoncileUek, 5. iuli|a 1931
Ictoll.
Nad petdeset tisoč Slovencev spremlja
svojega vladiko k večnemu pokoju
Zadnja pot skozi Ljubljano
Ljubljanski bogoslovci ncso krsto pokojnega vladiko iz škofije v stolnico.
Ljubljana, 5. junija.
Po končani maši zadušnici se je okrog 11 dopoldne začel izpred stolnice skozi mesto razvijati veličasten sprevod, v katerem je velikega pokojnika na zadnji poti proti božji njivi k Sv. Križu Križu spremilo na tisoče vernikov.
Pred stolnico so pred začetkom sprevoda zapeli združeni ljubljanski pevski zbori pod vodstvom dr. Dolinarja in g. Prelovca pokojniku v slovo dve žalostinki, in sicer »Poljana toži« in »Usliši nas Gospode.
Sfovo župana dr. Adlešiča
Predno se je sprevod začel pomikati izpred stolnice, se je v izbranih besedah od pokojnega vladike dr. A. B. Jegliča, poslovil v imenu bele Ljubljane in vseh Ljubljančanov, ljubljanski župan dr. Juro Adlešič, ki je poudarjal dragocene pokojnikove zasluge tudi za našo Ljubljano.
Začetek sprevoda
Na čelu sprevoda je uslužbenec pogrebnega zavoda nosil veliko luč, za njo so nosili trije uslužbenci istega zavoda velik križ z žalnima trakovoma, križu pa je sledila velika črna zastava.
Tej glavi sprevoda je sledila fanfara ljubljanske Prosvetne zveze, ki je skozi ljubljanske ulice turobno oznajevala, da se od stolnega mesta Slovencev poslavlja veliki sin našega naroda.
Sledili so v pestrih krojih mali vitezi sv. Frančiška z malimi banderi in zastavicami, bilo jih je okrog 70. Dečkom so nato sledile belo oblečene deklice, sestrice sv. Klare z zelenimi venčki na belih drogovih, teh deklic je bilo čez 250.
Številno je bila nato zastopana v sprevodu ljubljanska šelska mladina s svojimi vzgojitelji, dalje mnogoštevilni uslužbenci dobrodelnih in podobnih zavodov in ustanov.
Naši gasilci v sprevodu
Cel gozd čez 50 zastav, za njimi polnoštevilna ljubljanska vojaška godba, za njo pa armada slovenskih gasilcev pod vodstvom gasilskega insprek-torja inž. Dolenca, je nato nadaljevalo sprevod. Izmed podeželskih gasilskih čet so bile posebno močno zastopane čete ljubljanske gasilske župe Ljubljana-okolica ter Ljubljana sama. Ljubljanski gasilci so korakali pod vodstvom župnega poveljnika g. Rupnika. Tema dvema močnima skupinama, sta sledili skupno litijska in kamniška gasilska župa pod vodstvom župnega poveljnika g. Štebeta iz Most. Tej župi je nato sledila kranjska gasilska župa s poveljnikom g. Golmajerjem, nato pa številna radovljiška gasilska župa z župnim poveljnikom g. Janom na čelu. Sledila je močna četa mariborskih gasilcev pod vodstvom g. Keslerja. Mogočno gasilsko armado je zaključevala gasilska župa iz Šmarja pri Jelšah, ki jo je vodil g. Drobne. Vseh gasilcev v krojih je korakalo v sprevodu skupaj nad 600.
Gasilcem je sledila posebno močna skupina bojevnikov s predsednikom g. katehetom Ratejem na čelu; njim so se pridružili tudi zastopniki invalidov, ki so pred leti pokojnega vladiko izvolili za svojega častnega člana.
Sprevod je nato nadaljevala močna godba naših poštarjev, za njo pa so v svojih uniformah korakali s svojim predsednikom g. Penkom na čelu številni ljubljanski in drugi poštni uslužbenci, skupaj čez 100 članov.
Katoliško učiteljstvo
Sledila so nato posamezna zastopstva raznih društev in ustanov, več sto članov Kmečke zveze,
čez 200 katoliških učiteljev in učiteljic, članov Slomškove zveze, močno zastopstvo Društva rokodelskih pomočnikov, Jugoslovanska strokovna zveza z upokojenim ministrom g. Gostinčarjem na čelu, Zveza združenih delavcev s predsednikom g. Prezljem na čelu; v tej skupini so bili nato zastopani številni delavci z vseh krajev Ljubljane in Slovenije.
Nato je zopet sledil gozd zastav prosvetnih društev, dalje zastave ljubljanskih šol, šolska mladina sama, gojenci raznih ljubljanskih dobrodelnih in podobnih zavodov in ustanov, okrog 70 zastav Marijinih družb z velikim številom članic in članov Marijinih družb, tem pa so sledili ljubljanski in drugi tretjeredniki s svojo preprosto, pa zato tem bolj lepo in mogočno zastavo na čelu.
Kongregaciisti
Sledila je nato močna godba gojencev z Rakovnika, zopet enajst zastav raznih verskih kongregacij, dalje lepa skupina mladih fantov kon-greganistov v lepih belih srajcah in z modrimi kravatami, tem pa so sledili ostali kongreganisti z Ljubljane in dežele. Posebno lepo skupino v tem delu sprevoda so tvorile-dijakinje iz Žigoric s prekrasnim vencem in tremi zastavami, dalje dekleta-dijakinje s Poljan z lepim šopkom na čelu. V tej skupini so tudi nosili venec dekliške podzveze iz Celja, katerim je naio sledilo okrog 250 mladih deklet, društvenih članic.
Zastopstvo fantovskih odsekov
Pogreba svojega velikega prijatelja so se seveda e posebnim veseljem udeležili tudi naši fantje, ki eo šele pred kratkim zopet mogli javno nastopiti v svojih novih fantovskih krojih. Na čelu te skupine so fantje nesli svoje v žalne trakove zavite zastave, tem je sledila železničarska godba »Sloga«, nato pa je korakalo predsedstvo zveze fantovskih odsekov.
Nato so v trostopih korakali Člani fantovskih odsekov v krojih pod vodstvom tehničnega vodje ljubljanske podzveze g. Vidca. Posebno skupino so tvorili fantje iz Celja s prof. Bitencem na čelu, ki so v imenu celjske podzveze fantovskih odsekov nosili prelep venec rdečih nageljev. Fantom v krojih so sledili številni ostali člani fantovskih odsekov.
Prosvetna zveza
Našim mladim fantom je sledil gozd zastav, okrog 50, naših prosvetnih društev, vsem na čelu zastava ljubljanske prosvetne zveze, kateri'je sledilo zastopstvo prosvetne zveze gg. predsednik dr. Lukman, dr. Česnik, ravnatelj Zor ter odbornika dr. Leskovic in Stare ter drugi. Sledilo je okrog 200 posameznih zastopnikov podeželskih prosvetnih društev.
Vzajemna zavarovalnica
Posebno hvaležnost izkazuje pokojnemu vladiki dr. Jegliču Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, ki ji je pokojnik priskočil na pomoč v najtežjih trenotkih njenega komaj se porajajočega življenja. Zato je razumljivo, da je danes Vzajemna zavarovalnica zaprla svoe urade, njeno uradništvo pa se je skupaj z načelstvom in nadzorstvom ter z generalnim ravnateljem g. Pehanijem na čeul polnoštevilno udeležilo pogreba.
Kat. tiskovno društvo
Tudi ljubljansko KTD je bilo na pogrebu zastopano po svojem predsedniku dr. Gregoriju Pečjaku, tajniku g. Čadežu, razen tega pa se je pogreba polnoštevilno udeležilo Številno uslužben-slvo vseh podjetij KTD.
Akademska mladina
Tudi naši akademiki imajo vzroka dovolj, da globoko žalujejo za pokojnim vladikom, ki je s svojim modrim nastopom znal vedn združevati vse naše dijaštvo v en sam katoliški tabor, z navodili in nasveti pa je zmerom stal ob strani vsem našim akademskim katoliškim organizacijam. Zato je bilo danes na pogrebu, zastopstvo akademikov in aka-demičark posebno močno.
Venci
V	sprevodu so nato nosili najprej delavci iz tovarne »Zmaj« v Ljubljani velik venec, temu je sledil venec usmiljenih sester, nato pa prelep venec narodnega predstavništva v živih barvah in z jugoslovansko trobojnico ovit, venec- iz belih lilij, ki ga je pokojniku poslala ženska kaznilnica v Begunjah, dalje mogočen venec Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani; tem posameznim veocetm je nato
sledil poln voz najrazličnejših vencev, ki so jih pokojniku poklonili različni častilci in javne ustanove.
Duhovščina
Sledila je številna ljubljanska in druga duhovščina, skupaj čez 500 duhovnikov, opatov, škofov in kanonikov. Za jugoslovanskim episkopatom, ki ga je zastopalo skupaj 15 škofov, so nosili na blazinicah vsa škofova visoka odlikovanja.
Končno je nato pri pare črnih vrancev vleklo velik gala mrtvaški voz s krsto in truplom pokojnika. Na obeh straneh mrtvaškega voza je svojega vodnika spremljala častna straža dve vrsti bogoslovcev z lučmi v rokah ter dvoje vrst naših fantov v svojih novih uniformah.
Takoj za mrtvaškim vozom so korakali pokojnikovi najbližji sorodniki.
Zastopnik Ni. Vel. kralja ...
Sledil je zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. g. general-divizionar Tonič.
... in vlade
V sprevodu so nato korakali zastopniki kraljevske vlade gg. notranji minister dr. Anton Korošec in minister brez portfelja dr. Miha Krek, ter minister za gozdove in rudnike dr. Jankovič.
Tem zastopnikom je sledil ban dr. Natlačen s podbanom g. dr. Majcnom, dalje zastopnik ministra pravde, predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia, podpredsednik apel. sodišča dr. Mastnak, zastopniki narodne skupščine poslanci dr. Markič, dr. Veble in dr. Koce, ljubljanski župan dr. J. Adlešič in podžupan dr. V. Ravnihar z vsemi ljubljanskimi občinskimi svetniki.
Zastopniki vojaštva
V sprevodu je nato korakal močan zbor ljubljanskih častnikov, takoj za njimi pa zastopniki Zadružne zveze z g. prof. Remcem, ravnateljem Gabrovškom, dr. Basajem in tajnikom g. Kraljem na čelu, predsednik OUZD g. Kremžar z ravnateljem g. dr. Bohincem, močno zastopstvo ljubljanskega in podeželskih konsumnih društev, številni podeželski župani s presednikom županske zveze g. Nandetom Novakom na čelu, predsedstvo Kmečke zveze s predsednikom g. Brodarjem na čelu ter drugi zastopniki raznih ustanov in zavodov.
Zaključek sprevoda
Mrtvaški sprevod je zaključevala mogočna skupina ljubljanskih redovnic, zlasti usmiljenk. Njim so se pridružila tudi zastopstva drugih materinih hiš različnih ženskih redov.
Nad cesto po vseh ulicah, skozi katere se je pomikal žalni sprevod, so prižgali vse električne obločnice ter jih zagrnili v črnino. Tudi poslopja ob cestah, koder se je sprevod pomikal so na dostojen način poveličevala velikega našega pokojnika. Sprevod 6am je bil tako dolg, da so bili prvi pogrebci s križem na čelu že zdavnaj pri pokopališču, ko se je izpred stolnice komaj začel razvijati zadnji del sprevoda.
