^UF. 5. OKTORRA 1978 — STEVn.KA 39 — LETO ХХХП — CENA 4 DIN glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice. šentjur, šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Zdi se, da je že davno zadaj tisti čas, ko smo dopustovall, po- tovali in se greli na toplem soncu. Smo v bogati jeseni, malce skl- sani na njenem začetku vendar sredi novih akcij, novih dogodkov. Zadnji dve občini na našem območju praznujeta svoj praznik. Velenj- ska in konjiška prihodnji teden. Pridružujemo se praznikom z na- šimi prispevki in čestitkami. Za prihodnji teden pripravljamo celo vrsto izredno zanimivih prispevkov, ki so jih navrgli dogodki in čas. VAŠ UREDNIK Mšla je zlata jesen. 2al zaradi pomladanske pozebe ne tako bogata, kot bi morala biti. Leioe bodo opravila т sadovnja- kih in vinogradih manj vesela in manj donofoia. Vrh vsega se je letošnja jesen takoj v prvih dneh pokazala neprijazno. Deževno je, hladno in v višjih le^ah so ugotovili, da bo tudi letos sneg bel... Polja pa čakajo na oraće in sejalce. Pred tirno mora seme v zemljo. Toda kdo W v tej moči šeJ na njive. Tudi koruza še m dozorela in ajda je komaj odcvetela. Da bi le зпта ne prehitela jeseini. praznik občanov velenjske občine i SPODBUDE ZA PRIHODNOST OSREDNJA PROSLAVA V SOBOTO S PODELITVIJO KAJUHOVIH NAGRAD ■ v spomin na dan, ko so parti- tanski borci I. štajerskega bata- Vana v noči od 7. na 8. oktober 1941 napadli šoštanj in ga za ne- kaj ur osvobodili, slavijo vsako le- to občani velenjske občine kot svoj občinski praznik. Ni treba posebej »n znova poudarjati, da so občani, slasti pa še delovni ljudje velenj- ske občine v zadnjih letih dosegli Hevilne lepe uspehe, ki so sad nji- mvega dela in prizadevanja po še boljšem in lepšem. Tudi letošnji praznik bodo slavili predvsem de- ^vno in z delovnimi zmagami, pri- pravili so številne prireditve, ki so *e začele včeraj in bodo trajale ®se do nedelje, 15. oktobra. Slavili fte bodo samo v srcu občine Vele- nju, ampak tudi po vseh drugih krajevnih skupnostih, kjer bodo Prav ob letošnjem prazniku o ci pi- ^i številne nove objekte od tr- Oovin, cest vodovodov do vrtcev. Včeraj so otvorili obrat Lesne v Šoštanju, popoldne pa pri osnovni ^oli XIV. divizije v Velenju odkrili Spomenik legendarnemu pohorske- mu junaku partizanu Alfonzu šar- hu. Danes (četrtek) dopoldne bo skupščina sindikata kovinskih de- lavcev Slovenije, popoldne ob 16. uri pa odkritje doprsnega kipa Gu- stavu šilihu pred osnovno šolo, ki se imenuje po njem. Jutri (petek) dopoldne bo otvoritev obratov TURN — ERA tozd kmetijstvo, po- poldne pa bo posebej slovesno v krajevni skupnosti Pesje, kjer bodo dobili tako pomembne objekte, kot so samopostrežna trgovina dnevne oskrbe, poslovalnico banke, vodo- vod, asfaltirano cesto in športno igrišče. Izjemno zanimiv kulturni dogodek resnično vreden ogleda pa bo v Kulturnem centru v Velenju, kjer bodo odprli retrospektivno razstavo del našega velikega moj- stra kiparja Ivana Meštroviča. S to razstavo se tudi nadaljuje sode- lovanje med pobratenima mestima Velenje in Split. Osrednja proslava s številnimi drugimi prireditvami bo v soboto na sam praznični dan. Dopoldne bo slavnostna seja občinske skupšči- ne, kjer bodo tudi podelili tradi- cionalne Kajuhove nagrade, srebr- ni grb in pripravili krajši kulturni program. Ob 12. uri bo v Rdeči dvorani otvoritev 3. tradicionalne- ga vzorčnega sejma SOZDA Gore- nje, kjer bo v kulturnem programu tudi nastopil njihov pevski zbor. Popoldne bo srečanje brigadirjev v prostorih družbene prehrane REK, zvečer pa otvoritev stalne razstave od impresionizmu do da- nes in stalne razstave Lojzeta Per- ka v prostorih velenjskega gradu ter zbor tabornikov na prostoru med šaleško in Kidričevo cesto. V nedeljo, 8. oktobra, bo slav- je v Šoštanju, kjer pripravljajo ko- memoracijo pri spomeniku talcem, otvoritev doma družbenopolitičnih organizacij v KS Gaberke s poslo- valnico trgovine Merx in otvoritev asfaltirane ceste v Gavcah pri Pun- gertniku. V ponedeljek popoldne bo še otvoritev vrtca v KS šalek-Go- rica, 15. oktobra pa bodo dobili asfaltirano cesto v KS Cirkovce. Vsi ti dosežki so prave delovne zmage občanov velenjske občine in garancija za prihodnje. TONE VRABL teden domačega filma 78 VSEBINSKO ŠE BOLJŠI GLAVNI POKROVITELJI SO: EMO, CINKARNA, METKA iN UNIOR November bo v Celju že šesto leto zapored zaživel v mamenju domačega filma. In če je 1. teden domačega filma razgrnil pred celjsko občinstvo prva iskanja in ho- tenja kako ob predstavitvi v dvorani domači film bolj pri- bližati njegovemu gledalcu, so že naslednji in vsi tedni za njim tvorno posegli v kul- turno snovanje te verjetno najpristopnejše, čeprav naj- mlajše od sedmih umetnosti. Celjska iskanja ob vsako- letnih tednih domačega fil- ma niso tavala v megli. Sla so svojo pot v želji, da v največji možni meri zbližajo film in gledalca, snovalca, ustvarjalca, poustvarjalca, uporabnika. Naredila so pr- ve korake k dosegi cilja o polni uveljavitvi svobodne menjave dela, izkušenj in snovanj v filmski umetnosti. Kultura in film kot je množičen in najbolj pristo- pen del, vse bolj postaja del združenega dela. če kje, po- tem v Celju to ni več želja, parola. Resničnost je, ki svo- jih življenjskih razsežnosti ne dobiva več le v mraku kino- dvoran, ko te prepolne spre- jemajo v svoje okrilje ljubi- telje vsega dobrega v domači filmski umetnosti. Najmno- žičnejše in brez sence dvoma tudi najpomembnejše razsež- nosti dobiva v združenem delu, med delavci, v tovarni- ških dvoranah, kjer je TDP priložnost za jasno, odkrito in iskreno besedo o filmu. Domačem filmu. Tistem, ki ga poznamo z velikih in ma- lih ekranov. In če je v prvih letih TDF pomenil predvsem možnost videti v nenavжi- nem, neezakulisnem, nerass- svetljenem, skratka običaj- nem delovnem okolju znane in priljubljene obraze, pome- ni zdaj prizorišče izmenjave mnenj, iskanj, hotenj in že- lja. Ne le filmski del, še zlasti spremni s pomembnimi po- svetovanji, obiski v delovnih organizacijah in razgovori, pa tudi razstavami, slednjič tu- di z revijo dosežkov najmlaj- ših filmarjev, prispeva k», menčke v mozaiku fenome- na, ki mu pravimo, naš, celj- ski TDF. In letošnji TDF bo čez me- sec in pol stopil pred celjsko občinstvo še precizneje za- snovan in programsko bogat, kot še nikoli. Premierni fil- mi bodo na umetniško in izpovedno višji ravni, kot kdajkoll doslej. V kinu Dom bomo videli, kot prvo, revi- jo najboljših makedonskih filmskih dosežkov. V Metro- polu ob reviji mladinskih še nekaj premiemih in, kar po- meni širitev manifestacije in ČLANI ORGANIZACIJ. SKEGA ODBORA TDF 78 so: predsednik Milan Se. ničar ter člani Božičnik Zdravko, Dješnić Sreten, Hafner Stane, Hochkraut Jože, Horvat Franc, Jä- ger Stefan, Justin Anica, Kapš Ivan, Kolar Vladi- mir, Kumer Alfonz, Le- ben Valter, Medved Dra- go, Perlič Zvonko, Podpe- čan Edi, Pokleka Meta, Premšak-Sever Marlen, Stamejčič Branko, Umnik Majda, Volfand Jože, Zgonc Sonja ■ in žvižej Štefan. njeno odpiranje v svet, kar 5 najuglednejših filmov. Ne kakršnihkoli že. Ampak fil- mov iz kinematografij, kate- re najkakovostnejši predstav, niki so preredek gost velikih platen. Ob pomembnih po- svetovanjih, vsebinsko še bolje zasnovanih razgovorih v združenem delu in zanimi. vih razstavah, je to dovolj, da lahko s ponosom trdimo: letošnji TDF je novo poglav- je v razvoju najpomembnejše slovenske filmske manifesta- cije — bogatejši kot kdajkoli doslej. S svojo zasnovo in zani- manjem, ki ga žanje, to tudi v celoti potrjuje. BRANKO STAMEJČI0 to. stran — NOVI TEDNIK St. 39 — 5. oktobra 1978 vlak bratstva in enotnosti 1978 V SREDO NA POT K BRATOM V ĆUPRIJI BO GOVORIL PREDSEDNIK SZDL CELJE JOŽE VOLFAND v aredo poivaöi bo v Mari- boru in na Jesenicah startal vlak z imenitno in človeško nadvse toplo besedo »Vlak Bratsrt;va in enotnosti«. Ta vlak nima stalnega vozaiega reda, saj ne vozi vsak dan in vsako leto. Vendar takrat ko pa pelje je to praznik, ki ga nihče ne more prezreti. V tem vlaku prevladujejo kot potniki tistd, ki so bili že leta IMI z odlokom okupatorja bsgnani v različne srbske kra- je, tam pa so naàli topel dom rl bratih Srbih. V letošnjem vlaku bo po Badnjih podatkiih, ki smo jih dotoill na seji Medobčinske- ga koordinacijskega odbora, 1231 udedežencev in to 860 nekdanjih izseljencev ter nji- hovih najbližjih soaxKinikov pa 175 predsta\'nikov občin- akáh delegacij, 161 predstav- ndkov v treh kulturnih skupi nah, 16 članov republiške de- legacije (vodil jo bo ïKxipred- eednik Republiške konference SZDL Beno Zupančič), šest predstavnikov Slovencev žive- čih v Italiji in Avstriji, 12 no- vinarjev in seveda tudi dolo- čeno število tistih, ki bodo efcrbeli za vamo potovanje. Največja skupina bo izstopila v Valjevu (85), sledijo pa Kraljevo (83), Gornji Mila- novac (81), Kiruševac (60), Oupriija (42) Itd. Vsi, ki bodo potovali z letošnjim vlakom na obisk k svojim prijar teljem, bodo med vožnjo do evoje končne postaje izstopili na treh postojankah, kjer or- ganizatorja vlaka tudi pri- pravljata svečane sprejeme z govori in kulturnimi progira- mi. Prvi večji postanek bo na topčiderski železniški positaji v Beogradu, kjer bo govoril tudi vodja slovenske delega- cije Beno Zupančič. Drugi večji postanek bo v ćupriji (govoril bo predsednik Občin- ske konference SZDL Celje Jože Volfand) in tretji v Kra- ljevu (govonil bo predsednik skupščine občine Maribor Ra- faed Ra2^}et. Obširne priprave za čim- udobnejše in čimvamejše po- tovanje v bratsko republiko Srbijo se počasi končujejo. Organizatorji so še posebej opozorili na naslednje: vsi udeleženci morajo bdti na od. hodnih postajah TOÒNO, kaj- ti vlalk ne bo NIKOGAR ča- kal. To velja tako za pot v Srbijo, kot tudi za povratek. »Legitimacija« vsakega potni- ka je vo2X>vnica, ki jo mora vsak ob vsakem trenutku imeti pri sebi, da ne bo ne- potrebnih težav. Vsi potniki naj bodo med vožnjo pozorni, kdo na posamesaiih postajah vstopa ali izstopa. Velja pred- vsem za tako imenovane »čr- ne« potnike. Vsi udeleženci vlaka morajo skrbeti za druž- beno samozaščito. V vlaku, ki bo ozvočen in bo tako možno dajati številne potreb- ne informacije, bo üidi sani- tetna ekipa. Posebna pozor- nost naj velja starejšim ude- ležencem. Posebno poeioren je treba biLti do gostitelja in se držati njegovega programa. Gostitelj je tisti, kateremu smo za vse dobljeno med voj- no dolžni polno zahvalnost, obzimosit in pozornost. Skrat- ka od potnikov se pričakuje mnogo takta, skromnosti in obzimosti. Vlak bo označen s številka- mi od 1 do 18. V vagonih s številkami od in 17—18 bodo izseljenci z Gordijske (ta kompozicija se bo mari- borski priključila v Zidanem Mostu), v ostalih (4—16) pa s Štajerske. Vlak bodo iz Slo- venije do končne postaje vle- kle kar tri lokomotive, se- veda izmenično. Potniki bodo razporejeni po kupejih tako, da bodo recimo skupaj vsi tisti, ki bodo izstopili v Gor- njem Milanovciu. Organizator želi, da ne bi prihajalo do nepotrebnega osebnega zame- njevanja sedežev, kar bi lah- 1k) povzročilo te^ve. Omendü smo že, da bodo z letošnjim vlakom potovale v različne srbske kraje tri kulturne ski^ine. Celjsko kul- turno slojpino je pripravil Stefan 2vižej, nastopili pe bodo trikrat in to v ćupriji, Paračinu in Svetoearevu. Sku- pina šteje 58 članov, sestav- ljajo pa jo Komorni zbor, skupina za izrazni ples Peda- goške gimnazije. Celjski in- strumentalni kvintet in reci- tatorji. S sedanjim vlakom se ne bodo nadaljevale samo prija- teljske tradicije med izgnanci in tistima, ki so jih sprejeli, ampak tudi na občinskih rav- neh, saj bodo z vlakom po- J tovale občinske delegacije in 1 to v tista mesta, s katerimi so pobrateni. Pogovori bodo tekU o dosedanjem sodelova- nju in seveda o sodelovanju v prihodnje, zlasti na gospo- darskem lin kulturnem pod- ročju. Medtem, ko smo v prejšnji številki Novega ted- nika že objavili uradni ob- činski delegaciji 2alca in Ce- lja pa so tokrat na vrsti še ostale občine celjskega ob- močja. Delegacija občine Velenje: vodil jo bo predsednik Občin, ske konference SZDL JOŽE VEBER, člani pa bodo pod- predsednik 00 ZZB J02E TEKAVEC, sekretar OSZSS JANEZ PUKL, član IS skup- ščine občine Velenje VT^ADO ZAKOSEK, delegat KS Šmartno ob Paki (oseba še ni znana) in vodja zdravili- šča Topolšica dr. J02E KRI- ŽNIC. Delegacija občine Mozirje: vodi Jo STANE KRANJC (OK SZDL), člani MARA TRAT- NIK (OO ZZB), JANEZ ŽA- GAR (član IS občine Mozir- je in predsednik zbora KS Mozirje), FRANC TRBOV- ŠEJK (predsednik sveta KS Ljubno), REZIKA PLAZNIK (član komiteia OK ZKS) in in DANICA KRAJNC iOK ZSMS). Delegacija občine laško: vodja JOŽE KRASOVEC in člani DANICA STARIČ (OK SZDL), VILMA ŠKETAKO (OK ZSMS), JOŽE KREŽE (OO ZZB NOV), JURE JAN (SIS) in DOBRANA BOŽIĆ (OS »Anton Aškerc« Rimske Toplice). Delegacija občine šmar.le: vodia MILAN PREGELJ (OK ZKS) m člani DOMINIK LE- SKOVAR (predstavnik obči- ne), ing. LADISLAV TKAUC (Steklarska šola), FRANC KOV ACIC (sindikat), MA- RINKA MASTNAK (Posebna šola) in STJEPAN SKOZIT (KORS). Imen članov delegacij ob- čin Slovenske Konjice in Šentjur žal nismo lispeti do- biti. Srečno pot, prijetno živ- ljenje v Srbiji in varen pov- ratek, to naj bo popotnica, seveda z dodatno željo: ta vlak naj stalno vozi in poma^ ga h krepitvi Titove največje želje po našem stalnem brat- stvu in enotnosti! T. VRABL ROK KOPITAR Roka Kopitarja, mlade- ça celjskega športnika, ki je svoje življenje vsaj za- enkrat zapisal kraljici športov atletiki, verjetno v tem trenutku ni tre- ba posebej predstavljati. Predstavlja se namreč že leta in leta sam in to z dosežki na atletski stesi, kjer Se z vestnim delom pa tudi obilo talenta raz. vija v enega najboljših aL letov, kar jih je kdajkoli imelo športno in še zlasti atletsko Celje. Dolgo smo čakali na trenutek, da ponovno do- bimo Kzvezdo«, ki bo za. blestela v domačem, celj- skem gnezdu. Veliki celj- ski atleti so pred leti koru vali z aktivnim udejstvo- vanjem in nastopila je praznim. Boleča praznina, ki je motila zlasti tiste ljubitelje atletike, ki so prihajali nekoč na atletski stadion tudi in predvsem zaradi tega, da vidijo in bodrijo domače »ase«. Kdo so to bili, ni treba posebej in ponovno gcrvo- riti. Sušna leta pa so se za- čela napajati z novim mla- dim rodom celjskih atle- tov, ki so v nedeljo do- segli svoj vrhunec z osvo- jitvijo naslova državnih prvakov. Isto je uspelo Umi tudi mladinkam. To- rej pot je dobro zastav- ljena in kaj kmalu lahko iz te plejade pričakujemo še več biserov. Najsvetlej- ši je trenutno Rok Kopi- tar, ki se je takorekoč rodil v športni, še posebej atletski družini Majeku in Poldki Kopitar. Torej mu atletika ni bila tuja in je г njo živel vse od takrat dalje, ko je začel kot otrok kobacati oziroma ko se je prvič postavil na noge. Starša sta po kon- čani aktivni karieri ostala še nofirej v Kladivarju kot ena izmed najbolj de- lavnih amaterskih delav- cev. Atletika pa je takšen šport, da je treba biti na stadionu skoraj vsaki dan, zlasti pa še takrat, ko se drugi odpravljajo na vi- kende, to je ob koncu tedna. In starša sta hodi- la na stadioni, ki je bil »vrtec« Za njuna otroka Roka in Marjanco, ki je tudi atletinja. Rok se je tako počasi »zastrupljal«, začel treniriati in že prvi 'ezultati so bili obetavni. Pot mu je šla neverjetno hitro navzgor. To je bil olod vestnega in vztrajne- ga dela pa naj si bo v soncu ali dežju, dopoldne Ili popoldne, skratka ka- darkoli. Dosedanji vrhunec je dosegel letos, ko je nasto. pil na Evropskem prven- stvu v Pra0 m se z no- vim državnim rekordom uvrstil v polfinale. Po. membno je to, da je bil OBRAZI med polfinalisti daleč naj. mlajši^ to pa pomeni, da njegov čas šele prihaja. Rekord na 400 m ovire (to je njegova paradna di- sciplinaj je potem izbolj- šal še enksrat in to na tek. movanju v Švici (50,01!) in premagal celo četrtega z EP Švicarja Meierja. Na nedeljskem tekmovanju je dosegel nov republiški re- kord za mladince v teku na 110 m ovire — 14,7! Čeprav se sezona počasi končuje, pa je Rok še vedno v formi. Rok je skromen, mlad ant, ki ne pozna zvezdni- štva. On pozna samo delo m zopet samo delo. Po kratkem premoru — pre- potrebnem — bo začel snova. Se odločneje, še močneje, kajti prihodnje leto ga čakajo Mediteran- ike igre v Splitu (velika priložnost za novo afirma. ■:ijo!), čez dve leti olim- piada v Moskvi! Pa sreč- no pri premagovanju ovir! TONE VRABL VLOGA IN NAMEN Teritorialna obramba je del ljudske obrambe v naši družbi, obenem pa tudi del oboroženih sü, ter je najšir- ša oblika organiziranja ljudstva za oborožen odpor. Teritorialna obramba varuje neodvisnost, suverenost, celovitost ozemlja in družbeno ureditev. V miru se TO organizira v enote in štabe, se opremlja in uspo- sablja za borbeno pripravljenost v primeru vojne. Te enote so neposredna opora vseh samoupravnih in druž- benopolitičnih subjektov pri izvajanju njihovih vojnih nalog. To je torej sestavni del obrambnih priprav de- lovnih ljudi in občanov, njihovega organiziranja in ob- lika oboroženega odix>ra. Pripadniki TO se usposabljajo za izvajanje najraz- ličnejšega bojnega dejstvovanja ter ukrepov v zvezi z varovanjem, nadzorovanjem in zaščito oeemlja, prebi- valstva in materialnih dobrin združenega dela in druž- bene skujMTOsti pred vs«ni vrstanai sovražnega dejstvo- vanja. Doslej je na področju TO bilo že mnc^o storjene- ga. Organizirane in opremljene so enote in usposablja- nje pripadnikov teritorialne obrambe je naša vsako- dnevna skrb in dolžnost. Skrbeti moramo za stalno borbeno pripravljenost in moralnopolitično osvešče- nost vseh pripadnikov TO, da so se sposobni v vsakem trenutku skupaj z drugimi dejavniki SLO upreti proti komurkoli, ki bi poskušal ogroeati našo skupnost in družbeno ureditev. V ta namen se vsako leto organizi- rajo vojaške vaje in druge oblike usposabljanja. Prav tako pa se zelo aktivno v vrste pripadnikov TO vklju- čuje tudi mladina, ki se teoretično in praktično uspo- sablja za splošni ljudski odpor. Organizacijsko izpopolnjevanje In posodabljanje enot TO ter permanentno usposabljanje je sestavni del načrtov oboroženih sil, kakor tudi naše družbenopoliti- čne skupnosti v celoti. Poglavitna usmeritev nadaljnje- ga razvoja TO je za naslednje obdobje predvsem v kva- litativnem značaju. Izpolnitev te usmeritve pa zavisi od procesa podružbljanja, kvalitetnejše vz^je in nena- zadnje od materialnih zmogljivosti družbe. Na pKXilagi pridobljenih izkušenj iz NOB ter prou- čevanja dosedanjih rezultatov in nalog je pxotrebno TO nenetmo organizacijsko-formacijsko izixapolnjevati v večje enote za manevrsko dejstvovanje ter enote za dej- stvovanje na ožjih območjih. Pri nadaljnjem razvoju p>a si moramo vsekakor prizadevati doseči tudi še več- jo unifikacijo, zaradi razvoja zmogljivosti vojaške teh- nologije, la^ega medsebojn^a transformiranja, iz- polnjevanja bojnih nalog, oskrbovanja, vzdrževanja ipd. Teritorialna obramba je torej najširša in najprila- godljivejša oblika organiziranja družbe za oborožen od- por, v katero je mogoče zajeti nmožično vključitev vseh sposobnih za boj. VIKI KRANJC celje — interesne skupnosti ZASEDANJA BODO OD 9. DO 12.10 v prihodnjem tednu se bo- do v Celju sestale vse skup- ščine samoupravnih interes- nih skupnosti. Že v ponede- ljek bosta seji skupščin skup- nosti otroškega varstva in kulture, v naslednjih dneh pa skupnosti za izobraže- vanje, telesno kulturo, soci- alnega skrbstva, zdravstva in zaposlovanja. Na teh sejah bodo delega- ti samoupravnih interesnih skupnosti v prvi vrsti obrav- navan poročila o uresniče- vanju programov za prvo polletje letošnjega leta, И bodo dopolnjena tudi z i» formacijo o finančnem pos- lovanju skupnosti v devetih mesecih. Na sleherni oA skupščin pa bodo delegati razpravljali še o oceni ure» ničevanja srednjeročnih na- črtov skupnosti ter sprejeï ustrezne akcijske program* za delo v prihodnje. DS store SKRB ZA LJUDI 30 DELAVCEV V RADENCE Skrb za delavca v železar- ni Store ni prazna beseda. Pobudo zanjo je prevzela os- novna sindikalna organizacija in ambulantna zdravstvena služba. Tako že deset let pošiljajo iz železarne v zdravilišča po petdeset delavcev. To število pa se vedno zvišuje, kajti v železarni so spoznali, da je preventiva najboljša obramba pred boleznijo. Delavcem, ki jih pošljejo v zdravilišča pla- čajo vse usluge. Letos pa so pcšlali preko sindikalne or- ganizacije v Radence tudi trideset delavcev, ki so se udeležili tridnevnega sipeciali- stičnega pregleda. Pravkar P* je tudi odšlo v Poreč za de- set dni na zdravstveni akt^ ni preventivni odmor okf® petdeset delavcev. Poleg rednih letnih gineütí'' loških pregledov so letos * žeilezairni Store uspešno ključili z virološkim pregl^ dom vseh moških, starih пз® 45 let. Namen akcije je preprečiti urološke motnje- Od vseh pregledanih se r ugotovilo, da je imelo kot šestdeset odstotkov Pj^ gledanih moških bolezensl^ motnje. ZDENKA STOiPA^ ¿t. 39 — 5. oktobra 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 občinska konferenca zk celje o cinkarni POTRDITEV SANACIJE ZAOSTRENA ODGOVORNOST ZA NJENO URESNIČITEV Na zadnji seji občanske ¡conference Zveze komunistov v Celju, ki je bila prejšnji petek, so bile pomembne tri razprave: o programu dela občinske konference in nje- nih organov, o statutarnem sklepu in poslovniku občin- ske konference ter organov ter predvsem razprava o ekološki in ekonomski sa- naciji celjske Cinkarne. Uvodne besede o tej toč- ki ter predlaganih ukrepih, k', so že nelcaj časa v javni razprarvd, ne le med komuni- sti, ampaJc vsemi občani in delovnimi ljudmi celjske ob- čine ter v okviru frontne SZDL in sindikatov, je imel izvršni seikretar komiteja ob- činske konference ZKS Celje ALES ILC. Poudaril je ener- gičnost in odgovornost pri izdelsATi ukrepov, ki jih je potrdila tudi dosedanja raz- prava v osnovnih organiza- oijaih Zveze komimistov. Ta razprava — o njej sicer na tej sejd m bilo mogoče do- biti dokončne ocene, je bi- la temeljita in kritična. V glavnem je predlagane ukre- pe potrdila ter dodala vrsto dopolnil in pripomb. Le-te se nanašajo predvsem na ugled in odgovornost, ki ju je na svoje rame prevzela Zveza komunistov, da do- končno in celovito v intere- su Celja, Slovenije, Jugosla- vije in delovnega kolektiva Cinkarne sanira izredno pe- reče kratkoročne in dolgo- ročne ekološke, ekonomske in razvojne probleme Cin- karne in onesnaževanja oko- lja v celjskem prostoru. Ne kaže ponavljati ugo- tovitve, da smo v celjski družbeno-politični skupnosti podcenjevali problematiko, ki jo sedaj iz vseh mogočih kotov in pod pritiski čust- vene enostranskosti na ve- liko analiziramo in obdelu- jemo. Dosedanje pripombe na razpravo znotraj partije in tudi zunaj nje v široki de- mokratični fronti delovnih ljudi in občanov naše sociap listične skupnosti in izkaza- nem javnem mnenju poudar- jajo, da je dozorel čas, ki zahteva splošen in temeljit ekološki obračun v vseh sre- dinah. Pri tem seveda ne smemo izgubljati zdrave pa- meti, čeprav se pri mnogih teh vprašanjih kaže tako, kot da se odločamo o večjem ali manjšem zlu (pa ven- dar zlu, na koncu koncev!). V bistvu ne odstopamo od zahteve, da Cinkarna kot eden izmed največjih one- snaževalcev okolja v relativ- no kratkem času to stanje izboljša. Končno je iluzija, da bá z ekstremnim ukre- pom likvidacije ekološiko slabe proizvodnje v Cinkar- ni že kar jutri izboljšali celjski zrak in še kaj. Jas- no tudi je, da ob vsej za- ostrem strokovnd in politič- ni odgovornosti pri sanaciji Se vedno lahko računamo na mnoge neznanke, ki jih bo- mo zavzeto odkrivali redno in ves čas kritičnega ures- ničevanja sanacije. Seja se je zaključila s skle- pi: — da komite analizira ce- lotno javno razpravo z vse- mi pripombami in jo kvali- tetno, strokovno ter politič- no oceni, — da so se vse osnovne organizacije Zveze komuni- stov že do sedaj odgovorno vključile v razpravo in po- trdile usmeritev v predlaga- no sanacijo in — da je predlaganemu do- kumentu sanacijskih ukrepov dana kvalitetna politična pod- pora, ki predvsem poudarja in izpostavlja odgovornost za realizacijo celovitih sanacij- skih ukrepov v celjski Cin- karni. MITJA UMNIK TUDI PODPORA IZ REPUBLIKE Odločna prizadevanja v Celju, da hkrati z naložbo v tovarno žveplove kisline uredimo tudi najbolj pereče ekološke probleme Cinkarne, so dobila polno podporo predsedstva slovenske gospodarske zbornice. Na svoji seji pretekli teden je pred- sedstvo v celoti iXKiprlo predlagane ukrepe, z izvedbo katerih bi v nekaj letih bistve- no izboljšali ekološko stanje v celjski občini, hkrati pa tudi postavili temelje za boljše gospodarjenje Cinkarne kot celote in še zlasti njenega tozda Titanovega belila. Izvedba ukrepov, kot so zapisani v gradivu, o katerem te dni teče najširša javna razprava, je tudi po mnenju predsedstva republiške gospodarslce zbornice takšna, da si v Celju lahko obetamo tolikšno izboljšanje ekoloških težav, da bi bile razmere v celjskem okolju vsaj vzdržne. Po mnenju predsedstva pa so prav sedaj pred delavci Cinkarne najbolj zahtevne in odgovorne naloge, saj bo nujna sestava podrobnega akcijskega programa z ustre- znimi sanacijskimi ukrepi in načrti za gradnjo tovarne žveplene kisline. Prav tako je predsedstvo podprlo zahteve, da bo potrebna pomoč širše skupnosti za kakovost- no, pravočasno in pofpolno izvedbo predloženih ukrepov, saj slasti finančnih bremen celotne sanacije, kot je opredeljena, kolektiv Cinkarne ne bi sam zmogel. Zbornično predsedstvo je, slednjič, podprlo tudi predlog, da Bernard ECrivec prevzame dela in nalete -individualnega poslovodnega organa v Cinkarni. B. S. celje ZELENA LUČ ZA PRIPRAVO PROSTORSKEGA PLANA Dober začetek. Uspešen start celjske občanske skupš- čine v novo delovno obdobje. To je ugotovitev, ki velja za prvo zasedanje delegatov vseh treh zborov občinske skupš- čine po poletnih ix)čitaicah. Pa ni bilo na njem prav nič počitniškega. Bilo je delovno. Zavzeto. Bilo je zasedanje, ki je med drugim več kot kriti- čno ocenilo uresničevanje srednjeročnega družbenega plana v prvih treh letih, in bil je dogovor, fci je napove- dal bitko 2a izpolnitev ne sa- mo letošnjih gospodarskih in družbenih obveajnosti, temveč s tem tudi uresničitev petlet- nega načrta. V tej oceni minulega dela, na polovici srednjeročnega obdobja, ter v opozorilo za izvajanje prihodnjih nalog, je skupščdna več kot uspela. Uspela tudi zato, ker je oce- na o gospodarskih in družbe- nih gibanjih naletela v de- lovnih sredinah na resen sprejem. Ker so jo vzeli kot svojo obveznost in dolžnost, da opravijo še tisto, kar so morda zamudili. Zato tudi izredno konkret- ne in kritične razprave. Se posebej v zboru združenega dela. Zato tudi veliko vpra- šanj o nekaterih podatkih, ki zaskrbljujejo. Tudi na ra- čun prepočasne gradnje sta- novanj, tudi na račim zaos. tanka v uresničevanju inve- sticijskih obveznosti. Tudi na račun dejstva, da je v plani- ranju še vse premalo sklad- nosti, da ima v teh načrtih premočan poudarek ekonom- ska smer, premalo pa drugi vidiki. Celo ekološki, ki so za Celje še kako vélikega pome- na. V uresoiičevanju srednjero- čnega načrta sicer niso dose- ženi vsi vidi'ki, navzlic temu stanje ni alabo. O tem govo- rijo tudi podatki o letošnji realizaciji resoliicijskih obve- znosti. Toda, to ne pomeni, da nalog ne manjka. Tudi kar zadeva izvoz, reproduk- oiysko sposobnost gospodar, stva in še in še. Tu je še prestrukturiranje gospodar- stva, tu so dohodkovni odno- sa, ki še čakajo na svoje pra- vo življenje in moč, tu je nadalje svobodna menjaiva dela, pa ne formalna, mar- več neposredna, tista, iki bo posegla na vsa področja na- šega dogajanja. Delegati občinske skupšči- ne pa so tokrat s sprejemom ustreznega odloka pridali tu- di zeleno luč za pripravo pro. storskega plana občine. Gre za nalogo, kii mora biti kon- čana do sredine prihodnjega leta, za obv^jnost, ki prav tako zadeva vse in se uvršča med prioritetne obveznosti tega časa v celjski občini. Gre za dogovor na vprašanje, kakšni so vidiki nadaljnjega razvoja celjske občine v pro- storskem pogledu, kako je s širitvijo gospodarstva, pose- liitvenega prostora itd.. Na vsak način velja ugotovitev, da je prostora zelo malo, da je ta prostor več kot drago- cen in zatorej ni vseeno, ka- k» ga porabiti, koristiti, ka- ko naseliti, kje graditi indu- strijske obijeiote in Dodo-bno. M. Б021С ZANIJVIIVO OB 110-LETNICI SLOVENSKEGA TABORA V ŽALCU Na nedeljski proslavi so med številnimi gosti bili tudi Slovenci iz Globasnice v Avstriji. Med njimi sta bila tudi časnikarja njihovega glasila »NAS TEDNIK«, ki je pred dnevi slavil 30-letnico obstoja. Z novinarjem Florijanom Sablatschanom smo se dogovorili, da bo- mo navezali stike med obema redakcijama, torej nji- hovo in našo. Izmenjavali bomo tudi glasila. Pričaku- jemo, da bo do prvih konkretnih pogovorov prišlo že kiiialii. • « • Ob proslavi je žalski stadion, fci je sicer po legi mçd najlepšimi v Sloveniji, dobil novo, svečanejšo podobo. Polepšali so ga! Tribuno so prepleskali, med vrste