Živ špalir, ki so ga na gosto tvorili ljubljanski meščani ob vseh ljubljanskih ulicah, nam pro-rokuje, da bo spomin na velikega pokojnika še dolgo, vekomaj ostal živ med nami.
Govor ministra dr. Korošca
) Sprevod je pozno čez poldne prišel na pokopališče k Sv. Križu. Tam se je od pokojnega nadškofa v imenu kr. vlade poslovilv globokem govoru notranji minister dr. Korošec. Ta govor ob času tega poročila še traja.
(Zafeetk pogrebnih svečanosti na drugi strani)
Bombniki za Turčijo
Ankara, 5. julija m.'Vojno ministrstvo je naročilo 20 težkih bombnikov-pri angleški firmi Glare Martin et Comp. Cena enega letala znaša 140.000 dolarjev. Razen tega je vlada stavila na razpolago vojnemu miniitru 2 milijona turških lir za zgraditev velike orožarne, Za graditev omenjene orožarne je stavilo svoje ponudbe več angleških in nemških podjetij.
Kraljev zastopnik general Tonič; v drugi vrsti zastopniki vlade ministri Dj. Jankovič, dr. Anton
Korošee jn dr. Hiba Krek — x stolnici
. ?•
^* v	^I
    -------
Nadškolje in škofje s papeškim nuncijem pri pogrebu.
Začetek pogrebnih svečanosti
Ljubljana, 5. julija.
Vladika nadškof dr. A. B. Jeglič je tudi včeraj ves dan in danes prav do osme ure dopoldne, ko so zaprli velika vrata nadškofijske palače, bil v svojem smrtnem spanju deležen obiskov tisočerih množic, ki so prihajale od vseh strani, da se zadnjič poslove od svojega velikega slovenskega moža. Skozi 45 ur so skupaj trajali ti obiski, ki niso prenehali niti za trenutek, dolga vrsta kropilcev se niti malo ni pretrgala, vsako uro je tiho drselo mimo zadnje postelje v njegovem knezoškofijskem domovanju čez 1000 ljudi. Tako je pokojnega vladiko obiskalo ob mrtvaškem odru do 50.000 ljudi.
Novomašniki ob odru
Včeraj je bila v stolnici izvršena slovesnost posvetitve novih letošnjih novomašnikov. Po končanih obredih so se vsi novomašniki, skupaj 25, napotili s svojim škofom dr. Rožmanom na čelu v škofijski dvorec, kjer so ob mrtvaškem dru opravili skupaj s škofom molitev »Iz globočine . . .« Ganljiv je bil tudi trenutek, ko so se danes zjutraj ob 6 zbrali okrog odira številni verniki, ki so prisostvovali sveti maši, ki jo h ob odru za pokojnika daroval škof dr. Rorman.
Na pogreb pokojnika so pr?*ii iz države in inozemstva številni visoki gosti. ' iko iz Belgrada nuncij dr. Pellegrinetti, celovška škofa dr. Adam Hefter in dr. Rohracher Andrej, goriški nadškof dr. Margoti, belgra ski nadškof dr. Ujčič, zagrebški nadškof-koadjutor dr. SteDinac, skopeljski škof dr. Gnidovec, krški škof dr. Srebrnič, senjski škof dr. Burič, sufcotiški škof Budanovič, djakovski škof Akšamovič. Med prvimi je prišel v Ljubljano na pogreb mariborski škof dr. Tomažič.
Pogrebe« iz cele Slovence
Z dežele so danes zjutraj pričeli v množicah prihajati pogrebci iz najrazličnejših krajev ter zastopniki najrazličnejših stanov. Zlasti Dolenjci so prišli na pogreb v velikem številu, jutranji dolenjski vlak so morali celo razdeliti na dva dela, da je tako mogel pripeljati v Ljubljano vso množico potnikov. Tudi drugi vlaki, ki so zjutraj prišli v Ljubljano, so bili vsi močno ojačani. Na glavnem kolodvoru računajo, da je z vsemi vlaki prišlo danes na pogreb daleč nad 5000 pogrebcev poleg ostalih rednih potnikov. Iz mnogih krajev so seveda ljudje prišli v Ljubljano z- avtobusi, s tovornimi in osebnimi avtomobili, zlasti številno so bili pa zastopani pogrebci iz kamniškega in kranjskega okraja, ki so večinoma prišli v Ljubljano s kolesi. Vsa bližnja ljubljanska okolica pa je seveda prišla v Ljubljano peš. Računajo, da se bo pogreba udeležilo nad 50.000 ljudi.
Zadnje moirlve ob mrtvaškem ocru
Nekoliko pred9 dopoldne so se okrog mrtvaškega odra v škofijskem dvorcu zbrali številni duhovniki s svojimi škofi, nadškofi in papeškim nuncijem dr. Pelegrinettijem na čelu, ki so opravili ta mzadnje molitve, preden se je veliki pokojnik zadnjič poslovil iz svojega škofijskega dvorca, kjer je prebival in vladikoval nad dolgih 30. let.
Nato so knsto s truplom pokojnika pokrili. Začel se je sprevod v stolnico, eden najganljivejših trenutkov, kar jih je v zadnjih desetletjih doživela liublianska škofijska palača. Na čelu sprevoda so šli številni ljubljanski in podeželski duhovniki, ki so povečini vsi prihiteli v Ljubljano, da spremijo svojega velikega gospoda na božjo njivo. Sledili so v sprevodu kanoniki, nato 15 jugoslovanskih in inozemskih škfov, opat dr. Kostelc iz Stične, za njimi celotni stolni kapitelj v žalnih ornatih in s svojim škofom dr. Rožmanom v sredini.
Sledila je skupina bogoslovcev, ki so na rokah nosili preprosto leseno krsto s truplom velikega pokojnika. Njim ob etirani so nosili bogoslovci po štiri velike svetiljke na vsaki fltrani ter po troje velikih sveč na vsaki strani. Razen tega je kot častna straža spremljala krsto s pokojnikom mala četica slovenskih fantov v novih krojih fantovskih odsekov.
Dosto’ans£veniki v stolnici
2 e dolgo pred začetkom žalnih obredov so so začeli v stolnici zbirati najodličnejši predstavniki našega javnega življenja, oblasti in ustanov.
V	prvi vrsli je sedel zastopnik Nj. Vel. kralja ljubljanski divizijski general Tonič.
Takoj za njim so sedeli na levi strani v prvih klopeh zastopniki kraljevske vlade, ministri gg. dr. Korošec, dr. Krek in l)j. Jankovič, na desni strani pa ban dr. Natlačen in podban dr. Majcen.
Častno mesto v cerkvi so zavzeli bližnji pokojnikovi sorodniki.
Nunoj Pelegrinettii daruje iaino sv. maso
l*o prihodu v cerkev je papeški nuncij insgr. Hermenegild Pelegrinetti daroval za pokojnika žalno sv. mašo. Pri tem opravilu mu je stregel ravnatelj škofijske pisarne g. Jagodic z vsem ljubljanskim stolnim kapitljem.
Med sv. mašo je na koru pel stolni cerkveni pevski zbor pod vodstvom pevovodje dr. Premrla.
Po končani sv. maši zadušnici je imel cerkven govor mariborski škof dr. Tomažič, ki je poveličeval delo pokojnika na cerkvenemi polju, zlasti njegove velike zasluge ra verski in nravni preporod slovenskega naroda.
Množice se zbirajo ob cestah
Takoj zjutraj so se začele polniti ljubljanske ulice okrog škofije s .stotinami pogrebcev, ki so prihiteli z vseh strani, da zadnjič spremijo svojega priljubljenega pokojnega nadškofa. Policija jc morala pred začetkom pogreba daleč naokrog zapreti za vsak promet vse ceste in ulice, ki vodijo proti škofiji. V neposredni bližini stolnico in v sosednjih ulicah so se na posameznih zbirališčih začeli zbi rati številni zastopniki posameznih ustanov, društev in korporacij, gasilci, v novih krojih člani fantovskih odsekov, vsa ljubljanska šolska mladina, vse Marijine družbe ter množica drugih vernikov.
(Konec poročila s prve strani.)
Ves sprevod se je kljub veliki množici, ki je v njem in v špalirju sodelovala, izvršil v najlep-ženi redu in brez vsakega zadržka. Posebej zaslužijo pohvalo vsi številni reditelji 7. vodjo gosp. Jivaletom na čelu, dalje naši samarijanci, ki so ves čas sprevoda spremljali vrste pogrebcev, da bi v primeru potrebe priskočili na pomoč.
Seveda iuia velik del zaslug pri urejevanju sprevoda tudi policijska straža, ki je na ceste poslala vse svojo razpoložljive moči; na posameznih krajih so stražniki komaj zmagovali velik pritisk množice na cesto.
Nad 200 zastav v sprevodu
Okrog Zmajskega mosta so se kmalu po 9 začele zbirati številne zastave z mesta in dežele, ki so jih s seboj prinesli zastopniki posameznih društev.
Prvo skupino zastav so tvorilo ljubljansko pevsko društvo Ljubljana , pevsko društvo ''Ljubljanski Zvon:, pevsko društvo 'Slavec ter društvo
Jeglič«.
Sledile so gasilske zastave raznih 'društev. Vse zastave so bile ovite v črne žalne Sledečo skupino zastav so tvorile
štva rokodelskih pomončikov ...	 j..., , -----
po številne zaslave naših prosvetnih društev in zastave bivših orlovskih društev ter sedanjih fan-
tovskih odsekov, vsem na čelu pa zastava sv. Mihaela ljubljanske Prosvetne zveze.
Sprevod se začenča
Žalni obredi v stolnici so bili okrog tt dop. končani, nakar se je takoj pričel razvijati veličastni žalni sprevod, ki je šel iz stolnice mimo škofijskega dvorca in magistrala po Stritarjevi ulici na Marijin trg in dalje po Prešernovi ulici pred pošto, odtod skozi Tjrševo in Masarvkovo cesto mimo glavnega kolodvora proti pokopališču k Sv. Križu. Vse ulice, skozi katere se je la ogromni sprevod, ki je v njem brez vsakega pretiravanja korakalo in ga v špalirju gledalo daleč nad 50.000 ljudi, so bile ogrnjene v črnino. Niti ene hiše ni bilo ob vseh teh cestah in ulicah, ki ne bi imela črne zastave. Vsi trgovski lokali so bili me dčasom pogreba zaprti. Slovenija in Ljubljana sta s pogrebno manifestacijo dokazali, da se zavedata izgube, ki je s to smrtjo zadela slovenski narod.
Govor župana dr. AdEešiča
Ti?oči in tisoči so prihiteli, da se v nemi ža-o.sti poslovijo od svojega vladike, da mu zadnjič zro v lice in si vtisnejo neizbrisno v spomin njegovo obličje. Nanosili so mu zadniega cvetja in iz src vseh so dihale želje za njegov mir in tihe prošnje, da jih tudi iz onostranstva čuva, vodi, uči in oplaja. Ali ni prav vsakteri čutil, da lebdi duh našega velikega vladike nad njim, da je še tako ves med nami, dasi nem in, bled.
Kakor je bilo vse njegovo življenje velika pesem bojev in zmag, tako je zmagal tudi sedaj. — Njegova veličina, sila duha-genija, je neminljiva. Luč njegovega bistva je svetila vsemu našemu rodu v časih teme in zmot in bo še svetila, kot luč znanilka in vodnica na prava pota vsem Slovencem, katere je tako vroče ljubil.
, Pred smrtjo je čital Pavlovo pismo Korinča-nom o vstajenju mrtvih, kjer stoji pisano: Povžita je smrt v zmago! Neizprosna smrt je strla telo, kot mogočni hrast. Padel ie hrast, a
svetila v najtemnejše kotičke našega takratnega
življenja, v mestno hišo in zadnjo slovensko kočo. Začel se je verski preporod in vsesplošno narodno prebujenje. Vzvalovala sta dotlej mirno slovensko ljudstvo k narodni zavesti in verski gorečnosti, ga razgibala s svojo duhovno silo, ter' uveljavila demokratična načela. Narod se je strnil in vzrasla je celota, ki se je osamosvojila.
Naše ljudstvo ni imelo takrat lastnih vseh kulturnih ustanov niti sredstev z,i lastne kulturne potrebe. Takratna vlada ga je tlačila in zatirala. Naš vladika pa je spoznal potrebe časa in prinašal je s svojim soborcem dr. Krekom Slovencem kulturo v neštetih društvih, listih, knjigah in ustanovah.
Pod vladiko Jegličem so nastala društva, listi, prva slovenska gimnazija, prve slovenske učne knjige in slovenska akademija in univerza.
Mladini je ustvaril podlago za nadaljni razvoj v slovenskem duhu in vodil svoje ljudstvo od stop-
(Jasilci v sprevodu
most v večnost, kjer vstane duh in zmaga ter se dvigne vse višje, tja k Stvarniku.
Tako je danes njegov zmagoslavni dan, ker se je dvignil iz spon telesnosti in predal duha Bogu. Izpraznil j« kelih smrti, da je vzniknil znova in zavladal še močneje nad nami. Resnično, izpolnila se je nad njim beseda: Povžita je 6mrt v zmago. Saj čutimo vsi silo njegovega duha, kateremu se danes klanjamo.
Vse to cvetje ob njegovi krsti, niso — li to lavorike za njegov zmagoslavni zaključek življenja. Besede na trakovih so le navidezno slovo, ker ni slovesa od njega, vladike, ki je vodil in bo vodil vse dotlej, dokler ne najde poti za njim poslednji Slovenec, brat nijegov, ki ga je ljubil in se zanj žrtvoval. —
Velik je bil koncept njegovega življenja, kot je veličastna življenjska tvorba vsakterega genija. Dviga sc iz valov vsakdanjega življa, kot mogočna gora, ki kipi proti nebu samotna in veličastna. Zasnove genijev razumejo ob njegovem času le po-edinci, kasneje spoznajo vsi njihovo moč in svetlo-vidnost. *
Tako je naletel tudi pokojni nadškof pogosto v toku svojega dela na nerazumevanje, a vedno je prekvasil miselnost poedinca in mase s svojo živo vero, jih dvignil k sebi, da so gledali z njegovimi očmi in mislili ter čutili kot on sam. —
Kadar je stiska velika in se zbirajo nad ljudstvom črni oblaki nevolje življenjski hdogajanj, se Bog usmili naroda ter mu pošlje genije, ki so zasnova Njegove duhovnosti, stvori Njegove veličine. Ti so znanilci, vodniki in trpeči velikani, ker nosijo na svojih ramah trpljenje tisočev in jih z na-pa-orom vseh sil vodijo na pota, ki so prava.
Tudi naš narod je taval, kot nebogljeno dete, v temi in zablodi na prelomu stoletja. Masa našega ljudstva ni še bila miselno razgibana, saj je bila tlačena, potisnjena ob zid in držana v mraku nevednosti. Vse predpravice je imelo v zakupu nemško plemstvo in ozkosrčna birokracija, ki je vladala v deželi.
Tedaj se je usmilil Bog trpečega rodu Slovencev in mu poslal pomoč, genija, vladiko Jegliča. Ramo ob rami je reševal svoje ljudstvo z duhovnim sobratom dr. Krekom.
Naš vladika in dr. Krek, oba duhovnika, oba duhovna voditelja naroda, sta visoko zavihtela prapor Slovencev, zažgala veliko plamenico, ki je po-
nje do stopnje zrelosti, da bi bilo kasneje že močno in zavestno, ko se približajo važni dnevi odločitve, katere je naš prerok in videe slutil v dnu svoje duše.
Tedaj je zavladala na vsem svetu stiska in zmeda. Svetovna vojna je podirala vrednote in terjala žrtve v vseh oblikah. Tudi pri nas so se rahljale vezi in med prvimi je povzdignil prst naš vladika in kazal Slovencem pot, ki naj jih vodi k združitvi z južnimi brati. Dvignil je svoj glas, ki je kot mogočna prerokba oril v dušah Slovencev in jim kazal z zasnutku bodočo močno državo združenih Srbov, Hrvatov in Slovencev. Z magično silo je povezal tedaj v tej zamisli vse, brez izjeme na strankarsko pripadnost. Vsi so se strnili okoli svojega očeta-viadike in tako je položil temelj naše narodne svobode in jugoslovanske vzajemnosti.
Vedno i( povsod je bil prvi, vitez, ki je vihtel meč duha in zmagoval, podiral staro in oživljal novo komaj sluteno, a za njega že dognano kot nujno posledica vseh zapletenih vzrokov.
Vroče in vdano je ljubil našo prestolico, belo Ljubljano, kjer je bilo glavno torišče njegovega dela. Tu je predel niti, ki jih je razgrinjal po vsej slovenski zemlji, povezal z njimi vse v celoto, ki mu je vdano in verno sledila.
32 dolgih let je vladal kot cerkveni knez v našemu mestu in si iz leta v leto postavljal trajno spomenike, ki dane« vsi pričajo o njegovem delovanju. Kjer se je naselila mlačnost ali zmota, tja je prišel in pregnal mračne sence ter s svojim žarkim zanosom prepodil, omahljivce, da so se otresli spon, šli za njim, kamor jih je vodil njegov silni duh.
Zato je bil pravi oče mladini, ki je zrla nanj, kot na vzor-moža. Saj je bilo vse njegovo življenje pravcata askeza, pravi vzor Kristusovega učenca, ki živi za druge in pušča sebe in svoje zahteve v nemar. Njegova imponujoča pojava je bila .pravi izraz njegove duševnosti, ki je povezala vsakega v odvisnost, kateri se mu je približal. Očaral je, vžgal, dvignil in potegnil za seboj, ter si osvojil vse, ki so križali njegovo pot in imeli možnost dojeti širino njegove genialne bitnosti.
Ljubljana je po njem postala kulturni center in os Slovenije. Tu je vzklilo seme njegovega dela do najbujnejših sadov. Ljubljana se mu je oddolžila, ter mu poklonila 11. VI. 1918 ob 20-letnici vladikovanja častno meščanstvo v priznanje za
kulturno delo, vse njegove žrtve za mesto in narod ter delo na osvoboditvi Jugoslovanov.
Ime vladike bo zvezano vedno z Ljubljano in vklesano bo v sreherno srce meščana, ki pojmi vso veličino odhajajočega genija — Slovenca.
Saj ga ni bilo med nami zavednejšega od njega, neupogljivejšega. Tudi v časih težav, ko so drugi skrivali svoje slovenstvo, je naš knez res knežje predstavljal trdnega, zavednega Slovenca z nezlomljivo voljo ostati to do svojega poslednjega diha.
Zgodilo se je to, saj je šc pred nekoliko dnevi navdušil naše fante in može v Celju, kjer je pel
svoj labodji spev in vžgal tisočglavo množico s svojim močnim temperamentom in mladeniškim ognjem. Njegova zadnja beseda je trkala na srca našega ljudstva in našla odmeva v prisegi, ki so mu 7.0 položili z slovesno obljubo: Povsod Boga.
Hvala njemu, ki je še pred smrtjo dal svoje bistvo za idejo, ki mora živeti v nas, če nočemo biti nevredni velikega sinu našega naroda nadškofa Jegliča. Kot junak je stal pred nami in nam dajal vrednote svoje notranjosti. Klical in rotil nas je, da ne pozabimo na svete narodove dolžnosti.
Ne bomo jih pozabili, vladika, kot ne pozabimo Vas, ki odhajate. Naše oči bodo vedno uprte v daljavo, kjer bomo videli v žaru solnca Vaš lik. Blagoslavljajte nas od tam in rosite na nas veličino svojega duha, da se v slehernem Slovencu zaiskri nekaj Vašega bistva in razžari v ogenj, ki naj ga neti Vaša očetovska ljubezen. Saj la ne more zapustiti sinov in hčera slovenskih mater in očetov, ki eo Vam vsi bratje in otroci.
Telo, vladiika, Vam bo krila slovenska gruda, v Ljubljani, kjer ste želeli počivati. Vaš duh pa bo živel v vseh slovenskih potomcih, iz katerih Vas ne bo pregnala nobena sila, ker danes vemo, da ne smemo izgubiti svojega dobrotnika, dušo naroda, ker sicer izgubimo sebe.
Zato vladika, je Vaša smrt Vaša zmaga in večeri bo spomin Vam, velikemu sinu našega naroda. Slava vladiki dr. Antonu Bonaventuri Jegliču!
Načrti za razdelitev Palestine
Jeruzalem, 5. julija. AA. V dobro obveščenih židovskih krogih v Londonu so se razširile davi informacije o podrobnostih sklepov, ki jili je sprejela komisija za ureditev etničnega problema v Palestini. Med drugim namerava ta komisija predlagati angleški vladi, da se dežela razdeli v tri dele: L židovsko državo, ki naj bi obsegala vso galilejsko nižino s pokrajino Ezdra-elom ob morju, del severnega palestinskega področja ter mesto Haifo, Siafad. Akru in Teberias,
2.	teritorij pod britanskim mandatom, kateremu naj bi pripadli Jeruzalem, Betlehem, Nazaret in koridor ob cesti od Jeruzalema do Jaffe, tako da bi se Arabcem omogočil dostop v luko Jaffo, 3. arabsko deželo, ki naj bi obsegala ostale dele Palestine in ki naj bi se priključila Transjordaniji.
Turška mornarica pride v Jadran
Carigrad, 5. julija, m. 15. avgusta se bo podala turška vojna mornarica v dveh skupinah na obisk raznim državam. Prvi skupina bo odplula v Črno morje ter tam obiskala važnejše sovjetske luke. Druga skupina pa se bo podala v Jadransko morje, kjer bo o-biskala italijanska in jugoslovanska pristanišča.