posipali bel pesek, odstranili travo, ki je prekri- vala tako tribuno kot stezo in okolico, montirali novo ograjo... Zdaj pa je treba to samo vzdrževati, da ne bo čez nekaj časa vse spet tako zanemarjeno in zapuščeno, kot pred proslavo ... * • • V priložnostni povorki je sodelovalo 1800 ljudi od cicibanov preko predstavnikov šol in športnih društev do gasilcev, »jagrov«, folklornih skupin, godb na piha- la, zastavonoš, planincev, jamarjev do predstavnikov Rdečega križa. Bil je to čudovit spekter razvejane vsestranske dejavnosti! Zbral: TONE VRABL komentar DELEGATSKA BAZA DRZ? PISE: JURE KRAŠOVEC Naš delegatski sistem v skupščinskem življenju se nenehoma utrjuje in poglablja. V drugem mandatnem obdobju velja geslo za dejansko odločanje delovnih ljudi in občanov preko specializiranih in združenih delegacij, ki delujejo v krajevnih skupnostih in delov- nih organizacijah. Vse pogostejši so primeri, da na seje delegatov sedajo skupaj tudi predstavniki politič- nega življenja v krajevni skupnosti in kolektivih, da sodelujejo samoupravni organi podjetij in sveti kra- jevnih skupnosti. Tako je tudi prav, kajti sicer bi bila delegacija, kot osnovna ceUca družbenega odločanja preveč oslabljena, büa bi samo s številom delegatov po- množena odbomiška praksa. Delegacije zborov delovnih skupnosti in zborov kra- jevnih skupnosti so nekako bolj povezani z vsebino in potekom skupščinskih razprav in odločitev. Seveda je odvisno vse od dejavnosti vodij delegacij, delegatov samih in pripravljenosti za sodelovanje pai drugih de- javnikih, ki tvorijo naá neposreden demokratičen si- stem. Bolj v zraku visijo delegati družbenopolitičnih zbo- rov. Njihova delegatska baza; občinska konferenca SZDL, konferenca ZK, mladinska konferenca, sindikal- ni svet in občinska organizacija ZB NOV so pogosto zunaj timic in problemov, ki jih obravnava občinska skupščina. Vzemimo dejstvo, da so delegati DPZ Iz- brani med najbolj razgledanimi in osveščenimi krajani in delavci v združenem delu, za čisto zlato. Vendar v praksi delovanja političnih organizacij večkrat manjka poudarek na zadevah, ki so vsebina in predmet dela občinskih skupščin. Ni vedno vsebina dela političnih organizacij v občini usklajena s problematiko in pro- gramom dela občinske skupščine. Zato na sejah občin- skih političnih organizacij ni razprave o zadevah, ki bodo na seji občinske skupščine in delegatom enostav- no manjka »odločitev njihove baze«, zato nastopajo na odbomiški način, po lastni presoji. Seveda ni mogoče tega trditi za vse občine v našem območju. Pristopi so različni in ponekod, na primer v Celju, občinska konferenca SZDL sklicuje delegate DPZ. Vendar sklic delegatov DPZ ni nič drugega kot priprava delegatov za sejo skupščine, torej istih ljudi, ki kot stalni delegati hodijo na seje skupščine. Ven- dar delegatom DPZ manjkajo mnenja in stališča širše baze. Pomembno je, kaj o posameznih stvareh in problemih sodi organizacija SZDL, kaj ZK, kaj sindi- kat, mladina in borci. Iz vrst občinskih političnih vodstev izvoljeni delegati pa še niso baza, marveč de- legati širših teles na občinski ravni. Kaj storiti? Bržčas bo treba vztrajati, da delegatsko odločanje v DPZ doživi načeloma enak proces priprav na občin- ske seje, kot v drugih zborih občinske skupščine. Ce trdimo, da dedo krajevna delegacija preozek krog ob- čanov za odločanje o bistvenih zadevah, da mora biti delegacija vsajena sredi družbenega življenja neke krajevne skupnosti, potem je sestajanje delegacij v DPZ preozek okvir za odločanje. tim laško RAZVOJNA PRIZADEVANJA NI SODELOVANJA Z RAZISKOVALNO SKUPNOSTJO Preusmeritev rudnika Laš- ko, ki ji sicer ni sledila li- kvidacija pridobivanja pre- moga, je imela za posledico uspostavitev nmih proizvod- nih zmogljivosti in povsem novega proizvodnega progra- ma ter tehnologije. Se več. Laški TIM je s svojo novo proizvodnjo v večini svojih TOZD začel orati ledino, zla- sti na področju gradbeništva, termo in hidroizolacijskih sredstev in vgrajevanja le-teh, na področju zaščite okolja in hladilniákih naprav. Te novo- sti pa niso padle na že for- mirano tržišče. Najprej je bi- lo treba dokazati prednost teh novih proizvodov in do- kazati se jih je dalo le na podlagi raziskav. Danes v podjetju TIM le še redki mislijo, da je v sestavu podjetja preveč stro- kovnjakov, kajti rudarstvo je v stoletjih uveljavljeno opra- vilo, ki ni poznalo niti po- treb po širokem timu razi- skovalcev, niti problemov (ra- zen občasnih) s prodajo. Za premog se ve, kje je potre- ben in za kaj se rabi, kar zadeva proizvodnjo ostalih TOZD v TIM, pa je bilo tre- ba storiti mnogo več, od spreminjanja miselnosti na traišču do opravičevanja no- vih proizvodov z raziskavami. TIM ima splošni razvojni oddelek s sedežem v Ljub- ljani. Zakaj v Ljubljani je bržčas jasno, saj ne gre sa- mo za delo neposredno za- poslenih, marveč tudi za so- delovanje zunanjih strokov- njakov. Vrh tega bi ob sploš- nem pomanjkanju kadrov v matični občini težko sestavili tim strokovnjakov, ki, kot vemo, neradi zapuščajo me- sto, kot je Ljubljana. Naj naštejemo samo nekaj del in akcij, ki jih je v zad- njem času opravil tim stro- kovnjakov v razvojnem od- delku. Znano je, da je stiropor, ki je glavna surovina oziro- ma predmet dela vseh TOZD v laškem TIMU, gorljiv. Zato so izpeljali protipožarno akci- jo s stališča pravilnega vgra- jevanja tega materiala v zgradbe. Rezultat te akcije je bil za vso državo veljaven in v uradnem listu objavljen pravilnik o zaščiti s stališča požarne varnosti. Strokovnjaki se nadalje ukvarjajo s problemom ve- rificiranih sistemov pod ge- slom »Optimalne izolacije«. Na tem področju so močno izboljšali toplotno izolacijo, pri čemer so uspešno sode- lovali z zavodom za raziska- vo materiala, strojno fakul- teto, gospodarsko zbornico Slovenije, z zavodom za stan- dardizacijo in drugimi. Na- dalje akcije strokovnjakov so raziskava stiropora za dodoča. nje njegovih gradbenih fizi- kalnih kriterijev. V pripravi imajo pravilnik o toplotni akumulaciji obodnih kon- strukcij. Po načrtih in raz- iskavah strokovnjakov so za- čeli v TOZD Gračnica proiz- vajati sendvič elemente za gradbeništvo. Pri tem gre ta lepljenje različnih materialov na izolacijsko podlago. V okviru splošnega razvoja je razvojna služba pripravila vrsto študij kot: Toplotna bi- lanca embalaže in trde pene iz stiropora, primerjalne la- stnosti penastih lunetnih sno- vi, toksičnost trde pene Iz stirop>ora, odpornost trde i)e- ne iz stiropora proti požaru, piroliza in zgore\'anje stiro- pora ter poliuretanske trde pene. Pri vseh teh naprezanjih pa delavci s jxxiroöja sploš- nega razvoja v TIM Laško niso uspeli zagotoviti sode- Uovanja slovenske razisko- valne skupnosti, kateri so po- sredovali svoje vloge. Tudi sodelovanje z inozemskimi in- stitucijami, kjer so v tej pro. izvodnji pred nami, jim je bi- lo onemogočeno. Tako se morda zgodi, da ob odkriti Ameriki iSčejo Ameriko. JURE KRASOVEC to. stran — NOVI TEDNIK St. 39 — 5. oktobra 1978 gospodarski komentar KRITIČNO ZA USNJARJE PREMALO DOMAČIH IN UVOŽENIH SUROVIH KOŽ 2e dlje časa traja kriza v usnjamsQci industriji, pri če- mer gre T bistvu za kirizo svetovnih razsežnosti. Neraz- vite dežele in dežele v razvo- ju v svoji iindvistrializaciji po- navadi najprej razvijejo tek- stilno in usnjarsko industri- jo. Tako sčasoma od izvoz- nikov surovih kož postanejo tudi -Hse boljši predelovalci. To pomeni, da začno kmalu tudi dokaj uspešno konkuri- rati na svetovnem trgu, tako tudi na našem, evropskem. Tudi cene njihovih izdelkov in določen^a kontingenta su- rovine za visnjaTsko predelo- valno Industrijo so včasih lah- ko skoraj dampinške in po- navadi tedaj zaškriplje v do- sti bolj razviti usnjarski pre- delovalni industriji razvitejše, ga gospodarskega sveta. Tako zlasti na zahodu, pa tudi pri nas, ki imamo skoraj preveč usnjaim. Jugosloviinski proizvajalci usnjansko-predelovalne indu- strije spremljajo letošnja borzna poročila o gibanju cen surovih velikih kož skrbneje kot kdajkoli doslej od leta 1976. Vendar pa so jih, kot je videti, dogodki prehiteli, tako da so skladišča ostala že skoraj popolnoma prazna. Po strahovitem skoku cen za velike surove kože na svetov- nem tržišču leta 1976 (za okroglo 70 odstotkov!) in dvi- ganju cen v letošnjem prvem polletju, so domači predelo- valci kož, pa tudi večina pre- delovalcev v svetu pričakova- li, da je kulminacija rasti cen mimo, da bo nastopilo umirjenje ter da imajo do konca leta še dovolj časa za nemoten nakup. Kot je vide- ti pa bodo predelovalci usnja to drago plačali. (3d 3S do 40 tisoč ton kož, za kolikor je bdi ocenjen letošnji uvoz, je bila doslej nabavljena le četrtina p>otrebnih kož. Pri vsem tem pa nà moč niti malo pričakovati, da bo do- mače t^išče v tem položaju lahko priskočilo na pomoč, saj je zaiano, de m moglo nikoU doslej pokriti več kot 50 odstotkov vseh potreb. Nakup potrebnih količin su- rovih kož na tujem tržišču pa bi v tem trenutku, ko so cene od začetka leta porastle F>ovprečno za 32 odstotkov in imajo tendenco še nadaljnje rasti, bil za predelovalce kož precej tvegan. Po podatkih poslovne skupnosti usnjarske industrije INKO je približno 86 odstotkov jugoslovanskih usnjam zaključilo letošnje pr- vo polletje z izgubami. Tudi naši najvidnejši in najsodob- nejši industrijski predelovalci usnja kot na primer Kula so v težavah. Za letos sdcer ome- njeni kombinat še ni v izgu- bah, proti koncu leta pa bo verjetno tudi sam zdrknil v skupino is^bašev, saj mu bodo zagotovo pošle lanske zaloge surovine. Negativni re- zultati so predvsem posledi- ca že kar tradicionalnega dvi- ganja cen nad dogovorjene okvire, kar je vse v škodo usnjarjev. Pomanjkanje suro- vin pa je povzročilo, da so zmogljivosti nekaterih tovam neizkoriščene. Kako priti iz tega v resnici zelo zapletene- ga položaja za sedaj ne vedo pKjvedati ndti sami proizva- jalci. Sicer so se mnogi pametni usnjarji že pred časom po- skušali pravočasno preusme- riti, na primer v umetno us- nje in še kaj. Tako je taidi naš konjiški KONUS že bi- stveno preusmeril svojo pro- izvodnjo. Tudi njegovo usnjarstvo je še vedno v sa- nacijskih razmerah, pa konca še ni videti. Veliko je odvi- sno tudi od* naše zvezne zu- nanjetrgovinske ï>olitike, saj je jasno, da bo treba uvoziti surovino in to takoj. Ne sa^ mo, da je trenutno celo ce^ nejša za kakšnih 20 odstot- kov od domače, predvsem gre za to, da domače usnjarne ne ostanejo brez dela. Je pa pri saniranju in posodabljanju opreme v usnjamah — vsaj tako so mi povedali v Konu- su — še nov moment, ki ob vsesplošnem ekološkem osve- ščanju naših ljudi predstav- lja dodatna sredstva za drage čistilne naprave. Najverjetne- je bo treba vendar nekoliko dvigniti cene obdelanih kož, katere bi priznali tudi proiz- vajalci končnih izdelkov, obu- tve, konfekcionarji in izdelo- valci galanterije. Le tako bi s skupnimi napori prenesli breme usnjarske krize, ki je predvsem rezultat hitrega skoka cen na tujem tržišču, nikakor pa ne kaže krivde zanjo iskati samo pri doma- čih usnjarjih. Pri tem seveda ne kaže odmisliti vprašanj o pametni delitvi dela med usnjarji, pa tudi razčistiti, ali imamo usnjam preveč, kako je z nji- hovo produktivnostjo in tudi preusmeritvijo proizvodnje. MITJA UMNIK delež industrije upada ZA MOČNEJŠE GOSPODARSTVO IZPAD INVESTICIJ V ŽALCU o izpolnjevanju nalog s področja gospodarstva kot so zapisane v resoluciji o izvajanju srednjeročnega načrta razvoja občine Žalec v letih 1976 in 1977 smo že pisali. To- krat pa namenjamo nekaj besed letošnjemu prvemu pol- letju. Gre pravzaprav za nadaljevanje gospodarskih gibanj in njegovih značilnosti prejšnjih dveh let. Dokaj visoke nominalne rasti družbenega proizvoda kažejo na možnost 10-odstotne realne rasti te kategorije. Šte- vilo zaposlenih je za pet odstotkov višje kot so pred- videvali v žalski občini. Opozoriti velja na izpad na- ložb, saj te dosegajo le eno tretjino načrtovanih. Plan investicij se torej že tretje leto zapovrstjo ne uresni- čuje. To se poleg strukturnih sprememb v gospodar- stvu že odraža tudi na dinamiki gospodarskega raz- voja občine v primerjavi z drugimi v celjski regiji. Iz prvega ali dn^ega mesta v regiji v preteklih letih je Žalec po podatkih za polletje zdrknil na peto, šesto in celo sedmo mesto. Načrtovani družbeni proizvod industrije se bi moral letos ixwecati še posebej na osnovi združevanja dela in sredstev. Predlagano povečanje združevanja sred- stev v sklad skupnih rezerv je pravzaprav edini vid- nejši rezultat na tem področju. Z delom tega denarja se bo nadaljevala izgradnja trgovsko gostinskih kapa- citet v Žalcu in na Polzeli. Drugi del bodo namenili investicijam na pvodročju industrije oeároma kmetij- stva. Naloge na p)odročju kmetijstva se odvijajo na osno- vi sprejete resolucije o kmetijstvu. Razvoj v zadnjih dveh letih in pol je bil dober še posebej v okdru Hmezada, hitrejši razvoj te panoge pa močno zavira še vedno neurejeno področje cen. s tem v zvezi velja omeniti dve zelo pomembni naložbi. Mislimo na far- mo prašičev in mlekarno, ki bosta še kako pomembni za celotno gosix>darstvo občine. Za trgovino in gostinstvo je tudi v prvem polletju značilna hitra rast celotnega prihodka, družbenega proizvoda in zaposlenih. Kmalu bodo odprli trgovski objekt Lesnine v Levcu in večnamenski objekt na Do- brovljah, za motel na Vranskem, hotel v Žalcu in bla- govnico na Polzeli pa pripravljajo projekte. Na po- dročju oblikovanja občinskega programa stalnih rezerv še niso pričeli z delom, prav tako še niso pripraviU akcijskega programa za razvoj turizana. Drobno go- spKxiarstvo pa dosega v letošnjem letu hiter raz\'oj. še sploh velja to za zasebni sektor. Tudi za letos veljajo torej naslednje ugotovitve: investicije so razdrobljene in neučinkovite, slabi su rezultati na področju združevanja dela in sredstev in„ končno, v Žalcu so priče hitremu razvoju infrastruktu- re in družbenih dejavnosti. To pa pomeni, da bodo morali imeti v občini močnejše gospodarstvo kot ga imajo. JANEZ VEDENIK aktualno_ PIŠE: LEON MOKOTAR Objektivna situacija celj- skih ekoloških razmer je na- rekovala ustrezno organizira- nost pri reševanju pereče problematike. Tega se Cîeljani že dolgo zavedamo. Lahko se pohvalimo, da so prvi rezul- tati naše pripravljenosti, da živimo v boljšem okolju, že tu. Tako smo prvi v Jugo- slaviji sprejeli družbeni do- govor o varstvu okolja, kjer smo natanko zapisali, kaj vse moramo storiti, da bo »naš jutri« bolj zdrav. Pri reševanju ekološke pro- blematike ne smemo posega- ti po delnih rešitvah, ker so te kratkoročne, predvsem pa tudi dražje. Ko razpraAfljarîio o celjskem zraku, vsi poprek govorimo o žveplovem diok- sidu in žveplovem trioksidu, pozabljamo pa na vse ostale kemične spojine, ki jih v zraku ni malo, prispevajo pa znaten delež k našemu zdrav- ju in našemu počutju. Zdravstvena slvižba pri nas in po svetu se je začela za- nimati za zrak šele potem, ko je ugotovila, da je na ne- kem področju narasla obolev- nost in smrtnost. Znani so primeri, ko je izredno visoka koncentracija žveplovega di- oksida in amonijaka skupaj z neugodnimi vremenskimi razmerami povzročila v letih 1952, 1956, 1957 in 1962 v Lon- donu pravo katastrofo, pa re- cimo primer Pennsylvanije le- ta 1943, ko je bil vzrok za katastrofo izredno visoka koncentracija cinkamonijeve- ga sulfata. Londončane je to spodbudilo, da so temeljito očistili svoje mesto. Smoga praktično sploh ne poznajo več, pri tem pa so se Lon- dončani odpovedali tudi sim- bolu domačnosti — svojemu kaminu. Onesnaževalce lahko razde- limo na: prah, dim, meglo, pare, pline in žive organske snovi, kot so bakterije, viru- si, plesni, pelod,... Nekateri od teh onesnaževalcev tvori- jo skupaj s sončnim seva- njem še bolj škodljive snovi, kot jih že imamo v zraku. Tako je izredno nevaren za smog, ki deluje na dihala in oči podobno kot žveplov di- oksid. Prah v zraku je prisoten kot posledica industrializaci- je. V naša pljuča pride po naravni poti, in to tisti delč- ki, ki so manjši od 5 mikro- nov. Od kemičnih in fizikal- nih lastnosti teh delčkov je odvisno, kakšne težave nam bodo povzročali. Naše telo premore sicer dobre obramb- ne mehanizme, ki pomagajo izločiti prah iz telesa ali pa nevtralizirati, žal pa mu to vedno ne uspe. Tako lahko resno zboHmo na dihalih, do- kazano pa je tudi, da prah povzroča pljučnega raka. Med kovinami v zraku, ki jüi, mimogrede povedano, v (üelju ni malo, so za nas naj- nevarnejši cinkov oksid, že- lezov oksid, svinec in svin- čev tetraetil. Cinkov oksid povzroča jx)- dobne napade, kot jih ima bolnik pri malariji, sicer pa pušča svoje posledice pred- vsem na naši koži. Svinec je strup, ki kvari kri, posebno rdeča krvna te- lesca, sicer pa povzroča okvare tudi na ožilju srca, možganov in ledvic. Poškod- be povzroča tudi našemu živ- čevju. Pri kronični zastrupit- vi imamo težave s prebavili, splošno mišično oslabelost- jo... Svinčev tetraetil je naš vsakdanji gost zlasti ob ti- stih cestah, ki so izredno prometne. Nastaja kot pro- dukt izgorevanja pri bencin- skih motorjih. Napada naš centralni živčni sistem, po- vzroča psihični nemir, dezo- rientiranost, blodenje, pote- nje, nespečnost, impotenco, glavobol in slab apetit. Pline delimo na dražljivce in dušljivce. Med dražljivci so omembe vredni klor in vo. dikov klorid, dušikov mono- ksid in dušikov oksid, vodi- kov fluid in žveplov dioksid. Vsi ti imajo različne učinke, ki so najbolj tvorni predvsem na naših dihalih, povzročajo pa tvidi okvaro zob, glavobo- le in nespečnost. Pri manj odpornih ljudeh in bolehnih je izredno visoka koncentra- cija lahko tudi vzrok za pre- zgodnjo smrt. Med dušljivci je najbolj znan ogljikov monoksid, ki je človeku življenjsko tudi naj- bolj nevaren. Primeri nesreč, kò so vozniki ogrevali avto- mobilske motorje v zaprtih prostorih, so se skoraj pravi- loma končali s smrtjo. Na Ptujski cesti v Mariboru je izgubila svoja življenja cela turška družina, ker je zara- di okvare na ventilaciji za- hajal v kabino ogljikov mo- noksid. Ta plin se namreč veže na hemoglobin, tvori no- vo kemično spojino, ki pre- prečuje transport kisika po našem telesu. Najprej nasto- pi omotičnost, utrujenost, pri 60 odstotkih koncentracije pa odpovejo naši možgani in sr- ce. Nekatere od rešenih žr- tev so izpovedale, da so sicer vedele, kaj se z njimi doga/- ja, da pa niso imeli moči, da bi kakorkoli ukrepali. Profesor dr. Henry Péqui- niot iz Pariza je izjavil, da bi se povprečno človeško življe- nje lahko podaljšalo za 3—5 let, če bi se onesnaženost zraka v visoko indiostrializi- ranih področjih zmanjšala za polovico. Isti avtor tudi trdi, da bi zmanjšali število obo- lenj zaradi pljučnega raka za četrtino in za šestino srčnih obolenj. ¿t. 39 — 5. oktobra 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 celje HOTEL GOLOVEC? PROGRAM NADALJNJIH DEL Naslov z vprašanjem. To- jej ugibanje. In vendar ne taKšno, ki bi ne imelo razlo- ga. Gre za mdseil ali pobudo, ЈЦ dobiva v zadnjem času vse trdnejšo osnovo. Zdaj ne gre samo za ures- ničevanje programa nadaljnje izgradnje športno-rekreacij- glcega centra Golovec, marveč tudi za oceno stanja, ki je, vsaj kar tiče hotelskih zmog- ljivosti v Celju, več kot zna- no. Občutno pomanjkanje noči. tivenih kapacitet, da ne zapi- šemo še primernih, je prišJo (io veljave tudi ob pravkar končanem Celjskem sejmu. Organizatorji letošnje največ- je jesenske sejemske prire- ditve v Celju so bòli v tem 6asu velikokrat v zadregi, prihajali so gostje, poslovna ljudje, domači in tuja, želeli so ostati v Celju, si zagoto- viti primemo prenočišče ... Toda, tega ni bik). In spet 90 se morali obračati k sose- dom. Tudi ta primer je po- tirdil, da Celje potrebuje nov hotel primerne kategorije. In tako ni naključje, če se prav zdaj, ko prihaja proble- matika športno-rekreacijske- ga centra Golovec tudi pred delegate občinske skupščine, ko prihajajo na dnevni red vprašanja dosedanjega dela in razvoja tega centra, ix>javlja tudi misel, da bi tisto točko nadaljnje izgradnje Golovca, ki govori o gostinskem oziro- ma hotelskem objektu, neko- liko dopolnili, da bi zlasti s to gradnjo rešiilU pereč celj. ski problem. Gre za pobudo, da bi naj na Golovcu zgradili hotel z 250 posteljami, in ne s 150, kot je bilo predvideno, in da naj bi bodočemu ho- telu tudii zaradi drugih objek- tov v okviru Golovca, pred- vsem pa zaradi bazena, keglji- šča, rekreativne fizioterapije, športnih igrišč zagotovili A kategorijo. Takšna je misel. Morda drz- na, toda zajradi iK>trebe in zahteve Celja, da se razvija tudi kot pomembno sejem- sko mesto, upravičena. Sicer pa program nadalj- nje izgradnje Golovca pred- videva najprej gradnjo kopa- lišča (zaprtega bazena), avto- matsk^a večsteznega kegljá- šča in oddelka tako imenova- ne rekreativne fizioterapije. Tu gre .predvsem za saime. V " programu je nadalje gradnja hotela, ureditev zu. nanjüi površin itd. Sicer pa ta čas tudi na sploh zahteva sprejem dokončnega načrta izgradnje Golovca. Po tem programu naj bi bil Golovec v celoti zgrajen z vsemi pred- videnimi objekti do leta 1985. V prizadevanjih za čimprej- šnjo zgraditev tega centra se odpirajo še druge naloge. Tu gre tudi za odnose med Za- vodom športno rekreacijske- ga centra Golovec ter Skup- nostjo za izgradnjo objektov posebnega družbenega pome- na. Gre tudi za stike, ki jih Golovec mora imeti z neka- terimi samoupravnimi inte- resnimi skupnostmi v občini. Gre za mnoge prireditve, ki lahko postanejo del progra- mov nekaterih interesnih skupnosti. To pa hkrati po- meni, da bi te interesne skupnosti zanje prevzele tudi del finančnih obveznosti. Od- pira se torej oblika sofinan- ciranja skupnega programa Golovca in nekaterih interes- nih skupnosti. Gre za skupno obveznost, gre za dogovorje- ne programe in seveda za či- ste račune o finančnih obvez- nostih. Pomembna delovna usme- ritev Golovca se kaže v pri- rejanju sejemskih prireditev. Prvi koraki so napravljeni. Tu so tudi prve izkušnje. Bo- gate in dragocene. Na vsak način pa pomeni prva pot no- vo uveljavitev Celja kot se- jemskega mesta v pravem po- menu besede, mesta z medna- rodnimi sejemskimi priredit, vami. Ob takem in podobnem programu se bije tudá bitka za zagotarvljanje p>ogojev za normalno delo, tudi za prido- bivanje zadostnih obratnih sredstev, tudi za primerne ka- dre v kolektivu, tudi za nji- hove delovne in zlasti živ- Ijenjske pogoje itd., itd. Golovec je tu, in slej ko prej bo treba reči, kako se bo razvijal v bodoče, kakšna bo njegova programska us- meritev in podobno. M. BOŽIČ CELJE: Ш Z INTEGRACIJO Na zadnji seji celjske ob- činske skupščine, oziroma na kJčeni seji zbora združenega dela, je delegatka celjskega Izletnika, Marjeta Pintar, vprašala, kakšna je tisoda elaborata o nadaljnji integra- ciji celjskega gostinstva, za katerega je tudi združeno de- k) prisç)evalo svoja sredstva in ki je veljal okoli 400.000 di. narjev. Kot je v odgovoru na to in druga vprašanja tolmačil podpredsednik izvršnega sve- ta, Risto Gajšek, elaborat o nadaljnji integracija celjskega gostinstva ni obležali v preda- lu, marveč je še vedno aktu- alen. To pomeni, da je na- daljnje povezovanje celjskega gostinstva še zmeraj pomem- bno vprašanje. -b Motiv i2 Logarske doline SOLČAVSKO VABI TUDI PANORAMSKA CESTA Ne samo v poletni vročini. Tudi zdaj, v jesenskih mese- cih, saj je ta prečudoviti alp- ski svet v tem času, ko je jesen obarvala po svoje na- ravo, še leipši, morda celo naj- lepyài. Solčavsko obsega okoli de- set tisoč hektarjev. Obdano je z vencem Savinjsßdh Alp, Ka- ravank in Raduho. Med soi- čavskimi gorami in planinami so kot narodni i)ark zaščitene znane in lepe doline: Roba- nov kot, Matkov kot in naj. lepša med njimi — Logarska dolina. Tu, na njenem začet- ku, izvira bistra Savinja, ki pada v svojo dolino ôez 80 metrov visok slap Rinko. Pod sia(po- dre na dan 9ге<Н Logarske do láne. Solóavsko deines ni več od- rezano od sveta. V njegogo osrčje in prav do konca vodi asfaltirana cesta. Solčavsik» se začenja v soteski Vrata. Tu sta šđ dve naravni zna- menitosti: Igla in Presihajoä studenec. Pri penzionu m go- stišču Rogovilc, tik pred va- sico Solčavo, je vhod v Ro- banov kot, v zaščiteni narod- ni park. Solčava, središče tega alp- skega območja, je vasica, M jo je treba videti in doživeti. Zaradi ljudi, zaradi njene le- pe in lepote, zaradi njene ago dovine. Tudi ta vas s prebl. vaici vred je doživljala stro. hote druge svetovne vojne, Nemci so jo 1944. leta pož- gali do tal. In potem je v le- tih po vojni zrasla vas z beli. mi strehami. V Solčavi se začenja ozi- roma končuje makadamska cesta, ki vodi vzdolž avstnjj- ^ meje v Podolševo, od tod na Koroško, levo pa mimo kmetij v Podolševi — Sv. Duh po znameniti Solčavski par noramski cesti v Matkov kot in Logarsko dolino. Njefei ko- nec, lahko pa tudi začetek, je blizu gostišča Sester Logarje- vih. Celotno Solčavsko je tudá izhodišče do znanih piandn- skih postojank. To območje ima kar i)et planinskih koč: planšarska koča v Robano- vem kotu, koča pod Ojstrico na Klamenči jami, dom na Okrešlju, koča pod Oláevo in koča v Grohotu pod Raduho. To pa je tudi območje a mnogimi zgodovinskimi m na- ravnimi znamenitostmi. To ve- Ija za gotsko cerkev v Solča- vi, za kipec Marije Snežne, za znaino Potočko zijalko Itd. Celotno območje je polno spomenikov in diugdh pomni- kov iz časa narodnoosvobo- bilnega boja itd. Poleg dru- gih naravnih znamenitosti je v Solčavi 1.250 let stara tisa, najstarejše še rastno drewo na Slovenskem itd. prebold PREBOLDSKI JAMARJI V ARGENTINO iN EKVADOR Samo še dober mesec loči slovenske jamarje od trenut- ka, ko bodo odšli na svojo prvo izvenevropsko odpravo, na kateri se bodo srečali s krasom argentinskih Andov. To bo nedvomno začetek so- delovanja Jugoslovanov pri mednarodnih speleoloških ra- ziskavah in tako tudi poskus ponovne uveljavitve jugoslo- vansk^a jamarstva v medna- rodnih speleoloških krogih. Preboldski jamarji so že pred tremi leti dali pobudo aa izvedbo večje odprave, ki bi veliko pomenila tudi v mednarodnem merilu. Odloči- li so se za Argentino. Od tedaj so organizaciji od- prave posvečali v Preboldu veliko pozornost, še posebno vneto pa so se začeli pri- pravljati ob koncu lanskega leta, ko so dokončno sprejeli sklep o njeni izvedbi. Tako so v tem času tudi po zaslu- gi jugoslovanskih Izseljencev v Argentini navezali tesne sti- ke z Muzejskim društvom v Malargui, s slovenskim pla- ninskim društvom v Mendozi, jugoslovanskim veleposlani- kom v Argentini, družino Lu- skar v Malargui, Argentincem Ovandom iz Buenos Airesa, ki predstavlja največjo avto- riteto speleologije doma, z dr. Leskovarjem, fci jih je pred kratkim obiskal, ko se je vračal s svetovnega kon- gresa o hmeljarstvu (bil je v Španiji )in še z drugimi. Vsi ti bodo preboldskim ja- marjem oziroma članom prve jugoslovanske jamarske od- prave v argentinske Ande v pomoč, ko bodo pripotovali čez veliko Ivižo. Po zaslugi vseh teh so se člani odprave že doslej do- bro seznanili z deželo, ki jo bodo obiskali, z življenjem in navadami ljudi v njej itd. Velik delež pri tem je imel tudi dr. Wagner s Hmeljar- skega instituta v Žalcu, ki je skupaj z dr. Leskovarjem in s pomočjo številnih barvnih diapozitivov na srečanju v Preboldu predstavil Argentino v sliki in besedi. Iz številnih dopisov so tu- di spoznali, kakšne so njihove raziskovalne možnosti. V Argentini so doslej raziskane le tri аИ štiri jame. To delo so opravili venezuelski ja- marji. Seveda je zidaj vprar šanje, na kakšne jamske ob- jekte bo naletela jugoslovan- ska odprava. Sicer pa, ne gle- de na velikost objektov, je na dlani, da bo že vsak naj- manjši prispevek Jugoslova- nov p>omemben ixxiatek. V času bivanja v Argentini in ^vadorju. kamoor jib bo pot zanesla pri povratku, bo- do raziskah najmanj pet več- jih jamskih objektov in jih strokovno obdelali z raznih vidikov. Poleg tega bodo po- sebno skrb namenih visoko- gorskemu krasu in njegove- mu rastlinstvu. Zato se bodo povzpeli tudi na enega od i^t- tisočakov Andov. Seznanjali se bodo še z življenjem tam- kajšnjih ljudi itd. V svoj program odprave so vključili tudi nekaj preda- vanj z barvnimi diapozitivi o turističnih lepotah Slovenije in Jugoslavije, o naših kul- turnih in zgodovinskih zna- mmitostih, o podzemeljskem svetu. To nalogo bo imel dr. prof. France Habe iz Postoj- ne, ki je prav gotovo eden med najboljšimi tovrstnimi predavatelji pri nas in znar na osebnost v mednarodnih speleoloških krogih. òlani prve jugoslovanske jamarske odprave bodo 2. no- vembra poleteli z zagrebškega letaUšča na dolgo pot. Nosi- lo jih bo letalo švicarske družbe. Opremljeni bodo z novo raziskovalno opremo. Nosili bodo enotna oblačila. Založili so poseben barvni poster z jamskim motivom in napisom. Izdali so dve vrsti značk, nalepk, našitkov. Odprava bo po predračimu stala 550.000 din. V glavnem so sredstva zagotovljena. Člani odprave so pred krat- kim opravili še zadnji zdrav- niški pregled in se cepili pro- ti