Anglija za obrambo španske samostojnosti
London, 5. julija. AA. Angleški zunanji minister Eden je imel na nekem zborovanju konservativcev govor, v katerem je med drugim dejal, da je osnovni namen angleške vlade, da bi se španska državljanska vojna lokalizirala in da bi se hkratu ohranila popolna teritorialna samostojnost Španije. Eden je dejal, da se zato zavzemata tudi oba španska tabora. Že zaradi tega je nujno potrebno, da španska vlada z vso silo podpre tako politiko. Velika Britanija nima nikakih interesov glede režima, ki naj zavlada v Španiji, pač pa želi ohraniti prijateljske odnošaje napram katerikoli španski vladi. Pred kratkim, je dejal Eden, so se vr?i!i posebni razgovori med angleško in špansko vlado o tem, da bi sa neki ugledni Španci, ki se takisto nahajajo v Madridu v zelo težkih okoliščinah, odpeljali iz Španije v Anglijo. Meseca novembra, je Eden nadaljeval, sem izjavil, da Sredozemsko morje ni samo zatočišče, nego tudi velika arterija v našem organizmu. Stališče angleške vlade se v tej stvari ni in se tudi ne bo spremenilo. Mi smatramo, da mora o režimu v Španiji odločiti sam španski narod, da se mi nočemo vmešavati v to stvar, se nikakor ne sme tolmačiti tako, da bi zanemarjali angleške interese v španskih vodah in ne skrbeli dovolj za prosto pot naših trgovskih ladij vzdolž španskih obal. Pri tem se angleška vlada opira na tesno sodelovanje s Francijo. Še nikoli vezi med Anglijo in Francijo niso bile tako dobro kakor sedaj. Toda angleško prijateljstvo napram Franciji ne pomeni, da kogarkoli izključujemo od tega sodelovanja. Od takega sodelovanja v španski stvari. Tudi napram ameriškim Zedinjenim državam je Anglija v odločnih od-nošajih. Vse to tvori nedvomno najmočnejši element doslej ohranjenega miru.
Kronanfe ciganskega kralja
Varšava, 5. julija. AA. Pat: Nad 10.000 gledalcev je včeraj na stadionu opazovalo svečanosti kronanja ciganskega »kralja«. Trideset ciganskih senatorjev je glasovalo za enega izmed petih kandidatov iz družine Kvjek. Za kralja je bil izvoljen Januš Kvjek, ki jo 52 let star. Takoj nato je bila služba božja, zatem pa kronanje novega »kraljac. Posadili so mu na glavo pozlačeno krono, nato pa so prvi korakali mimo njega ciganski senatorji, ki so predenj pokleknili in mu izročali darove. Kronanje so oznanili z 21 streli iz topov. Ogromna množica ciganov je taborila pred mestom, Ser jim oblasti niso dovolile vhod v mesto.
Mednarodni kongres revolucionarnih književnikov se bo začel te dni v Valenciji. Angleška vlada nekaterim levičarskim pisateljem ni dovolila, da bi se tega zborovanja udehežili.
Začasni polet potniškega letala' IClippcrc, a
katerim so odprli redno letalsko zvezo med Evropo in severno Ameriko, se bo, kakor kaže dozdaj srečno končal in pričakujejo letalo danes na Irskem.
»Pulnik«, Ljubljana, priredi od 10. do 11- t. m. dvodnevni izlet z avtobusom v Trst in z ladjo »Neptunijo« na otok Brioni. — Cena vožnji z avtobusom v Tret in nazaj s kolektivnim potnim listom 130 Din. Cena izleta z ladjo na otok Brioni in s kosilom na ladji 125 Din. — Prijave in vse ostale informacije v biljetarnicah »Putnika«, izletniški pisarni 'Okorn« in zastopništvu >Cosulich Line«, Miklošičeva cesta 15.
Kulturni koledar
Janežič Ivan
4. julija 4855 se jo rodil v Št. Vidu pri Stični duhovnik Ivan Janežič. Gimnazijo in teologijo je dovršil v Ljubljani, potem se je udeležil zasedanja Bosne (1880—83), nakar je hotel nadaljevati teološke študije v Avguštineju, pa se je moral zaradi bolehnosti vrniti domov. Doma je naredil še zadnja dva rigoroza, bil promoviran za dr. theo-logije, 1. 1857 pa je bil imenovan za profesorja moralne teologije na bogoslovju v Ljubljani. V Ljubljani se je živahno udeleževal narodnega in socialnega pokreta. Bil je tudi predsednik Rafaelove družbe. Pisal je v ^Slovenca«, »Domoljuba«, ' Bogoljuba r. »Vzajemnost« in v >Dom in sveti:, kjer je priobčil tudi roman pod psevdonimom •U. Kraljev: >Gospa s pristave«. Pozornost je vzbudil tudi njegov članek v -Slovencu* 1918, št. 40, 41 o samoodločbi narodov. Ker je v Reichs-pošti na njega apliciral sociolog J. Biederlack, je Janežič ponovno odgovoril v rSlovencu« 1819, št. 98—101, 102 s članki P. Biederlack S. J. v politični areni.
Franc Cvetko
5. julija 1859 jo umrl narodni buditelj, pesnik in leksikograf Franc Cvetko. Rodil se je 14. septembra 1779 v Dornovi pri Ptuju. Gimnazijo je študiral v Ptuju in MariI>oni, teologijo v Gradcu. Kot študent se je razvijal pod vplivom Volk-merja, Modrinjska, Narata in Primca. V Gradcu je bil tudi član Primčevega društva za gojitev slovenščine. Zbiral je gradivo za slovenski slovar. Bil je tako navdušen preporoditelj, da je veljal za — papeža slovenoveruih duš na Štajerskem. Bil je izredno dober govornik. Njegove pesmi pa nimajo posebne vrednosti.
Župan dr. Adlešič častni član viških gasilcev
Ljubljana danes
Koledar
Ponedeljek, 5. julija: Ciril in Metod, slovanska apostola.
Torek, 6. julija: Izaija, preok, Bogomila, Dominika.
Nočno službo imajo: Mr. Sušnik, Marijin trg, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, mr. Bohinec de., Rimska c. 31.
UNION
ska Balada Veliki in mali svet
v glavnin vlogah: Viktor de &ow&, HemricD George, Adela Sandroct;
,-redstave danes ob 19-16 m 21-15 ur)
Iz davčno uprave: Pred trgovskim davčnim odborom se bodo obravnavali predlogi davčne uprave za sledeče pridobitne stroke: dne 17. julija 1937 ob 8 uri: industrija. Seznami davčnih zavezancev in davčnih osnov teh strok so razgrnjeni na vpogled v pisarni mestnega poglavarstva od 3. do 10. julija 1937.
Sadjarska podružnica šiška. Tečaj za vku-havanje sadja oziroma povrtnin se priredi v drugem tednu tega meseca ter vabimo člane, zlasti gospodinje, naj se prijavijo za tečaj do 12. t. m. pri enem sledečih funkcijonarje^ [»družnim: Mar-tinšek Alojzija, Verovškova 51, Kumar Terezija, Srbska ulica 13 v Spodnji šiški ter Stupica Ivan, Zg. šiška 144 in Dobovišek Mihael, Zg. šiška ^210. Cas in nadaljnja pojasnila za vkuhavanje dobijo interesenti pri omenjenih. Tečaj se vrši pod vodstvom predsednika podružnice g. Kafola, ki bo poljudho tolmačil to delo. Tečaj se vrši v višji gospodinjski šoli v Zg. šiški.
Razpis tečaja. Mestno poglavarstvo opozarja interesente, da je ministrstvo za telesno vzgojo naroda razpisalo brezplačne tečaje za obvezno telesno vzgojo naroda, ki se bodo vršili meseca julija, avgusta in septembra. Kot slušatelji teli tečajev prihajajo v poštev učitelji ljudskih šol, telovadni učitelji, rezervni oficirji in tehnični člani telovadnih in športnih društev, ki imajo vsaj nižjo srednjo šolo z nižjim tečajnim izpitom. Pogoji za sprejem v tečaje so na vpogled v mestnem fizi-katu.
Predavanje v radiu. Jutri zvečer, dne 6. julija ob 20.10 bo predaval g. inž. arh. Rado Kregar o temi »Strokovna vzgoja vajencev<.
O	strokovnem nadaljevalnem šolstvu za obrtniški trgovski naraščaj se je že na zadnji vajeniški anketi, ki jo je sklicala Delavska zbornica, razpravljalo in isto na zasedanju zbornice TOI so bjli napravljeni razni sklepi, da bo treba za šolstvo v bodočo bolj skrbeti in žrtvovali nekaj več za nova učila, strokovne knjige itd. kakor pa do sedaj. Opozarjamo našo javnost na to velevažno radijsko predavanje.
Novo šolsko leto kmetijske sole na Grmu
Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto v začetku novembra, šola ima dva oddelka: 1 e t n o in z i ni -s ko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev in se to zimo, ki pride, vrši
I.	tečaj, drugo zimo pa II. tečaj.
Vsi ucenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo po kon-čauem šolanju ostali na kmetiji.
Lastnoročno pisane prošnje za letno ali pa zimsko šolo, kolkovane z banovinskim kolekom za 10 Din, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu čimprej, najpozneje pa do 15. septembra. V prošnji je brezpogojno navesti točen naslov in pošto. Prošnji je priložiti:
1. krstni list,
2. domovnico.
3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo,
4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kako druge šole,
5. izjavo staršev odnosno varuha (banovinski kolek za 4 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja in
6. obvezna izjava starišev ali varuha ('banovinski kolek 4 Din) za one, ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa, da povrejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev.
Starost najmanj 16 let iu z dobrim uspehom dovršena osnovna šola.
Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega ?? °Pros2oni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda.
Celotna oskrbnina do nadaljnjega mesečno 300
Ljubljana, 4. julija.
Danes dopoldne je bil na Viču blagoslovljen novi gasilski avtomobil viških gasilcev.
Sprejem gostov je bil ob 10. dopoldne pred kraljevim spomenikom na Glincah. Osebno je bil navzoč pokrovitelj slavnosti gospod ban dr. Marko Natlačen, zastopnik dravske divizije g. kapetan Ulepič, ljubljanski župan dr. Juro Adlešič, za Gasilsko zajednico nam. tajnika g. Pavle Japelj, kum g. Jos. Olup in kumica ga. Novakova, člani mestnega sveta Kozamernik, Slapar in Novak, starosta župe Ljubljana g. Pristovšek in drugi gasilski funkcijonarji. Po sprejemu g. bana je sprevod krenil z viško godbo na čelu v župno cerkev. Prisotne so bile vse čete ljubljanske gasilske župe tudi s svojimi motornimi vozili.
.Vsi funkcijonarji so z gasilci prisostovali sv. maši, ki jo je daroval viški župnik č. g. p. Teodor Tavčar, med katero je imel lep nagovor o ciljih in nalogah gasilsko organizacije. Obenem z blagoslovitvijo praznuje četa tudi 65 letnico obstoja. Po sv. maši se je vršila blagoslovitev avtomobila.
Lepe besede gasilcem je naslovil nato g. ban, v katerih je poudarjal naloge gasilstva sploh in čestital k jubileju in novi pridobitvi. Za njim je govoril zastopnik Zajednice g. Japelj. Končno je še župni starosta g. Pristovšek čestital viški četi.
Sledil je defile vseh čet in motornih vozil pred odličniki in sprevod je krenil v Gasilski dom na Vič, kjer se je vršila slavnostna seja.
Sejo je vodil zastopnik zajednice g. Japelj. Daljše poročilo o delovanju je podal poveljnik čete g. Milan Robežnik in se spominjal ustanoviteljev čete, ki je po starosti tretja na bivšem Kranjskem. Spomin ustanoviteljev je počastilo domače društvo že včeraj na viškem pokopališču.
Po govorih župana dr. Adlešiča, zastopnika Zajednice g. Japlja, staroste g. Pristovška je sle-
dila predaja diplom častnim članom.
S primernim nagovorom jo g. Japelj izročil diplome častnega članstva ljubljanskemu županu dr. Adlešiču, poveljniku poklicnih gasilcev g. Furlanu in predsedniku viške čete g. Gašperlinu. Gospod Janez Gašperlin predseduje viški gasilski četi že nepretrgoma nad 35 let in ima za razvoj in vzorno delovanje čete neprecenljive zasluge. Gasilno društvo je vodil v vseh časih in razmerah po edino pravi poti in ni dopustil, da bi se v gasilno društvo vtihotapljale struje, ki nimajo z gasilstvom ničesar skupnega. Zato uživa viška četa med prebivalstvom nedeljene simpatijo.
Z inkorporacijo pa je za četo nastopila nova doba uspešnega dela, .ker je sedanji • ljubljanski župan pokazal veliko razumevanje za potrebe gasilstva. 2e lansko leto je bil pokrovitelj prireditve 111 ob tej priliki je bila blagoslovljena nova motorna brizgalna. Letos pa je gasilski avtomobil prispevek mestne občine, ki je avtomobil kupila iu podarila četi. Manjši znesek za popravila iu pa celotno karoserijo je oskrbela četa sama, za kar je morala najeti manjše posojilo, avtomobil pa predstavlja vrednost ves stotisočev dinarjev. V kratkem dobi četa na stroške mestne občine tudi telefon, dobiva brezplačno pogonsko sredstvo, zavarovanje za gasilce, kurjavo in še izdatno podporo. V znak razumevanja za potrebe čete je izredni občni zbor sklenil imenovati ljubljanskega župana za častnega člana, kar Vičani z veseljem pozdravljajo.
Obenem je prejel diplomo častnega članstva tudi poveljnik poklicnih gasilcev g. Janez Furlan, ki se trudi za dobro organizacijo gasilstva v Ljubljani in ima za novo inkorporirane čete mnogo zaslug.
V imenu vseh treh se je zahvalil župan g. dr. Adlešič s krasnim nagovorom, nakar je predsedujoči zaključil slavnostno sejo. Viškim gasilcem v njihovem delu kličemo -.-N;fprej<.
tu in tam
Troboj je dobojevan
Ljubljana 167.5, Zagreb 162.5, Belgrad 128.
i ui	dobojevan! Ljubljana in slovenska
lahka atletika slavita eno najlepših zmag. Borba za točke je bila ves čas zelo trda in skoraj do konca je bilo negotovo ali bo zmagal Zagreb, ali Ljubljana. Da, dogodilo se je celo, da je publika na igrišču za hip zatrepetala, kajti po metu kladiva je vodil Zagreb s tremi točkami pred Ljub- i liano. Toda na programu je bila še. štafeta 4 krat I 400 ni, v kateri so naši tekači mnogo močnejši. Z zmago nad Zagrebom in Belgradom si je Ljubljana priborila krasno darilo, in sicer pokal Nj. Vel. kralja Petra II., pokrovitelja cele prireditve.
Ob pregledu rezutatov se nam pa nehote vsili velikanska premoč slovenskih srednje in dolgo progašev. Ravno ti odlični tekači so ljubljanski lahkoatletski reprezentanci tudi priborili prvo mesto. Zanimiva je ugotovitev, da so tekači Pleter-šek, Gaberšek, Goršek, Bručan, Krevs, Kotnik in Žorga priborili Ljubljani 112 točk. V vseli ostalih disciplinah si je Ljubljana torej priborila samo 55.5 točk. Tudi rezultati doseženi na mitingu dokazujejo odlično formo naših tekačev. V balkanski štafeti 800 krat 400 krat 200 krat 100 m in v štafeti 4 krat 400 m so postavili dva nova državna rekorda, ki jih je doslej držala državna reprezentanca. Ob sobotnem teku na 1500 m smo pa začudeno gledali, kako da ni nastopil za Ljubljano mladi in talentirani Košir, ki bi prav gotovo dosegel več kot je'pa dosegel Krevs.
Včerajšnji zadnji del programa se je začel že ob 16., s startom maratonskih tekačev, ki so se odpravili na dolgo 4)2.200 m dolgo pot iz igrišča
1	riniorja po cesti skozi Ježico, Trzin, Domžale in Lukovico, kjer je bil obrat in nato po isti poti nazaj. Ob 5. se je začel oficielni del programa. Predsednik Zveze slovenskih lahkoatletskih klubov geom. g. Černe je pozdravil zastopnike javnih oblasti, in sicer divizijskega generala g. toniča, kot za^topnik« Nj. Vel. kralja Petra II., ministra g. dr. ... kreka, ki je zastopal ministra g. dr..Rogiča, dalje g. dr. Filipa Orla, zastopnika bana dr. M. Na-a n6?3« 111 ljubljanskega mestnega župana dr. Jura A(liesica z go. soprogo. Prireditve so je udeležil tuui predsednik Jugoslovanske lahkoatletske zveze g. dr. 1 rjtsch iz Zagreba.
Organizacija cele prireditve je bila dobra. Bilo je sicer nekaj protestov, zlasti s strani Zagreba in vsako popoldne radi obširnega programa nekaj zamude, v endar v celoti moramo organizacijo in eodmski zbor pohvaliti.
Poleg dveh novih jugoslovanskih rekordov ki jih je postavila ljubljanska reprezentanca, sta padla še dva državna rekorda, in sicer: v štafeti 4 krat 100 m so Belgrajčani Kling, Stefanovič, Banščak in Bauer s časom 13.7 izboljšali za1/« sekunde stari državni rekord. Drugi državni rekord je bil pa izboljšan v skoku ob palici. V tej disciplini je Belgrajčan Bakov postavil z marko 375 cm četrti državni rekord.
Rezultati včerajšnjega dne so naslednji:
Rezultati maratona za troboj:	1. Tavčar (L)
3:20:12.4,	2. Vidovič (Z) 3:31:34,	3. Belas (Z)
3:45:58, 4. Perc (L) 4:07:32.4.
Za državno prvenstvo:	1.	Tavčar. 2. Jančar
(Primorje) 3:26:50.5. 3. Vidovič, 4. Belas, 5. Perc.
400 m zapreke finale: 1. Pleteršek (L) 58.5,
2. Žorga (L) 60.3, 3. Banščak (B) 61.3, 4. Petrič (B) 62.2, 5. Jurek (Z) 65.8, pripomniti je treba, da je prireditelj sklenil, da ec točke v zaprekah štejejo za troboj.
Skok ob palici finale: 1. Bakov (B) 375, nov državni rekord, 2. Lenar (B) 340, S. Kallay (Z) 330, 4. Svjetič (Z) 330, 5. Oroszy (L) 320, 6. Ivanič (Z) 320.
100 in finale: 1. Katalinič (Z) 11.2, 2. Bauer (B) 11.4, 3. Tauber (Z) 11.5, 4. Augustin (Z) 11.5,
5. Hegolj (Z) 11.6, 6. Šter (L) 11.6.
Met kopja finale: 1. Markušič (Z) 50.27, 2. Marjan (Z) 47.76. 3. Siber (B) 45.81, 4. Kajfež (L) 44.21, 5. Petkovšek (L) 42.90, 6. Ilovar (L) 41.84.
Tek 800 m finale: 1. Goršek (L)( 2:02.3, 2. Gabršek (L) 2:03.2, 3. Flass (Z) 2:03.3, 4. Srakar (Z) 2:03.5, 5. Wunschbach (Z) 2:05.7, 6. Pogačnik (L) 2:06.
Skok v daljavo finale: 1. Stefanovič (B) 660,
2.	Kallav (Z) 651, 3. Nikolič (B) 640, 4. in 5. Požar (L) in Dreinil (Z) oba 627, 6. Žgur (L) 624.
„ Tek 5000 m finale:	1. Krevs (L) 16:00.8,
2.	Bručan (L) 16:10.2,	3. Šindelar (Z) 16:16,
4.	Srakar (L) 16:18,	5. Starman (Z) 17:02.4,
6. Rohm (B) 17:29.
Met kladiva finale: 1. Goič (Z) 43.37, 2. Ma-jelič (Z) 39.85, 3. Reisinger (Z) 38.64, 4. Jeglič (L) 37.90, 5. Zupan (L) 86.9(5, 6. Bakov (B) 35.02.
Din. Vendar pa dovoljuje kr. banska uprava potrebnim znižanje po njih premoženjskih in družinskih razmerah, tako da se giblje oskrbnina potem med 25—300 Din mesečno, kar se plačuje mesečno naprej. Prosilci za omenjeno znižanje morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti poso-stva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer.
Štafeta 4X100ni finale: 1. Belgrad (Kling, Stefanovič, Banščak, Bauer) 43.7. nov jugoslovanski rekord. 2. Zagreb -14.2, 3. Ljubljana 45, diskvalifi- I cirana zaradi prestopa.
Štafeta 4X400 in: 1. Ljubljana (Skušek, Gabršek, Goršek, Pleteršek) 3:27.6, nov državni rekord,
2. Belgrad (Banščak, Lege tič, Kling, Stevanovič) 3:28.8, izenačen državni rekord, 3. Zagreb 3:38.4.
Končno stanje točk: Ljubljana 167.5, Zagreb 162.5, Belgrad 128.
Kvalifikacijske tekme za deseti klub v ligi
Sarajevo, 4. jul. Sarajevski SAŠK je naravnost pregazil na domačem igrišču mariborske železničarje z rezultatom 11:0. Po obupnem porazu v Sarajevu nima Železničar nikakih možnosti več za nadaljnje tekmovanje. V revanžni tekmi v Mariboru najbrže ne bo zmagal z 12:0.
Novi Sad, 4. julija. Vojvodina : Jedinstvo (Belgrad) 1:3. Po vsej verjetnosti bodo imeli Belgrajčani v prihodnjem liginem tekmovanju štiri svojo klube, namesto treh kot dosedaj.
Ljubljana: Hašk 1:1
Ljubljana, 5. julija.
Hašk je nastopil v postavi: Žmara, Slivak-Go-lac, Domačin-Dukovič-Pleče, Hrlič-Požeg-Horvat-Hrubec-Matijevič.
Ljubljana pa: Pogačnik, Šiška-Jerman, Slapar-Pupo-Boncelj, Janežič -Cankar-Pepček-Šercer-Erb er. Sodnik g. Pečar je dahnil v piščalko in nam odgrnil kaleidoskop.
Ljubljana je spočetka živahno pritisnila, toda kmalu je začel tudi Hašk vračati milo za drago.