raznim virusnim boleznim. Skrbno pripravljajo spisek opreme, toi bo romala z nji- mi v Argentino itd. DARKO RQG. SLATTA: ZIVAHMO Rogaška Slatina je tudi na «ačctku oktobra dobro zase- dena. To velja še poedvsem 2a vse hotele. Zato so rezer- vacije več kot potrebne. Do- sti prostih ležišč pa je pri Nebnih oddajalcih sob. Po torkovem nastopu fol- klornega ansambla »Veseli Pastirji« KUD Jože Herman- ko iz Maribora, bo v soboto nedeljo v zdraviliškem kra. i*! nastopila na dveh kon- certih godba m pihada iz Av- »brije. to. stran — NOVI TEDNIK St. 39 — 5. oktobra 1978 konjiški razgovor URESNIČUJEMO PROGRAM FILIP BEŠKOVNIK: PREOBRAZBA KS IN USPOSABLJANJE Cemu posvečate т ko- oiiški SZDL prav sedaj največjo pozornost? Uresničujemo delovni pirogram, ki ga je občin- ska konferenca SZDL 4*reijela v juniju. Pred- vsem delamo na obliko- vanju novih odborov in krajevnih konferenc SZDL v večjih krajevnih skup- nostih. Želimo vključiti čim širši krog ljudi. Z oktobrom začenjamo z evidentiranjem novih vod- stev v naši frontini OTga- ndzacàài tako, da bomo s to aktivnostjo nadaljevali тее do konca leta. In kakšna je vaša vloga pri preobrazbi krajevnih skupnosti? Skupaj z občinsko skup- ščino dogovarjamo dopol- njevanje in oblikovanje novih statutov krajevnih skupnosti; prav tako je naša aktivnost usmerjena T formiranje svetov In skupščin KS, pri čemer smo mnenja, da gre za stivar dobre presoje, kje naj bodo skupščine skup- iKKSitd KS. Konec kjoncev je to viprašanje odvisno od posameanih območij, skupnih interesov, kadrov in podobno. Pripravljene imajmo tri variante za različno močne krajevne skxipnosbi. O tem se bo. mo temelj ito pogovorili že oktobra, najbrž kar v prvi polovici, na predsed- SÍJVU občinske konference SZDL in sicer na skupni seji z vsemi druübeno- političnimi organizacája- тД. šele tako Skupno pre- rešetan predlog bo šel nato V javno razpravo. Statut mora odražati in- terese, delo ki življenje v posametam krajevni skup- nosti. Ali nameravate spodbu- diti tudi kakšne akcije na področju izobraževanja? Se posebej za boljše učin- kovanje delegatskega si- stema? Prav gotovo! še v tem leftu bomo začeli s siste- matičnim usposabljanjem za vse delegate zborov občanske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Ima- mo že dogovorjene teme, v kadrovskem, predava- teljskem smislu pa se bo- mo naslonili na lastne si- le v občani; v teoretičnem smislu pa se bomo na- slonili na brošuro, ki smo jo končno za področje delegatskega usposablja- nja le dobili pred krat- kim v Sloveniji. No, raz- polagamo tudi s priroč- ndkom celjske delegatske šole. Prepričani smo, da bo šlo! MITJA UMNIK zreče — pomembno gospodarsko jedro v občini UNIOR IN COMET V VRHU MED TRIDESETIMI NAJUSPEŠNEJŠIMI V SLOVENIJI Vsekakor drži, da so v zadnjem času na dmižbenoplitičneim ioi e&oinojnskem prepihu kritič- nih obravnav predvsem tozdi-izgubaši in seveda tleti, ki so po svoje »popularni« y vse bolj ostrem ekološkem vetru naših oeveščetnih delovnih ljudi in občanov. Pri tem pa skoraj zanemarjamo vse tdste, ki dosegajo ugodne rezultate poslovanja, smotrno gospodarijo in se itspešno razvijajo, čeprav bi prav njihove dobre izkušnje še kako lahko koristile drugim, manj шфе&пјт. Skiveneka gospodarska zbornica Je letos že drugič izdelala analizo, ki ima namen pospešiitđ razpravo o uspešnosti in kakovosti g4)epodarjenJa v ОШ) in prispevati h kakovostnim premikom v smeri ojiliovega učinkovitejšega poslovanja, kar Je končno ea»a bistvenih zborničnih nalog. Ta anaAiza Je navrgla 30 slovenskih OZiD x najbolj ugodnimi flnančnbni rezultati poslovanja * lanskem letu. 2^animivo Je, da se Je v ta vrh uspešnih OZD uvrstilo samo troje OZD кг našega območja: to sta zreški UNIOR in OOMET in žalska GRADNJA, šele v širšem izrboni se pojavi ceajska FINOMEHAJSIKA. Seveda je treiba priibdti ta- koj, da izbrane OZD ni moč opredeliiJti kot »najboljše«, ker za tBko oceno skoraj da Ш mogoče ovrediKxstitd vseh potreiboiih kriterijev in jdh utemeljiti. Prav tako je možno ocenjevati le približno enake OZD znotraj svoje pa- noge in tudd ni dovolj oce- njevati samo finančne rezul- tate, saj je treba obdelati še trende rajsvoja, razvojne programe, prilagajanje trži- šču, udeležbo v družbenem proizvodu in podobno; ne nazadnje vse kazalce za izka- zovanje rezultatov dela de- lavcev in dela, kot jih pred- videva 140. člen zakona o združenem delu. Pa kljuib temu ne kaže oporekati teži omenjene ana- lize in doseženim rêsultatom OZD, ki so se znašle v vrliu. Mimogrede: UNIOR in CX> MET sta v slovenskem vrhu zbornične analize letos že drugič! Končno je bil za širši izbor primernih OZD za analizo upoštevan doseže- na dohodek njenih TOZD, v IM-imerjavi z doseženim na področju gospodarstva, ki mu pripadajo. Ožji iiabor je bil opravljen na osnovi že omenjenih kazalcev po 140. členu zakona o združenem delu. Pa dovolj o metodologiji! Bolj zanimive ftn tudi pouč- ne so nmoge ugotovitve iz te analize, ki najprej pove, da so pri izbranih OZD т po- rastu vsi kazalci oziroma merila uspešnosti, ki nasploh tudi ustrezajo vsem temelj- nim načelom poslovanja, kot so: proizvodnost, gospodar- nost in donosnost. Se pravi, da Je T teh OZD v porastu tndi uspešnost poslovanja. Naj vseeno naštejemo ome- njene kazalce otzàroma me- rila: celotni prihodek v pri- merjavd s pKjrabljenimi sred- stvi in uporabljenimi obrat- nimi sredstvi, dohodi in časti dohodek na delavca, osebni dohodki in sredstva skupne i>orabe na delavca, dohodek v primerjavi s pov- prečno uporabljenimi poslov- nimi sredstvi, akumulacija, sredstva za reprodukcijo, akumulacija v primerjavi z dohodkom in čistim dohod- kom. Pri tem je izračun se- veda povzet po metodologiji službe družbenega knjigo- vodstva in iz zaključnih ra- čunov za leto 1977 vseh OZD T slovenskem gospodarstvu. Naslednja ugotovitev: tudi izbrane OZD ne posvečajo dovolj pozornosti načrtova- nju poslovanja, človek bi si pri tem upal sklepati, da v mnogih OZD poslujejo kar bolj »na pamet«. Pri večini oziroma 17 OZD je lahko za- slediti, da je za njihove us- pehe odločiilna predvsem pos- lovna usmeritov, ki ustvarja p>ogoje za uspeh na trgu. Združevanje dela in sred- stev, ki zagotavlja tudi smo- trnejšo družbeno delitev de- la in učinkovitejše gospo- darjenje, se premalo upo- rablja. Le šest od 30 OZD je uvajanje dohodkovnih odno- sov vključilo v eno od te- meljnih nalog svojih poslov- nih prizadevanj. Večina OZD je kakovosti p^roazvodnega procesa pripisala odločilen pomen za svoje dosežke. Pri mnogih OZD raste pro- imodnost s premajhno stop- njo, pri čemer gre sklepe^ na slabo izrabo delovnega časa, manjšo tehnološko ¡^ delovno disciplino in slabg^ izrabo proizvodnih zmiogijj, vosti. Analiza potrjuje, da |ц področju inventivne dejavno, sti v Sloveniji dosegamo ^ vedno skromne rezultate, g^ so na primer lansko let« OZD T celotnem slovenjem gospodarstva izločile ц spodbujanje inovacij iz ¡ц. stega dohodica le 62 milijo, nov dinarjev, kar Je sicet za 15 odstotkov več kot leta 1976, vendar pa ta znesek še vedno predstavlja kom^j 0,12 odstotka čistega dohod* ka. Uspehi iavoeaïih prizade- vanj so zelo različni. Spotd in so se zato spi^' stili skozi okno po gasilko ponjavi, (na sMki). Tekst in fot^ T. TAVCA» §t. 39 — oktobra 1978 NOVI TEDNIK — stran 7 fía svečani seji skupščine KS Polzela je o uspehih in težavah govoril predsednik sveta KS gudi Divjak. Cim prej bo treba rešiti pomanjkljivo preskrbo v tem kraju, Je med drugim dejal v svojem govoru. ^aznik ks polzela PRIZADEVNI KRAJANI PRIHODNJE LETO BO DOVOLJ PITNE VODE v soboto so na Polzeli pro- slavili krajevni praznik v spomin na 2. oktober 1942. leta, ko so v Mariboru ustre- lili več Ijuidi iz tega kraja. Med tem ko so že dopoldne pripravili na osnovni šoU obrambni dan ter srečanje ukradenih otrok, pa je bila zvečer svečana seja skupščine krajevne skupnosti, na kateri je o delu, uspehih in teža- vah na Polzeli govoril pred- sednik sveta KS Rudi Divjak. Na Polzeli se še vedno sre- бцјејо s pomanjkanjem pit- ne vode. Lahko bi rekli, da je to glavni problem, ki tare to krajevno skupnost. Razve- seljiva pa je vest, da bodo ta problem kmalu rešili. Po vsej verjetnosti že prihodnje leto, ko bo urejena povezava vodovoda Polzele z vodovo- dom iz Tabora. Z deli bodo pričeli že letos. Ko že piše- mo o načrtih, potem velja omeniti še letošnji začetek gradnje 60 novih stanovanj, pri čemer ni zajeta individu- alna gradnja. Na Polzeli se že vrsto let srečujejo še z eno težavo. Gre namreč za premajhno kapaciteto trgovin. Priprave na gradnjo trgov- sko gostinskega objekta Sa- vinjskega magazina potekajo prepočasi. Z gradnjo bd mo- rali pričeti že letos. Rudi Di- vjak je potem povedal, da je porast števila prebivalcev na Polzeli indeksno med najve- čjimi v žalski občini. Nič ču- dnega ni torej, da je bila os- novna šola premajima že ta- koj po tistem, ko so jo ob- novili. V tem šolskem letu obiskuje to šoOo 671 otrok, kar je največ v občini. Zah- teva po dograditvi озпотое šole je torej več kot upravi- čena. Problemov pa je še ce- la vrsta. Ni primernih pro- storov za rekreacijo občanov, izdelam niso urbanistični in ssazidalni načrti, treba bo urediti kanalizacijo ter še ne- kaj drugih komunalnih ob- jektov. Ob vsem tem seveda ne gre pozabiti uspehov, ki so še kako značilni za Polzelo. Tu so v preteklem obdobgu zgra- dili nov otroški vrtec, obno- vili dom Svobode ter šolo, zgradili mnogo novih stano- vanj ter opravili precej po- membnih komunalnih del. Brez sodelovanja krajanov, delovnih ljudi v polzelskih delovnih organizacijah ter po- moči združenih sredstev ob- čine Žalec, bi vsega tega prav gotovo ne büo. Ob koncu svečane seje so pripravili še prisrčen kultur- ni program, podelili petnajst priznanj Osvobodilne fronte ter priznanja Hortikultume- ga društva za prispevek pri urejanju okoaSce. Besedilo: JANEZ VEDENIK Foto: ANTON TAVÖAR radeče — krajevni praznik PRAPOR OB JUBILEJU GODBE v zadnji tretjini septembra in do minule nedelje so se zvrstile v Radečah števil- ne prireiditve v okviru pra- znovanja krajevnega prazni- ka. Začeli so z medružinskim tekmovanjem lovcev v stre- 1'anju na glinaste golobe in srnjaka. Sledila je proslava 90-letnice ribiškega društva. Kot vsako leto so obiskali STobove talcev na Frankolo- vem, v Poljskavi, Framu in ^liklavžu. Tu so padale žirt- ^е fašizma iz radeškega ob- fiiočja. V čast radeških prvo- t>orcev in žrtev fašizma so Organizirali žd tradicionalni ^očni tek po osrednjih radeš- ^h ulicah. V spored so Vključili tudi krajevno pre- ''liero slovenskega filma »To ^ gadje«. Ribiči so ob Savi Priredili ribiško tekmovanje, y Vrhovem pa so svoje slav- priredili tamkajšnji gasil- Ce k temu prištejemo žen- ^ odbojkarski tumir, ša- [''^vski brzoturnir, strelsko '«tanovanje, sindikalno ke- ^Ijaško tekmovanje, nogomet- tekmo, rokometni tumir, Jiadalje v ta čas vpadajoči konferejnci pionirskega in mladinske organi- ^ije in likovno razstavo v ^ladinskem klubu, pomeni to ^različnih prireditev in do- *^ov do osrednjih priredi- tev, ki pa jih je treba po- drobneje opisati. Minuli petfilc so v Radečah slavili jubilej godbeniki ra- deške papirnice in sicer 65- letnico obstoja. V polni dvo- rani Doma kuilture so pod taktirko Jožeta Rusa priredi- li celovečerni koncert. V pr- vem deiu so izvajali borbe- ne in domoljubne pesmi in koračnice, v drugem in tret- jelm delu pa so razgibali po- slušalce z modernimi in so- dobnimi skladbami, s čimer je ta godba že nekajj časa znana ipo širši okolici. O vi- sokem jubileju je govoril predsednik godbe Janez Za- hrastnik. V soboto je bila v Domu kulture slavnostna seja druž- benopolitičnih organizacij, na kateri so ix>delili krajevna priznanja najbolj zaslužnim krajanom. Vrhimec in zaključek pri- reditve jd bil v nedeljo. Pi- halni orkester raddških pa- pimičarjev Je vabil v goste za svoj jubUej. V goste so jim prišle godbe papirničar- jev iz Ceršaka, Krškega, Vevč in sosednja železničar- ska godba iz Zidanega mo- sta. Okoli desete ure so se zvrstili v čudovito in odmeiv- no parado, ko so godbenike spremljali mladi z zastavami in pramenci. Povorka se je Po obhodu razvrstila na pri- reditvenem prostoru pred po- što, kjer so jih pozdravili mnogošte\^i'ini krajani. Člani mladinskega gledališča iz Ra. deč so z recitàtorji in ob spremljavi fanfar izrekli po- zdrav godbenikom in obča- nom. Svečani govor ob 65- letnici godbe je imel pred- sëdnik godbe Janez Zahrast- nik, nakar so vse godbe pod enim vodstvom zaigrale pe- sem v pozdrav svečanemu trenutku razvitja prapora pi- halnega orkestra radeških pa. pirničarcev. Sledil je živopi- sen, toda dostojanstven cere- monial razvitja prapora, po- bratenja s prapori navzočih društev in organizacij, preda- ja prapora in svečana zaob- ljuba praporščaka. Izročili so priznanja sode- lučim godbam in na zaključ- ku s slovesnosti poslali po- zdravno pismo predsedniku Titu. S prireditelji je sodelovalo tudi vreme. Čeravno je bilo temačno in hladno, je dež začel padati, ko so izzveneli zadnji akordi pihalnih godb. Recite, če Radečani za svoj krajevni praznik niso ponu- dili in užili zvrhano košaro prireditev? . J. K. promet ZA VEČJO VARNOST V AKCIJI SO DELILI NAVODILA Podatki o prometnih nes- rečah na naših cestah so iz dneva v dan vse bolj za- skrbljujoči. Zdrznemo se ta- krat, ko zaslišimo na cesti T kosti segajoč rezek zvok zavijajoče sirene rešilnega ali miMčniškega avtomobila in si rečemo: »Spet se je nekaj hudega zapodilo. Spet je počilo. Spet teče kri. Spet bo pogreb in žalost. Spet bodo bolečine.« Skoraj nikoli pa se ob teh zavijajočih zvokih ne vpra- šamo, kaj smo sami naredili, da do tega ne bd prišlo ali da bi prometnih nesreč bdilo vsaj manj. Nesreč, ki bd se zgodile zaradi tako imenova- ne »višje sile«, je bore maJo. Prevladujejo tiste, katerim »botruje« človek. Torej bi moralo bdti izhodišče za več- jo varnost na naših cestah prav v nas samih. Pa ni, saj se mnogokrat tako ne- obzimo obnašamo, kot da smo sami. žalostno je tuida to, da med žrtvami prevla- dujejo tisti, ki so na cestah najimanj zavarovani, to pa so pešci, kolesarji in moto- risti. Tisti, ki skrbijo za večjo varnost na naših ce- stah (miličniki, člani avto šol, člani sveta za preventi- vo vzgojo v cestnem pro- metu, šole itd.), si prizade- vajo z raznimi akcijami vpli- vati na ljudi, da bi se v prometu PAMETNO obnaša- li. Ena izmed takšnih akcij je bila tudi pred dnevi v Celju v oipoldanskih urah, namenjena pa je bila iz- ključno voznikom koles in koles z motorjem. Na vseh važnejših križiščih so staM delavci milice in sveta za preventivo in vzgojo v cest- nem prometu ter izročali kolesarjem iñ motoristom listke z opozorili, kako se naj obnašajo v prometu. Slo je za preventivo in pri mlaj- ših tudi vzgojno akcijo. Žal tega vsd tako niso razumeOl in аИ listka niso hoteli vze- ti aü pa so ga po nekaj metrih zmečkali in vrgiM vstran. To ni prav in to nI odnos do tistüi, ki se tru- dijo, da bd nam dokazaJi, kako naj ravnamo, da bo manj nesreč. Osnovno pravilo v cestnem prometu je, da se VSI ude- leženci obnašajo strpno, ob- zirno, kulturno in da se rav- najo po cestno prometnih predpisih. Miličniki in člani sveta za preventivo in vzgo- jo v cestnem prometu pri- pravljajo nove akcije. Postai- šajmo jim tudi md pomagati s tem, da se bomo po njih ravna/li. Ce bomo delali bit- ko bo tudi manj rezkih zvo- kov rešilnih in miUendsküh avtomobilov. Ne iščimo vzro- kov v neurejenih cestah, go- stem prometu in ne vem še kje, vzroke iščimo т člove- škem faktorju. T. VRABL mozirje POVEZOVANJE OSNOVNH ŠOL IN VRTCEV Ne samo izvršni svet, ki je predle^ pripravil, tudi dele- gati vseh zborov občinske skupščine v Mozirju so pod- prli pobudo o povezovanju vzgojnodzobraževalnih zavo- dov v enotno delovno orga- nizacijo v občini. Gre za predlog o ustanovitvi delov- ne organizacije, ki bo imela štiri temeljne organizacije, in sicer TOZD Osnovna šola Mozirje, TOZD Osnovna šola Gornji grad, TOZD Osnovna šola Ljubno ob Savinji, TOZD Osnovna šola Luče in TOZD Vzgojnovarstvena organizaci- ja. Uresničitev tega načrta zahteva še poprejšnjo pove- zanost vzgojnovarstvenih enot, ki zaenkrat delajo pri osnovnih šolah. Tako ima mozirska osnovna šola sedem vzgojnovarstvenih oddelkov, ljubenska dva ter šola v Lu- čah enega. To je seveda se- danje stanje, toda, glede na to, da je od 1320 predšol- skih otrok v mozirski obči- ni zajetih v organizirano var- stvo le 170 malčkov, opozar- ja, da je nalog pri ustanav- ljanju novih vrtcev, novih vzgojnovarstvenih oddelkov še velika. Tako Skupnost otroškega varstva v občini načrtuje v letošnjem in na- slednjem letu dograditev še enega oddelka vzgojnovar- stvene organizacije v Bočni in šmartnem ob Dreti, dveh v Gornjem gradu, štirih v Mozirju ter po možnosti tudi dva oddelka jasli, se pravd za dojenčke. Načrtov s tem pa ni ko- nec, saj gre še za druge oblike organiziranega var- stva, kot s pomočjo potujo- čih vrtcev, zatem skrajšane- ga programa, tudi v okviru popoldanskega časa, pri dru- žinah itd. Predvideno povezovanje v novo deüovno organizacijo prinaša velike prednosti zla- sti na področje osnovnega iz- obraževanja. V občini so zdaj tri centralne šole s podruž- nicami ter ena samostojna osnovna šola. Mozirska cen- tralna šola ima podružnice v Nazarjah, Rečici, Smihelu in na Lepih njivah, gomje- graijska osnovna šola v Smartnem, Bočni in v Novi Štifti, osnovna šola Luče pa na Raduhi in Solčavi. Osnov- na šola na Ljubnem deluje kot samostojna šola. V vseh osnovnih šolah je zap>oslenih 162 delavcev, v . lanskem šolskem letu pa je [ bilo 1905 učencev v 79. od- delkih. Od teh je 72 oddel- kov čistih, šest je kombini- ranih, eden pa je oddelek E>osebne šole. Poleg tega je pri osnovnih šolah še trinajst oddelkov male šole in deset vzgojnovarstvenih oddelkov, ki se bodo, po tem načrtu, najprej osamosvojili v samo- stojno delovno organizacijo, pozneje pa kot temeljna pri- ključili novi delovni organi- zaoijii vzgojnodzobraževalnih zavodov v občini. Prednosti za povezovanje v novo delovno organizacijo Je več in ne zadevajo samo ekonomske plati, načei do- brega gospodarjenja, marveč še predvsem ix>dročje vzgoje in izobraževanja v oböinl. Predlog o povezovanju v^ojnoizobraževailnih zavo- dov v enotno delovno organi- zacijo nakazuje tudá samo- upravno organiziranost, delo družbenopolitičnih oi^anizar cij. Itd. Gre torej za načrt, ki od- pira vse možnosti za enoit- no gospodarjenje s sredstvi, za boljše pedagoško delo itd. MB to. stran — NOVI TEDNIK St. 39 — 5. oktobra 1978 začetek sezone v slg celje NOSTALGIJA PO PLEMENITOSTI TRI SESTRE A. P. ČEHOVA V REŽIJI VÎDE OGNJENOVIĆ Za začetek nestrpno priča- kovane nove sezone so nam v oeljekem gledališču pod ob- novljemm ostrešjem in v prenovljeni dvorani pripra- vdld upriaoiriitev znamenite drame Antona Pavloviča Ce- hova — Tri see tire. Tako av- tor kot tudi izbrano delo sta obetala zanimiv gledali- ški dogodek, posebno rado- vednost pa je spodbujalo tudi ponovno srečanje z uprizoritvijo režiserke Vide Ognjenović iz Beograda, ki je zvesitejšim gledalcem osLa- la v Spominu po predstavi Maratoncd tečejo častni krog. Ze kar na začetim smem zatrditi, da je bila večdna pričakovanj, ki so na samem začetku sezone še po- sebej intenzivna, izpolnjenih. Dramatika Cehova, tega iz- jemno prefinjenega obliko- valca in izpovedovalca ago- náje ruskega plemištva ter občutljiv^a analizatorja ma- lomeščanščine kot družbene- ga ixDijava, sodi vsekakor med temeljna dela svetovne dramske literature, zato tu- di sleherna uprizoritev ter- ja od vseh ustvarjalcev zvr- hano mero ustvarjalnega po- guma, znanja, domiselnosti, predvsem pa globoke člove- ške občutljivosti, da zaživi- jo njegove dramske osebe v vsej življenjski prepričJjiivo- sti in zapredejo sodobnega gledalca v avtorjevo preple- tanje hrepenenja, humorja in tragičnositi. Pr^letanje resnega in smešnega, vzviše- nega in vsakdanjega, hrepe- nenja in zavesti o propada- nju, a zraven še cede vrste vmesnüi stopenj, terja od iz- vajalcev velik občutek za pravo mero, od gledalcev pa dovolj zbranosti in soustvar- jalne odprtosti. Sede tedaj namreč zaživi svojevrstna no- tranja drama dramskáli oseb, ki je osnova bogate igre ču- stev in zaiačiLnih razpoloženj. Čeprav brez izrazitejše ak- cije, brez očitnejših dram- skih nasprotij in brez aktiv- nih oseb nam Cehov skozi nizanje natančno izdelanih detajlov iz malomeščanskega življenja objektivno raaikriva njegovo bistvo, ne da bi pri tem odvzel svojim celovito zastavljenim osebam člove- ško plemenitost in zastrto tragiko. Predstava o treh sestrah, ki v ruski provinci hrepeni- jo po čudovitem življenju v Mosikvi, v okolju, v katerem se splete kar troje ljubezen- skih trikotnikov, o Ijiideh, ki se zatekajo v filozofiranje o prihodnosti, o odrešitvi v dejavnosti,... je polna no- stalgije po plemenitosti in svojevrstni lepoti teh ljudi, ki propadajo v hrepenenju in vztrajnem ustvarjanju puhlih besed bleščečega vi- deza, ne da bi bili sposobni storiti karkoli dejavnega in življenjsko odločilnega. Re- žiserki in ansamblu je uspe- lo ohraniti mozaično polífo- no strukturo besedila, v ka- terem ima vsaka izrazna pr- vina pomembno vlogo. Na prvi pogled tuj, nevznemir- Ijiv svet ruskega malome- ščanstva s preloma stoletij gledalca s slovansko mirnost- jo in zadržanostjo vleče va- se, tako da se ške ob kon- cu razprejo vse vsebinske in doživljajske razsežnosti pred- stave, ki domišljeno izziva celo vrsto živih bivanjskih in etičnih vprašanj. In zdi se, da je globoko človeko- Ijublje, ki preveva dramatiko Cehova, omogiočilo tako pred- stavo, v kateri so nedvo- umno razkrite vse slabosti malomeščana, hkrata pa tu- di pokončna volja po vztra- janju zaradi življenja same- ga kot temeljne vrednote. Prav volja treh sester, da kljub soočenju z resnico o lastni nemoči vztrajajo, da- je celotni uprizoritvi pol^ elegičnega razpoloženja tudi močan radožiivostni vzgon. K opisanim vtisom prispe- va izjemno pomemben delež funkcionalna in nenavadno monumentalna in lepa sce- na Miodraga Tabačkega ter ustretzani, karakterje podpira- joči kostumi ВЖјапе Drago- vič. Od prozora do prizora uspeva Tabačkemu ustvarja- ti prepričljiv in pomenljiv, predvsem pa izjemno topel in harmoničen, dramski pro- stor — verando s salonom v ozadju, salon z razgledom na zimsko pokrajino, vdor nereda ob ix)žaru v mestu tudi v salon, kjer se v 3. dejanju pretresljivo razgali- jo tudi usode treh sester, ter zaključni brezov gaj, v ka- terem se na odpadlem Jesen- skem listju odpre trem se- stram življenje samo, reše- no predmetnosti in miselno- sti malomeščanskega salona. Igralski delež je v drami zaradi že omenjene poMfo- ničnosti značajev, zaradi ka- tere stranskih oseb takore- koč ni, tista ргчтпа, ki edi- no z ansambelsko ubranostjo omogoča celovito dožl-iretje. Seveda pa se celjski ал^ат- bel tokrat ne predstvlja le kot ubrana celota, saj dra- ma terja od vsakega igralca tudi močno individualizirano vlogo. Olga Jane šmidove je hrepeneča ženska, ki zna svoje želje diskretno prikri- vati, dokler zatajevano hre- I>enenje v pretresljivem pri- zoru slačenja ne vzplamti, a se kmalu nato umiri v spraševanju o smislu življe- nja in trpljenja. Maša Ljerke Belakove je v svoji molčeč- nosti in komaj opazni želji po Loubezni polna dostojan- stva, M ga kljub zakonokan- stvu in ljubezenskem razo- čaranju z Veršininom potr- di s svojo pokončno vztraj- nostjo tudi ob koncu. Irina Jadranke Tomažičeve je pol- na mladostniškega nemira, naivnosti in sanj, samoljub- no vesela moške dvorljivosti; s svojo miladc«tniško naivno- stjo in verbalnim iskanjem smisla v delu manj tragična sestra. Andrej Draga Kaste- hca je sprva razvajen in ne- samostojen brat ter naivno okoren snubec, nato pa vse bolj brezoseben zakonski mož, resignirand izobraženec in ošabni birokrat. Natalija Anice Kumrove je že po avtorjevi zaslugi edini hk, ki aktivno oblikuje svoje življenje in življenje v dru- žini Prozorovih. Čeprav da- je vloga možnost kontrastno negativnega značaja, je Ku- mrova Natašino preračunlji- vost in robato gospodoval- nost, s katero prevladuje iz prizora v prizor, odela v na- videz bolj zastrte tone, kar rafiniranosti predstave goto- vo koristi. Veršinin Janeza Bermeža je dostojanstven in vizionarski častnik ter nežen ljubimec. KuHgin Aleksandra Krošla je učitedjsiko topo- umen, a hkrati v svoji smeš- no nebogljeni podobi tudi dobrodušen in plemenit. Ba- ron Tuzenbah Janeza Starine je groteskno zaostren v svo- jem frazarjenju o delu, Sa- Ijoni Pavla Jeršina je kome- dij antsko izmvalen in piker, Cebutüdn Jožeta Pristova pa groteskno pretresljiva posta- va značilnega ruskega pode- želskega izobraženca. Mladost in veseljaštvo vnašata v igro Matjaž Arsenjuk in Zvone Agrež, starčevsko dobroduš- nost pa Bogomir Veras in Nada Božričeva. Predstava Treh sester je nedvomno dosežek, ki zaradi svoje izvedbene ravni, v ka- teri ee kaže enovita ustvar- jalna energija vseh sodelu- jočih, kaže visoko zastavljen korak v novo sezono. Res je, da verjetno ne bo izzva- la tođiilio zanimanja in raz- burjenja, kot so ju vzbudile neflcatere predstave v prejš- nji sezoni, gotovo pa ponu- je moši^st pri£-tnega umet- n®kega dožrlTljSija sleherne- mu prijatelju kalcovostnega liledališča. SLAVKO PEZDIR 2A«WIV0STt IZ POKRAJINSKEGA MUZEJA V CEUU ETNOGRAFIJA Ç'f = Siíbar I LONČARSTVO Lončarstvo sodi med najstarejše in najbolj razširjene obrti na Slovenskem. Na celjskem območju in v območju širše Slovenije najdemo najstarejše zapiske o tej obrti v arhivih Gornjegrajskega gospostva iz leta 1340, ki omenja lončarje ob Dreti. Ker se celjsko področje ponaša z izredno kvalitetno glino, ki je osnovna surovina za izdelavo lončenine, se je lončarstvo na našem območju zelo razširilo. Koncem 19. stoletja je začela lončarska obrt stagnirati in polagoma propadati, ker je zaradi vedno večjega povpraševanja po kovinski posodi in zaradi dviga življenjskega standarda za- nimanje za lončeno posodo pričelo upadati. Ker je bila lon- čene posoda vedno manj konkurenčna na tržišču je bilo lončarstvo obsojeno na propad. Lončarji so začeli v novih pogojih posnemati tudi nekatere vrste kovinske posode (lonci za škropljenje rož itd.) in širiti asortima svojih iz- delkov, Drugi lončarji so se preusmerili v pečarstvo. Lončarsko vreteno v Pajkovi delavnici y Vitanju. Foto: V. Berk I. PODROČNO SREČANJE MLADIH LITERATOV Jutri bo ob 15. uri v knjigarni Mladinske knjige ot- voritev razstave šolskih glasil in s tem tudi pričetek I. področnega srečanja mladih literatov v Celju. Ob 17. uri bo istega dne v Studijski knjižnici srečanje s Tarasom Kermavnerjem in ob 20. uri literarni večer v lapidariju Pokrajinskega muzeja. V soboto ob 10. uri bo okrogla miza, pogovor z mladimi Mterati, ki ga bo- do vodili člani žirije letošnjega področnega srečanja. To je letos prva tovrstna prireditev v celjski občini, saj je bila literarna kolonija in ixxiobna srečanja do- mena Gradišča v Slovenskih goricah. Vključevanje celjskega širšega prostora p>ameni obujanje literarne dejavnosti, ki se tako priključuje likovni, gledališki in glasbeni. O dogodkih ob koncu tedna v Celju bomo obširneje poročali v prihodnji številki. SLOVENSKA FILHARMONIJA IN ANTON KOLAR F'rihodnji teden, v četrtek zvečer, bo v Celju gosto- vala v okviru rednega programa Koncertne poslovalni- ce Slovenska filharmonija z deli Dolarja, Wolfa, Dum- mela in Bralmisa. Dirigiral bo celjski rojak Anton Kolar. narodna galerija ljubljana HOLANDSKI MOJSTRI NADVSE POMEMBNA RAZSTAVA DO 12. OKTOBRA V Narodni galeriji v Ljub- ljani, ki prikazuje šestdeset slikairskiih mojstrovin ho- landskih avtorjev 17. stoletja je kulturna prireditev, ki jo je vredno videti in doživeti! Umetnine za to rasstavo je namreč izbrala iz svoje zbir- ke slik Narodna galerija v Pragi in jo ix)sredovala samo dvema galerijama v naši državi — v Cetinju in Ljub- ljani z željo, da bi ljubite- lji umetnosti v izbranih pre- delih naše države spoznali značilnosti holandskega sli- karstva z drugačnih aspektov kot ob običajnih ogledih v muzejih ali galerijah izven na- ših mej. Zato so v Pragi pri- družili slikam iz stalne gale- rijske razstave še izbrane pri- mere iz depojev, katerih obi- skovalci galerije običajno ne morejo spoznati. Tako nasta- li razstavi so dald naslov: »Holandija 17. stoletja v očeh svojih umetnikov« in s tem nakazali bistvene komponen- te, ki naj poleg slikarskih ustvarjalnih dosežkov posa- meznih, bolj ali manj znanih avtorjev osvetljujejo tudi po- krajino, ljudi, običaje, stano- vanjsko kulturo in vse ostalo, kar je ustvarjalo utrip takrat- nega življenja v Holandiji. Te likovne izpovedi o vsakdanjo- sti in o odnosih med ljudmi so prikazane z velikim smis- lom za vsebino in umetniško lepoto... To so mali biseri, ki so shranjeni v Pragi, a so- dijo v vrsto dragocenosti iz svetovnih umetnostnih za- kladnic ... Omeniti je treba tudi, da so vse nastavljene slike od lično ohranjene in da jih za-^ ključujejo značilni stilni ofc viri, kar daje izgledu