Po vrsti so se gostile gneče zdaj pred rdečimi, zdaj pred plavimi vrati. Sredi pol&asa se je Hašk malo uredil in pričel s kratkimi pasovi obvladovati situacijo na terenu. Ni trajalo dolgo in gledalci so morali že tarnati nad Ljubljano, ki v svoji bodoči jesenski zasedbi niti temu skrpucanemu Hašku ne more biti kos. Že pred polčasom so oni, ki so imeli v žepu kaj »pameti«, nejevoljni nad igro pridno navijali v kajbici, v kateri so postrežljivi ljudje točili nordijski nektar. Drugi so zrli od dolgega časa v nebo, kjer se je na dolgi vrvici zibal pisan zmaj. Nekaj jih je hodilo celo občudovat snežnobelo her-mežansko kozo, ki je z živahnim meketanjem zdaj pritrjevala, zdaj spet ugovarjala odločitvam sodnikove piščalke. Igra je postajala čedalje dolgočas-nejša, Drugi polčas je Ljubljana pritisnila malo bolj živo. Iz številnih šans pa se je po Janežiču v 20. minuti izrabila samo ena, ki jo je pretvorila v 1:0. loda že v 27. minuti je na Požegov pas izenačil Hrubec 1:1. Do konca igre so bili nato plavi nevarnejši, toda še vedno nebogljeni. Ko je sodnik odžvižgal, je odšlo 400 ljudi nič kaj dobre volje z igrišča.
Hašk je imel do srede drugega polčasa najboljšega moža v Dukoviču Dobra je bila še ožja obramba ter deloma Požeg s Horvatom, Hrubec je pokazal samo nekaj lepih in koristnih driblingov, ki pa bi jih bilo možno sešteti na prste. Ostali so igrali pridno, z vso sapo, kolikor je je še ostajalo pb neprestanem blebetanju in »domislicah«. Žmara je mož bodočnosti: o njem bomo še slišali.
Res je, da je zdaj čas čofotanja po Savi, posedanja pri Šternu, poleganja po mivki, visoke in nizke alpinistike, mehkejšega obuvala in voljnejše obleke — toda ne samo za Kranjce, ki že po naravi radi naporom obračamo hrbet, ampak tudi za Zagrebčane in Belgrajčane! Na stran izgovore! Ljubljana je danes igrala medlo, brez volje in povrh še slabo kot je že — kljub dnevom »glorije« v preteklem ligaškem tekmovanju — dolgo nismo videli.
Le tako naprej, sreda avgusta je blizu! Bilo je dvoje, troje posameznikov, ki so se trudili, manjkalo pa je tistega, čemur pravimo skupni elan. Mlačnost ostalih je od prvega udarca do konca vtisnila svoj neizbrisni pečat vsej današnji igri Ljubljane, kljub nekaterim živahnejšim akcijam, ki so jih bili celoti od časa do časa vsilili prizadevni posamezniki. Drugače pa je bil tok igre podoben toku vode v mrtvi
strugi.
Pogačnik je branil bolj riskantno kot spretno; ima pa resne šanse za dobrega vratarja. Šiška prvi polčas zelo dober, drugi — milo rečeno — obupen. Jerman v prvem polčasu slabši, v drugem se je nekoliko popravil. Vredna pa oba beka nista bila veliko. Slapar je bil prvi polčas najboljši na polju, proti koncu drugega pa je za spoznanje popustil. Pupo je letal brez potrebe in brez velike koristi, prkino, toda precej nebogljeno, po sredi igrišča, se hodil »mance« od moža do moža in mnogo brez potrebe dvobojeval ob straneh tako, da mu je nekdo od nasprotnega tria kje v sredi kar redno ušel. Žitnik II. priden in povprečen, ni pa se še navadil daljšega halfovskega akcijskega prostora. Janežič pogosto nevaren, toda dosledno nerazsoden. Cankar ""arljiv, pa često nepremišljen, nespreten in šibak.
Tečaji pšenice so so dvignili, ker so prišle i* Amerike vesti, da je rja napadla pšenico. V Vojvodini je žetev v polnem teku, vendar je več kot gotovo, da letošnji prinos ne bo niti po količini, niti po kakovosti enak lanskemu. Le v Bački je pšenica po kakovosti enaka lanski. Podobno je s koruzo. Pridelek utegne biti letos zelo bogat in dober.
Jutri stf začne v Pančevom kongres nemških evangelskih cerkev jugovzhodne Evrope. Na kongresu bodo sodelovali zastopniki vseh protestan-tovskih cerkev iz Jugoslavije, Češkoslovaške, Romunije in Avstrije. Predsedoval bo protestantov-ski škof dr. Filip Popp iz Zagreba. Največ se bodo bavui s teološkimi vprašanji svojih corkva.
Dve deklici iz Osijeka sta pobegnili od doma, ker sta šolo preslabo končali. Obe sta bili komaj prvošolki. Za nekaj dni sta zabrisali vsako sled za seboj, dokler ju ni izdal zgolj slučaj. Sprehajali sta se v Zagrebu, pa ju je na cesti videl neki učenček prvega razreda osiješke meščanske šole. Ker je vedel, da ju starši ze nekaj dni iščejo, je svoje odkritje hitro izdal policiji. Dekletci sta povedali, da sta hoteli pobegniti v širni svet in se udinjati v kakem filmskem podjetju za filmske igralke. S seboj sta imeli tisoč dinarjev denarja. Policija ju jo oddala spet staršem nazaj.
Zadnje tri dni preteklega tedna je p« Hercegovini divjala nenavadno ostra in hladna burja.
Burja je pihala brez prenehanja in je naredila veliko škodo. Pravijo, da večjo, kakor bi jo naredila drobnejša toča. Polomljenih je veliko število tobačnih nasadov in vinogradov.
Učitelji meščanskih šol zborujejo v Zagrebu.
Zborovanja se udeležujejo delegati iz vse države, po številu 300. Predseduje pa predsednik Rukavina iz Zagreba.
Odstavek v finančnem zakonu, ki omejuje pravice učiteljic, da bi se poročile z neučitelji, bo vlada baje umaknila in vrnila učiteljicam stare pravice. Tako poročajo nekateri zagrebški listi, vendar dostavljajo, da vest še ni potrjena z merodajnega mesta. Ko je skupščina pred štirimi meseci izglasovala ta amandman, se je dvignila med učiteljstvom velika burja. Učiteljice so trdile, da so bile s tem potisnjene med državljane druge vrste.
V	vrbaški banovini so bile včeraj volitve v kmetske zbornice. V skoro vseh okrajih je zmagala lista JRZ, vendar so dobili kandidati opozicijskih skupin tudi veliko število glasov. Po do sedaj znanih rezultatih kandidati opozicije niso mogli nikjer prodreti.
Zagrebška »Ta-ta« l>o še naprej ostala zaprta.
Pred meseci je izdala obrtna oblast ta odlok in dala zapreti trgovske prostore tvrdke. »Ta-tar se je pritožila na mestno občino, vendar pa je tudi ta istega mišljenja kakor obrtna oblast. Tako bo morala »Ta-ta« še nekaj časa čakati, dokler kaj drugače ne sklene banska uprava, na katero se jo pritožila. Zagrebški trgovci so kajpak zadovoljni s takimi odloki proti >Ta-ti«, le boje se, da ne bi višje upravne oblasti nazadnje spet odločile drugače in dovolile svobodno poslovanje velikih trgovskih hiš.
170 novih policajev ho dobila zagrebška policija. Vsi so komaj dovršili policijsko šolo. V soboto so priredili novi policaji nastop, v katerem so pokazali vse^ svoje veščine. Najprej so telovadili, potem pokazali, kako se hitro očistijo in zapro mestne ulice za primer demonstracij, dalje kako se razganjajo demonstranti. Mladi policaji so ee vež-bali pri tem v metanju solznih bomb. Te vrste bombe se dosedaj pri nas še niso uporabljale.
Na zverinski način je v soboto v Belgradu čuvaj sadnega vrta ubil mladega dečka, ki se je splazil na vrt in hotel odtrgati nekaj sadežev. 16 letni Gjura Popovič se je preko plota splazil na vrt posestnice Milese Djurdjič, da bi si privoščil kaj boljšega. Komaj pa je deček naredil nekaj korakov, je skočil za njim čuvaj Stanjmir Paunovič in ga z motiko česnil po glavi. Deček je obležal mrtev, besnega čuvaja pa so orožniki uklenili in odpeljali. Ubiti deček se je učil za jokeja, da bi pozneje na jahalnih dirkah nastopal za svojega gospodarja.
Prosvetni minister je s svojo odredbo z dne
23. junija t. L uredil važno vprašanje, ki je bilo že dolgo časa pereče in vsekakor pomembno za vzgojo srednješolske mladine, šlo je za uvedbo pouka angleščine na naših srednjih šolah. Kakor znano, je bil doslej na naših srednjih šolah na raalnih gimnazijah in realkah le pouk francoščine in nemščine. Po odredbi prosvetnega ministra pa se bo učni načrt na omenjenih dveh vrstah naših srednjih šol v toliko spremenil, da bodo lahko učenci v tretjem razredu, v katerem se prične obvezno učenje tujega jezika, izbirali med nemščino in angleščino. Učenci, ki se bodo opredelili za angleščino, bodo imeli pravico pri višjem tečajnem izpitu polagati izpit ali iz francoščine ali iz angleščine. Potreba po uvedbi pouka angleščine na srednjih šolah je obstojala vsekako že dolgo časa. Problema ni bilo mogoče rešiti doslej zaradi pomanjkanja strokovnih učnih moči in zaradi neprestanih borb za kredite. Prosvetni minister je sedaj uvrstil angleščino med obvezne predmete na srednjih šolah in tako ustvaril možnost, da se angleščina že prihodnje šolsko leto začne poučevati na vseh srednjih šolah. Tako bo pouk v angleščini prihodnje leto uveden na realnih gimnazijah in realkah v Belgradu, Dubrovniku, Ljubljani, Novem Sadu, Sarajevu, Skoplju, Splitu in Zagrebu, v šolskem letu 1938-39 pa še na realnih gimnazijah in realkah v ostalih mestih. Dotlej bo na razpolago že dovolj učnih moči, hkratu pa se bo pripravil tudi podrobni učni načrt in izdali vsi potrebni učbeniki.
Znani slovenski tenorist Anton Dermota je z velikim uspehom pel te dni na reprezentančnem koncertu dunajske filharmonije na svetovni razstavi v Parizu, Filharmoničnemu orkestru je dirigiral Bruno Walter, Naš Dermota je pel Mozartov »Requiem« in Brucknerjev »Te Deum«. Po pisanju francoskih listov je Dermota zapel izredno dovršeno in lepo. Našemu mlademu umetniku seveda od srca privoščimo še več takih uspehov.
Šercer počasen, neokreten, brezglav, malomaren in povrh še od sile komoden. Dvakrat, trikrat vzpla-pola in se požene ter se mu poteza ali dve tudi posrečita — toda to v vsej igri! Za nogometnega igralca je pravilo, da tudi slepa kura zrno najde vendarle prešibka legitimacija! Saj smo v zadnjih ligaških tekmah imeli dve dobri zvezi! Sedanji dve nista za ligaško moštvo prihodnjega leta — Cankar morda kdaj pozneje! V sredi je poskušal urejati in graditi Pepček, ki pa tudi, čeprav upoštevamo slabo okolico, danes ni imel svojega dneva. Erber prvi polčas nespreten, drugi zelo koristen. Kar dobra pridobitev na levem krilu; saj je imel proti sebi Domačina in Slivaka! Po današnji tekmi naj vodstvo Ljubljane le poskrbi za dobro zasedbo moštva!