razsta- ve še posebno, za nas celo izjemno estetsko doživetje. To doživetje pa se spaja « prefinjeno ubranostjo obeh razstavnih prostorov, ki sta urejena z velikun smislom in občutkom za podoživlja- nje umetnostnih dosežkov iz preteklih časov! Kdor želi »slišati na eni sličici več kot tisoč besed« in občudovati lepoto slikar- stva sploh, si mora razstavo v Narodni galeriji, ki bo od- prta do 12. oktobra, v resnici ogledati. Ne bo mu žal! MILENA MOŠKON likovni salon RISBE IN GRAFIKE (FAKSIMILI) Likovni salon Celje pripravlja raz- stavo »Risbe in grafike starih moj- strov« (faksimile) v sodelovanju z Na- rodno galerijo Ljubljana in Avstrijskim kulturnim institutom v Zagrebu. Dela je dala na razpolago največja grafična zbirka sveta — dunajska Albertina, ki šteje več kot 1,000.000 listov vseh šol in dežel preteklega in današnjega ča- sa. Ustanovitelj te zbirke je bil zet Ma- rije Terezije, kraljevski namestnik v Madžarski in kasneje generalnih gu- verner avstrijske Nizozemske, vojvoda Albert von Sachen-Teschen. Po njegovi smrti leta 1822 so zbirko odprli za jav- nost, leta 1919 pa so Jo združili s fim- duson kabineta bakrorezov bivše Dvor. ske biblioteke na Dunaju In je prešla v državno last. Razstavljene risbe in grafike (faksi- mili) v likovnem salonu nosijo imena največjih evropskih mojstrov grafike: Alberto Dürer (1471—1528), Hans Bai- dung (1484—1545), Raffaello Santi (1483 —1520), Michelangelo Buonarroti (1475 —1564), Marco Basalti (deloval je od 1500—1521), Fra Bartolommeo (1472— 1517), Bernardo Luini (okoli 1480— 1532), Peter Paul Rubens (1577—1640), Rembrandt Hermensz van Rijn (1606 —1669), Rembrandtova šola, Claude Lorrain (1600—1682), Charles Joseph Natoire (1700—1777), Francois Boucher (1703—1770), Jean-Baptiste Greuze (1725—1805, Jean Honoré Fragonard (1732—1806), Hubert Robert (1733— 1808), Louis Aubert (deloval od 1740— 1780), Jean Michel Moreau (1741—1814), Francois Guérin (1735—1791), Jean Bap- tist Camil Corot a796—1875), Jean-Au- guste-Dominique Ingres (1780—1867), Jean Francois Millet (1814—1875), Ed- gar Degas (134r—1917), Auguste Renoir (1841—1919), Gustav Klimt (1862—1918) in Egon Schiele (1890—1918). Otvoritev razstave bo v torek, 10 ok- tobra ob 18. uri. Uvodno besedo bo imela prof. Milena Moškon. Razstava bo odprta do 26. oktobra. ALENKA DOVNJAK ¿t. 39 — 5. oktobra 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 namesto dnevnika človek nikoli ne ve, kdaj bo vstopil v bolnišnico. Lahko da pride h komu na obisk, skoči na kakšen pregled, velikokrat pa se zgodi, da mora ostati pod njeno streho za dalj časa. V posteljo in mu na stranico k nogam obesijo na tablico osnovne podatke. Dan za dnem mu potem pišejo na karirast list temperaturo in črtice, ki govorijo o tem, če je pacient šel na kraj, kamor hodi cesar peš. Da, pacienti Tolikokrat izgo- vorjena beseda, še mnogokrat, ko je bila javna razprava o participaciji. Danes bomo to besedo zastavili nekoliko drugače. Služila bo življenju za belimi stenami in ljudem v belem, modrem in zelenem. S temi sled- njimi, V operacijski dvorani, so srečanja redkejša, a zato toliko pomemb- nejša. Namesto dnevnika torej, drobci iz mozaika, ki ga v vsakodnevnem hitenju mimo velike hiše celjske bolnišnice niti ne slutimo. Življenje pač ... v sobi nas je šest. Zunaj na hodniiku je velik napis: »ORTOPEDIJA, Nikoli prej v življenju nieem pomislil na to be- sedo. Na moja levi leži »<5arli«. Opoldne so mu operirali meniskus na desni no- gi. Blokad je popustila in poje Jaho- rino. V desnem kotu je v najbolj teh- nično opremljeni posteljd Nace. Niti šti- rideset še nima, pa so mu operirali kolk. Nekaj prežagali, obrnili in dali delu kol- ka novo funkcijo. Sonce sije v sobo. Vse je bilo. Tudi jutranja vdiáta. Specialisti ortopedi dr. Vili Vengust, dr. Aleš Dem- šar in dr. Matjaž Lovšin. Z nj^imi glavna sestra Metka, pa z vsemi dnevi in tednd Anka, Tatjana, Jožica, Dobrála, Milka, Milena, fizioterapevtke Mojca, Ema... Trenutek tišine. Radio utihne, soba si nadene praznični videz. Sledijo vpraša- nja, pogovor med ljudmi. O počutju, spa- nju, bolečinah. Б1по spedo za zvečer, tež- ko jo je dobiti, kombinirani prašek, injek- cije proti bolečinam vsaldh šest ali osem ur ali po potrebi. Apaurin, da te zmeh- ča. Vizita odide. Ob postelja zarožljajo bergle. Saj res, kaj bi tukaj brez bergel. Ko prideš, te naučijo hoditi z njimi. Moj- ca s potrpežjivostjo in večnim nasmehom, ki ni zgolj del služ.bene omike, ampak... težko je včasih z besedami govoriti. Nace se razjezi, ker je nekaj pozabil vprašati zdravnika. To se mu dogaja že nekaj dni in veako jutro pozabi. Zaradi treme. Zelo je suh. Nekega dne smo opozorili sestro Tatjano, da se ne bi zmotila in mu dala injekcijo v berglo, namesto v nogo... Večer brez romantike z večerom navadno pride bolečina, z bolečino nespečnost. Injekcija. Zabmi zvo- nec, na hodniku se prižge luč. Odprejo se vrata, sestra stojd tam, v modri opra- vi, zvedav pogled, velikokrat hudomušen. Je pač na pragu sobe 28. V noč tlijo pri- žgane cigarete. Pritajeni koraki se odpra- vijo k pvostelji. Igla išče žilo, jo najde in odpotuje v njeno notranjost. Na kon- cu se izmakne in ni več daleč od spanca. Na nočni omarici so čokoladni bomboni. Vse noči so enake. Tople, polne zgošče- nega poletja, ki veje skozi krošnje velikih kostanjev na dvorišču. Nekega toplega ve- čera je priletel v sobo netopir. Dominik ga je zadel s pasom od halje. Nočni pUot je odletel v pKDsteljo h Gvidu, ki se je od strahu i)okril z odejo preko glave. Postelja na moji desni je bila kar dva dni prazna. Potem je prišel v sobo Kle- menčičev ata iz Rajnkovoa. Točno po me- secu dni je prišel nazaj na svojo posteljo. Na nočni omarici je počivala njegova de- diščina: brivski aparat njegovega očeta in očala tudi. Zvezana z izolirano žico. V kozarcu zobje. Njegov obraz na blazini, je predvsem v nočnem profilu risal po- dobo dobro znanega Popaja. Se najbolj pa takrat, ko je prišla v sobo fiziotera- pevtfca Mojca. Klemenčičev ata jo je kli- cal »trenerka«. Sedla sta na rob postelje in je moral skrčiti desno nogo. To je šlo bolj težko, a vendar iz dneva v dan vse bolje. Nikoli ni manjkalo smeha. Kot da je bil predpisan na receptu. A to ni po- membno. Pomembno je to, da smeh po- maga človeku. Kot beseda, kot dejanja sočloveka. Je prišel nekega dne na obisk h Klemenčičevemu atu rudar iz Trbovelj, fci je prej ležal na moji postelji. Ko sta obujala sp>omine, in mi je ata pravil, ka- ko ga je rudar bril in negoval, so'obema sï>olzele solze po licdh. Trenutki, ki to niso Nekega dne, je na zasilko, na kateri je bil prej Metulj, prišel Domov stric. V kolku mu je kar škripalo. Naslednji dan so ga pripraviili za operacijo. Drugo do- poldne so ga ob 10.15 odipeljaU iz sobe. Za njim so posjvraviili posteljo in jo pri- pravili na njegovo vrnitev. Pričakovali smo ga okrog enih. V eni od operacijskih dvoran so mu vstavili umetni kolk. Ko je minila tista ura, fci jd pravdano trinajsta, so bila vrata sobe še vedno zaprta. Tudi ob štirinajstih še nič. Točno 15.16 pa go se vrata odprla in Domov stric se je smrtno bled pripeljal v sobo, obdan v nenavadno opravo. Upadla Uca so drhte- la od nizke telesne temperature, njegovo telo pa so prepredale cevke, ki so pome- nile življenje. V sobd je zavladal molk, pobrali smo svoje bergle in odšepaJd na hodnik, da si prižgemo cigarete. V tisti tišini dneva smo še kako čuli povsem glasne odzvene pomembne bitke med za- htevami organizma na end strani in na dmgi znanja, izkušenj, požrtvovalnosti, velike srčnosti in odločujoče življenjske treznosti. Vse to se je zrcalilo tistega dne v skrbnem sklanjanju sestre, ki je vsake pol ure merila pritisk, v odsevu števil- nih plastičnih cevk, po katerih se je pre- takađa ta čudovita rdeča človeška kri, v utrujenem, bledem, a mirnem obrazu doktorja Demšarja, ki je ob enih zjutraj stal Gi> DOâtaLiij in nadiziraJ »nromet živ- ljenja«. Osemnajst ur dela je bilo za njim in 2yutraj ob sedmih je bil spet pri viaiti. Pred nekaj dnevi sem srečal Domovega srtrioa v Laákem. Sedel je v zelem trener- ki na klopd pri vhodu, liudamušno na- smejan kot vedno. Dobre volje in brez bolečin. Pacienti Nekoga sem srečal na hodniku. Na- nesel je pogovor o bolnišnici. Ljudje so jih v svoji domišJjiljd nekako že kar raz- vrstild v dobre tn si albe. A v le malo pri- merih iz lastnih itakušenj. Mnogo sem jih s(PO™^> ki so zaradi svoje malomar- nosti, prepočasnega ukrepanja, morali ob- ležati v postelji z zastarelimi poškodbami in tegobami. Pa so hoteli čez noč, da jih zdravniki naredijo kot nove. Nekdo je jemal injekcije in druga zdravila, zra- ven pa praznil steklenice z .dobro kaplji- co, pil mnogo kave in sploh lepo vzne- mirjal živce, ki pa mu niso dali spati, slabo se je počutil in se čudil, kako da ti doktorji, ki imajo toliko šol, ne znajo najti njegovi bolezni ustreznih zdravil... »öarli«, moj sosed na levi in nekdanji sošodec, je kar naprej pritiskal na zvo- nec. Prijetno je bilo z njdm, vedno je poskrbel za dobro voljo. A je tiidi sam venomer kar naprej nekaj zahteval. Zdaj led za koleno, zx3aj praške — in stavim, da jih je čeden kup odnesel domov in s tem majčkeno zmanjšal svojo participa- cijo ... Ko je prišel na njegovo posteljo Dominik, ki smo ga klicah »pilštanjska dmula«, pa tudi po operaciji ni prosili več kot za eno ali dve injekciji. Vmes pa je bral knjigo in se sploh vedel kot da je v kakšnem angleškem «klubu in ne v postelji z operirano nogo. Največji do- brotnik je bil GvMo iz Trbovelj. Bil je najmanj krevljast od nas vseh, pa nam je stregel, še pepelnike nam je praznil, medtem ko je dobrodiušnd Metuljček iz Luč popravljal bergle. Meni je zamenjal uteži in popravil pas za eJostenzijo. Tudá on je skoraj odslužil svojo participacijo. Kaj bi brez Savinjčank Ko se je bližal 26. jiunij, dan, ko sem prvič zaspal pod narkozo, me je še prej sestra Tatjaioa odpeljala nadstropje višje na znamenito myelogrsifdjo. Ko me je na- slednji jxjnedeljek odločilna pot pope- ljala po hodniku proti operacijskemu blo- ku, je bila spet pri vozičku Tatjana, do- ma iz Mozirja. Ko sem se po uri in pol prebudil, sem bil na hodniku, ob merd sestra Tatjana, vrata pa ji je odpirala najbolj smejoča se Savdnjčanka sestra Anka iz Prebolda. Ko sem odprl oko, sem najprej prebral napis ORTOPEDIJA in sem takoj vedel, da sem sipet »doma« in vse je bilo v stilu »home, sweet ho- me ...« A me je sestra Anka vprašala, zakaj gledam samo na eno oko, pa sem ji hitro odvmil, da sem se to naučil od Savinjčanov, ker pač enega »šparam«. Ne- kega dne se nam je resno zasmildla se- stra Jožica iz Brega pri Polzeli, ker je prišla v službo z velikim žuljem in čev- ljem v roki. Glavna sestra Metka je ve- nomer ponavljala, da sicer ni Savinjčan- ka, da pa stanuje v Grižah in ni, da bd kdo zabavljal č^nje. Nas je pa nek^a jutra presenetila z vicem in to tistim o krokodilu in martinčku, V hipu so ji bile oproščene vse injekcije, fci jih je kdaj pa kdaj zapdčila v naše »celio kožo«. Volja in upanje vrtita svet Kmalu po operaciji me jé fizixaterar pevtka Eima učila vstajatd s postelje. Slo je še bolj težko. Moral sem se je okleniti z obema rokama okrog vratu in tega ob- jema svoj živ dan ne bom pozabil. Zar radi tega ne, ker me je zelo zabolelo v križu in ker je bU objem kljub vsemu le prijeten. Naslednja dan sem vstal brez takšne izdatne pomoči in je sestra Ema rekla: »A zdaj je pa toonec ljubezni?!« Ne, ljubezni ni konec. Tiste prave, čloive- ške, tiste, ki ji pravimo srčna kultura, tiste nd nikdar konec. Postavila me je na noge, najprej z berglami, potem brez njdh. In mnoge druge. Kdaj pa kdaj je igla zgrešila žilo in je pekoča bolečina pre- šinila roko. Sestri ni bdlo vseeno in vsa soba je nekako v sindikalni enotnosti во- veškega sočutja razumela težko in odi^ vomo delo, za katerega smo si bUl vsi edind, da ga ne bd opraviltjaM za nobeno plačo! / Namesto epiloga Pozneje, ko sem v Laškem imei do- volj časa za premiišljevanje, sem se več- krat spomnil ljudi v belem, modrem in zelenem. Ljudi, ki jdh sicer bolj malo di- dimo. živijo namreč za zidovi velSke hi- še, a ko jih spoznamo, nam njihove po- dobe ne gredo več iz spoanina. Ne tolifloo iz tistega v glavi, ampak tistega v prsdii. Zato so bile te besede zmedena mešanica občutkov, ki jih je bolje prenesel kakšen dnevnik. A pisanje dnevnika je odgovorna reč, s čustvi, spoznanja in »privatnimi doktrinami« pa nd dobro preveč javno »barantati«. Zato sem raje ostal pri teh In takih besedah, tako tudi zase in v sebi iutim in prepričan sem, da to čutijo tudi mnogi drugi. Zdd se mi, da bd bdla še naj- bolj primerna beseda za vse skupaj: hva- ležnoet in zaupanje. BESEDILO IN SLIKI: DRAGO MEDVE3> to. stran — NOVI TEDNIK St. 39 — 5. oktobra 1978 na celjskem golovcu NOVI CENTER GRADI GA PODJETJE ZA PTT PROMET v Celju bo že prihodnje leito Krastel nov Telekomuni- kacijski center, ki ga bo zgradilo Podjetje za PTT pro- met. Več Ije razlogov, ki so botrovali odločitvi o njegovi gradDji. V prvi vrsti prav go. tovo dejstvo, de je postala (Sedanja poštna zgradba po- vsem neiustrezna za opravila osrednjega telekomunikacij- skega centra. Zgrajena je bi- la že т 19. stoletju v dru- gačne namene, kot jdh ima danes. Poleg tega so zanjo značilne neprimerna lokacija, preobremenjenost, potresna nevarnost in nenazadnje ne- sadostna гфorabnost površi- ne. Na odločitev o izgradnji novega Telekomunikacijskega centra na Golovcu je vplival tudi začrtan razvc^ telefonije v samem Celju. Perspektivni razvojni program telefonije, ki je izdelan tja do leta 1999, namreč predvideva tri rajon- ske centrale, od katerih ena že stoji. Nadaljnjé širjenje telefonskih kapacitet je to- rej mogoče samo z zgraditvi- jo ene ali obeh novih rajon- skih central, za kateri sta bi- li izbrani lokaciji na Golovcu in na Otoku ob Ronkovi uli- ci, Odločitev o gradnji Tele- komunikacijskega centra je torej vezana na perspektivnö načrte o razvoju telefonije, saj bo zgrajen na lokaciji, ki je bila predvidena za rajon- sko centralo. V novem cen- tru pa bo med drugim 6.000 novih naročniških priključ- kov in 2248 medkrajevnih vodov. Kot emo že v uvodu de- jali, je iirvelstitor gradnje Te- lekomunikacijskega centra na Golovcu Podt'etje za PTT promet Celje, dela bo vodil in nadziral Razvojni center, izvajalec gradbenih del pa bo podjetje Gradiš, s katerim je Podjetje za PTT promet rav- no včeraj podpisalo pogodbo o izgradnji Telekomimikacij- skega centra na Golovcu. DS med ljudmi „GROZDJE JE KISLO" Okoli razstavljene živine so se motali različni ljudje. Nekateri iz nostalgije, kajti rojeni na kmetih so imeli pred nosom na robu me- sta priložTiost vdihavati znane vo- njave, počehati lisko za ušesi in so se ob tem spomnili na večere kozuhanja, obtrgavanja korenja in drugačna opravila, ki vedno prina- šajo tudi zabave, zlasti pa koline in likofi. Okoli ponosnih živinorejcev, ki so imeli kaj pokazati, so se smu- kali tudi pokHcni radovedneži, kmetje, katerih goveji repi so ma- hali doma v manj in še manj ure- jenih hlevih, če se je komu poro- dila zavist, je prav tako. Zelena zavist žene dične Slovence, da se zgledujejo po boljših, čeprav to neradi priznajo. Prisluhnil sem naslednjemu po- govoru: — Dober dan stric. Ste tudi vi prignali kakšno kravo na razstavo? Tisti, ki je bil ogovorjen s stri- cem, se je nekam kislo nakremžil. V mg si ga vedi zakaj. Zato ker je bil vprašan ali zato ker ga je vprašal ne dosti mlajši, a ga je imenoval stric, kar je vedno sta- rejši človek. — Zares se ne izplača. Sicer pa tako vem, kako te stvari tečejo. Treba je imeti zveze. — Res nisem vedel kaj naj si mi- slim. Nagrade so bile lepe.. Okoli tretjine vrednosti živali. To ni ma- lo, kar tako za povrhu, ko žival tako molze lepo vsoto z visoko molznostjo. Pa se je stvar vendarle razvolja- la. Tisti, ki je možaka klical za strica, je trenutek kasneje govoril z nekim znancem: — Veš. Pa mi je rekel, da se ne izplača in da ocenjevanje ni po- šteno, ker gre po zvezah. Saj bi mu bil rekel naj ne godrnja. Doma ima v hlevu same zanikrne buše. Nobenega plemenskega živinčeta nima.— Se vam ne zdi ta zgodba podob- na tisti basni o lisici, ki ni mogla doseči grozda, pa je rekla da je kislo... -ček Tone Korenjak Marjetka Dobnik Ivan Potočnik med pripadniki to SODELOVANJE S KS V ŽALSKI OBČINI POTEKAJO VAJE PRIPADNIKOV TO v teh daieih poteâsajo v žal- ska občini vaje pripadnikov teritorialne obrambe. Konec prejšnjega tedna so bile takš- ne vaje na Polzeli, v Seščah in ne Vranskem, danes pa so ee veje pričele v Gotovljah, Libojah in na Ponükivi. Med udeleženci teh vaj so tudi mladinci prostovoljci, ki se tako T praksi srečujejo z oenovnimd vojašikimi znanji. Ce kje, potem je prav na teh vajah spet prišlo do izraza tesno sodelovanje s krajev- nimi skupnostmi. Sicer pa si preberimo, kaj so nam pove- dald tirije udeleženci teh vaj, ki smo jih oibisikali prejšnjo soboto. TONE KORENJAK, ka,pe- tan: »ürmk je bèi kar natr- pan in zahteven. Se posebej velja to za praktični del po- lika, kjer smo precej pozor- nosti namenili strelskim po- ložajem, izbiri zaklonov, pre- iskovanju zemljišč, oddelku v vlogi izvidniške patrulje, oddelku v napadu in obram- bi, pa v zasedi, boju z manj- šimi zračnimi desanti in še bi lahko našteval. Nekaj ur je bdlo namenjeno tudi pre- davanjem o oboreženiih silah v sistemu splošnega ljudske- ga odpKJra ter protisocialistič- nim silam in boju proti nji- hovemu vplivu.« MARJETKA DOBNIK, mla- dinka, pripadnica TO: »Prvi dan je bilo težko, saj sem prvič sodelovala na takšnih vajah, sedaj ob koncu pa vi- dim, da sem tu marsikaj pri- dobila. Predvsem pa sem spoznala, da je obramba dolž- nost in pravica nas vseh. Vreme sicer ni bilo idealno, vseeno pa mi treh dni, ki sem jih preživela tu ni žal.« IVAN POTOČNIK, inštruk- tor: »Disciplina in vnema za delo sta bila na zavidljivi ravni. Nikakršnih problemov ni bilo in tako discipliniranih ljudi kot so bili ti, še doslej nikdar nisem srečal. Prav vse moram pohvaliti. Pred- vsem pa tudi sodelovanje s polzelsko krajevno skupno- stjo. Kot sem slišal je bilo sodelovanje na zavidljivi rav- ni tudi na Vranskem in v Seščah.« Besedilo: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR celje VEČ KOT RAZSTAVA CELJSKI SEJEM JE ZELO USPEL Na Golovcu je zamrl vrvež, fci je bil tako 2jnačilen aa ves čas od 22. septembra do vkSJučino 1. oktobra. V nede- ijo zvečer so zaprli vrata Celjskemu sejmu, oziroma enaijstemu sejmu obrti, male industrije in trgovine. Kon- čala se je sejemska priredi- tev, ki ima v mestu ob Savi- njd svojo tradicionalnost. Tu- di ugled, priljubljenost. In ne samo v mestu in njegovi ob- čini, tudi na širšem celjskem, slovenskem in Jugoslovan, skem območju. Zdaj je dobil Celjski sejem tudi mednarod- no obeležje. In še nekaj več — dobil je svojo vsebinsko usmeritev, specializacijo v po- nudbi strojev, orodja in re- produkcijskega materiala aa potrebe obrti in male indu- strije. Čeprav za take in podobne prireditve ne beležimo rekor- dov, je vendarle prav, da že pred dokončno oceno sejma zapišemo, da je v nekaterih postavkah vendarle dosegel doslej najvišje številke, do- sežke. To ne velja samo za število razstavlijalcev, ki jdh je bilo vsega skui>aj 573, od tega 550 domačih, marveč prav tako za število obisko- valcev. V desetih dnevih, ko- likor je bil sejem odprt, je skozi njegova vrata vstopilo 102.000 ljudi, to pa je za oko- li 2000 več kot lani na jubi- lejnem desetem sejmu obrti, prav taiko v dvoraini Golovec. Tudi po površini razstav- nih prostorov, 8000 kv. me- trov, je bila letošnja prire- ditev največja med dosedanji- mi. Njena pomembnost pa se je pokazala še na drugih pa dročjih. Zanimivo Je dejstvo, da so se tokrat močno uve- ljavili in рокаиаЛ zlasti za- sebni obrtniki in da je druž- bena obrt nekoliko zatajila. Samostojni obrtniki so nasto. pali tako posamič, kot še po. sebej v oOcviru občinskih združenj ter obrtnih nabavno- prodajnih zadrug. Na sejmu so se predstavila vsa občin- ska združenja samostojnih obrtnikov celjskega območja. Prvič •— predstavila so se ce- lo tista v ustanavljaniju, kar pomeni, da jim Je dal Celjski sejem pomembno spodbudo aa ustanovitev in delo. V času Celjskega sejma Je büo tudi nekaj posvetovanj o najbolj aktualnih proble- mih obrti in male industrije. Tako Je Celje pravzaprav raz- širilo svoj obseg na tem po- dročju. Ni se omejilo samo na sejem, razstavo, komerci- alne dni, poslovnost itd, mar. več tudi na obravna.vanje pro- blemov, ki obrt in malo indu- strijo najbolj žulijo. S tem je mesto pravzaprav opozo- rilo, da prevzema širšo vlogo, tudi nalogo reševanja aktual. nih vprašanj. To pa je bilo tiudá oJxiotoje prvega zbora delegatov raz- stavljalcev. Napravljen je bil prvi korak k ustanovitvi skup- ščine Celjsikega sejma, k samoupravni organiziranosti razstavi j alcev, torej tistih, ki bodo odločali o nadaljnji poti te prireditve. Na prvem zbo- ru je bilo 120 delegatov, kar potrjuje velik interes za na- dailjnjo uveljavitev Celjskega sejma. Pomemben delež na sejmu Je imela Poslovna skupnost za malo gospodarstvo »For- matx>r«, ki je predstavila ve- čino od svojih 43 članic. Sva jo pomembno vlogo so imeli tujd razstav^ljotlci, še posebej s ponudbo strojev, orodja in reprodukcijskega materiala za obrt in malo industrijo. Trgovci so imeli polne ro- ke dela, prav tako gostinci. Odločitev, da je za postrežbo skrbelo več gostinsikih kolek- tivov, med njimi tudi 23aseb- niki, se je izkazala za pravš- njo. Minuli Celjski sejem je bU relika spodbuda za nadalj- nji razvoj obrti in mate in- dustrije ne samo na celj- skem, marveč na širšem pro- storu. Op>ozoTil je na po- membnost obeh dejavnosti, opozoril pa tudi na nekatere perspektive. Pomembna je težnja, naj bi na tem sejmu prišla še bolj do veljave in- ventivna dej^anmost, značilna Je naxialje želja, naj bi na sej- mu sicer prikazali stroje, ki ju potrebujeta obrt in mala industrija, pa jdh zaenkrat uvažamo, lahko pa bi jih iz. delovali doma. Torej, sejem naj bi bil tudi spodbuda m osvajanje nove proizvodnje. Splošna je bila zahteva, naj se ta sejem razvije v juga- slovanski sejem obrti in ma^ le industrije, seveda z začeto specializacijo. Obrt je poka. zala veliko vnemo po večji medsebojni povezanosti, po večji afirmaciji kooperacij- sküi odnosov (velenjska ERA Je v tem zgledên primer) itd. Zasebni obrtniki si želijo več stikov z družbenim seiktoir- Jem. Sejem je nadalje poudar ril, da Je lahko zlasti dejajv- nost malega gospodarstva рк)- memben faktor pri razreševa- nju problemov ob vračanju delavcev, ki so na ziačasnem delu v tujini, v domovino. Skratka, opozoril je, da naj postane le člen v verigi stal- nih prizaidevanj za razreševa- nje in pospeševanje olbrti in male industrije. Med pomembne odločitve, sprejete v tem času, je tudi ta, da bo v Celju na začetku aprila prihodnje leto borza rabljenih strojev, to Je ti- stih, ki jih industrijska pod- jebja zaradi preusmeritve v proiz\'-odnji ali zaradi drugih razlogov izločajo iz proizvod- nega procesa, so pa še tak- šni, da bi lahko sliižili obrti аИ mali industriji. Celjski sejem je sklenil svoje delo. Uspešno, spod- budno, čeprav seveda tudi spodrsljaijev ni manjkalo. To. da, v primerjavi s tistim, v čemer je Celjski sejem uspel, so ostali v senci velikega go- spodarskega dogodka.. M. BOŽIČ ZAHVALA KOLEKTIVU CINKARNE Na Oddelku za fizikalno meddoino Zdravstvenega centra Cfel>e se je začela pred dvema letoma nova dejavnost — delovna terapija. Poleg okupacdjske in fxinkcionalne terapije spada v delovna opravila viš- jega delovnega terapevta tudi izdelovanje funkcdo^ nalnáh opornic iz plastične mase. Za izdelovanje teh opornic Je potreben tehnični fen z visokimi temperaturami. Zaradi omejenih deviznih sredstev in zaradd dolgega dobavnega roka, nam fena nd in nd uspelo doibdti. Naše težave in tarnanja so preko pacientov in drugih prišla do odgovornih delavcev v Cdnkami, kjer v enem od delovnih procesov upo- rabljajo takšne fene. Takoj so nam bili pripravljeni pomagati in so nam enega od teh fenov posodili. Tako delavci kot pacienti, ki so jim opornice nujno potrebne, smo kolektivu Cinikame za razumevanje in tako veliko pomoč hvaležni, TOZD Center skupne medicinske službe — Oddelek B& fizikalno medicino in delovno terapijo. ¿t. 39 — 5. oktobra 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 pred kongresom zsms — pred kongresom zsms — pred kongr žalec PREMALO JE POBUD »v občinski konferenci smo 86 lotiili kongresniih nalog z veliko zavzetostjo. Se poseb- no pozornost smo namenili javnim razpravam o kongres- nih dokumentih,« je med dru. gfim na vprašanje, kako so pristopili k realizaciji nalog, ki jih nalaga bližnji deseti kongres slovenske mladine, odgovoril predsednik Občin- ske konference ZSMS Žalec, Oton Žagar. Kongresna aktivnost žalske mlad'Lne se je pričela že ma- ja, ko so na seji predsedstva občinske mladinske konferen- ce izvolili poseben odbor za vodenje javne razprave v os- novnih organizacijah. Glede na zastavljen program, so bi- le javne razprave dokaj uspešne, navzlic temu pa me- nijo, da je büo med mladimi premalo pobud za podajanje konkretnih pripomb na vsebi- no materialov. V mnogih sre- dinah so jih namreč sprejeli že kot idejno usmeritev za nadaljnje delo, ne da bi pri tem ocenili lastne značilnosti. »Pripombe, ki so bile dane na kongresne materiale, se nanašajo predvsem na prob- lematiko mladih iz drugih bratsikih republik, na njiho- vo vključevanje in delo v os- novnih mladinskih organiza- cijah, na njihovo izobraževa- nje ob delu ter na njihovo kulturno udejstvovanje. Tu je še nagrajevanje po delu učen- cev v gospodarstvu, proble- matika mladih v gradbeni- štvu, alkoholizem med mladi- mi, pridobivanje stanovanj za mlade družine itd. Vsekakor pa moram še do- dati, da smo dali delegatom za kongres posebno mesto v okviru celotne naše dejavno- sti v pripravah na kongres. Tako delegati obiskujejo mla- de v osnovnih organizacijah, aktive mladih zadružnikov, mlade na šolah itd. Aktivno delamo tudi na pri- pravi referatov, oziroma pro- blemih razprav, ki jih, bodo imeli naši delegati v kongres- nih komisijah,« je še poudaril Oton Žagar. DARKO NARAGLAV s. pečenko MLADI MORAMO VEDETI... OBVEŠČANJE POGOJ ZA AKTIVNOST Je delegat za zvezni kon- gres mladih. Njegovi tovariši so ga predlagaU na nedavni občinski kxmferenci, ko Je rai2pravljal o informiranju. Je dijak 3. letnika PKMŠ v štorah, sicer pa zelo aktiven v šentjurski občini. Kaj nam je dejial o informiranju mla- dih v svoji občini: »Zaveda- mo se pomembnosti obvešča- nja mladih. Vendar še ni vse t^ako, kot bi moralo biti. Pre- malo ustreznih kadrov in manjkajoča materialna in fi- nainčna sredstva sta poglavit- na vzroka za takšno stanje kot je danes v šentjurski ob- čini. Na to sem opozoril tudi v svoji razipravi na občinski konferenci, na zvezni kongres pa odhajam z občutkom ve- like odgovornosti'. Potrebe po dobrom obveščanju so vedno pred možnostmi. V naši ob- čini je še ta težava, ker so vse osnovne mladinske orga- nizacije v delovnih organiza- cijah brez glasil, kajti delov- ne organizacije same jih ni- m?.jo. Zdaj smo začeli izda- jati svoje glasilo z naslovom »Smer«, ki naj pripomore k boljšemu internemu obvešča- nju, veliko pa si obetamo tudi od novega občinskega glasila »Utrip«, ki je tik pred izidom.« D. M. slavko špiler OBRAMBA DOMOVINE Slavko Spiler, 25-1еСш еХек- trikar in sekretar samouprav- nih organov v TEM Laiško, v občinski konferenci vodi ko- misijo za Ljudáki odpor in diTužbeno samozaščito. Je eden tistih mladincev, ki v znanih pohodih laške mladi- ne po poteh XIV. divizije že »ponavlja« celoten pohod od Sedlarjevega do Mozirskih planin. Prav zaradi svoje aktivnosti na področju SLO je bil izvoljen za delegata na kongresu slovenske mladine. Takole pravi: »Bik) je prvotno zamišlje- no, da bo na kongresu o SLO, o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti razprav- ljala posebna komisija'. Zdaj je to področje vključeno v delo ostalih komisij. Ce bom razpravljal na kxmgresu bom govoril predvsem o obujanju tradicij NOB med mlaidimi, in sdcer o aktivnem odnosu do tega vprašanja, o vključe- vanju mladine v enote teri- torialne obrambe in narodne zaščite, o mladih prostovolj- cih v teh enotah. Oe so po- hodi mladine lašdte občine morda res nekoliko preza- htevni, potem so mnogi drugi bolj podobni izletom kot pre- izkušnji vzdržljivosti, volje in zavesti. Treba bi bilo razči- stiti vprašanje vključevanja mladine v vrste prostovolj- cev. Mislim, da bi le-ti sodili v enote tiste občine, kjer mla- di živijo in da bi princip za- poslitve in teritorialne raz- poreditve šolskih ustanov, ki jih obiskujejo, ne smel biti primaren. Iz izkušnije bi lah- ko tudi povedal, da je vsako- letno organiziranje pohoda po partizanskih poteh vedno 2!nova zvezan s težavami oko- li finamciranja. danica kruleč PRESPLOŠNI Danica Kruleč iz Galicije ▼ žalski občini bo prav tako delegat na mladinsikiem kon- gresu. Zanimalo loas je, kako So se mladi vključevali v raz- prave pred kongresom, kak- šne pripombe so imeli. »V materialih je bil prema- lo omenjen problem vključe- vanuja mladih iz sosednjih re- publik v samo delo CX) ter njihovo vključevanje v izo- braževanje ob deilu, ničesar ni bilo omenjenega o nagra- jevanju po delu učencev v gospodarstvu, ni bilo oprede. Ijeno poglavje octnosa religije napram mladim. Zdelo pa se m je tudi, da bi bilo tretoa bolj izpostaviti problematiko alkoholizma. Marsikaj od te- ga so kasneje upošteval. Zdi pa se mi, da so bile pripom- be včasih preveč splošne.« — Boš na kongresu raz- pravljala? »Jaz ne bom. Bodo pa štir- je moji kolegi, Id so vklju- čeni v delo v posaaneznih aikurpinah.« — Za žalskio občdno Je zma- eUn» razvito kmetijstvo. Med <»smimi delegati ni nitd ene- ga, ki bi se ukvarjal s kme- tijstvom. Zakaij? »Predlagali smo za delega.ta nekoga, ki se ukvarja s to gospodarsko panogo in ga tu- di izvolili. Udeležbo na kon- gresu pa je kasneje odpove- dal.« J. V. ukradeni ŽE OSMIČ ZAPOVRSTJO SO SE SREČALI. TOKRAT NA POLZELI Veselo razpoloženje je vla- dalo v soboto dopoldne na Polzeli, kjer so se že osmič zapovrstjo srečali nekdanji ukradeni otrocd s celjskega območja. Ubrana pesem ob spremljavi harmonice, klepeti o nekdanjih težkih dneh, po- tem je beseda nanesla spet na današnje dni... Pesem ni več z\'enela tako veselo kot še pred nekaj minutami. Ne- kaj otožnega je bilo čutiti v njej, pa čeprav bi otožnosti veseli pesmi nikakor ne mo- gli prisoditi. Ze se kažejo po. sledice nekdanjega trpljenja v taboriščih. Zdravje ni takš- no kot bi bi lahko bilo, pa še nekaj drugega je, kar te- ži nekdanje ukradene otroke. Prebea-imo si, kaj so nam povedali nekateri izmed njih. IVAN ŠUSTEIR: »Štirinajst let in pol sem bil star, ko so me odpeljali v taborišče v Coburg. O tem, kako je bilo tam raje ne bi govoril. Najtežje pa je bilo vsem sku- paj, ko so ob petih zjutraj dvigovali nemško zastavo ia smo vsi skupaj morali petd Deutschland über alles. Do- mov sem se vrnil leta 1945. Takoj po tistem sem se za- poslil, moti pa me še danes to, da ukradeni otroci nima- mo priznan status borca in to po triintridesetih letih svobode. O tem že dlje ča- sa tečejo razprave, vendar je vse skupaj bob ob steno.« CVETKA KINČIČ: »Ko so me aretirali, sem bila stara petnajst let. Predno sem pri- šla v Coburg, sem bila v krškem zaporu pa v celjskem Pisfcru. V Coburgu sem iz- gubila teto, s katero sem ži- vela. Ko sem prišla domov, sem izvedela, da sem izgubi- la še brata. Ob vrnitvi do- mov sem se dve leti zdravi- la zaradi kostne tuberkuloze, eden izmed bratov ima še se- daj srčno okvaro. Zaposlila sem se takoj, ko je bilo mo- goče, ves čas pa sem se med tem tudi zdravila. Prave po- sledice pa se kažejo šele se- daj po dobrih tridesetih le- tih. Ce bi odgovorni tovariši na republiškem odboru Zve- ze borcev dobro poznali pro- blemaMko ukradenih otrok, bi verjetno že zdavnaj rešili tista vprašanja, ki nas naj- bolj težijo. Gre predvsem za priznanje statusa borca in pa za olajšave pri zdravstve- nem zavarovanju.« JOŽE KAVCEVIC: »Kot šestnajstdetni fant sem se že 1941. leta aktivno vključil v sodelovanje pri Osvobodilni fronti. 14. avgusta 1942 s^n bil aretiran in odpeljali so nas v Coburg. Od tam sem bil premeščen v Straubir^, kjer smo otroci gradili neteo cesto. Posledice so se poka- zale kmalu ob vrnitvi domov. Zbolel sem na ledvicah in že z osemindvajsetimi leti so me hoteli upokojiti. Zato sem hotel otroke spraviti do kruha. Danes me niti ne bodi toliko to, da nimamo prizna- nega statusa borca, lahko pa bi imeili brezplačne vsaj zdravstvene usluge. To prav sedaj najbolj potrebujemo.« Besedüo: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVCAß Ivan Suster Cvetka Kinčie Jože Kavče vie celje NEPOTREBNE PRAZNINE ZAČEL JE VELJATI ZAKON O STANDARDIZACIJI Slika ni samo celjska. Je naša, splošna in izraz ne- česa, čemur pravimo premajhna odgovornost. Lahko tudi neodgovornost. Na policah trgovin s tehničnim blagom so se v pone- deljek tu in tam pokazale prazsnine. Pa ne zato, ker bi trgovci v nekaj urah prodali toliko blaga, marveč zate- gadelj, ker so nekatere izdelke morali odstraniti iz prodaje. Odstraniti zato, ker jih proizvajalci niso opre- mili tako, kot bi morali v skladu z zakonom o standar- dizaciji, ker jim morebiti niso zagotovili rezervnih de- lov, servisov in podobno. Torej, šlo je in gre za zakon o standardizaciji. Za zakon, ki je začel veljati že avgusta lani, pa je stopil s svojo polno močjo na plan prvega oktobra. Zakonoda- jalec Je tako oniogočil proizvajalcem, da so se naj pri- pravili. Pa se prenekateri niso. In zato takšna slika v tehničnih trgovinah. Ne zavoljo trgovcev, ki so proizva- jalce večkrat opozarjali na določila zakona, marveč zaradi tistih, ki bi morali biti prvi zainteresirani, da bi büi njihovi izdelki opremljen tako, kot to zakon ter- ja. Tud z navodili za uporabo, pisanimi v Jezikih Jugo- slovanskih narodov. Zaradi tega, ker proizvajalci svoje naloge niso opra- vili v dobrem letu, kolikor so imeli časa, so v trgovinah izločili iz prodaje po deset in celo dvajset ter več teh- ničnih izdelkov. V veljavi je zakon, ki ix>meni zaščito potrošnikov, V veljavi Je zakon, ki zahteva, da mora za vsak tehnič- ni izdelek biti zagotovljen servis, rezervni deli,.. Trgovci pričakujejo, da je trenutno stanje več ali manj kratkotrajno, saj menijo, da se bodo proizvajalci šele zdaj zavedli odgovoraosti in takoj opravili delo, ki bi ga morali že zdavnaj. Zaradi sebe, zaradi dobr^ dela in poslovanja znotraj kolektiva, zaradi potrošnikov in trgovcev, zaradi naših načel v posredovanju in po- nudbi blaga potrošniku, se pravi delovnemu človeku in občanu. škoda, da se je to zgodilo, škoda zaradi tega, ker govori o nekem odnosu, odgovornosti. MB CELJE: 20ШУЕШЕ IZVEN REGIJE v regionalni zdravstveni skupnosti Celje so porabili zavarovanci za zdravljenje iz- ven regije 124.389.000 dinar- jev, kar je 22,8 "/» vseh sred- stev za redno dej^avnost in določene namene in 1,6 % ozi- roma 1.995.000 dinarjev več, kot je bilo predvideno s fi- nančnim načrtom. Pri tem so indeksno najbolj presežena sredstva preventivne dejavno, sti, in sicer za 88,9 odstot- kov. Tolikšen porast pogoju- je fluorograiska aikcija v ob- činski zdravstveni skupnosti Brežice in Celje, ki jo je iz. vrševal inštitut zia pljučne bo. lezni Golnik. Največje vred- nostno preseganje načrtovaine višine pa beležimo pri sred- stvih za specialistično zdrav- ljenje, in sicer za 3.462.000 di- narjev. Za 17,1 o/o oziroma 325.000 dinarjev so presežena sredstva za prevoze z reše- valnimi avtomobili in za 1,10/0 ali 880.000 dinarjev sredstva za bolnišnično zdrav- ljenje. ' Z. S. KDO JE KRIV? Obljuba dela dodg. Tudá, nam so večkrat obljubili, to- da, na žalost iz teh obljub ni nič. Gre za cesto Vita- nje — Stranice. Gre za oblju- bo o asfaltiranju. Prebivalci prizadetega območja smo užaljeni, saj so asfaltno prev- leko napravili tam, kjer sta na celotni trasi do Vitanja, gozd in potok, nd pa v na- selju. Tu nam cestni prah uničuje povrtnine, da o oko- lju na sploh in vplivih prahu v stanovanjih ne pišem. Zato se sprašujem, kdo je kriv, da asfalta niso položili oziroma, da bi delali naprej, kot so rekli. Tovarilški pozdrav! A. K. UREDNIŠTVO. Pismo ni anonimo. Piscu tega pisma smo le ustregli, da ga pod- pišemo z inicialkami. Prosimo Občinsko komu- nalno skupnost v S. Konji- cah, da odgovori na vpraša- nje, kako je z modernizacijo celotnega odseka ceste Vita- nje — Stranice? HISA NA UUBLJANSKi 20 Na pismo predseJdnice hiš- nega sveta Ljubljanska 20 v Oelju, dajemo naslednje po- jasnilo: Stanovanjski objekt Ljub- ljanska cesta 20 je po urba- nistiönem načrtu predviden za rušenje, na mestu, kjer stoji pa so predvidene zele- nice. Ker je v bigi 43 stano- vanj (stanje 10. 5. 1978), bd moral investitor le-ta nado- mestiti z novimi, da bi bòlo moč hišo LOuibljanska 20 po- rušiti. Ker pa je objekt v celoti dotrajan, stanovanja (v večini le soba ali največ dva pro- Biora) nimajo sanitarij, niti vodovoda, je komisija za od- pis stanovanj pri Sob Celje z odločbo št. 36/77—5 z dne 10. 5. 1977 objekt izločila iz stanovanjskega fonda in o tem obvestila Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Celje in vsa podjetja, kjer so stanovalci zapoe-leni. Ob tem je bdlo dogovorje- no, da stanovanjski problem upokojencev in sodailno šib- kih reéá SSS občine Celje, ostale stanovalce pa pri pod- jetjih uvrstijo na prioritetne liste. Z dnem, ko so bila stano- vanja odpisana, so stanovalci tudi prenehali s plačevanjem stanarine, nosijo pa vse stro- ške obratov^ija (vodarina, elektrika, odvoz fekalij, odvoz smeti, čiščenje kanalizacije). Istočasno je bilo tudi dogo- vorjeno, da se vsako izpraz- njeno stanovanje sproti one- apMDsobi za nadaljnje bivanje, da bi preprečili nasilne vselit- ve, ali pa se preostalim sta- novalcem dovoli razširitev na izpraznjene prostore pod po- gojem, da le-te uporabljajo sami. Med tem pa je prišlo do požara na dvorišču, kjer je p>opolnoma i>ogorel del drvar- nic. Da ne bi bilo potrebno zgraditi novih drvarnic, isto- časno pa ne onesposabljati izpraznjenih stanovanj, smo stanovalcem predlagali, da iz- praznjene prostore uporabijo za drvarnice ah skupne pro- store — kolesarnica, sušil- nica. V času od odpisa do danes je büo iz hiše Ljubljanska 20 izseljenih 25 družin, vendar se do danes tu število bistve- no ni zmanjšalo. To so v veči- na nasilno vseljeni ali pa pod- najemniki stanovalcev z od- ločbami, ki so prostore, ka^ mor so se razširili, uporabili kot vir dohodka. Na tak način pa še s tolikimi prizadevanji problema Ljubljanske 20 ni mogoče rešiti. Zaradi tega smo se odločili za dosledno onesposobitev iz- praznjenih prostorov, ne g'^e- ie na morebitne posledice [toplotna izolacija, instalaci- ie), kd v primerjavi s prej opisanim problemom niso ta- ko pereče», ker je le na tak način možna dokončna izpra- znitev objekta. Res pa je, da je trenutno stanje v zgradbi nevzdržno, ker objekta nihčne ne vzdr- žuje, kar pa je razumljivo, saj z ukinitvijo plačevanja stana- rin za to tudi ni formiranih sredstev. Tov. Razgorškova omenja neuporabna stranišča. Pojas- niti je treba, da smo s tov. Puišnikovo problem hoteli re- šiti, vendar je šlo za zama- šitev odtokov, ki po odloku v vsakem primeru bremenijo uporabnike, pa naj bo objekt nov ali odpisan. Stanovalci stroška niso bili voljni po- ravnati, SSS občine Celje pa brez tega zagotovila dela ni mogla naročiti. Ob vsem tem je treba pou- dariti, da problema Ljubljan- ska 20 ne more rešiti SSS občine Celije sama, niti ne na novo iistîuiovljeini HS, tem- več je tu potrebna skupna akcija vseh dejavnikov od SSS občine Oelje, do delov- nih organizacij in družbeno- politične skujmosti. SEKRETAR ANTON STOPAR ZAKAJ SAMO DOPOLDNE Spoštovani tovariš urednik! Vaš uvodnik v zadnji Ište- vilki Novega tednika me je spodbudil, da vam pišem in hkrati prosim, da v NT spro- žite vprašanje organizacije zobozdravstvene službe v Ce- lju. Ce je mogoče, vas prosi- mo, da zastavite vprašanje odgovornemu delavcu zobo- zdravstvene službe, in sicer: Zakaj dela zoibozdravnik na Osnovni šoU Veljka Vlahoviča samo od 7. do 13. ure? Zakaj ne v turnusu? Tako bi bilo omogočeno predvsem prvo- šolčkom, da bi jih spremljali na pregleid tudi starši, ki so zaposleni samo dopoldne. Prvošolčkom So potrebni red- ni zobozdravstveni pregledi, saj jim rasejo novi zobje, ki jih je treba morebiti narav- nati. Zavedati se moramo, da ve- čina ljudi dela dopoldne ali izmenično. Zato bi morala tu- di zobna ambulanta prilago- diti svoj delovni čas potre- bam občanov. Pravijo, da se zdravje za- čne pri zobeh. Videti je, da se tega ne zavedajo povsod. Vas prisrčno pozdravlja dražina OGRIZEK iz Celja UREDNIŠTVO: Vprašanje je zelo konkretno. Zato pro- simo odgovorne v celjski zo- bozdravstveni službi ali kar na Osnovni šoli Veljko Vlaho- vič, da povedo, kako je s to reč jo. ZA NOV ROMAN Pridružujem se bralcem, ki želijo, da bi v Novem tedni- ku izhajal v nadaljevanjih ro- man »Prokleta«. Noben drug roman bd ga ne zasenčil. Po- zivajte bralce, da vam po- more jo do knjige, če bi jo imela, bi vam jo takoj od- stopila. Po mojem mnenju se bodo mnogi bralci pridružili moje- mu predlogu glede romana v nadaljevanjih. Gre za to, da bd Novi tednik prinašal doma- če zgodbice, pisane v prepro- sti besedi. Preprosti ljudje ra- di beremo o dogodkih na do- mačih tleh pred davnimi ča- si. NADA IŠOSTER, Dom oskrbovancev Polzela UREDNIŠTVO. Hvala za pLsmo in predlog. Kaže, da je tistih, ki se zavzemajo za ro- man »Prokleta«, kar veliko. Naj zapišemo, da v uredni- št^oi še ni padla odločitev o prihodnjem romanu. Izbira je težka, zato so predlogi dobro- došU. HVALA ZA ODZIV V zadnjih »Pismih« smo prosili Marijo Petemel, da se nam javi zaradi zapisa o trgovcih. Hvala za odziv. Vaše pismo smo dobili. Zdaj pride na vrsto tudi va.4 pri- spevek in vaša razmišljanja o položaju trgovskih delav- cev. Vse to v prihodnji šte- vilki. Še enkrat, hvala za odziv! UREDNIŠTVO VODA IN ŠTEVCI Prišla sta v uredništvo in se potožila. Zaradi vode, zaradi števcev in plačevanj vodari- ne. Predvsem pa zaradi dej- stva, da v Imenem, vasici bli- eu Podčetrtka, pogostokrat nimajo pitne vode, da si jo morajo natočiti, če seveda iz pip sploh priteče, v nočnih urah in podobno. Gre za pripoved, ki odpira več vprašanj za pripoved o vodovodu, ki so ga pred pri- bližno desetimi leti gradiU ljudje. Vodo so zajeli v Olim- ju in jo napeljali v Podčetr- tek, Olimje in Imeno. Na ta vodovod so se pozneje pri- ključevali novi porabniki. Povsem razumljivo. Zakaj bi ne imeli vode, če je je dovolj. Zdaj upravlja s tem vodo- vodom Občinska komunalna skupnost v Šmarju pri Jelšah. Po pripovedovanju, ki ga nismo preverjali, ker ljudem zaupaho, imajo porabniki vo- de v Imenem vsi števce in to- rej plačujejo vodarino glede na porabljeno količino vode. Baje v Podčetrtku in Olimju ni tako. Mnogi baje nimajo števcev. Zato se že kar na začetku pojavlja vprašanje, kako je urejeno plačevanje vodarine pri teh porabnikih? Povšalno? Toda, kot sta po- vedala naša gosta, tiči tudi v tem grmu zajec. Pavšalno plačevanje vodarine namreč ne spodbuja k varčevanju te naravne dobrine. Zato sta po- vedala, da mnogi ljudje, ki nimajo števcev za porabo vo- de, nanjo ne pazijo, da jim teče prekomerno, da ne za- pirajo pip in podobno. In nadalje. Zakaj nimajo vsi števcev? Se nekateri v resnici upirajo tej merilni na- pravi? Morda pa nekateri ljudje, recimo v Imenem, ni- majo dovolj vode, čeprav bi jo lahko imeli, tudi zavoljo tega, ker jo drugi preveč tro- sijo. Preveč trosijo pa zato, ker za tisto »preveč« prav nič več ne plačajo. Skratka, dovolj vprašanj, ki zanimajo mnoge ljudi, zlasti pa tiste, ki so najbolj priza. deti in ki mnogokrat zaman odpirajo pipe. Zato prosimo Komunalno skupnost v Šmarju pri Jel- šah, da nam pojasni stanje, morda dopolni, saj znova poudarjamo, da smo te vrsti- ce napisali po pripovedovanju dveh občanov iz Imenega. Že v naprej, hvala za razu- mevanje in sodelovanje! UREDNIŠTVO NT SPORED OD 5. DO 11.10.1978 Četrtek, 5. ddobra: 8J0 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami, 9Д)0 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Ob- vestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.30 V 2IVO: Celjand na dnevih slovanske zabavne glasbe (■vmes oto 17.00 Kromka), 17.45 Zabavni globus, 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 6. oktobra: 8.10 Poročila, 8.15 Petkov mozaik, i.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15 Л0 Obvestila, 16Л0 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 17.30 Kulturni feljton, 17.45 Domači ansambH, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 7. oktobra: 8.10 Poročila, 8J5 Dopoldne z vami, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15Л0 Ob- vestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Vrtiljak melodij, 18Д)0 Zaključek sporeda. Nedelja, 8. oktobra: 10.05 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30 Mladi mladim, U.OO Med prijatelji, U.30 Predstav- ljamo vam, 11.45 Zabavni globus, 12.00 Čestitke in po- zdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Feljton, 13Л0 Kme- tijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 9. oktobra: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldne Ж vami, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Klronika, 17.15 Nove plošče, 17,30 Športni pregled, 18Л0 Zaključek sporeda. Torek, 10. oktobra: 8.10 Poročila, 8.15 V ŽIVO: Vlak bratstva in enotnosti, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.13 Lestvica domačih zabavnih melodij, 17.30 Reportaža, 17.45 Domači zbori, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 11. oktobra: 8J.0 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami, 9Л0 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Ob- vestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Vrtiljak melodij, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz arhiva resne glasbe, 184)0 Za- ključek sporeda. Nagrajenca: Alojz Skok, Stopndk, Vransko, Irena] Lestvici sta na sporedu vsak torek in petek ob 17.15, Pišite nam na naslov: Novi tednik Radio C^lje, Trg Vsakič nagrada mala plošča. POLZELA: ZA ZDRAVO IN ČISTC Pod tem naslovom je Hortikiiltume društvo Pob« осепШ posamezna okolja hiš, kmetijskih poslopij, i tov na svojem območju. Delalo je šest komisij, fci dohode do hiš, vrtove, zelenice, cxetje, pri kmeti jal pa j so oceaiili okrog sto gospodinjstev m i>odeli]j praznika 54 priznanj. Na sUki: Za urejeno kmečko | iz rok predsednika HD Polzela, Ivana Palir ja, ljubic na 9. kongresu zss 13 DELEGATO 9. (toongresra Zveze sindi- katov Siovernje se bo ude- ležilo 13 djelegatov iz cedj- ske občine, ki bodo sprem- ljali djelo petih kong? komisdj. Tako se kongresa kot delegati ležili: Anton Ziibret, fan Copat, Vladimir mič, Inge Korošak, I (Delan, Natalija Stopi Franc Majetič,. Mar, Pečar, Matjaž Lovšin ГО Gradišnik, Mirko tinski, Zdenka Pike Lojzka Zagoridnik. I se podrobneje dogo o temah kongresnili prav, so se delegati 1 И v ponedeljek v i IZTET Pred kratkim so se li upokojenci Pivovarn« ko ter kot vsako leto na enodnevni izlet. Oí so si Jezersko, Skcrfjo z okolico in DrazgoÊd. izid nagradne igre »SBECA JE OPOTECA« Na zastavljeno nagradno uganko, ki smo jo na Radiu Celje objavili v sobotnem Poletnem koktejlu dne 16. septembra, smo v uredništvu prejeli 27 pravilnih odgo- vorov. Geskj nagradne uganke je bilo: Sreča je opote- ča. Med vsemi, ki so nam poslaU pravilne odgovore na nagradno uganko, smo izžrebali tri dobitnike nagrad. 1. nagrado prejme MILENA MARGUC iz Malih dol 35 pri Vojniku. Nagrada je keramični krožnik, ki ga je oblikoval in izdelal umetnik Adi Arzenšek. 2. nagrado prejme ZLATA DORN iz Zagrada 86 pri Celju. Nagrada je knjiga Rada Zakonjška z naslo- vom Velika preizkušnja. 3. nagrado prejme IVAN PECOVNIK iz Kaple 11 pri Taboru. Nagrada so tri knjige Savinjskega zborni- ka, m sdcer letniki II., III. in IV. Nagrajenci lahko dvignejo nagrade v uredništvu No- vega tednika in Radia Celje. ^LJE ^ akcijo, s katero so № in obrtniških objek- pale splošno urejenost, íiu-ejenost gnojišč. Sku- ^па prostlavi krajevnega ^ je prejela priznanje pLočice. M in foto: T. TAVĆAR lELJA ^ so se obenem dogovo- f tudi o razporeditvi po presnih koraisijaJi. Тзг [bodo najmanj po dva «egata — v nekateriih ®nisájah pa tudi več — ®^eanljala delo komisije ■^moupravljanje in po- ^ sdsteon, komisije za . 'Öbenoekonomske odno- ' za izobraževanje in ^го, za socialno poli- ^ in družbeni standard komisÀje za organizira- ^ in kadrovsko poMti- v ZSS. DS OJENCEV I ^si udeleženci smo kolekti- ¡ ^vovame Laško hvaležni, ^ nam je tudi v letošnjem ^ omogočila prijeten izlet î^oetitev. NAŠ KRAJ SERliPETER: SKRB ZA OKOLJE IN VODE Ribiška družina Šempeter ima po. sebno komisijo za varstvo okolja in vod. Komisija si je izdelala program dela, ki ga je Izvršni odbor družine tudi potrdil. Po tem programu skozi vse leto skrbijo za čiščenje obrežij vod in za preprečevanje onesnaževa- nja. V spomladanskih akcijah je so- delovalo sto ribičev, ki so očistili obrežje Savinje, pozneje pa so mla- dinci, bilo jih je 35 očistili obrežje Ložnice. V zadnji akciji so na vidnih mestih ob rekal namestili table, ki pozivajo: »Varujmo naše okolje in vo- de — pranje avtomobilov je prepove- dano«. T. TAVČAR CELJE: NAS KLUB OZN Na Prvi osnovni šoli v Celju delu. je klub OZN že osem let pod vod- stvom tovarišice Majde Rode, Naj kot predsednica kluba povem, da se sesta- jamo enkrat na teden in obravnava- mo tekoče novice, pripravljamo kratka predavanja o deželah sveta in se se- znanjamo z delom Organizacije zdru- ženih narodov. Dvakrat na leto pri- redimo tudi mladinsko uro, ki jo po- svetimo predvsem dogodkom v svetu. Dva člana kluba urejata stenski časo- pis, učence naše šole preko zvočnika sezrianjamo o raznih kulturnih praz- nikih in važnejših obletnicah. Sodelu- jemo tudi pri vseh akcijah pionirske in mladinske organizacije. Na koncu šolskega leta pa gremo na izlet, ki ga organiziramo zato, da se članom vsaj delno oddolžimo za vložen trudi pri sodelovanju. ANDREJA JANČAR CELJE: NOVO ZAJETJE Vse do zadnjega deževja je v Ce- lju delno primanjkovalo pitne vode. Pogrešali so jo zlasti v obrobnih pre- delih ter seveda v stanovanjih v viš- jih nadstropjih. Stanje se je v zadnjih dnevih sicer popravilo. Ne glede na to pa je prav, da zapišemo, da so v teku tudi druga prizadevanja za zagotovitev zadostnih količin Fñtne vode. Dela pri ureditvi dodatnega zajema gredo namreč h koncu. Gre za novo zajetje Hudinje in s tem za postavi- tev novih ustreznih objektov. V glav- nem je vse to že napravljeno. Tako tudi cevovod v dolžini 3,5 kilometra. Nekaj zastoja je nastalo le pri gradnji čistilne naprave, pri delih, ki jih iz- vaja kolektiv Hidrometala iz Mengša. Toda, tudi ta zakasnitev ne bo dolga. Po vsem tem lahko pričakujemo, da bo otvoritev novega zajema pitne vode za celjski vodovod za letošnji praznik republike. Tako bo tudi рк) tej strani zagotovljeno, da bo poslej, sicer pa od decembra dalje, v ceveh celjskega vodovoda dovolj vode, saj je novo zajetje po količini vode tolikšno, da bo krilo ves primanjkljaj, ki se je pokazal zlasti v minulem sušnem ob- dobju. Po zagotovilih naj bi potem celjski vodovod Imel dovolj vode vse do 1985. leta. Seveda po zaslugi no- vega zajema in ureditvi drugih virov. Očitno je bila torej kriza, ki se je pokazala v minulem sušnem obdobju prehodnega značaja. Zdaj priteče iz pip dovolj vode in upajmo, da bo tako vse do otvoritve novega zajema. M. B. S¡;!ARTNO OB PAKI: DRUGI BLOK Te dni so v Šmartnem ob Paki pri- čeli graditi drugi stanovanjski blok za delavce, ki so zaposleni v Gorenju, Domačini si želijo le to, da bi bil blok zgrajen hitreje, se pravi prej, kot prvi, ZORKO KOTNIK PLOČNIKE SO UREDILI V zadnjem času so delavci Komu- nalnega podjetja iz Velenja dokončno uredili v šmartnem ob Paki pločnike. Le-ti pridejo prav zlasti v času dežev- nega vremena, pa tudi sicer, saj pome- nijo večjo varnost pešcev na cestah. ZORKO KOTNIK KOZJE: CESTA MARSALA TITA VSE LEPŠA Dela na njej hitro napredujejo. As- faltna prevleka se vije že mimo Pod- srede skozi Kozje, kjer gradijo tudi nov most preko Bistrice, pa vse do Šonovega. Naš posnetek prikazuje pre- sek skozi hrib v Socki med Podsredo in Kozjem, ki p>o svojem obsegu pred- stavlja eno največjih gradbišč na tej cesti, ki je z asfaltom povezala Bistri- co ob Sotli in Kozje. Poto: D. M, PESJE: NOVE PRIDOBTVE Jutri, v petek, 6. t. m., bodo v Pes- ju pri Velenju z otvoritvijo raznih ob- jektov počastili občinski praznik. Po- poldne bodo odprli novo samopostrež- no trgovino, na katero so ljudje tega kraja dolgo čakali. V isti stavbi bo delala tudi enota Ljubljanske banke Splošne banke iz Velenja. Zatem bodo odprli še stadion in otroško igrišče ob Lilijski ulici. S tem pa novih pri- dobitev še ni konec. Odprli bodo tudi na novo asfaltirano ulico, ki nosi ime po družini špegu, katere člane je oku- pator ustrelil že 1942. leta. Za zaklju- ček bo še otvoritev vodovoda v Pod- gorju nad Pesjem, ki ga je delala mla- dinska delovna brigada velenjske ob- čine, v kateri so bili tudi mladi iz pobratene občine Vmjačke Banje. Pri teh delih so sodelovali tudi krajani Podgorja sami, V. KOJC TREMARJE: VAŽNA PRIDOBITEV Tudi v Tremar j ih so te dni posta- vili utico na avtobusnem postajališču, takšno, kakršne postavljajo po vsej celjski občini, V Tremar j ih so majh- ne, a pomembne pridobitve še pose- bej veseli, saj so utico okrasili z okra- šeno smrečico, kot se spodobi za vsa- ko novo hišo, ko dobi streho, sarskega izleta. LUKA KONJICE: TABORNIKI PRI BORCIH Konjiški taborniki so svoj odred ob ustanovitvi imenovali po narodnem heroju Mirku Bračiču. To je spodbu- dilo odbor Bračičeve brigade, da je povabil delegacijo konjiških taborni- kov na proslavo 35-letnice ustanovitve XIII. SNOUB Mirka Bračiča, ki je bila ob koncu prejšnjega meseca v Framu. Borce brigade Mirka Bračiča je po- zdravila tridesetčlanska delegacija ko- njiških tabornikov, ki so se v Fram pripeljali s kolesi in tako to prilož- nost izkoristili za organizacijo kole- LJUBECNA: GASILSKA CISTERNA Ni še dolgo tega, ko so gasilci v Ljubečni slovesno sprejeli nov gasilski avto in že kaže, da bodo letos boga- tejši še za gasilsko cisterno. Potreba po sodobni opremi gasilcev namreč si- li tudi v nabavo cisterne. Ne gre samo za modernizacijo opreme, marveč prav tako za to, da bi lahko hitreje in učin. koviteje stopili v akcijo ob morebitni potrebi. Krajevna skupnost Ljubečna ima na svojem območju zaselka, kjer primanjkuje vode. Tudi zato občani podpirajo željo po nabavi cisterne. V prihodnjih dneh bo že stekla ak- cija zbiranja prispevkov med krajani. Za cisterno bodo potrebovali 400.000 di- narjev. Pogodbo o nakupu so že pod- pisali. Pričakujejo, da jim bo pri tem pomagala tudi interesna skupnost za varstvo pred požari, Кгајетоа skup- nost in delovne organizacije Ljubečna. če bodo v prizadevanjih uspeli, bodo novo cisterno pripeljali v Ljubečno že prihodnji mesec. ^ M. BRECL VZORNI REJCI ŽIVINE Nedelja v Laškem. 66 glav živine je bilo na razstavi. Lepe in gospodarsko interesantne živali. To niso repi, kti tjavdan mahajo za muhami in živali niso po golem' naključju privezane k jaslim. Bih so ponosni, ko so jih ix>klicali pred komisijo, ko so jim izročili diplome, živalim pa obesili čudovite usnjene ovratnice z velikimi svetlimi zvonci. Predstavimo jih. ALOJZ RENKO, mlad živinorejec iz Svibnega. Razstavil je tri živali. Kravo »SRNO«, ki .mu daje 4600 litrov mleka, kravo »Moravo« s 3700 li- tri letne molznosti in »Meliso«. Na razstavo je pripeljal najbolje ocenje- no kravo, za katero je dobil diplomo, žival pa zvonec. V hlevu ima sa. mo sivorjave živali, ki so programiran tip za rade- šiko področje. Je koope- rant kmetijske zadruge. MARTIN PLEVANC iz Jagnjenice. Je x-zoren kmetovalec in živinorejec. Tudi on je s tremi gla- vami koankuriral na raz- stavi živine. Krava »Jana« mu daje 46^ ntrov, kra- va »Žiga« mu da je 2941 litrov na leto in tretja žival, ki jo je imel na razstavi je »Jagoda«, ka- tere mlečnost pa ni izra- čunana. Tudi on je koope- rant in daje v odkup pov- prečno letno 24.700 litrov mleka. JOŽE ŽVEPLAN iz Brodnic pri Rimskih To. plicah je eden tistih živi- norejcev in proizvajalcev mleka, ki je tržno uspe- šen. Letno daje na trg 32.954 litrov mleka. Na razstavo je pripeljal dve kravi; »Maco«, »Muro« in telico »Melo«. Tudi on je dolgoletni kooperant Kme- tijske zadruge Laško in je kot nekateri drugi pre- jel še posebno diplomo za najboljše proizvajalce mleka. KARL VEBER je prav tako iz Brodnic. Je mlad kmečki proizvajalec in kooperant. Na razstavi ži- vine v Laškem je sodelo- val z štirimi živalmi iz svojega hleva, kar je go- tovo velik uspeh, saj na razstavo kmetovalci niso vodili živali kakor bi se komu zdelo, marveč na predlog komisije, ki je obiskovala domačije. Nje- gova proizvodnja še ni ta- ko visoka, ker ima še mlade krave. FRANC BEZGOVŠE3C iz Oaešč pri Laškem. Na raz- stavi se je pojavil kar z štirimi živalmi (svetlo-li- saste pasme, ki je značilna za laški ' živinorejski oko. liš. Značilno zanj je, da v hlev priveruje t-rlice svo- jih starejših krav, dobrih plemenic. Tako sta na razstevi bili mati ir hči. Žal za tega živinorejca ni ugotovljeno, oziroma evi- denca ni bila vodena. Bezgovšek dela na izred- no težkem kmetijskem V laškem so sklenili, da bi morale biti take razsta- ve vsakih nekaj let. Kmečkemu proizvajalcu je po- trebna spodbuda. Vsak rad .sliši, da je uspešen, da je v družbi kori.sten. In kmet, ki je napolnil hlev z dobro živino, ki ve, da krava pri gobcu mol/e, mora hkrati čim prej doseči enak standard, kot njegov delovni tovari.