Rusija v sovjetskih očeh
Deset krožnikov za 300 liudi
I — »Gostilne so urejene zelo enostavno brez takega strokovnega ali vsaj pametnega in dobrega vodstva. Delavci morajo čakati po cele ure, da pridejo na vrsto. V neki gostilni, kjer je na hrani 300 delavcev, imajo samo deset krožnikov. Jedila 60 slabo pripravljena. Jestvine se težko dobe in kuhinjsko osebje ne zna pripravljati kakih boljših jedi.« (Krasnaja Karelija, 3. jun. 1937.)
•
j.V Habarovsku je samo nekaj gostiln, ki so večinoma prenapolnjene. V jedilnicah je velika gneča. Človek mora čakati po dve uri na svoje kosilo... Nič čudnega ni, če človek po več dni ne dobi kruha. Pred pekarnami stoje vsak dan goste vrste ljudi, ki čakajo na svoj košček kruha. Belega kruha sploh videti ni, kaj šele, da bi ga kupil. V vsem mestu sta samo dve prodajalni za živila. Pred njima navadno stoji polno ljudi in čakajo, da pridejo na vrsto.« (Tihovkeanskaja Zvezda, 27. maja 1937.)
Zenske delačo po 15 ur na dan
I — »Delavke v skladiščih v Solomensku so prisiljene delati 12 do 15 ur na dan. Vse njihove pritožbe in prošnje, da bi jim delovni dan zmanjšali, so brez uspeha. Prekournega dela jim tudi ne plačujejo. Uprava skladišča jih sili delati celo med odmorom. Vse leto nimajo niti enega prostega dneva.« (Krasnaja Karelija, 2. VI. 37.)
Traktorski stroievod]e -neopredeljena
I — »Pred letom dni sem si pri popravljanju traktorja poškodoval oči. Žrtvoval sem vse svoje
prihranke, a vida 6i nisem mogel ohraniti. Danes sem stoodstotni invalid. Obrnil sem 6e na ravnatelja traktorske postaje in ga prosil za pomoč, pa mi je odgovoril, da njegova dolžnost ni skrbeti za nameščence, ker ima še s traktorji preveč dela. Nato grem do državnega tožilca in ta mi reče: »Ne vem koga naj obdolžim kot odgovornega za vašo nesrečo; kajti vi niste ne delavec ne kmet-kolhoz, ampak nekaj neopredeljenega.« Tudi okrajno sodišče je mojo tožbo zavrnilo. Kaj naj sedaj storim?« (Soc. Zemljedelija, 28. V. 37.)
Sovjetski zdravniki
I — »Radi zanikrnosti zdravnika Kobelkova, Košihina in zdravnice Savaljeve je oslepela neka deklica, ker so izrekli napačno diagnozo. — Zdravnica Panova je proglasila nekega težko bolnega za zdravega, pa je kmalu nato umrl. — Zdravnik Čurin je ukazal bolnikom dajati pokvarjeno hrano. — Zdravnik šiškin pet dni zaporedoma ni prišel v kliniko, čeprav so ga bolniki pričakovali. Zdravnik Kropačev prejema denar za potrdila, kljub temu, da morajo potrdila izdajati vse klinike brezplačno. — A to je samo nekaj zgledov, kakšni so naši zdravniki.« (Kirovskaja pravda, 27. IV. 37.)
(g)
Otroci namesto preizkusnih živali
I — »Dne 23. maja t. 1. so otrokom v dečjem domu št. 37 cepili koze. Zvečer so vsi ti otroci težko zboleli. Dognali so, da so jih cepili z nekim posebno močnim cepilnim sredstvom, ki je bilo namenjeno za preizkušnjo. Zdravniki so za strup dobro vedeli, za kaj je bil namenjen.« (Leningrad-skaja pravda, 29. V. 37.)
Irski radio in njegovi poslušalci
Kljub neznatni razdalji med Anglijo in Irsko !n kljub djestvu. da sta oba otoka bila do pred kratkim pod isto oblastjo, je razlika med njima tolika kot med severno in južno Evropo. Vzrok temu ne tiči toliko v podnebnih razmerah, dasi je podnebje Irske zaradi neposredne bližine zaliv-ekega toka mnogo ugodnejše in milejše kot v Angliji, ampak v glavnem v rodovnem (»ogledu.
Irci so sredozemsko ljudstvo, večinoma španskega pokolenja, ki se je pomešalo s severnjaki, ki so v mnogočem vplivali na priseljence, ne da bi njihovo prvotno naravo mogli popolnoma ali vsaj v pretežni množini zatreti. Med Angležem in Ircem 'e večja razlika, kot med Angležem in Francozom. Seprav sta oba naroda, irski in angleški, otoška naroda, se tega zavedajo in hočejo celinskim narodom pokazati svojo posebnost, nepripadnost in nad-ziralnost samo Angleži, dočim Irci skušajo ostati v najtesnejših vezeh 8 celino. Njihova prirojena nemirnost in želja po potovanjih jih žene po sve*u;
		
s!
Vaje s letali na velikih francoskih manevrih. Letala delajo umetno meglo. To je res grozeča roka!
zato je Amerika preplavljena z Irci, ki najraje lužijo kot policaji. Dobiš jih po vseh delih sveta (kakor Slovence), tako da je mnogo več Ircev drugod, kot na^Irskem. Vendar imajo vsi samo eno željo še: počivati na irskih tleh: where the Shannou river fows (ob reki Shanon).
Ta razkropljenost in pa želja po nepoznanih deželah irskega naroda je vzrok, da 60 se na Irskem začeli tako vneto pečati z radiem. Kadarkoli Irec doma posluša radio, ga navdaja neizmerno »daljnotožje«, hrepenenje po svetu, po daljnih deželah.
Sedanji namestnik ravnatelja irske radiood-daje v Dublinu g. J. Hughes (izg. Hjuz) je pri radiu že od njegovega početka na Irskem, od leta 1926, kot poverjenik kulturnopolitičnega oddelka. Radiostudio in drugi upravni prostori so takoj poleg pošte, ki je z radiem v tesni zvezi, pobira pristojbine za radioaparate in upravlja z nabranim denarjem. Nekaj ga obdrži za razne tehnične naprave in izpopolnitve, nekaj ga izroči oddajni organizaciji za njene stroške (plače in honorarje napovedovalcev in raznih uslužbencev in predavateljev).
Na čelu irskega radia je ravnatelj, ki ga podira podravnatelj in štirjp odeekovni ravnatelji, tevilo poslušalcev je doseglo pravkar 100.000, kar pomeni med trimilijonskiin prebivalstvom samo 3%. Več kot polovica vseh poslušalcev je v okraju Leinster in zopet več kot polovica teh je po velikih mestih (60.000 v Lein6tru, 40.000 v Dublinu). Osredotočenje poslušalcev po mestih je opažati po vseh državah.
Dosedaj so imeli na sporedu 50% glasbe, 10% predavanj m razprav, 15% reklam. V enem letu se je število točk na sporedu v irskem jeziku podvojilo, tako da se jezikovna politika opaža celo v radiu. Do leta 1933 so se Irci po šolah učili angleško. Starinski irski jezik je postal že 6koraj redkost. Od leta 1933 pa so ga zopet uvedli v šole kot obvezen predmet. Sploh so ga začeli vneto gojiti in vzporedno z njegovim razvojem naraščajo tudi radijska poročila v irščini.
Irec, posebno na deželi, vneto posluša radio, zato pa ravnateljstvo skrbi, da bi podeželane čim bolj navdušilo zanj in jim v vsakem oziru ustreglo, zlasti z izvajanjem narodne glasbe. Ker je ta glasba ostanek prastare kulture, jo je treba najprej nekoliko požlahtniti, povzdigniti na višino sodobne kulture in pridobiti zanjo tudi tako zvane boljše in višje sloje, obenem pa vzgojiti male ljudi in v vseh vzbuditi nekdanjo narodno šegavost in razposajenost. Glavni »odjemalci« irskega radia 60 malomeščani in kmetje, zato morajo biti na sporedu stvari, ki jih najbolj zanimajo in zadovoljujejo.
Neki zdravstveni zavod v Pensylvaniji je dobil nalog, da preišče šolske otroke, če jim manjka vitaminov ali ne. Za takšno preiskavo so izumili aparat, kakor ga kaže ta slika. Priprava temelji na reakciji učinka svetlobe na človeško oko.
Irska ima sedaj tri radiopostaje: Athlon, Dublin in Cork, ki so med seboj povezane s kabli in imajo vse isti oddajni spored. Kakor že rečen^, je pretežna večina poslušalcev po mestih, zato je imel irski radio bolj meščanski značaj. Čim bolj pa se bo razširil po deželi, tem bolj se bo skušal prilagoditi novim potrebam, zlasti s svojim programom v irščini, ki jo po vaseh še precej govore, čeprav skoro nikjer izključno. Ko bodo tudi finančne razmere ugodnejše, mislijo Irci zgraditi kratkovalovno postajo za svoje izseljence, posebno one v Ameriki.
(g)
Maščevanje egiptovskih faraonov
V nekem grobu faraonov v »Dolini kraljev« v Egiptu so menda znanstveniki arheologi našli in razrešili napis: »Gorje mu kdor bi se drznil motiti grobni mir faraonov!« Znanstveniki so se v začetku nejeverno posmehovali takim praznovernim svarilom, toda številni poznejši nerazrešljivi in skrivnostni dogodki so začeli pretresati ne samo »vsemogočne« znanstvenike, ampak vso prosvetljeno Evropo.
Še nedavno so angleški časopisi poročali o skrivnostnih pripetljajih na nekem škotskem gradu, kjer so hranili neko kost iz faraonovih grobov, ki jo je pobrala na svojih potovanjih po Egiptu in prinesla s seboj kot dragoceno redkost lady Seton, žena lorda Setona iz omenjenega gradu. V gradu so se godile tako čudne stvari, da so se najbolj neverni s strahom spraševali kaj naj to pomeni; služabništvo ni hotelo ostati nobene noči več v gradu, kdor se je kosti dotaknil, je dobil neko neznano bolezen in največkrat za njo umrl. Slednjič je lady sklenila nesrečno kost spraviti nazaj na kraj, kjer jo je pobrala, a neko jutro so našli stekleni zvonec, pod katerim je kost ležala, razbit na drobne kosce, kost zdrobljeno v prah in močno železno ploščo podstavka zvito taico kakor bi je nobena človeška sila ne mogla zviti.
Ob tej priliki so začeli obujati spomine na številne žrtve skrivnostne sile, kateri so podlegli skoro vsi raziskovalci in njihovi spremljevalci Tutankamonovega groba. Sir Carter, ki je edini preživel vse svoje tovariše in spisal debele knjige o faraonih, se v svojem delu silno jezi zoper tako praznoverje, ki se polašča ljudi XX. stoletja in grozi uničiti vse racionalistične teorije, s človeškim umom samim pridobljene razlage, ki zavračajo vsako moč in bivanje nevidnih sil. A tudi ta veliki skeptik je prav tia dan trinajstletnice, ko je odprl grob faraona Tutankamona, nenadoma preminul.
V svoji knjigi opisuje sir Carter natančno, kako skrbno so odpirali grob, da bi odstranili vsako naravno razlago kakih morebitnih smrtnih slučajev. Pri vsaki novi grobni votlini so se zagotovili, da ni v njej nobenih škodljivih plinov, delali so vedno v rokavicah in se na vse mogoče načine zavarovali proti morebitnemu okuženju ali za-strupljenju.