š za to\'amiškim strojem. To pa je zapisano na vest ceio4ne družbe. to. stran — NOVI TEDNIK St. 39 — 5. oktobra 1978 laško — jubilej in razstava PO STRMIH STEZAH MILIJON IN POL LITRA MLEKA LANI 60-letni juibilelj zadružništva v lasSci občini in 25-Ietnica KZ Laško sta potekala v znamenju živinoreje. Tako je tudi prav, saj je ta kmetiU- ska panoga na njihovem ob- močju poglavitna in hkrati beleži, kljub težkim pogojeni, dobre uspehe. Jubilejne prireditve, zdru- žene z razstavo plemenskih krav in telic, se je v nédeljo udeležilo okoli 800 ljudi, predvsem kmetovalcev in med njimi precej mladine. Med gosti je bil toplo po- zdravljen predsednik Zadruž- ne zveze Slovenije Andrej Pe- telin, prišli pa so tudi pred- stavniki »DOBRINE«, sosed- njih kmetijskih organizacilj in vodilni politični delavci občine. Prireditev se je začela z razstavo in ocenjevanjem ži- vine. Rejci so pripeljali na »revijo« 66 plemenskih krav in telic svetlo^lisaste in sivo- rjave pasme, pokazali so tu- di bika iz prostega pripusta in vzorno prašičjo družino; merjasca ter svinjo s pujski. Po oceni strokovnjakov, ocenjevalno komisijo je vo- dil prof. ing. Adolf Cizelj, je laško območje v živinoreji zelo napredovalo, čeravno po konfiguraciji terena, klimat- s'idh pogojev in prosvetlje- nosti kmečkih ljudi, laška občina sodi med najtežje, kar zadeva kmetijstvo, v Slo- veniji. Slavnostni del sta obogati- la nastopa godbe na pihala in pevski zbor TIM, potem pa so se zvrstili govorniki. O razvoju zadružništva in rasti zadruge je govoril direktor KZ ing. Jože Novak, o nalo- gah kmetijstva v naši družbi in njegovem položaju pomoč- nik direktorja »Dobrine« Fra- njo Lubej. Zbor je pozdravil član IS skupščine občine Hin. ko Wimmer, medtem ko je prof. ing. Adolf Cizej stro- kovno ocenil stanje in razvoj živinoreje v občini. Ob tej priložnosti je treba poudariti, da je Kmetijska zadruga Laško, družno s svo- jina kooperanti, postala po- memben dejavnik pri pridelo- vanju hrane za naše tržišče. Zadru-ga je v četrt stoletja, odkar v taki obliki in name- nu obstaja, bogatejša za 52 milijonov dinanjev v osnov- nih sredstvih. Posvetili so se predvsem živinoreji in to mlečni in mesni proizvodnji. Samo lani so odkupili mili- jon in pol litrov mleka ter dali na tržišče okoli 700 ton živine za meso. V pétih le- tih so v modernizacijo 'kme- tij vložiU 42 milijonov dinar- jev. Seveda pa ostaja še ve- liko »maneverskega prosto- ra«, saj kmetje kooperanti koristijo komaj 20 odstotkov kmetijske zemlje, a pridelajo 70 odstotkov vse prodane ži- vine in mleka v občini. Tudi 10 milijonov ja(jc, 80 ton pi- ščancev in 60 ton prašičev niso majhné številke uspeš- nega dela. V letošnjem letu se bo proizvodnja na vsej črti bistveno povečala, inve- stirali pa bodo za moderniza- cijo še nad 30 miUjonov di- narjev. Izredno je odjeknila raz- glasitev ocen za prignane ži- vali. Najboljše krave in teli- ce, oziroma njih rejci so do- bili diplome in nagrade, naj- boljša govelda med temi pa simbolične »kolajne«, zvonec z ovratnico. Nagrade na¡]- boljšim živinorejcem so spod- budno vplivale na navzoče kmete, ki so lahko videli, da kmetijstvo more dati dobre rezultate, le hoteti in znati je treba, predvsem pa upo- števati sodobne veterinarske in agrotehnične ukrepe in nasvete. Na proslavi so podehli tu- di priznanja za dolgoletno delo v Kmetijski zadrugi nmogim zadružnim delavcem in članom KZ. 2al je dež močno pokvaril »ta veseli del«, ki pa bi brez dvoma ix>tekal v razgovoru kaj vse je bilo videti, kaj vse se da narediti in koga je pri tem vredno posnemati. JURE KRASOVEC Vsa resna in ponosna je deklica pripeljala pred ocenjeval- no komisijo kravo Roko, ki jo pridno pomaga oskrbovati svojemu očetu Matevžu Deželaku iz Lož pri Rim.skih To- plicah. Preteklo je precej let, odkar so v Laškem organđzirali razstavo živine. Prav zato je nedelj- ska razstava tem bolj nazorno pokazala, kafco velik skok je bil narejen v tej občini na področju živinoreje. ZALEG: UGODNI RAZVOJ KMETIJSTVA Lansko leto in leta 1976 se je delež zaposlenih v kme- tijstvu v žalski občini zmanj- šad od 8,5 % na 7,8 S tem pa se je ustrezno po- večala produktivnost dela, ki je celo vuöja kot v industri- ji, kar je vsekakor zanimiv podatek. Tudi delež investi- cij v kmetijstvu je precej višji kot v celotnem gospo- darstvu. Padec deleža indu- strije in dvig kmetijstva (tu- (fi gradbeništva in trgovine ter gostinstva) v družbenem proizvodu je torej ena izmed poglaivitDiih aiačilnosti ure- sničevanja srednjeročnega načrta razvoja občine Žalec. Tudi sicer naloge na področ- ju kmetijstva izpolnjujejo na osnovi sprejete resolucije o kmetnjstvu. Razvoj v zadnjih dveli letih in letošnjem pr- vem polletju pa bi ba lah- ko še bolj dinamičen, če bi bilo urejeno področje cen. Omeniti velja še dve na- ložbi. Gre namreč za mle- karno in farmo prašičev, ki bosta izredno pomembni za celotno goeipodarstvo žalske občane. J. V. celje — višnja vas ZAKAJ NE SPORAZUM ČUDNO STALIŠČE NEKATERIH DO MELIORACIJE Pravzaprav čudno, skoraj nenavadno za današnji čas. Namesto, da bi se vsi kmetje ogreli za pobudo, jo podiprh in pomagali k njeni čimprejš- nji uresničitvi, saj na koncu prinaša boljSe pogoje za pri- delovanje na urejenem zem- ljišču, so nekateri stali in stojijo ob strani. Le zakaj? Le zakaj ne sledijo načrtu, ki pomeni novo možnost v zboljšanju kmetijske proiz- vodnje? Novo možnost v po- večanju pridelka, dohodka in podobno! Gre za del oziroma za do- ločeno območje katastrske občine Višnja vas pri Vojni- ku in za pobudo Kmetijske- ga kombinata, temeljne orga- nizacije združenega dela Ko- opyeracija, zadružne enote v Vojniku in ne nazadnje tudi izvršnega sveta celjske občin- ske skupščine, da naj bi na površini 36 hektarjev izvedli melioracijska dela. Zakaj ta- ka odločitev je na dlani. Da bd zboljšali kakovost zeml):i. šča, da bi na tej zemlji lahko pridelali več in boljše. To je območje v Višnji va- si, ki se razteza na obeh straneh ceste, ki pelje iz Ce- lja proti Mariboru, severno od naselja Ivenca. Zamisel o melioraciji tega predela je podprla tudi občinska zemlji, ška skupnost. Prav tako ve- čina prizadetih kmetov ozàro- ma tistih, ki imajo na tem območju svojo zemljo. Pod- prli so jo, ker so videli v na- črtu svojo korist, korak na- prej v proizvodnena in doluxl- kovnem pogledu. Za meliora- cijska dela na tem območju se je odločilo večje število kmetov oziroma toliko, da znašajo njihove površine sku. paj okoli 25 hektarjev, oziro- ma kar 70 odstotkov vseh po- vršin, predvidenih za meliora- cijo. Ta večina je seveda od- tehtala končno odločitev in sprožila tudi začetek akcije. Pa se je zataknilo, navzlic poKitivni zamisli, navzlic po- budi, ki pomeni korak na- prej, ki prinaša kmetu pred- nosti, ugodnosti. Le zakaj? Odgovora na vprašanje v bist, vu ni, vsaj takšnega ne, ki bi bil otipljiv, razumljiv in sprejemljiv. In ker nekateri kmetje na tem območju niso pristali na predlog o ustanovitvi melio- racijske skupnosti, v kateri bi se sami odločili za delo in rešili vsa vprašanja, ki se ob tem pojavljaijo, so seveda pobudniki та melioracijo iz- brali drugo pot, tisto, ti je nujna posledica nekega офо- ra, tudi trme, nerazumljivega stališča. Odločili so se za sprejem odloka. Torej za akt, ki ga mora sprejeti (ali zavrniti) le občinska skupščina. Pred. log oziroma osnutek odloka je pripravljen in delegati celjske občinske skupščine ga bodo obravnavah na prihod- nji seji. In tako bo namesto spora- zuma, ki je dosti bolj sim- patičen in sprejemljiv za tak. šne akcije, občinski odlok predpisoval izvedbo hidrome- lioracijskih del na kmetijskih površinah v Višnji vasi in se- veda način rabe teh površin po izvedeni hidromelioracijt Predvidena vrednost inve- sticije je okoli 2,7 milijona dinarjev, od tega bo treba za odvodnik odšteti 1,2 mihL'ona, ostalo pa za melioracijska de. la. Odvodnik bo v celoti fi- nancirala Območna vodna skupnost Savinja-Sotla. Seveda bo odlok predpisal tudi vse obveznosti glede po- soja, višine prispevka za kmete, ki ne bodo skleniU pogodbe, glede uporabe zem- ljišč itd. M. B. specializirana kmetija POGOVOR Z JANKOM TURNŠKOM Kmetje vedno pogosteje spoznavajo, da jim razidrob- Ijeno kmetovanje ne more dati dovolj in, da lahko s specializiranim doseželjo mno- go več. Zato se jih za tak način odloča vedno več. Pri tem jim stoje ob strami za- družne enote KK Hmezad Žalec, ki jim nudijo kredite in strokovne nasvete. Med sedaj žd kar številnimi spe- cializiranimi kmetijami na področju KK Hmezad Žalec je tudi kmetija Tumškovih iz Podvrha pri Braslovčah. Jože Turnšek, ki ga poznamo tudi kot hmelj skega starešino je pred časom izročil kmetijo svojemu sinu Janku, s kate- rim smo se takole pogovar- jali: Janko, najprej nam pred- stavite svojo kmetijo . »Naša kmetija leži pod Do- bro vi jami. Obsega 20 ha zem- lje, od tega 8 ha travnikov, 5 ha njiv, ostalo pa je gozd. Na teh površinah redimo 50 glav živine . Trenutno imamo v hlevu čez 40 pitancev in 10 krav, med katerimi so štiri breje telice. Dnevno od- dajamo po 70 1 mleka. Kaj vas je vzpodbudilo, da ste prešli na specializirano kmetovanje? »Odločili smo se za živi- norejo. Večina naših zem- ljišč je takih z naklonom in jé obdelava za živinorejo naj- lažja. Včasih smo imeli tod hmeljj, ki smo ga obdelovali predvsem ročno, medtem ko jüi sedaj, ko smo jih spre menili v travnike obdelujemo samo strojno. Prednost spe- cializacije pa je tudi v tem, da potrebujejo manj tuje de- lovne sile, ki jo je vedno težjd najti.« Kako ste zadovoljni? »Pokazalo se je, da je bi- la naša odločitev za živino- rejo pravilna. Imamo nov hlev, v katerem se živina dobro počuti, delo pa je ko- likor se da olajšano. Zato sem zelo zadovoljen. Seveda pa brez veselja do dela ni nič. Tu je treba delati od jutra do noči in če nekaid- ri pravijo, da kmetu zjutraj ne tuli naj povem, da poza- bijo pristaviti, da mu tudi ob dveh ne. Seveda pa živi- norejci še vedno nismo po- vsem zadovoljni. Koruza in krmila so ob sedanjih odkup- nih cenah odiiočno predraga.« In kako je z vašimi na- črti? »Za naprej bi rad izpopol- nil mehanizacijo kolikor mi še manjka. Tako bo delo laž[:e in hitreje opravljeno.« Seveda s te'm našega po- govora še Eli bilo konec, še smo krami j aU in Janko nam je povedal, da je zadovoljen s sodelovanjem z zadružno enoto v Braslovčah, ter še marsikaj. T. TAVČAR Janko Turnšek pred novim btovoaa. Foto: T. X» ¿t. 39 — 5. oktobra 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 ,7P0D peres šolarjev »Ko bom bi! velik, bom bil ata!« Tako se je odrezal mali Janezek, ko so ga vprašali, kaj želi ^stati. V očetu je videl svoj vzor, o poklicu še ni imel pojma. ^ Dandanes se vse večja skrb posveča temu, da bi že šolarji spoznali svoje nagnjenje. Poznamo ||(С1је po šolah, ko se pedagogi presneto trudijo (ali pa malo manj), da bi zainteresirali mlade za kjste poklice, ki jim po nagnjenju in učnem uspehu najbolj odgovarjajo. Še več. Učenci so prijeli za Lfo in sami zapisali, kaj bi radi postali. ^ Zanimivo. Otroci niso nič kaj »zvezdniški«. Nimajo visoko letečih misli. Všeč jim je tisto, kar poznajo. Preberimo, kaj mislijo! UČILA BOM DRUGE uep sončen dan. Vse je veselo. Moje misli pa se ne mu- Џ pri soncu, pticah in lepem vremenu. Vsak dan me bolj ^ Ijoilj mori misel, da se moram odločiti za poklic, ki bi ga Ulja in lahko opravljala, vendar si nikdar ne pridem do r svojih želja. Kar pomnim, sva se vedno igrali s prijateljico šolo in jjeraj sem hotela biti učiteljica. Privlačilo me je risanje medo na tablo in pisanje ocen v najine izmišljene redo- jlnice. Všeč mi je bilo, da sem o vsem odločala sama, dru- i pa so se mi morali prilagajati in me ubogati. Kadar me je kdo vprašal, kaj bom postala, sem mu že líela naštevati vrsto poklicev, od popevkarice do zdrav- ice. Leta so tekla in oblaki, na katerih sem plavala in sanja- la, so se razblinili v nič. Ostala je le praznina, tema, kateri se preprosto ne znajdem več. Gledam svoje sošolce, kako neresno jemljejo to težko dločitev in sama v sebi se zamislim. Zakaj nisem tako brez- trbna še jaz? Zakaj sem tako resna? Nemirno premetava- le po postelji, goreča želja, da bi vse to že brž minilo, me premljata že od lanskega leta. Večkrat si želim ix>leteti nazaj v brezskrbna otroška », ko sem sanjarila, da bom slavna filmska zvezda, obdar- ja z bliščem in sijajem vsega sveta. Zavedam se, da stojim pred resno odločitvijo in da ni- ara več veliko časa. Moja želja je, da bi postala profesori- I slovenskega in nemškega jezika. Starši mi tega poklica i branijo, saj mi želijo, da bi si izbrala poklic, v katerem om srečna in zadovoljna. Toda, če pomislim, kako se že zdaj dolgočasim, kadar v iti obravnavamo kakšno snov več ur, se vprašam, kako 5 šele potem, ko bom leta in leta predavala isto snov. Ven- ir mi to ne zmanjšuje želje p>o tem poklicu, čeprav se ićkrat vprašam, če ga bom sposobna opravljati. Globoko v sebi pa vendar čutim, da bom svojo željo pesničila, da bom vztrajala in da bom v poklicu srečna r ga vestno in z največjim veseljem opravljala in da se m v njem večkrat spomnila prečudovitih otrosküi dni, a sem sanjarila, kaj vse bom postala. Jolanda LAZNIK, 8. b. Osnovna šola Griže GRADILA BI RHESTA Oblaki na nebu. Oblaki, ki brezciljno plovejo, koder jih ei veter. Spreminjajo se. Razblinjajo se. Lepi, beli obla- - In tudi čmi, nezaželeni. Sedim na travi, gledam in opazujem oblake, ki nas opa- ijejo z neba. Skoznje prodirajo žarki sonca, kadar ga )laki zakrijejo, čakam na princa, ki bi lahko zgradil grad i oblakih. Grad za naju. Vendar zaman. Čakam zaman, femišljujem. Zakaj bi čakala nanj? Zakaj si ne bi sama îadila grad? Pa ne tak na oblaku. Talcšen, da bom lahko vela v njem kot človek. Vendar, če bom to hotela, bom morala najprej narisati »črt za to stavbo. To se bom naučila. Ko bom znala nari- kti načrt za svojo hišo, ga bom narisala za sosede, ki jih >loh ne poznam. Risala bom in risala, na listu bodo črte. i črte bodo pomenile zadovoljstvo. Ljudje bodo gledali te ičrte, presedeli veliko гхг ob njih, pogovarjali se bodo, spi- veiiko kavic in pokadili nekaj cigaret; nazadnje bodo iz- načrt za hišo, ki si jo želijo. In ta moj načrt jim > najbolj ustrezal. In jaz bom srečna. 2©lim si te vrste srečo. Rada bi risala načrte in bila i^eg, ko bodo gradili po mojih načrtih, »Lučka, kaj pa sediš na travi? Mrzlo je. Pojdi noter!« mamin glas in odidem v hišo. Grem v sobo ki zopet 'iniišljujem, Da, jutri, že jutri grem v novo šolo, drugo šolo, med ljudi, v drug kraj. Tako hitro je minilo teh osem let. ^or bi se vse zgodilo včeraj. Vsega se spcaninjam. Prve *ioe, enke, spisov, risb, izletov... Najhitreje pa sta mi- li zadnji dve leti. Kolikokrat smo se pogovarjali o pokli- Neprestano samo o poklicih. Prebirala sem vse knjižice, 80 kakorkoli prikazovale p>oklice. njihov pomen, možno- ' šolanja itd. Pogovarjala sem se s sošolci in sošolkami, ^Iji, razredničarko, znanci, starši, vsemi tetami in strici .še z rnnogimi. Vsak mi je svetoval kak drug poklic. Hva- i so svoja delovna mesta in govorili, da sem kot nalašč za Poklic, za to delo, ki ga opravljajo sami. Poslušala sem 1»1а sem že čisto razdvojena. Nikakor nisem razčistila '^'ni stvarmi, î^eki znanec, ko končuje četrti letnik gradbene šole, mi '.Svetoval, naj grem na to šolo. Veliko sem o tem premi- spominjala sem se, kako sem vedno govorila o J^beništvu, ko sem bila še manjša. Rada sem risala na- ^hiš, sob... Te moje risbe niso bile tehnično popolne, ^^ sem v teh črtah vedno našla zadovoljstvo, Lucija HICrrALE^l, 8. b.. Osnovna šola Primoža Trubarja Laško KMETICA BOM . Se dobri dve leti nas ločita, ko se bomo morali odlo- ga poklic. Vsakdo že sedaj razmišlja o bodočem pokli- cu. Marsikomu povzroča izbira poklica veliko skrbi. Toda jaz ne bom imela težav. Svoj pokhc sem si že izbrala. Vem, da ta marsikomu ni všeč, vendar meni je. Ràda imam polja, travnike, gozdove, zato naj kar z odločno besedo povem: »Kmetica bom!« Jožica KOLMAN, 6. razred. Osnovna šola Lesično PILOT BI BIL Tudi jaz že razmišljam o poklicu. Rad bi p^ostal pilot. Ta poklic je zelo težak. Moraš imeti veliko šol in biti zdrav. Kljub temu pa me ta ix)klic zelo veseli. Rad bi vozil lovca, če pelje kak avion, kar pomislim, kdaj bom naredil osnovno šolo in se vpisal v letalsko šolo. Ko bi naredil vse potrebne šole, bi se vozil z letalom. Vozil bi se nad mesti, rekami, polji, nad morjem, gozdovi in jezeri. Videl bi ve- liko sveta. Ko bi imeli manevre, bi jaz vozil letalo, če bi nas napa- del sovražnik, bi bombardirali in ga uničili. Ko bi bil pilot, bi vestno opravljal vse, kar bi mi naro- čili. Vesel bi hodil na delo. Sandi GERSAK Osnovna šola Franja Vrunča Celje — Hudinja ZDRAVILA BOM LJUDI Sem učenka osmega b razreda in prebivam na podeže- lju, kjer imam mnogo domačih opravil, pa tudi s prostim časom nimam težav. Prosti čas včasih pametno izkoristim, le malokdaj ga ne. Najraje kvačkam, šivam razne prtičke in se učim za šolo. Poleg tega mnògokrat premišljujem o svoji prihodnosti, ki pa ne vem, kakšna še bo, če hočem, da bo moja prihodnost lepa, moram priti do svojega kru- ha, kakor sta prišla moja starša. Mati in oče sta mi večkrat pripovedovala, kako je bilo včasih težko. Njihovi starši niso imeli toliko denarja, da bi se lahko izučili za to, kar so si želeli. Mati je želela posta- ti šivilja, pa ni mogla, ker so bili njeni starši zelo revni in so komaj skrbeli za hrano. Da so imeli dovolj hrane, so morali delati na polju od zore do mraka s svojimi žuljavimi rokami. Tudi oče je želel postati kovač, pa se ni mogel izu- čiti, ker tudi njegovi starši niso imeli dovolj denarja za pre- življanje, kaj šele za šolo. čeprav nista mogla postati tisto, kar sta šelela, sta vendar oba zaposlena v tovarni in nam omogočata boljše življenje. Zato se je treba s starši vedno pametno pomeniti, ker so bolj izkušeni kot mi, ko še ne vemo, kaj nas čaka v živ- ljenju. Mnogokrat vprašam svoja starša, če si lahko izberem poklic, ki me veseli, pa mi vedno pravita, da si lahko svo- bodno izberem p>oklic. Zelo sem ponosna nanju. Povedala sem jima, da bi rada postala medicinska sestra, ker mi ta poklic zelo ugaja že od osmega leta dalje. Ko sem že zaiala pisati in računati, sem se igrala zdravnika. K sebi sem po klicala sosedove deklice in sn^ se igrale. Vedno sem bila v tej igri glavna zdravnica in sem zdravila uboge sosede. Toda te naše otroške igre se mi danes zdijo zelo smešne, če bd postala medicinska sestra, bd delo v bolnici zelo vest- no opravljala in bi z največjim veseljem zdravila bolnike. Lilijana FELICIJAN, 8. b. Osnovna šola Dobrna — XIV. divizije LETALA BOM GRADIL Ko sem bil še majhen, sem si želel, da bi postal pilot, voznik ali miličnik. V šestem razredu pa sem začel resneje misliti, za kateri poklic bi se . odločil. Mislim, da je najpri- mernejši poklic zame inženir, in to konstniktor letal. V svojem prostem času rad delam modele letal, ki jih potem preizkušam na igrišču. Najlepše je gledati model do- bro izdelanega letala, ki dolgo kroži nad zemljo in potem le- po pristane. Največkrat pa delam modele po načrtih, ki jih najdem v modelarskih in tehničnih revijah in knjigah. Na- ročen sem na TIM in na revijo življenje in tehnika. V teh dveh revijah najdem mnogo snovi za izdelavo modelov. Mnogo modelov pa sem že naredil sam. Načrtov malih letal imam že veliko, načrte za velika letala, ki sem jih sam kon- struiral, pa imam spravljene s kupljenimi načrti. Pred letom dni pa sta mi ati in mamica za rojstni dan kupila plastično letalo s pravim majhnim motorjem, ki ga vodim na dve vrvici. Motor mislim vstaviti v večjo jadri- Исо. V tem poklicu me privlači računanje p>ovršine kril, ki jih mora imeti letalo, preizkušanje letala v vetrovniku, ka- ko se letalo vede v zračnih vrtincih in tokovih, po katerih tako lepo drsijo jadrilice in letala. Rad bd izdeloval pred- vsem športna in akrobatska letala ter jadrilice. Morda bom lahko izboljšal konstrukcijo letala, aH pa bom lahko popra- vil nai)ako na trupu, krilih ali repu. Upam, da si do srednje šole ne bom premisilil in bom lahko postal konstruktor letal. Matjaž LEBAN, 7. b. Osnovna šola štore BILA BI VZGOJITELJICA Ko sem bila majhna, sem se kot vsaka deklica rada igrala s punčkami. Vsak trenutek, ko sem bila prosta, sem prebila z njimi. Takrat sem bila prepričana, da bom pestala vzgojiteljica. Začela sem hoditi v šolo in vedno bolj sem se odmikala svetu punčk. Priljubila se mi je šola in vse, kar spada va- njo: klopi, stoli, sošolke, sošolci in tovarišica. Seveda, tova- rišica! Sklenila sem, da bom šla na pedagoško šolo in postala tovarišica učiteljica. Potem sem začela zahajati v kino in gledališče. Moje misli so bile zdaj namenjene poklicu igralke. Vendar me je veselje kmalu minilo in misli so se mi vračale k poklicu učiteljice. Potem sem prišla v višje razrede in vedno bolj sem spoznavala delo in trdoto dela tovarišev učiteljev in tovarišic učiteljic. Počasi me je veselje do tega poklica minevalo. Pogovor o poklicih med družbeno moralno vzgojo je sprožil veliko diskusije o tem, na katero šolo bo kdo šel. Kc^ar sem vprašala, mi je odgovoril »Na gimnazijo« ali pa »Na tehniško«. Nekaj pa jih je reklo, da gredo na ekonom- sko. V meni se je nekaj zganilo. Preblisnila me je ideja; »Ekonomska? Zakaj pa ne? Saj res, to je tisto, kar sem si vedno želela. Kako, da se nisem tega že prej domislila?« Ko smo se zopet pogovarjali o poklicu, sem že odgovo- rila? »Jaz bom šla na ekonomsko šolo«. Tako mislim še se- daj in mislim, da se moje mišljenje ne bo spremenilo, če- prav vem, da ima tudi ekonomska šola senčne plati kot vse druge. Vem pa tudi, da z veliko volje lahko premagaš tudi vse ovire. Brigita SROVIN, 8. b, Prva osnovna šola Celje UCITELJICA BOM še nekaj mesecev in za nami se bodo zaprla osnovno- šolsiia vrata. Večkrat sem že razmišljala o izbiri ix>klica, vendar se še nisem dokončno odločila, kje bom nadaljevala šolanje. Zelo me veseli poklic učiteljice. Rada bi poučevala slo- venski jezik, saj je le-ta moj najljubši šolski predmet. Poklic slavista je lep, pa tudi težak. Lepo se mi zdi stopiti pred učence in jim vsak dan vcepljati nekaj novega o svo- jem materinem jeziku. Z učenci bi se povezovala in skupno bi reševali težave, ki bi se pojavile v razredu. Sama rada berem, zato bi si)odbujala vse, naj se oprimejo dobre knji- ge, kajti dobra knjiga ti je resnična prijateljica. Siri ti znan- stveno obzorje, te razvedri in notranje obogati. Srečna bi bila, če bi učenci vzijubüi tudi samostalnik, pridevnik, za- imek in se s temi besednimi vrstami tudi pravilno izražali. Opazovali bi naravo, ki je v vsakem letnem času lepa in vso to lepoto bi stmih v spis, ki bi ga vsi radi prebrali. Navse- zadnje je lepo dobiti za svoje znanje tudi lepo oceno. Pri- jetno bi mi bilo kot učiteljici pisati samo lepe ocene in po- hvale. človek se sicer ne uči le za lepe ocene, pa vendar te lepa ocena dvigne in ti vlije novo veselje do učenja. Nenehno se učimo, pregovor pa tudi pravi: »Več znaš, več veljaš!« Tako bi učence želela naučiti čim več, ne le v želji, da bi me ohranili v lepem spominu, ampak zlasti zato, da bi se naučili svoj jezik pravilno uporabljati in ga prenašati tudi na Itasnejše rodove. Malo nas je Slovencev, zato moramo toliko bolj ljubiti svoj jezik in ga nikoli zatajiti. Če bi lahko vse to dosegla, bi bila srečna in moj živ- ljenjski cilj bd bdi dosežen. Vasiljka ŽVEPLAN, 8. č. Osnovna šola Franja Vrunča Hudinja — Celja Fantič s torbico na rami hodi v svojo šolo nabirat učenost. Kdo ve, če se je že odločil za poklic, kajti od takrat, ko je posnetek nastal, še ni misUl na to. Totla svet je širok in možnosti nešteto. Foto: Milan Božič to. stran — NOVI TEDNIK St. 39 — 5. oktobra 1978 pred kongresom sindikatov SÎNDIKATI IN SLO Ob pripravah na Icongres zveze sin- diktov je v predlogu resolucije zapisa- na tuf^i vloga in naloge sindikatov pri nadaljnjem uresničevanju obrambnih priprav in družbene samozaščite. Pri tem sindikati izhajajo iz ocen in stališč ZKJ, kjer je bilo zavzeto sta- lišče, da mora odločanje o vprašanjih obrambe in zaščite postati sestavni del samoupravnih pravic, odgovornosti in obveznosti delovnih ljudi in občanov. SLO mora biti sestavina družbeno-eko. nomskega razvoja in odnosov. Postati mora eden od ključnih dejavnikov po- litičnega sistema in njenega stabilnega razvoja naše družbe ter edina alterna- tiva varnosti in obrambe. Sindikati morajo izhajati iz tega, da je najbolj- ša pot za uresničevanje nalog SLO prav v razvoju samoupravnih sociali- stičnih odnosov in odgovornosti v or- ganizacijah združenega dela, krepitev samoupravne delavske kontrole, raz- krivanje tehnokratizma in drugih de- formacij ter mobiliziranju delavcev v boju proti vsem negativnim pojavom. V organizacijah sindikata že uspešno delujejo komisije za vprašanja ob- rambnih priprav in družbeno samo- zaščito. V procesu podružbljanja so celjski sindikati zelo uspešno sodelovali pri normativni ureditvi vprašanj obrambe in varnosti ter v procesu usposablja- nja. Več pozornosti kot doslej pa bo- do morali sindikati nameniti v pri- hodnje zlasti organiziranju gospodar, stva za SLO, vprašanjem civilne za- ščite, razvijanju varnostne kulturi med delovnimi ljudmi in občani, tesnejši povezanosti s krajevnimi skupnostmi ipd. Vloga sindikatov pri obrambnih in varnostnih pripravah ter v SLO mo- ra biti jasna in razumljiva vsakemu članu sindikata. Vsak delavec mora že v miru vedeti, kakšne so njegove dolžnosti v miru in vojni. Razen tega pa se mora sleherni delavec izuriti in pripraviti na pogoje, ki bi jih prinesla morebitna vojna. To pomeni, da mora vsak poznati proizvodno nalogo, ki je obenem tudi obrambna naloga, da bi lahko v najtežjih pogojih njegovo de- lo potekalo organizirano in racional- no. Sindikat mora spremljati uresniče- vanje teh nalog ter večkrat razprav- ljati na svojih sejah v obrambnih pri- pravah združenega dela. Kajti samo v primeru, da bo v vojni dobro potekala proizvodnja, oskrba, skrb za ljudi, za- ščita in drugo, se bo lahko družba kot celota uspešno organizirala in vodila splošni ljudski odpor. VIKI KRAJNC celje KOMUNALNI DROBIŽ TUDI VELIKA DELA, TODA — NA KRATKO AVTOBUSNA POSTAJA — Temeljni kamen lie bil polo- želn, deda pa so se pričela te dni. Gradbena izvaja kolektiv Ingradove temeljne organiza- cije iz Ljubljane (!). Kot ka- že, bo treba za gradbena de- la odšteti okoli 26 milijonov dinarjev, kar je za okoli se- dem milijonov več, kot je bilo rečeno na slavnosti ob vgraditvi temeljnega kamna, julija letos. Rok za dokonča- nje gradbenih del, se pravi avtobusnega poslopja, je maj 1979. leta. Zatem pridejo na vrsto komunalna dela. Celot- na postaja pa bo izročena namenu julija 1979. leta, v okviru prireditev za praznik občine. VZDR2EVANJE ZELENIC — To je delo, ki ga zdaj opravlja devetčlanski kolek- tiv celjskega Vrtnarstva. Gle- de (na površine in dela, ki bi jih morali opraviti, jë to premajhen kolektiv. Na vsak način problem, ki se pojav- lja z vso ostrino v času pri- prav na republiško hortikul- tumo akcijo 1980. leta v Ce- lju. ČISTILNA NAPRAVA SKOPJA VAS — Gre za kom- binirano industriijsko in ko- munalno napravo. Zato tudi trije nosilci naložbe: Občin- ska komunalna skupnost. Območna vodna skupnost in ETOL. Dela se še niso pri- čela. Zaradi zamude v pri- pravi tehnične dokumentaci- je. Zamuda znaša že leto dni. Tudi zato podražitev. Zdaj že od predvide^nih 6,5 na 11 mi- lijonov dinarjev. Kako bo ob koncu, je težko reči. MOST CEZ SAVINJO V LI SC AH — Gre za viseči most, ki je uradno zaprt, v praksi pa odprt, kajti ljudje so podrli ograjo in hodijo čezenj. Ne glede na to so v teku razgovori, kako ure- diti vprašanje prehoda čez Savinjo na tem predelu. Gre za okoli štirideset družin iz celjskö in žalske občine. Bo prišlo do skupne naložbe? Ce bi se potrdila potreba, potem bi bila takšna pot naljboljga rešitev. MOSTOVI — Po programu bodo dela pri obnovi lesen, ga mostu čez Voglajno Oix)ki pri Storah končJ prihodnji mesec. Sicer pa ^ Ija zapisati, da je bil olbino^ Ijen most čez Hudinjo Arclinu, na vidiku pa je tu di dograditev mostu na ¡^ kakii cesti Joštov mlio Slovenija les v Meülogu. VODOVOD VRHE — Zgn j eno je vodovodno omr^ niso pa urejeni priključki, ni zgrajen rezervoar. To ot veznost mora opraviti коЦ tiv železarne Store. ZAMUDE — V poročilu realizaciji programa Obć^ ske komunalne skupnost osmih mesecih letos Qe drugim piše: »Pokazalo sé j da izdelovalci načrtov, štud in programov obvezno каац jo.« Zamude. Kaže, da so pc stale stalni spremljevalec ђ šega življenja. Kaj bi bn njih?! In vendar so jim 61 ni izvršilnega odbora Ob^ ske komunalne skupnosti q ipovedali neizprosno bitfc Zamudam in tistim, ki jih ju vzročajo. M. BOŽI koristen izlet GIMNAZIJCI NA POMEMBNI POTI Spustili smo se po vijiuga- sti cesti proti Trstu. Tam da- leč se je bleščalo morje, sa- mo sonce je manjkalo. Ko prideš bliže, podoba ni več tako romantična. Ozke ulice, natrpane z avtomobili, polno trgovin in še več ljudi. To- krat naš cilj niso bile trgo- vine s kavbotjkami, vsaj v za- četku ne. Marksistični krožek naše gimnazije je bil namreč gost Slovenske kultumo-go- spodarske zveze. Ta vključu- je predstavnike raznih kul- turnih organizacij celotnega območja, kjer živijo Sloven- ci. Poleg tega posvečajo po- zornost tudi gosix>darskim dejavnostim Slovencev. Mladi imajo svoj mladinski odbor, ki uspešno sodeluje z Zvezo socialistične mladine Sloveni, je, z itahjanskimi mladinci in z rojaki v Avstriji. Najprej smo obiskah Kul- turni dom, kjer so nas spre- jeli predstavniki zveze. Nato je sledil pogovor. Nanizali so nam celo vrsto problemov, s katerimi se ubadajo. Naj- prej nekaj splošnih poda,tkov, da je v vseh treh pokrajinah: tržaški, videmski in goriški 120 000 Slovencev, vedar jiih priznavajo le na tržaškem ob- močju, najslabše pa je v Ka- nalski dolini in Reziji. To stanje ponazarja tudi število šol, saj imajo na tržaškem od osnovnih do višjih šol, na severu pa niti osnovnih. Raz- veseljivo je dejstvo, da kri- vulja vpisa v slovenske šole stalno narašča. Kot je zmano, trenutna po- litlčna situacija v Trstu ni rožnata. Se vedno narašča protislovensko vzdušje, kar dokazujejo številni napadi raznih fašističnih skrajnežev. Slovenci, ki so v začetku pod- cenjevali dogodke okoli ju- nijskih volitev, so se zavedli. Zmaga liste za Trst je doka- zala, da še vedno niso pre- mostili nekaterih problemov, kot je na. primer nacionali- zem. Rešitev vidijo v združit- vi vseh demokratičnih strank, čeprav so med njimi precejš- nje razlike. Ves čas njihov boj poteka po globalni zaščiti Slovencev v Italiji. S takšnim zakonom bi bili zaščiteni kot celota, torej kot narodnostna skup- nost, ki naj se ohrani. Zani- mivo je, da je nemška manj- šina v Italiji to že dosegla. Odpeljali smo se do Bazo- vice. Spomenik štirim bazovi- škim žrtvam je bil v klavr- nem stanju, žalostna p>odoba današnjega časa. V zadnjem mesecu so ga kar dvakrat oskrunili. Tokrat so plošče z imeni izbili v celoti in po- sekali nekaj borov, okoli. Malo dlje stojd astronom. ski observatorij. Znanstveniki se ukvarjajo z zvezdami, ne- daleč pirc>č pa razdejani spo- menik nemo priča, da bi bilo bolje, če hi se ukvarjali z ljudmi. Sledil je še ogled Rižarne, zloglasne mučilnice ljudi, ki so ljubili svobodo in se upr- li fašizmu. Potem smo jo mahniU v trgovine. In kaj kmalu sem se na lastne oči prepričala, da tisto o jugoslovanski inva- ziji nanje drži. Skoraj poza- biš, da si v Italiji, saj v sko- raj vsakem mimoidočem spo- znaš rojaka, ki zsaradi svoje neumnosti ali bolezni, ki ji pravimo snobiaem, veča de- narnico tržaškim trgovcem. MAGDA TRATNIK planinarjenje „ŠICE" V JULUCIH UJELE LEPO VREME ZA REP Takole, kot kaže zgornji posnetek, so se pred fo- tografa postavila dekleta, učenke enega od četrtih razredov Pedagoškega šol- skega centra v Celju. Ude- ležila so se pohoda po slo- venski planinski transver- zali, ki je za učence te šo- le obvezala. V pičlih dveh dneh so prehodili skupno 18-ur dol- go E>ot od Vogla do Kom- ne, pa naprej do Bogatina in doline triglavskih jezer. Preko Komne so se nato vrnile — mimo slapa Sa- vice — v bohinjsko kotli- no. Res je, da je učenke malce »zdelovala« višinska razlika, saj so se povzpe- la od »komaj« 800 metrov na 1.800 metrov (nad mor- jem!), da o vmesnih spu- stih in vzponih ne govo- rimo. Razen nekaj žuljev na nogah in pospešenega utripa srca ostalih posle- dic ni bilo zaslediti. Pohod so opravile učen- ke pretekli teden, ki je bil sicer za ljubitelje planin letos verjetno zadnji pla- ninski teden, ko so bili še mogoči pohodi (ali izleti) na nekoliko višje vrhove. Tekst in foto: J. Terček »Osnovna šola Šentjur pri CELJU razpisuje prosta dela in naloge POMOŽNE KUHARICE in SNAŽILKE za podružndčno šolo Kaloibje. Pogoj: PK kuharica in izkušnje za pripravljanje šolskih malic. Nastop dela 1. novembra 1978. Prijave sprejema za svet šole tajništvo 15 dnd po objavi. Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo CELJE v skladu s 35. členom Statuta ^voda za po- žarno, reševalno in tehnično službo Celje razpisuje dela in naloge RAČUNOVODJE (je reelekcija) POC,OJI: — da ima višjo strokovno iziobrazbo ekonomske smeri — da ima vsaj pet let dela v ekonomsko-finančni službi — da je moralno in politično neoporečen. Razpis veflja 16 dni po objaivi. TO m ONO IZ GRIZ Na razširjeni seji skupšči- ne KS Griže so govorili o vlogi krajevne skupnosti kot teritorialni osnovi občine, sa. moupravni in temeljni druž- benopolitični skupnosti. Na zboru so se izrekli proti stal- nim delegatom v tako ime- novanih gospodarskih samo. upravnih interesnih skupno- stih. Zahtevali so naj bo iz- vajalec nalog v krajevni sku- pnosti delegacija sveta KS, ter se izrekli proti nekaterim postavkam kot so »nerazpo- rejena sredstva«, dotacija za občinske zveze v skupnem znesku »splošna komunalna raba« v nekaterih programih SIS, saj se ne ve kdo po. rabi koliko teh sredstev za posamezne naloge ... Na raz- širjeni sku{>ščini so obsodili izjave kot je bila tLsta, da se naj Svoboda ukvarja samo s kulturo, da pa kulturni dom, ki propada ni stvar Svobode. Zahtevali so tudi, da v re- ševanje posameznih proble- mov vedno pritegnejo t« ustrezno delegacijo SIS. Ob koncu se je dosedai predsednik sveta KS zatt lil posameznikom, vaâï svetom, šoli, družbenopolit nim organizacijam, di' tvom, obrtnikom, Sigmi, ' nervi in drugim za Pols' ki so jo nudili pri delu V jevne skupnosti. Ob tej f ložnosti so podelili prii nja, ki so jih prejeU t® krajani, ki so prva leta 1 osvoboditvi sodelovali 1 elektrifikaciji, gradnji pr' cest in vodovodov, pri ^ Ijavljanju prvih poravnali svetov in drugem. Ti kraJ^ so Franc Poteko iz Zahotf Anton Petrovec iz Gozdn^ Franc špajzer iz Pcdmî^I) in Matevž Babič. Za рг^ sednika sveta KS so izvo Herija Krušnika, za preds^ nika skupščine KS Sta» Žagarja ter za predsedoi* KK SZDL Milana Zupane»^ FRANCI JEŽOVU' St. 39 ~ S. oktobra 1978 NOVI TEDNIK — stran 17 fOTOKRONIKA - FOTOKRONIKA - FOTOKF eamoupravna interesna sänipnost za pospeševanje fcmetijstiva v Šmarju pri Jelšah je prav- caprav še mlada ustanova, vendar je z nedeljsko živinorejsko razstavo v Šmarju pri Jelšah dokazala, da Ji nđ vseeno, kako se razvija kmetijstvo v demači občini. Obiskovalci so lahko videli 46 plemenskih živali, M so bdle tudi ocenjene. Obisk je po svoje pokazal, da gre raz- voj živinoreje v šmaroki občini na^o naprej in da se tudi pasme nag'lo spreminjajo, pač glede na mnoge okoliščine. Ob tej ратШМ je bÜo tudi mogoče poizkusiti novo sortno vino Virštanjčasu S tckinovanjem ribišikih veteraaiov so člani RD proslavili 90 leí ribiške organizacije. Sicer pa šemepetrska RD šteje več kot 120 članov starejših od petdesetih let. Tekmovanja, ki je bilo pred kratkim v Preserjih, se je udeležilo okrog štirideset veteranov, največ sreče pa Je imel Tone Cater, drugo mesto je osvojil Venčeslav Baver, tretje pa Tine Zafconšek, Pa še iani.rJvost. Prvouvrščeni je ujel le dve ribi. To seveda nima nikakršne zvetze s tem, da je bil dan pred tekmovanjem na Preserjih piknik ene izmed delovnih organizacij. Ne, ne, niso se skrile ribice, le dovolj hrane so jim zmetali v vodo. Foto: Eîdi Masnec % povečanem prometu na cestí Polzela—Andraž—Velenje, ki so jo letoe asfaltirali Je bilo Potrebno nadomestiti lesen most na Ložnici i novim, betonskim. Dela že tečejo, izvaja pa Jih cestno podjetje iz Celja. Kot so obljubili, bo most čez Ložnioo gotov do konca meseca •oktobra. Na sliki: Gradnja mostu čez Ložnico v Soteski pri Podzeli, T. TAVC.4R planinski zapis SPANJE NA ifZI Ah, moje uboge, uboge ko. sti. Mislim, da imam tretjo rebro levo spodaj zlomljeno. Ali pa vsaj zvito. Poleg tega bom glavo jutri gotovo vsaj tri ure držala obrnjeno na levo. Kako tudi naj bi bilo drugače, ko pa si ravnam kosti na tej trdi leseni ml. zi. V koči na Korošici. Ste že spali na mizi? Ne? ško- da! To je namreč poseben užitek. Sicer pa vam bom natančneje razložila situacijo, da boste vedeli, zakaj gre. Celo večnost (sedem dni- že nisem bila v hribih in ta. ko sem napadla dve kolegi, ci: »Gremo v hribe!« šli sta že, a žal le za en dan. Poleg vsega sta bili tokrat prvič v hribih. Torej sem kot sta. ra planinka po mili volji lah. ko nad njima stresala svoje muhe. Z avtobusom smo se na. potile do Rinke. »Le tričetrt ure hoje je do Okrešlja,« sem se smehljala kolegica, ma, Helena pa je kljub te. mu kaj kmalu klavrno gle. dala in je izjavila, da je žej. na. Drugo kolegico Tatjano pa je tiste tričetrt ure vsaj trikrat pritisnilo na strani, šče. Resnično, človek bi po. treboval Sivanko za zbada- nje. Morda bi potem hodili bolj pogumno. No, od Okre. šlja do Kamniškega sedla sta se že bolj pogumno dr. žali. Na Kamniškem sedlu pa se je pojavil problem, kaj storiti. Oni dve sta lahko šli le za dva dni, jaz pa sem na vsak način hotela ostati dva dni. Pa kaj naj sama počnem sredi vrhov? Moja trma se je gledala v ogledalu. Na srečo sem se potem pridružila skupini dx>eh deklet in ene. ga fanta iz Ljubljane. Niso še imeli izdelanega načrta, kam iti. Tako smo se odio, čili, da bomo šli preko Pia. njave na Korošico. Se prej pa je prišel na vrsto krst naših dveh debitantk, ki ju nikakor nisem hotela spusti, ti iz krempljev. Tedaj sta se nam pridružila še dva fanta iz Topolšice in X enim izmed njiju, s Stanetom, sva izde- lala morilski načrt. Žrtvi smo gnali na vzpe- tino nad Kamniškim sedlom. Obe sta dobili dve vprašanji in zapeti sta morali vsaka po eno planinsko pesem. Ti- sta, ki je rešila vse, je bila plačana s tremi Stanetovimi poljubi, v nasprotnem prime, ru pa je prejela tri udarce po zadnji plati. Nato sta He. lena in Tatjana krenili proti Kamniški Bistrici, mi pa na Planjavo. Pot se je lepo ovinkasto vzpenjala. Pa kaj govorim, da je bilo lepo. To je ven. dar neumno, saj je bila to planinska pot. Tisti trenutek smo na bližnji skali zagle. dali tri gamse in malo dlje osamljenega muflona. Posed, li smo in pasli oči na teh gorskih junakih. Iz nasprot- ne strani je prišla do nas skupina planincev. Eden iz- med njih je rekel: »Pravijo, da je tale samotar. Da se vedno klati tod okoli!« Tisti trenutek sem se spomnila starca, ki nam je pred dese. timi minutami prišel naspro- ti. Bil je star okrog šestde- set let, ves siv, a še čil. Ho- dil je sam. Zagledala sem ga na bližnjem grebenu in zin^ la: »Ah, potem že ne bi spra- ševal, koliko časa se še hodi do Kamniškega sedla, če bi se spoznal tod«. Družba je planila v krohot, meni pa se je šele tisti trenutek po. svetilo, da je s tistim samo. tarjem mislil na muflona in ne starca. Planjava je bila kmalu za nami in že smo se spuščali proti Korošici. Skupina fan. tov, ki smo jo srečali tik pod vrhom, nam je povedala, da je koča nabito polna. Da je zaseden še WC ... Tako smo še bolj pohiteli. Koča na Korošici je bila res nabito polna. Počakali smo, da so odšli tisti srečne, ži, ki so imeli postelje spat, potem pa smo navlekli sku. paj mize in polegli nanje in pod nje. Tako je prišlo do situacije, ki sem jo opisala na začetka. In tako sedaj ležim tu. Le. vi sosed me vsako drugo mi. nuto brcne v nogo, desni so. sed pa smrči. Poleg vsega pa nekomu spodaj prav ne. prijetno smrdijo noge. No, res čudovito. Lahko si mi. slite, kako je s spanjem. Pa vendar dočakamo dan. Ob šestih krenemo proti Oj. strici. A še zdaleč nismo pr. vi. Kmalu smo gor. Pod na. mi se odpre čudovit razgled. Sije sicer sonce, veter pa je kar močan. Kolega mi že pe. tič to jutro popravlja foto, aprat. Se vidi, da je moj. (Fotoaparat namreč.). Kmalu se odpravimo dol. Preko škarij do Klemenško- ve jame. Kmalu zagledamo kočo. Fantje si naročijo pi. vo. Se vidi, da smo že blizu doline. Tedaj pa me obrne za 180 stopinj ob ugotovitvi, da so tisti Ljubljančani po poklicu kemiki. Ugotovim, da so tudi kemiki lahko ljudje, pa še prijetni povrh. Da ni vsak tak, kot rio.š profesor za kemijo. Okrog poldneva prispemo v dolino. Ljubljančani so г avtom in me potegnejo do Žalca, kjer se poslovimo, še malo, pa sem doma. Tokrat, na odisejada je končana. Pa še drugič! MAGDA TRATNIK območje O KULTURI v skladu z dogovoirom med Republiško kcxnferen- co SZDL, Centralnim ko- mitejem ZKS, Republi- škim odborom ZSS in Kulturno skupnostjo Slo- venije, bo danes dopoldan v Celju območni delovni posvet o stanju in proble- mih na področju kulture. Na njem bodo med dru- gim siporegovordili o organi- ziranosti in aktivnosti družbenopolitičnih organi- zacij na področju kulture ter o vprašanjdh orgainizi- ranosti in delovanja ob- činskih interesnih siimpoo- NOVO V LAŠKEM Po imenovanju dosedanje- ga ravnatelja osnovne šole »Primoža Trubarja« v Laš- kem, Jožeta Krašovca za di- rektorja občanske Vzgojno izobraževalne organizacije, to je bilo poleti, je z novim šolskim letom bila ta šola brez ravna/telja. Na zadnji seji občinske skupščine so za novo ravnateljico imeno- vali Jožico Rataj, ki je do- sedaj opravljala dolžnost po- močnika ravnatelja v tej ustanovi. ^ ^ ^ Kljub temu da so se pri- prave okoli pridobitve novih stanovanj za stanovalce na območju, kjer naj bi stal šolski prizadek v Laškem, precej zavlekle, je vendarle začetek del pri gradnji tega objekta vsklajen z termin- skim načrtom. Te dni so začeli v Laškem podirati stavbe na prostoru, kjer bo stal nov šolska pri- zidek. Prostor je ograjen za gradbeno jamo. Delo je pre- vzelo pwdjetye »Ingrad« iz Celja. sti za kulturo. Posveta se bodo udeležili tudi odgo- vorni predstavniki repub- liških vodstev družbenopo- litičnih orgamizacij in kul- turne skupnosti in seveda vsi najodgovornejši delav- ci s področja kulture iz območnih občin. DS Delavski svet DO ZDRAVllIŠČA DOBRNA PONOVNO razpisuj e opravila s posebnimi pooblastiM in odgovornostmi VODENJE SPLOŠNEGA SEKTORJA POGOJI: — da je daplomirani pravnik ali upravni delavec in 3 leta delovïiih izkušenj ali — da je pravnik аИ višji upravni delavec in '' ^ delovnih iEikušenj — da predloži program dela ter načiin realizacije programa — da ima organi2acijske in komunikativne sposob- nosti vodenja službe — poskusno delo je 3 mesece Razpis velja 15 dni po objiavi. Vloge pošljite na naslov: Zdravilišče Dobrna z огшако »Razpisna ko- misija«. Odbor za delovna razmerja ZDRAVILIŠČA DOBRNA objavlja prosta dela in opravila LIKVIDATORJA POGOJI: — ekonomski tehnilk — 2 leti delovndh izkušenj — poskusno delo 2 meseca Vloge pošljate v 15 dneh po objava na naslov: Zdra- vilišče Dobrna, Splošna služba, 63204 Dobina. to. stran — NOVI TEDNIK St. 39 — 5. oktobra 1978 PLANiNSKI RAJ UREJA: JANEZ VEDENIK PLANINSKI VODNIKI SAVINJSKEGA MDO SAVINJSKI MEDDRU- STVENI ODBOR PLANIN- SKIH DRUŠTEV je lansko zimo organiziral seminar za planinske vodnike, z name- nom, da bi pridobil ustrezni kader za vodenje planincev po gorah. Ta profü planin- skega delavca, kot piše v pravdilniku, lahko vodi le po nadelamh p)oteh našega gor- skega sveta. In prav tega profila zelo primanjkuje. Za seminar se je prijavilo 46 kandidatov iz 10 planin- skih društev in ene planin- ske skupine. Med njimi je bilo 5 žensk. Na seminarju so predavali in vodili delo znani planinski delavci: Da- nilo Skerbinek, načehiik KVIZ pri PZS, Franček Vo- gelnik, mg. Tone Stroj in, na- čslnik kulturne komisije pri PZS, Adi Vidmajer, pred- sednik MEKD, dr. Vera Petko- vič-Potočnik in Božo Jordan, Id je seminar tudi vodil. Predavanja so bila na Oš ▼ 2alcu. Praktični ded so opravili na Kamniku, preči- li v sneženju partizanske Do- brovlje in se pKJvzipeli na manj obiskani svet Grofičke. Izpite s testi so opravdili na Tehniški šoli v Celju. Vsak kandidat je moral oddaiti še pismeno nalogo kot pripravo za izlet. Zaključek seminarja je bil združen z grebenskim pre- čenjem Mrtvega meniha, od Črnivca do Gornjega grada. Značke in izkaznice so bile podeljene na vrhu Velikega Rogatca (1557 m), stražarja predgorja Savinjskih Alp, kot ga imenuje prof. Seidel. Vsak je na vrhu prejel še sveži rdeči nagelj kot »ma- turant« ob zaključku šole. Na vrhu je bil tudi kratek nagovor vodje, ki se je kon- čal z mislijo: »združite vse zakone, moralne in pravne, naravne in človeške v eno samo iskreno misel: NIK- DAR NE STORITE ZLA ÒLOVBKU IN NARAVI!« V imenu seminaristov se je za vse delo vsem zahvaM tov. Adi Vrečer. Po vrnitvi v dolino, mimo Gornjega Speha, so se na gomjegrajskem pokopališču pokloniU Francu KOCBEKU. Vsi navzoči so svoj nagelj s prsi vtaknili v zeleni bršljan, ki krdje gomilo. Kocbek je vodil drugo p>odružnioo SPD polnih 34 let. Savinjski MDO je s bo vzgojno akcijo prido- bil 32 planinskih vodnikov, med katerimi je član GRS, 5 mladinskih vodnikov, in- struktor planinske vzgoje in 12 gorskih stražarjev. Pla- ninske vodnike so pridobila sledeča PD: Polzela 2, Pre- bold 2, Zabukovica 5 (med njimi ena ženska), Žalec 2, Celje 3 (edino PD, ki jih je imelo že prej, poleg Polzele), Aero 7 (2 ženski). Železni- čar 4, Zelezar 4, Vitanje 1 in planinska skupina Cinkar- ne dva. Stroške za vzgojno akcijo je za PD občine Žalec krila Ob TKS Žalec, ostalim pla- ninska društva, le člani PD Celje so jih krili sami. Vod- stvo seminarja je vsem ude- ležencem posredovalo ličen program in deil učne literatu- re, ki so jo pripravili pre- davatelji. Taka seminarja te- četa še dva, eden v Zasavju in drugi na Koroškem. Upaj- mo, da bomo planinskih vod- nikov kmalu imeM dovolj! BOŽO JORDAN NA KILIMANDZARO Na Kumu so se v soboto spet srečali člani PD Dek> Ljubljana, Grafičar iz Zagre- ba in PD Prebold. Gre za tradicionalno vsakoletno sre- čanje. Na letošnjem so se dogovorili, da bodo leta 1980 člani vseh teh društev odšli na najvišji afriški vrh. Vzpon bo posvečen tridesetletnici za- grebškega planinskega dru- štva. V trgovino s čevlji je stopü kupec, kateremu se je že na obrazu pozna- lo, da je jezen. V rokah je imel škatlo, tako da je vsakemu, še tako povr- šnemu opazovalcu postalo jasno, da je nekaj narobe s čevlji, ki jih je kupü v tej trgovini. Prodajalka, ki se ga je še dobro spo- minjala od nakupa, je na- mi^iila kolegici, naj ga ona odpravi. »Dobro, kaj je zdaj to?« je že pri vratih godrnjal nezado- voljni kupec. Na začetku sta obe prodajalki molča- U. Niti ena ga na pogle- dala. Kupec pa je posta- jal vse bolj jezen. »Komu zdaj govorim, tem stenam ali vam, ki ste plačani za to, da stre. žete?« Sedaj se je druga prodajalka le opugumila in ga vprašala, kaj žeh. »Z vami nimam nič, že- lim se pogovoriiti z vašo kolegico, saj se dobro spominjam, da sem kupil čevlje pri njej.« »Nič za to, saj se lahko tudi jaz pogovorim z va- mi. Kaj pravzaprav želi- te?« je zdaj že jezno od- govorila druga prodajalka. »čemu je to ix>dobno?« »Vidim, povsem navad- ni čevlji.« »AU res?« »Kaj pa mislite?« Prepir se s tem seveda ni končal. Pismo jeznega кгдрса so objaviJi med pi- smi bralcev skoraj vsi slovenski časopisi, tudd Novi tednik. Če bd obe prodajalki postopali v skladu 3 poslovnim ko- deksom in mu na kakr- šenkoh način povedali, da mislijo enako kot kupec, bi se vsa zadeva končala drugače. S prijateljsko gesto, nasmehom, opravi- čilom bi ga morali naj- prej pomiriti, saj se je že pri vratih videlo, da je jezen. Pazljivo bd ga mo- rali poslušartd, nato pa skupaj z njim napisati reklamacijo tovarni, ki je te čevlje izdelala. Kupec bi bili seveda zadovoljen s to prodajalno, tudi če reklamacija ne bi bdla upoštevana. Saj bi se zdaj jezil na tovarno in ne na prijazne prodajalke. Tipičen primer neracio- nalno izkoriJščene energije in slabega opazovanja, da o ležernosti in neodgovor- nosti oseibja ne govorimo. Večina prodajalcev ima izostreno oko za opazova- nje. Lahko jih ocenjuje- mo, da so dobri psihologi, pa čeprav niso nikoli štu- diirali psihođogije. Gostil- ničar lahko ocenjuje že pri vstopu svoje goste, kaj bodo konzumirali, fri- sser klierate, kdo mu bo dal napitnino ... Poglejmo si zdaj pre- prost trik gostilničarja. V njegovo gostilno je stopil gost, ki je bil utrujen od dela, z namenom, da bd se malo zabaval ob glasbi. Gostilničarji dobro pozna- jo to kategorijo gostov, ki ves večer presedijo ob šprioerju aäi kavi, na ta način pa zasedejo mesto drugim gostom, ki bd bili pripravljeni konzumirati več. »2iakaj se ne vsedete za kakšno boljšo mizo! Tu pri teij pdha od vrat, i>a tudi slabo se sliši glasba. Pojdite za menoj!« Gost, očitno počaščen nad po- zornostjo, je ubogljivo sledil gostilničarju in ta- ko postal dober gost. Opazovanje kupcev se bo pre(j afli slej obresto- vaio vsakemu prodajalcu. Toda tudi kupci opazuje- jo prodajalce. V neki pro- dajalni so se odločala, da bodo skrili za zaveso člo- veka, ki bo posebej pozo- ren na nepoštene kupce. To se jim je sicer obre- stovalo, saj so že prvi dan ujeli tako dva nepo- štenjaka. Vendar so na koncu kljub temu ugoto- vili, da manjkata dve dra- goceni uiri. Naključje je hotelo, da so tega tatu miličniki ujeli zaradi dru- gega incidenta in pri njem seveda našli ukra- deni uri. V pogovoru se je izikazalo, da je bffl ta tat izreden opazovalec. Vi- del je skritega človeka za zaveso in po smeri, v ka- tero so btìJe obrnjene ko- nice čevljev je sklepal, da ga ne opazuje. Tako je izikoristil svojdh pet se- kund. Os+a,lo pa tako ali tak» že vemo. Prihodnjič: Obnašanje kupcev iz zgodovine nov v celju (11) pise: franjo fuavž POLITIČNI AKTIV V ROGAŠKI SLATINI IN KOZJEM streljanje talcev se je po zadnjem streljanju v Celju, opravljeno je bilo 15. avgu- sta 1942., nadaljevalo v Ma- riboru. Vsakokrat je bilo med talci po nekaj žrtev iz celjskega področja, a še več iz šentjurskega-šmarsko-roga- škega in kozjanskega. Tu se je osvobodilno gibanje v ap- rilu, maju, juniju, juliju in avgustu 1942. leta najbolj razširilo, doseglo svoj naj- večji vzpon in se potem, po več kot polletnem uspešnem delovanju pričelo pod gesta- povskimi udarci redčiti, še skoza nadaljnja dva meseca je zatem vidno živahno po- vezovanje članov pK)krajinske- ga vodstva s posameznimi, sicer redkimi člani okrožnih komitejev KP na štajerskem, ko potem v novembru ti stiki zaradi izredno težavnih raz- mer prenehajo. Poznana so zalaganja CK KPS, ki je te- daj iz Kočevskega Roga po- skušal doseči povezavo s čla- noma PK KPS za Sev. Slo- venijo, bodisi preko štaba II. grupe odredov in tudi s рк)- sebno, močno oboroženo skupino partizanov, poslano od Glavnega poveljstva par- tizanskih čet preko Žužem- berka in Save. Ta skupina je bila že ob prehodu Save mo- čno razbita, a kasneje, ob prodiranju posameznih bor- cev v smeri Kozjanskega od sovražnikovih zased in pa- trulj, skoraj čisto uničena. Za rogaški in kozjanski sektor je značilno, da se je narodnoosvobodilno gibanje pričelo v 1941 letu razvijati istočasno kot v ostalih pre- delih Štajerske, toda v pr- vem vojnem letu brez vidnej- ših uspehov in akcij. Iz Koz- jega, kjer je obstajalo manj- še partijsko jedro, je moral sekretar celice, poznani pe- dagog, defektolog, večkrat službeno prestavljeni komu- nist Martin Menee j, pobeg- niti pred Nemci. Član celi- ce Sveto čop>orda, zaposlen v finančnem uradu v Koz- jem, je bil prestavljen naj- prej v G. Radgono, zatem v Celje, kjer je postal član okrožnega komiteja KP Ce- lje. Vzdrževal je zvezo s koz- jansko organizacijo OF, kjer je tekom mesecev in posebno v 1942. letu obstajal močen odbor (Ivan in Mar- tin Centrih, Franc Jevšnik, Ivan Kune j, živinozdravnik dr. Franc Moser in Franc Vahčič). V Rogaški Slatini, kjer je obstajala med steklarji že celo desetletje komunistična organizacija in uspešno de- lovanje delavsko-prosvetnih društev, ni prišlo v 1941. le- tu do izrazitega odpora pro- ti novi oblasti. Komimisti so bili organizacijsko povezani s celjskim okrožnim komite- jem, medtem so bili Kozjanci povezani s Posavjem (Kr- ško), kjer so pred vojno de- lovali Maks Stermecki, Jože Borštnar (general-major v pokoju, živi v Ljubljani) in drugi. V zadnjih dveh letih je prihajal in se udeleževal sestankov celice v Rog. Sla- tini član okrožnega komiteja Tone Grčar. V tistem času sta bila sekretarja Alojz Pla- tinovšek in Franc Pufler. Vse kaže, da se niso vsi komunisti ob prihodu oku- patorja takoj vključili v de- lo. Roza Kamenšek, por. Ta- dina, doma na Knežcu pri Rog. Slatini, ki spada rned maloštevilne preživele partij- ske kadre iz tedanjega ob- dobja, je pred več kot p>et- najstimi leti v razgovoru na- vedla, da je prišel Tone Gr- čar v prvih tednih okupacije v Rog. Slatino. Osnovana je bila nova celica s sekretar- jem Francem Puflarjem, a člani so bili Jože Skorjanc, Ignac Matko in Robert Bla- ško. Politično delovanje in snovanje osvobodilnega giba- nja je tedaj vodil Alojz Pla- tinovšek. Vsi imenovani so padli pod streli okupatorja kot talci. Rogaška organiza- cija komunistov je sprejela v prvih tednih okupacije v svo- je vrste nove člane in med drugimi Ivana Ivanušo, Fran- ca in Marijo Kodrič, Karla Drofenika in Rozo Kamen- šek. V mladinsko organiza^ cijo so pravtako sprejeli ne- kaj naj odločnejših mladin- cev. Partijski aktiv je pričel snovati mrežo sodelavcev in zaupnikov OF. Področje so razdelili na manjše sektorje in posamezni člani KP so odgovarjali za utrjevanje frontovske organizacije. To- da šele potem, ko je Tončka Ceč-Pavla prevzela odgovor, nost za razvoj osvobodilnega gibanja v ji^ovzhodnem pre- delu celjskega okrožja, je prišlo do živahnejše dejarao- sti. Tudi p>ogosto zadrževa- nje članov pokrajinskega po- litičnega vodstva v teh krajih od meseca marca 1942 dalje je v veliki meri prispevalo k poglobljenemu in obsežnejše- mu delovanju članov podtal- nega, uporniškega gibanja. Osnovali so ciklostilno tehni- ko, ki je nadomestila prejšnje pozicije oz. od okupatorja odkrite tehnike na ostalih področjih (Maribor, Celje). Nekaj časa je bila na Stajer. skem edino ta tehnika moč- no aktivna. Do pričetka delo- vanja teluiike je prišlo, ko sta dva mladinca, stara 16 in 18 let — Branko Peklar in Jože Kobilšek, pozneje po. znana kot partiziana Don in Hus, padla sta žal, Hus že 19., a Don 30. jimija — na- pravila na vzpodbudo članov PK — akcijo v prostore nemškega ženskega društva, Odnesla sta pisalni stroj in velike količine papirja. Poli- tični aktiv si je priskrbel še ciklostilni stroj in tako so zalag^ s propagandnimi le- taki in drugim frontnim gra- divom celotno področje OK Rog. Slatina. Razmnoževali so gradivo (»Slovenski pora čevalec« in drugo) tudd ze potrebe širšega območja. Junaška slovenska mati Amalija Fendre, kmetica iz Rifnika pri Šentjurju, je bila odpeljan» v celjske zapore in po zasliJevanjih odgnana skupno s ličerko v uničevalno taborišče Auschwitz. Umrla je v starosti 6Z leit, vsa izčrpana, 16. 9. 1942. Le deset dni za njo je umrla njen» 42 letna hčerka Marija. Zastrupila se je pri delu in umrla brez zdravniške pomoči. V družim Fendre je pet sinov zvesto sodelovalo v osvobodilnem f:ibanju. Malo je primero» tudi v jugoslovanskem merilu, da bi bili iz ene družine na .sam isti dan postrel.jeni štirje sinovi hkrati. Tako so padli Fendretovi fantje za domovino т Starem plskru 22. julija 1912 leta, ko so Nimci postrellli sto talcev (85 mož in 15 žensk). To so bili 34 letni Ivan, kolarski po- močnik, 31 letni KareJ, mizarski pomočnik, 35 lettni Martin, slikarski pomočnik in 22 letni Anton, ki je delal doma na posestvu. Na.jstarejii, 39 letni Jože, pekovski pomočnik, ki je bil poznan kot najagilnejši podpornik osvobodilnega gibanja v Šentjerneju, pri zaslLše\anjih straho. vit» mučen, je padel kot talec 2. oktobra 1942. v Mariboru med 143 talci, ustreljenimi tega dne. Amalija Fendre Jože Ivaa Karel Tinček Antoa ¿t. 39 — 5. oktobra 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 rokomet PO BORCU Z BORCEM »SAVINJSKA IZ ŽALCA ŠE VEDNO PRESENEČA« Končmo so startali tixJi ro. j^jneta&i in to v I. zvezni li- gi. Igralci Aero Celje so mo- jíiíi že v prvem kolu na tež- ^ in neugodno pot v Banja Ijuloo, kjer jih je čakala ena pajboljžih jugoslovanskih eidp in letošnji naj resnejši Ißuididat za prvo mesto ter naslov novega državnega pr- vaka Borac. Celjani, ki letos nastopajo močno ix)nilajeni in prvič po dolgih letih brez vsaj enega izmed bratov Bo. jevič, so startaU dobro, nato pa močno popustim in polčas i2^bili s kaitastirofalnim re- zultatom 12:4!!! V drugem de- lu se je situacija nekoliko obrnila in tako je bol končni rezultat 22:16, Najboljša strelca za Celje sta bdla Vu- koje 9 in Anderluh 5, naj- boljša igralca pa poleg odlič- nega strelca Vukoja še dina- mični vratar Tomič. Tako so po prvem kolu sicer Celjani na zadnjem mestu, »poprav- ni« izpit in beg z zadnjega mesta pa imajo napovedan v prihodnjem kolu, ko bodo doma igrali proti drugemu Borcu, novincu v letošnji li- gi, iz Uroševca. V republiški moški roko- metna ligi se je derbi med Šoštanjem in Minervo iz Grii na terenu slednje končal ne- odločeno 19:19, medtem ko so igralci Cedja iEgnbili v Murski Soboti proti Poletu visoko z 24:13. Na lestvici še vedno vodi Minerva iz Griž (v prihodnjem kolu igra po- novno doma proti Mariboru) pred Šoštanjem (v prihod- njem kolu doma s Sevnico), medtem ko je Celje trenutno po petih kolih sedmo in bo v prihodnjem kolu igralo do- ma proti Ormožu. V ženski rokometni repu- bliški ligi iz kola v kolo pre- senečajo novinke v ligi igral- ke SAVINJSKE iz Žalca, ki letx>s prvič nastopajo v tako elitnem tekmovanju. Njihov moto je, »zruži« tistega, ki je na vrhu! Tako so v zad- rtih treh kolih premagale kar tri favorite tega tekmo, vanja Šmartno in Velenje do- ma ter zdaj še vodeči Mari- bor (ki pa zdaj to ni več!!!) na njegovem terenu z 12:8. Velenjčanke so doma pre- gazile Šmartno z 20:8. Na le- stvici po nepopolnem petem kolu vodi Velenje (doma bo igralo z Mariborom), Savinj- ska je tretja (v prihodnjem kolu doma s trenutno pred- zadnjimi Brežicami) in šmar- tno četrto (igralo bo doma z sevniško Lisco, ká je šesta). TONE VRABL JUDO ODLIČEN ŠTART Judoisti Olja nastopajo v I. zvezni ligi. Svoj prvi na- itop v tako elitnem tekmo- tenju so opravili v Titogra- du in to nadvse iispešno. Lahko ček) zapišemo, da je bU njihov siart presenetlijiv, saj so v treh dvobojih z so- lidnimi ekipami dva dobili in samo enega izgubili. Premagali so »13. maj« iz Vučitma z 9:5 in Vardarja z 10:2 ter izgubili proti doma- čanai 0:14 (najiboljši so tokrat počivali). S štirimi osvojenimi točka- nsi so (Deljani trenutno na šestem mestu, 15. oktobra pa bodo nastopüi v Rumi proti Slovenu in novosadski Slavi ji. želimo še veliko us- pehov prizade'.'nim celjskim jiudoistom! J. KU23MA IDEJA MIRKA KOLNIKA Mirko Kolnik pred leti ni bil samo odličen atlet, ampak je bil pravzaprav vsestranski športnik. No, največje uspehe pa je le dosegel na področju »kralji- ce športov«, V zadnjih letih je Mirko zaposlen pri TKS Celje, Veliko razmišlja o športu, saj je pravza- prav vanj »zaljubljen« in mu tudi zaradi tega podarja svoja najboljša leta življenja. Ob zadnjem srečanju je dal zanimivo idejo: »Saj ne rečem, da ne poročate veliko in dobro o športu v NT in RC. Dalo pa bi se marsikaj še izbolj- šati, razširiti, poglobiti. Recimo, da bi začeli s pred- stavljanjem posameznih društev, športnih seveda. Res je, da ste tudi do sedaj predstavljali društva, vendar ne vsa in ne tako poglobljeno, kot bi jüi sicer lahko. Dogovorili bi se in skupaj pripravili takšno akcijo, da bi potom tiska in radia še več ljudi zvedelo za vse tiste, ki leta n leta amatersko delajo za še boljše sta- nje v naši telesni kulturi.