Znanstvenik, ki je vsa ta raziskovanja spravil na noge in jih vzdrževal z lastnimi sredstvi, lord Carnarvon, sicer ni bil praznoveren, vendar je priznal Edgarju Wallaceu, znanemu piscu policijskih romanov, ki se je za izkopavanja silno zanimal in je sedaj že mrtev, da nikakor ne zanika možnosti kakih nenavadnih posledic kot kazen za tako
skrunjenje grobov. In res je bil on prva žrtev razžaljenega duha faraonovega. Umrl je za posledicami čira, ki se mu je naredil na licu, kamor ga je baje pičila neka muha, takoj ko je stopil iz zadnje odkrite sobe faraonovega groba. In ko so čez dalj časa potem odvili mumijo Tut-ank-amona, se je celo neverni sir Carter stresel, ko je na licu mumije opazil na isti strani in na istem mestu kakor pri lordu Carnavonu podobno brazgotino čira, radi katerega je lord umrl. Istega dne se je kača kobra, ki je v tistih krajih sicer redka in je bila starim Egipčanom sveta žival, priplazila v sobo sira Carterja in pičila njegovega kanarčka, ki mu je bil dražji kot vse drugo in ki ga je vedno in povsod jemal s seboj.
Žrtve maščevanja so se z neverjetno naglico množile. Vsi pomočniki in tovariši lorda Carnar-vona so šli za njim v grob: njegov tajnik Dick Bethel, francoski arheolog Benedite, Italijan Mario Pasanova; nekoliko pozneje anatom Douglas Derry, ki je mumijo odpiral in preiskoval profesor ameriškega vseučilišča in učenjak Laffleur, ki je umrl, preden je dospel v domovino; dva druga Američana, ki sta gledala raziskovanja iz radovednosti (eden, Jay Gould, je takoj pri vstopu v grobnico omedlel in čez tri dni umrl); Arthur Mace, zastopnik »Metropolitan Museum of Art« (umetnostnega muzeja) iz Ne\v Yorka, ki je sestavljal zapisnik v grobu najdenih dragocenosti, je umrl preden je dosegel Ameriko; žena profesorja Newberrya, ki je hotela obrobiti mrtvaški prt faraonov, je umrla, ne da bi svoje delo dokončala.
V naslednjih dveh letih je umrlo 16 časnikarjev, ki so se približali zakletemu grobu. Vsi uslužbenci »Egipčanskega muzeja« v Kairu, ki so kakorkoli prišli v dotik s kakimi predmeti iz nesre-Conosnega groba, je zadelo neko zavratno zlo, ki jih je tiralo v smrt. Egiptolog E. White je bil od dneva svojega obiska pri Tut-ank-amonovem grobu kakor zasledovan zločinec, ki gleda na vsakem koraku, če mu ni kdo za petami; po cele noči ni imel nobenega miru več; po cele ure je sedel nepremično na svojem stolu in se brez konca nekaj menil sam s seboj. Končno je prišel do sklepa, da je boljše z življenjem končati, kot pa živeti v strahotnih mukah nekakšnega začaranja.
Samo skeptični 6ir Carter je živel še 13 let, dokler ni vseh dogodkov izčrpno opieal, se zadostno nanorčeval iz babjevernosti in nazadnje še sam nenadoma umrl.
Morda se da vse to res razložiti naravnim potom z raznimi zastrupljenji itd., ker je znano, da je toliko drugih učenjakov, ki raziskujejo stara grobišča, pa se jim doslej še ni nič primerilo, vendar pa vse učene razlage ne morejo in ne bodo nikdar mogle zatreti s svojimi lepimi frazami in dokazi bivanje nekega nevidnega sveta in nevidnih sil.	(g)
Programi Radio Ljubljana
Ponedeljek, 5. julija: 12 Glasbene slike tujih dežel (plošče) — 12.45 Vreme, porodila — 13 Cas, sporčd, obvestila — 13.16 Razigrani zvoki (ploSCe) — 14 Vreme, borza 19 Ca«, vreme, poročila, spored, obvestila —
19.30 Nac. ura: Pomen strelskih družin (Dužan Sinobad, Big) — 19.50 Zdravstvena ura (g. dr. Ivan Matko) —: 20 Nekaj citraških točk (plošče) — 20.10 Zanimivosti —
20.30 Instrumentalen koncert za harfo solo (ga. Liana Pasquali) s spremljavo godalnega orkestra — 21.30 Zvoki v oddih (Radijski orkester) — 22 čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Zvoki v oddih (Radijski orkester).
Nanga Parbat v Himalaji, druga najvišja gora na svetu, kjer je pla* zagrnil v večni led letoinj« nemško ekspedicijo
32
LJUBEZEN, KI UBIJA
Ali je bila to zagrenjenost starega človeka, ki mu življenja strasti in greha ni več dostopno? Ali pa je hotel s takim govorjenjem tolažiti lastno vest, češ saj so drugi še slabši kakor jaz.
Ves čas sem molčal in mislil na to, da se vozim v oni kočiji s človekom, ki je morda morilec mojega očeta.
Očim je uganil, da mi njegova veselost ne ugaja. Nenadno je nehal govoriti. Pripeljala sva se v zapuščeb konec gozda in sva izstopila. Hotela sva hoditi malo peš. Šla sva po zaviti stezi med golimi drevesi. Očim je hodil pred meno) v svojem površniku. Izza kožuhovine na ovratniku so se dobro videli prezgodaj osiveli lasje.
Ko sem ga gledal, kako je stopal pred menoj s sklonjeno glavo v zimski pokrajini, me je, kakor še nikdar, zagrabilo neskončno usmiljenje nad njegovo bedo. Ne vem, kaj je bilo vzrok temu. Ali najin popoldanski razgovor, ali otožnost, v katero me je spravila njegova živahnost med potjo, ali pa mrtva narava okrog naju.
Odkar sem ga poznal, sc je prvič začelo mešati v meni sovraštvo z usmiljenjem, ko sem ga zagledal, kako se je hotel ogreti v tem bledem solncu. Bil je ves zgubljen, ves truden in tako žalosten.
Ne vem, kako dolgo sva tako hodila. Nenadno se je obrnil in mi dejal z obrazom, ki ga je žalost čisto strla: »Ne počutim se dobro. Vrniva se!«
Ko sva spet sedela v kočiji, je začel svoje nepričakovano nerazpoloženje zvračati na bolezen. »Ne bom več dolgo živel, sem že zadet. Toliko trpini, da bi bil že davno pustil to življenje, če bi ne bilo tvoje matere.«
In začel mi je govoriti o njej s tisto slepo ljubeznijo, ki sem jo že opazil na njem. Nikdar nisem dvomil, da jo je zares ljubil. Zdaj, ko je padal prvi mrak in sva se v diru vračala v mesto, sem spet poslušal njegove besede, ki so mi pričale, kako jo je ljubil. Videl sem, da jo je bolj ljubil kakor jaz.
Na koncu je pristavil, on, ki je toliko storil, da bi ločil mene in mater: »Ljubi jo vedno, zakaj kmalu jo boš sam ljubil.«
Če je bil kriv, kakor sem bil prepričan jaz, je gotovo vedel, da je postavil med sebe in mene edino ograjo in obrambo, zaradi katere si jaz ne bom nikdar upal povedati resnice: mater. Čutil sem, da je ta obramba močnejša kakor najhujša gotovost. Zakaj si še naprej brskal in iskal, sem se vpraševal v obupu.
A bilo je že prepozno, da bi se ustavil.
XIII.
Ali sem bil bojazljivec?
Kadar mislim na to, kaj bi lahko naredil s to roko, ki zdaj drži pero, si moram odgovoriti, da ne. A kako naj si razlagam, da je po tistih
čudnih dneh, ko sem skušal zbuditi v očimu slabo vest, ko sem mu v njegovi pisarni govoril o zločinih, ki jih je izvršilo več ljudi, in o nevarnosti, ki iz tega sledi, ko sem ob njegovi bolniški postelji dejal: »Ne, gospod Masolle vas ni pozabil« in slednjič, ko sem mu v svojem lastnem stanovanju dal v roko obtožujoča pisma, kako je po teh prizorih moglo slediti toliko praznih dni, ko nisem prav ničesar naredil?
Očital sem si, da nisem cele mesece znal najti nič novega, kar bi me končno vendarle moglo pripeljati do jasnosti in do resnice.
Ampak, ali je bila to moja krivda?
Od trenutka, ko je očim imel v sebi dovolj moči, da ni podlegel prvemu, najbolj nevarnemu in najmanj pričakovanemu napadu, mi ni pre-ostajalo drugega, kakor da čakam in preiskujem najmanjše podatke, ki bi jih mogel le slučajno dobiti.
Vrnil sem se spet na svoj stati način raz-iskavanja: kar nisem mogel dobiti zunanjih dokazov, sem iskal notranje, duševne. Zato sem mnogo časa prebil na materinem in očimovem domu.
To zaupno življenje, ki ni bilo iskreno, bi moralo biti zame in očima neznosno poniževalno.
Kako me je le on mogel trpeti v svoji bližini, če je vedel, česa ga sumim? In kako sem jaz mogel prenašati njega, ki sem ga dolžil tako strašnih stvari?
Kakor kača me je grizlo v srcu, kadar sem ga videl, kako sedi v vsem tem razkošju ob strani ljubljene žene in dejal sem sam pri sebi:
»Če je ta človek vendar morilec, zahrbten, bojazljiv, prostaški morilec?«
Predstavljal sem si ga takega, kakor bi zaslužil, da je: bledega, z zvezanimi rokami, ko v jutranjem mraku stopa na morilni oder, v strašnem duševnem boju mu izstopajo oči in pred njim se blesti rezilo sekire...
Namesto tega pa sem čul besede: »Ali te boli, dragi? Jakob, zakaj si naročil voz?... Odeni se. Kam greva v četrtek na kosilo?«
To je bil sladki materin glas, ki me je spravljal v obup.
Moje sumnje so rastle do blaznosti in te so bile vzrok, da sem ga hotel vedno držati pod nadzorstvom svojih oči, da bi mu moja navzočnosti prizadevala čim hujše muke. Toda on je vse to zadovoljno prenašal, da sem se nehote moral čuditi.
Danes, ko mi je jasno, kakšen delež je on imel pri umoru, razumem, da sem imel do njega močno privlačno silo, ki ga je vlekla k meni, čeprav mu je prizadevala bolečine. Jaz sem bil zanj živa podoba umorjenega, ki ga je preganjala, ki se je je bal, a vendar ni mogel živeti brez nje. Ni mogel misliti na drugo kakor nanj. Najino sovraštvo naju je zbliževalo in vleklo drugega k drugemu, kakor ljubezen. Njegova prisotnost je pomirila v meni viharje, ki so me napadali, kadar nisem bil pri njem.
»fflovensti dom« izhaja vsak delavnih ob 13 MmeSna naroAnina U Din. ea Inozemstvo 23 Din Oredniitvo: Kopitarjeva a licu 8TI1. Telefon 2904 tn 2996. Uprava; Kopitarjeva k
Telefon 2991 Za Jagoalovaoako tUkarao v Ljubljani; JEL Ce& Izdajatelj; Ivan Rakovec. Urednik; Jože Košiče k.