« »Vrženo rokavico« sprejemamo in lahko zapišem, da v športni redakciji pri NT in RC že pripravljamo, kako bi to akcijo čimbolje izpeljali v korist nas vseh, našega športa in predvsem tistih, ki športu dajejo več, kot bi jim bilo piotrebno. Zaenkrat naj povemo samo to: vse skupaj bo verjetno izgledalo kot anketni list, ki naj bi vseboval recimo: kdaj je društvo bilo ustanov- ljeno, koliko članov ima, kako je s sekcijami, kateri so največji uspehi, imena »vodilnih«, kratki »miniaturni« razgovorčki z najprizadevnejšimi športniki in še pose- bej športnimi delavci itd. Gre za predstavitev in legiti- macijo društva, kluba.,. Kmalu bomo s tem začeli, pričakujemo pa še kakšen nasvet športnih delavcev, kaj mislijo o tej »porajajoči« rubriki. TONE VRABL Celjski strelci so se udele- žili jiugoslovanskega finala za pokal Strels'ke zveze Jugosla- vije v Zagrebu. Tega tekmo- vanja so se udeležile vse ti- ste ekipe, ki so zmagale na jepubiiškem pcvltalnem pr- Tenstvu ter zcnagovakii ekipi iz Kosova in Vojvodine. Skupno torej 8 naj.boljših eikip iz Jugcelsvije. Streljali BO z malokalibrsko puško serijske izdelave od 400 mož- nih krogov — leže. Cteljani so to pot nastopiili oslablje- m, saj je moral zadnji hip fsfcočiti v ekipo Vüi Dečman namesto obolele Alenke Jä- ger, Smola pa je bila tudi T tem, da Jože Jerman ni- kakor ni mogel »najti« sebe In je v Zagrebu glede na njegove kvalitete streljal ze- lo slabo, Celjani so tako doživeli prvi letošnji poraz, kar pa ni tako iboleče, če upoštevamo, da so bile raz- Htoe v krogilh majhne in da so nastopili vse sedanji in nekdanji reprezentanti Jugo- davije na čelu s Srečkom Pejovičem iz Sarajeva, ki je aa olimpiadi v Montrealu za- sedel 4, mesto Vrstni red ekip: Sarajevo, Novi -Sad, Zagreb, Kragujevac, Celje, Priština, Ohrid in Titograd, Med ixDsamezniki se je naš Ervin Seršen uvrstil na 5, mesto z zelo dobrim rezul- tatom 363 krogov. Tone Jä- ger je biil 8. s 360 krogi. Vili Dečman je nastreljal še do- kaj solidnih 34Ö, Jože Jer- ttfân pa le 333 krogov. Ce- ifenom se tako nd posrečil velik podvig, da bi poleg prvakov države, jxxstali še pokakii zmagovalci, T. J, V članski medobčinski ko- ferkarski ligi Žalec so odi- Jrali 18, kolo. Rezultati — Šempeter — Zlatorog 94:96, Glin — Garant 65:64, Celje B — Kovinar 66:74 in Rim- ske Toplice -— Gradiš ,0:20 te-ez igre. Vodi Zlatorog 30 pred Elektro 28, Kovinarjem 22 točk itd. Na zadnji seji Izvršnega odbora MKZ Žalec So člansko ekipo Rimskih 'ï'oplic izločili iz nadaljnjega tekmovanja, ker ni nastopila 'tó dveh srečanjih. Rezultati 9. kola v mla- %ski ligi: Elektra — Zlato- 119:71 in Gradiš — Celje 64:88. Vodi Celje 18, sledijo Plektra in Rudar po 10 točk itd. Rezultati 9. kola v kadet- ligi: Garant — Celje I. H: 126, Elektra — Gradiš 0:20 Žalec — Celje II. 68:49. ^odi Celje I. 16, sledijo Gra- % 14, Žalec 12 točk itd. T. T. V nadaljevanju republiške Hge vzhod so Celjanke v zadnjih Efâstopih močno po- pustile. V Šoštanju so izgu- bile z Elektro 40:43 (16:24), nekaj dni prej v Rogaški Sla- tini s tamkajšnjim klubom, doma i>a so premagale FVd- murje z 51:43 (19:14), kjer sta büi najboljši Macerlova in Božičeva. Kljub tem spo- drsljajem se bodo uvrstile v. super Ugo SKL za ženske v borbi za naslov najiboljših v SRS. Izbrani košarkarji O- Ija pa so v Šoštanju v po- kalni tekmi SRS preniagali Elektro in se uvrsti-H v na- daljnje tekmovanje. K. JUG v 7. kolu II. zveme IK)- gometne lige je velenjski Ru- dar igral doma z Radnikom iz Bjeline 1:1. Na lestvici je z osmimi točkami šesti, v prihodnjem kolu pa bo go- stoval v Hrastnici proti Fa- mosu, ki je trenutno na le- stvici dvanajsti. V republiški nogometni li' gi so pravo katastrofo doži- veli igralci šmartna na go- stovanju v Murski Soboti proti. Muri. Izgubili so z 8:2. Kladivar je igral doma (na tekmi je bilo 40 gledalcev!) komaj ena proti ena z mari- borskim železničarjem, med- tem ko je pomembno zmago zabelezü UNIOR iz Sloven- skih Konjic, ki je doma pre- magal trboveljskega Rudar- ja z 2:1. Zanimivo: kljub sla- bim rezultatom je trenutno izmed celjskih predstavnikov ▼ repubhški Kgi »najboljši« Kladivar, ki je na 6. mestu, Unior je sedmi in Šmartno osmo, vsi med DEVETIMI ekipami!!! V prihodnjem ko- lu bo derbi v šmartnem med domačimi in Kladivarjem, Unior pa bo gosto\'Bl v Liti- ji- V republiški ligi so starta- li tudi celjski šahisti in v prvem kolu premagali Izbiro iz Ptuja s 7:3. Zmagali so Pešec, Planine, Brinovec, Studnička, Mikac in Pongra- čeva, remizirala i» sta Ser- var in Agrežova. V prihod- njem kolu bodo igrali C!elja- ni proti Stožicam. ^TÌTTÌr Pokalna tekmovanja v ro- kometu se nadaljujejo v sre- do in četrtek. Od celjskih klubov sta se v nadaljnje tekmovanje uvrstila Aero Ce. Ije in TRIM TEAM, ki igra v četrtek ob 16,30 v dvorani tehnične šole z ekipo Posav- ja iz Brežic. Aero Olje pa igra v Slovenjgradcu z TUS Partizan. atletika ŠKODA, KER NISO NASTOPILA TUDI DEKLETA Deset mladih atletov Kla- dávarja je v hladnem ne- deljskem dopoldnevu po- skrbelo za prijetno presene- čenje. Osvojili so v finalu zveznega pri^enstva naslov pokalnega prvaka Jugoslavi- je. Od 15-tih disciplin tek- movalnega programa so Ce- ljani sodelovali le v osmih in z izjemo Kolarja, ki je bil drugi v hoji na 1Ó km, so povsod zmagali. BoriU so se izjemno, z izredno že- ljo, da povrnejo Kladivarju visoko lovoriko, ki so jo pred leti osvajali v državi. Tokrat jim je uspelo, pa čeprav je lanskoletni prvak Sarajevo veljal za velikega favorita. Mladi atleti Kladi- varja so tokrat prekosili sa- mega sebe. Imena Rok Kopi- tar, Kolar Edi, Horvat Bo- jan, Rozman Stane, Arzenšek Vojko, Jutršek Matej, ždro- vec Vlado, Kranjc Milan, Les Radovan in Gaber Ro- bert bodo zapisana na čast- nem mestu v zgodovini AD Kladivar. Izredno težo v tem prvenstvu je nosil Rok Ko- pitar, ki je Kladivarju pri- boril kar 3 zmage — na vi- sokih ovirah z novim mla- dinskim republiškim rekor- dom 14,7, na 400 m, levji delež pa je doprinesel tudi zanagi v štafeti 4 x 100 m. Dragocene pa so bile tudi druge točke kot n, pr, od sijajnih tekačev na 3.000 m, kjer sta Rozman in Arzenšek slavila dvojno zmago, mladi Jutršek pa je bil sedmi, Ži- rovca v skoku ob palici, ki je od devete ure do 13.30 T neposrednem dvoboju s Kumikom (Kranj) izbojeval lepo zmago, pa B. Horvata v skoku v daljino. V presež- nikih velja tokrat pohvaliti vsakogar, ki je doprinesel svoj delež k zmagi Kladivar- ja, ki je zbral 133,5 točke, Sarajevo 112, beograjski Par- tizan pa 88. Velenjčani so bili na častnem 10. mestu, mladi Makovšek pa je v ho- ji na 10 km bi)l tretji z no- vim republiškim rekordom za ml. mladince. Zvezni ka- petan Dane Korica je ob zaključku prvenstva dejal: »Na prvenstvu je blestel mla- di Rok Kopitar. Kamor ga postaviš — povsod zmaguje suvereno. Čestitam Kladivar- ju. Prvenstvo je pokazalo, da imamo več mladih nadar- jencev, ki vlivajo osvežitev v jugoslovansko atletiko.« Podpredsednik AD Kladivar Marjan Kopitar pa je med Današnjo športno stran v NT so z združenim de- lom pripravUi Jože Ku. zma, Tone Tavčar, Tone Jager, Karrf Jug in Tone Vrabl. drugim dejal: »V taboru Kladivarja smo vsi presene- čeni nad končno uvrstitvijo. Čestitam vsem mladim atle- tom. Nismo boli kandidati za naslov državnega pokal- nega prvaka. Kljub hladne- mu vremenu smo bUii priča dvem mladinskim rekordom SRS in vrsti dobrih rezulta- tov. Našo radost pa zmanj- šuje dejstvo, da zaradi ad- ministrativnih nerodnosti v Mariboru niso v finalu na- stopile tudi mladinke.« K. JUG hokej na ledu SKORAJ PRESENEČENJE Po vseh peripetijah v prej- šnji sezoni so se med naj- boljših šest ekip v jugoslo- vanskem hokeju na ledu uvrstili tudi Celjani, žal so morali že na startu k eni najboljših jugoslovanskih ekip — Jesenicam. Vsi so pričakovali visok ali vsaj zmeren ix>raz, zgodilo pa se je skoraj presenečenje, saj so Celjani iijgubili samo z golom razlike — 7:6!!! Jese- niški led je »trd« in zato je ta rezultat samo ohrabrujoč. Zanimivo: prvi dve tretjini so Celjani izgubili, tretjo pa celo dobli s 3:1 Strelci: Fede in Ograjenšek po 2 ter Ver- tovšek in Lesjak po enega. V soboto bodo Celjani na- stopili proti Kranjski gori prav tako na Jesenicah. Start je bü več kot samo odličen in obetaven. J. KUZMA košarka V POREČ V TOREK DOMA Z MONTINGOM Košarkarji Celja nadalju- jejo s pi-ipravami za bližnja nastop v I. B zvezni ligi, kamor so se uvrstili po le- tos uspešno končanem na- stopu v II. zvezni ligi. S tem so tudá dosegli doslej največji uspieh. Tehnični vodja ekipe FRANCEK ZORKO nas je obiskal v redakciji in pove- dal naslednje o delu celj- skih košarkarjev: »V torek je ekipa odpoto- vala na priprave v Poreč, kjer bo ostala do nedelje. V tem času bo odigrala tudS dive pràjateljski tekmi s Pu- ljanko, katero vodi bivši trener državne reprezentan- ce Ranko Žeravica. Po vrnit- vi domov bomo v torek, 10. oktobra igrali v telovadnici tehniškega ecntra proti Mon- tingu iz Zagreba, katerega vodi odlični Nikola Plečaš.« Kakšno je vzdušje v eki- pi? »Odlično. Poškodovanih igralcev nimamo.« Start v I. B ligi? »28. oktobra, ko bomo v I. kolu gostovali v LjuWjani piroti Iliriji-Slovanu.« T. VRABL Horvat (KJadivsw) je amamal т ekoku v daljavo s 684 cm. Foto: T. Tavčav to. stran — NOVI TEDNIK St. 39 — 5. oktobra 1978 BILTEN ANDI 78 Naš sodelavec in veliki zaljub- ljenec gora Cic Debeljak, poleg ostalega pred leti tudi dvakratni udeleženec naših odprav v himalaj- sko gorovje, je tako kot vedno vi- hravo pridrvel v redakcijo in s sa- mo njemu značilno ljubeznijo do neke lepe stvari položil na vsako mizo »BILTEN ANDI 78«, kjer je zbral in uredil vse podatke o doslej največji celjski alpinistični odpravi. Ko je lične biltene, ki to sploh ni- so, ampak so mnogo več (tako po opremi kot vsebini, zlasti slednji), razdelil, je odvihral, kot je privi- hral. Zdaj strmimo v »ANDI 78« s podnaslovom na ovitku »I. celjska alpinistična odprava, vse skupaj pa »dekorirata« vrhova Huascarana Sur (6768 m) in Norte (6655 m). Na prvi notranji strani piše: CORDILLERA BLANCA 1978 85 let planinske organizacije т Celju 200 let prvega vzpona na Triglav. Spodaj pa: PLANINSKA ZVEZA SLOVE- NIJE PD CELJE AO C^lje IZVRŠNI SVET Sob Olje. Sledi uvodna misel predsednika skupščine TKS Celje Aleša lica: »Med tistimi športniki v Celju, ki so ponesli glas o našem mestu v svet, so tudi alpinisti, združeni v alpinističnem odseku pri Planin- skem društvu Cei je. Čeprav lahko z gotovostjo trdimo, da nimajo enakopravnega položaja glede na ostale športne dejavnosti, so njiho- vi uspehi takšni, da jih z lahkoto uvrščamo v vrh športnih dosežkov tako v Celju, kot v Jugoslaviji. Njihova skromnost, zavzetost in predanost tej lepi športni zvrsti je vodila Izvršni svet Sob Celje, da je prevzel pokroviteljstvo nad prvo alpinistično odpravo »ANDI 78«. S tem pokroviteljstvom je Izvršni svet želel omogočiti članom odpra- ve, da svoje sposobnosti pokažejo tudi na zahtevnih gorstvih v tujini, že sam sestav odprave je dajal do- voljno jamstvo, da se bo v svet ponesel glas o našem mestu, o me- stu, ki ima dolgoletno športno tra- dicijo in nenazadnje tudi o mestu, kjer se načrtno vzgajajo mladi al- pinisti. Sedaj, ko se je odprava vr- nila in z dosežki dokazala, da je bilo naše zaupanje popolnoma upravičeno, jim lahko v imenu po- krovitelja samo čestitamo.« V »ZA UVOD« piše med drugim Cic: »Misel na prvo celjsko izvenev- ropsko alpinistično odpravo se ni rodila letos..., načrt je star nekaj let, celo dvajset, še iz časov, ko so posamezniki celjskega alpini- stičnega odseka že bili člani dr- žavnih in republiških odprav...« Sledijo teksti pod naslovi »Zakaj Cordillera Blanca in čemu sploh odprava?«, »Organizacija in priprar ve«, »Cilji odprave«, »Dosežki od- prave« (o tem kdaj drugič več), »Udeleženci odprave«, potem sle- dijo opisi posameznih vzponov, po- ročilo zdravnika dr. Jožeta Cetine, kako je bilo s financiranjem in hrano odprave Andi 78. Podrobno so napisali, kdo in koliko je pri- speval sredstev ter kako in zakaj so jih porabili. Zbrali so 426.960 din, prav toliko pa so jih tudi po- rabili. Knjižica I. celjske alpinistične odprave je zanimiva z dveh vidi- kov: ker nam je natančno prika- zala potek priprav in kaj so celjski alpinisti dosegli ter koliko je vse skupaj stalo. Slednji natančni obra- čun po neki akciji pogrešamo pri ostalih športnikih, moralo pa bi postati to praksa. Torej še enkrat za. zgled alpinisti! Knjižica je pri- jeten zaključek vsega tistega, kar je bilo vezano na velik podvig celjskih alpinistov. TONE VRABL ALPINISTIČNI KOTIČEK VANDALIZEM V HRIBIH PROBLEM ZIMSKIH SOB IN BIVAKOV Občasno bomo predstavili poleg plezalnih smeri in tehničnih detajlov tudi na. še najboljše plezalce. To. krat najboljega v Celju in enega najvidnejših slo- venskih in evropskih pie. zalcev 23-letnega Francka Kneza iz Ogeč pri Rim-, skih Toplicah, člana AO Celje. Za preteklo soboto in ne- deljo žal ne moremo našte- vati težjih ponovitev ali no- vih vzponov, kot je to že običajno nekaj tednov nazaj; alpdnisti so kljub temu sto- rili dobro mero koristnega. Na bivaku pod Ojstrico je bilo treba zakipati vandal- ske i25>ade »alpinistične« skupine X, ki je nad zaprti- mi vrati demonstrirala na povsem neplaninski način. Bilo je treba zakrpati nešte- to lukenj na strehi, kjer so neznani alpinisti preizkušali trdnost svojih plezalskih kla- div, in zamenjati ključavni- co na vratih, ki se kljub svoji izjemni debelini ni mo- gla upirati cepinom in dru- gim pripomočkom. -A- Problem zase postajajo tu- di zimske sobe. Te so vedno večje breme samo nekaterih planinskih društev in to prav tistih, ki z visokogorskimi fK>stojankami že po pravilu izkazujejo izgubo v poslova- nju, i>a so vzporedno s temi težavami zadolžena še z os- krbovanjem zimskih sob. Te so za obiskovalce zastonj, za društva i)a breme. Če bi v teh zastojnkarskih preno- čiščih iskali počitek res sa- mo tisti, katerim so name- njena, bi bilo vse v redu. Vedno bolj pa jih obiskuje- jo skupine, ki z zimskim pdaninstvom in alpinizmom nimajo ničesar skupnega in bi jih brez slabe vesti imeno- vali vandale. Razbij ejo vse, kar je premakJjiivo, kurijo na lesenem podu, p>a še ode- je romajo z njimi v nahrbt- nikih po pravilu samopo- strežbe. Zakaj in do kdaj bodo samo nekatera društva žrtve te nekulturne planin- ske samopašnosti? Pri vsem splošnem kulturnem osve- ščanju in večjd razgledanosti žal opažamo nazadovanje tega ргалг tam, kjer bi to najmanj pričakovali — na najvišjih planinskih postojan- kah. Klj'Ub neugodnim razme- ram in novemu snegu je Knez Franček v navezi s te- čajnikom Srotom opravil ▼ soboto prvenstven vzpon v severozahodni steni Križemi- ka nad Robanovim kotom. Ta izjemen plezalec torej na- daljuje tudtt v nemogočem serijo novih smeri in je pred zimsko sezono dodobra pri- pravljen za enkratne stva- ritve. ir 19. oktobra začne z delom letošnja plezalna šola. Vabi- mo vse planince in planinke nad 16 let, ki jih mika alpi- nizem, da se zberejo na pr- vem srečanju plezalne šole, ki bo omenjenega dne ob 18. uri v pisarni PD Celje. CIC Q PRIPOROČA Veleblagovnica »T« ni pozabila tudi ц, »močnejši« spol, kajti na moškem oddei, ku je možno kupiti obleke, plašče,., Skratka vse, da vam ne bo hladno v jj, I sensko-zimskem času. Ne odlašajte: st» pite do »T«, poglejte, odločite ... Ml IN ZDRAVJE PLJUČNI RAK IN KAJENJE PISE: DR. MARTA PLAVEC-2URAJ Zadnji teden v mesecu sep- tembru je posvečen borbi proti pljučnim boleznim in tuberkulozi. Čeprav je sedaj ta tedein borbe proti pljučnim boleznim menim, da bi mora- la biti skozii vso leto prisotna želja po zdravju, ki mora i>o- stati tudi obveza vsakega p>o- sameznika, zato želim podati nekaj napotkov za prepreče- vanje pljučnega raka in kaje- nja. Obolevnost za pljučnim rakom v Sloveniji iz leta v le- to strmo narašča. Pri zasle- dovanju gibanja števila oseb obolelih za pljučnim rakom ugotavljamo, da število takih bolnikov strmo raste tudi na področju celjskega dispanzer- ja za pljučne bolezni in tu- berkulozo. V Sloveniji je obolelo naslednje število oseb za pljučnim rakom: leta 1953 137 oseb, leta 1963 361 oseb, leta 1973 569 oseb, leta 1976 676 oseb. Letos je do avgusta zabele- ženih v Celiju že 81 oseb, ki bolujeijo za pljučnim rakom, v letu 1973 pa je bilo le 38 takih bolnikov. Ce primerja- mo obolevnost na področju Celja z ostalimi področji v Sloveniji vidimo, da smo ne- kje na sredini p>o štefvilu obo- lelih na število prebivalcev. Bronhijalni karcinom je v zadnjih letih najpogostejša vrsta zločestega obolenja pri moških, pri ženskah pa je na 10-tem mestu med zločeistimi tvorbami. Vsak četrti moški, ki danes oboli za rakom v Sloveniji ima raka prav na pljučih. Večina je mnenja, da ta porast obolevanja za pljuč- nim rakom ni zaradi boljše diagnostike, niti zaradi daljše življenjske dobe, temveč je vzrok zato v prvi vrsti kaje- nje cigaret. Čeravno ni to edi- ni vzrok^ je pa sigurno edini katerega laluko ôlovék sam kontrolira. Pljučni rak je danes najtež- ji problem od vseh pljučnih bolezni, prvič zato, ker v zad- njih letih število obolelih oseb strmo raste, drugič, ker je zgodnje odkrivanje težko in tretjič, iker je prognoza slaba in je smtnost kljub so- dobnemu zdravljenju še ved- no zèlo visoka. Pljučni rak je bolezen predvsem moških nad 40 let, ki so dolgoletni močni kadilci. Bolezen potefka v začetku razvoja brez znakov, ko je bo. lezen že precej napredovala, se običajno pojavijo trije zna- ki, to je kašelj, bolečina v prsih in krvavi izpljimek. Prvi simptom, to je kašelj je običajno že prej prisoten, saj obolevajo v glavnem kadilci, ti i)a imajo kroničen kašelj. Vendar je kašelj v slučaju razvoja pljučnega raka spre- menjen in to spremembo obi- čajno bolnik opazi. Cim se pojavijo omenjeni trije znaki, mora bolnik takoj ixxiskati zdravniško F>omoč. Pojav teh znakov postavlja sum za bronhijalni karcinom in je povod da se uvedéjo vse preiskovalne metode, ki go na razpolago, da se izključi pljučni rak. Najpogostejša in prva me- toda je rentgenski pregled, preiskava ispljunka na malig- ne celice in histološfka pre- iskava. Imamo pet tipov bronhijal- nega karcinoma, ki se med seboj razlikujejo tako po zgradbi kot tudi po hitrosti rasten j a. RazseJvki pljučnega raka so najpogosteje v možganih, v nadledvični žlezi v vranici in kosteh. Zdravljenje pljučnega raka je slabo, tako pri nas kot v svetu. Najboljša metoda zdravljenja je operativno zîdravljenje, ki je pa mogoče le v zgodnji fazi razvoja tega obolenja, če je pa tumor že napredoval pa se bodndfk zdra- vi z obsevanjem. Pri sedanjih možnostih do- kazovanja in zdravljenja bi se uspeh zdravljenja povečal samo pri zgodnjem odkriva- nju bolezni. Zgodnje odkriva- nje povzroča precej težav, ker je njegova klinična in rent- geaaska slika zelo različna in spominja na mnoga pljučna obolenja. Zaradi tega preteče povprečno do 6 mesecev od prvih znakov bolezni pa do končne potrditve diagnoze. Za odkrivanje te bolezni je potrebno pregledovati pred- vsem rizične skupine. Za zgodnje odkrivanje se poslužujemo prvič množične fluorografske aûccije. Drugič periodičnih rentgenoloških pregledov in periodičnih pre-, gledov izpljunka rizične gru-"^ pe. Rizično grupo smatramo kadilce, posebno tiste, ki po- kadijo več kot 20 cigaret dnevno, osebe katerih ožji so- rodniki so umrli za rakom, osebe, ki imajo spremembe po preboleli pljučni bolezni in vse, ki imajo pljučno simp- tomatiko. Približno 90 odstotkov vseh ugotovljenih primerov pljuč- nega raka prizadene kadilce cigaret. Večje kot je število pokajenih cigaret na dan, več- ji je rizik obolevnosti. Vemo, da bo število obolelih in гтгг- lih za rakom na pljučih v prihodnjih letih še vedno str- mo naraščalo, saj se ix>večuje število kadilcev cigareft. Ugotavljamo, da se razva^ da kajenja cigaret povečuje pri ženskah in mladini. Sta- tistični podatki kažejo, da bo- lezen vedno bolj prizadene mlajše in da se razmerje med moškimi in ženskami, 'ki zbo- lijo za bronhijalnim rakom manjša. Edini preventivni ukrep, ki ga danes poznamo proti na- raščanju ob obolevnosti za pljučnim rakom, je borba proti kajenju. ¿t. 39 — 5. oktobra 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 pmevi slovenske zabavne glasbe CELJSKI PEVCI ppevi slovenske zabavne ^¡je bodo konec tedna v dvorani Golovec sko- ^ vse trenutno najbolj p>o. ijj^e vokalne soliste iz ¡ovenije, nekatere pevce in ^jinble iz ostalih republik predstavnike tujih radij- ^ postaj, ki že vrsto let plujejo z RTV Ljubljana. L^ bodo kot pevci letos ^tavili na festivalu Ta- ^ Dremelj, Franjo Bobi- ^ Oto Pestner in New Quartet, ¿lani New Swing Quarteta ^ Oto Pestner so bolj ali рШЈ poznani, zato vam bo- Џ) danes predstavili dva zabavne glasbe mlajše ^racije. franjo Bobinac je že lon- p¡ leto nastopil na festivalu ^ za Pestnerjevo skladbo l^et prejel drugo nagrado občinstva. Tudi letos bosta skupaj s Pestnerjem zapela njegovo skladbo Bisere imaš v očeh. Franjo je o sami skladbi povedal naslednje: »Prvotno je bilo dogovorje. no, da bom omenjeno pes- mico pel sam, ker je Oto poslal na natečaj več skladb. No kasneje je skladbo prire- dil za duet in mislim, da bo popevka poslušalcem všeč. Vsekakor je za naju ugodno, da pojeva predzadnja v tek- movalnem delu festivala, saj ostane vtis pri poslušalcih bolj svež, če jo slišijo ka- sneje.« O samem festivalu pa je Franjo Bobinac izjavil: »Le- po je, da je tudi letos festi- val v Celju, saj je lanskolet ni obisk dokazal, da je takih prireditev v našem mestu treba še več. Prepričan sem. da je slovenski festival nad povprečjem ostalih jugoslo- vanskih festivalov zabavne glasbe, kar potrjuje tudi mednarodna udeležba.« Tatjana Dremelj je sicer debitantka na letošnjem fe- stivalu popevk, vendar ima že dolgoletni pevski staž, saj je prepevala že v ansamblu ULTRA 7, zatem v vokalnem kvartetu ULTRA 4 ùi sedaj je začela tudi kot solistka. Čeprav je, kot pravi sama, šele na začetku svoje kariere kot vokalni solist, že ima za sabo malo ploščo in večme- sečno turnejo po Sovjetski zvezi. O samem festivalu in popevki, ki jo poje pa je mnenja, da je lahko festival v Celju zanjo odskočna de. ska v vrh slovenske zabavne glasbe. F. PUNGERCIC FRANJO BOBINAC TATJANA DREMELJ PROGRAM PRIREDITEV RETROSPEKTIVA NAJLEPŠIH SLOVENSKIH POPEVK Četrtek, 5. 10. 1978 ob 20. uri Ti si mi vse (Meri Avsenak), Gledal tvoje sem oči sanjave (ansambel Stnme), Marička (Moni Kovačič in Ivo Mojzer ter Strune), Mandolina (Branco Koren), Zemlja pleše (Nino Robič in Stnme), Ne prižigaj luči v temi (Elda Viler), Po- letna noč (Marjana Deržaj in Strune), Presenečenja (Pepel in kri). Tam kjer sem doma (Edvin Fliser), Mini maxi (Alenka Finterie), 30 let (Oto Pestner), Ljubljanski zvon (Branka Kraner in Stru- ne), Leti, leti lastovka (Edvin Fliser), štajerc (New Sving Quartet), Samo za naju dva (Marjana Deržaj), Lastovke (El- da Viler), Uspavanka za mrtve vagabun- de (Majda Sepe), Dan Ijubezaii (Pepel in kri). VEČER NOVIH SLOVENSKIH POPEVK — I. del Četrtek, 5. 10. 1978 ob približno 21.30 Vračam se v domači kraj (Tatjana Dre- melj in Daniela Đavoli), Jeziš me (Braco Koren in Mary Spiteri), Pesek (Marjana Deržaj in Uvre Jensen), Pogum (Prizana in Monte Carlo), Prazmik mojih sanj (Dit- ka Haberl in Marjan Miše), Slovo od mla- dosti (New Swing Quartet in György Kor- da), Kakšna ženska (Jutro in Dream Б]х- press), Sneg v maju (Branka Kraner in Ljupka Dimitrovska), Soncu pred oči (Strune in (3olm Wilkinson), Moje orglice (Janko Ropret in Novi fosili). VEČER ŠANSONOV Petek, 6. 10. 1978 ob 20. uri Prazjne besede (Bojan Drobež), Dnevi srečni, dnevi žalosti (Jure Robežnik — Dušan Velkavrh), Posmrtna pesem za či- stilko snažilk (J. Golob — Boris Gavazza), Nedelja je (J. Golob in S. Makarovič), Celuloidna punčka (S. Mihelčič — T. (3a- šperdč). Pod južnim križen (D. Porenta — F. Milčinski), Taka sem pa pika (B. Ada- mič — D. Bižal), Povabim te na ples (M. Jarc — S. Makarovič), Zajtrk za dva (A, Soss — G. Strniša), Vse bi dala (M. Fer- lež — E. Budau), Kaj je ta ljubezen (M. Sepe — B. šomen), V meni živita dva človeka (A. šifrer). VEČER NOVIH SLOVENSKIH POPEVK — II. del Petek, 6. 10. 1978 približno o-b 21. uri Potem potožil sem (Prah in Marie Rottrova), Večna matematika (Meta Moč- nik in Isabelle Alba ter Pierre Allin), Ve- like besede (Alenka Pinterič in Maarit Hurmerinta), Ta hip (Marjetka Falk in 2-}-l), Metuljčica (Ivo Mojzer in Žetva), Jutri bo (Edvin Fuser in Radojka Šver- ko), V meni živ je smeh (Pepel in kri in Lips), Ti si moja mavrica (Moni Kovačič in Ismeta Dervoz), Bisere imaš v očeh (Oto Pestner in F. Bobinac ter Alan Evans), Jamajka (Tomaž Domicelj in Al- lan Stewart). ZAKI^UCNI VECER Sobota, 7. 10. 1978 ob 20, uri Razglasitev nagrajencev — revijalni na- stop tujih gostov — družabni večer s ple- som ob glasbi ansambla šok iz Ljublja- ne. Program bodo povezovali Milanka Bavcon, Vüi Vodopivec in Sandi Colnik. Prodaja vstopnic: poslovalnice ТТЗ ves dan, v tajništvu Zavoda ŠRC Golovec od 7. do 16. ure in dve uri pred pričetkom prireditve. Cena vstopnic za prvi in drugi večer je od 50 do 100 din, za zaključni večer 150 din. Pokrovitelji prireditve so: Zlatarna Ce- lje, Gradnja Žalec, Tovarna oblačil in perila Mura Murska Sobota. to. stran — NOVI TEDNIK St. 39 — 5. oktobra 1978 39 — 5. oJ^tobra 1978 NOVI TEDNIK — stran 23 s poti po kitajski (7) TUDI MOLK JE ODGOVOR Zapiski o kitajski kulturi In civilizaciji segajo v 13. sto- letje pred našim štetjem. Pri- povedka govori o stvarniku sveta z imenom Pan-Gu. Med vrsto božjih in polbožjih vla^ darjev je naji>omembnejši Huang-Di, ali rumeni cesar, katerega nasledniki so usta- novili dinastijo ali kraljevsko hišo Hsia. Tekom nadaljnjih stoletij si sledijo dinastije: Tjin, Han, Tang, Simg, Ming in Tjing. Leta 1912. je Svm-Jat-sen strmoglavil cesarstvo in Ki- tajska postane republika; po njegovi smrti leta 1925., pre- vzame oblasti čang-Kaj-šek, ki do leta 1927 sodeluje s komunistično stranko. Vsled korupcije, izkoriščanja revnih ljudskih slojev in neizvršene dalitve zemlje ali agrarne re- forme se leta 1927 komuni- stična stranka loči od òang- Kaj-šeka in je do svoje do- končne zmage leta 1949 v borbi z njim. Veliki sovražniki Kitajcev so bili tvdi Japonci, ki so le- ta 1932 iz severovzhodnega dela Kitajske ustanovili od njih odvisno danzavo Mandžu- kuo, ki je životarila od leta 1932 do 1945. Japonsko-kitaj- ska vojna, ki je trajala 8 let je bila končana leta 1945 z dokončnim vsestranskim porazom Japonske (atomska bomba na Hirošimo itd.). V središču šanghaja so nam tudi pokazali muzej, kjer je bil leta 1921 prvi, odnosno ustanovni kongres Komimi- stične partije Kitajske, ki se ga je udeležilo 12 delegatov — med njimi tudi Mao-Tse- tung. Po ogledu muzeja, ki je urejen praw tako kot je bU pred 59. leti nas je uprav- nik Jugoslovane povabil v klubsko sobo na razgovor. Ponudili so nam cigarete, ser- virali čaj in vsakemu so dali posebno značko Mao-Tse-tun- ga. Na steni so visele lepe barvne slike Manca, Engelsa, piše: ernest recnik Lenina in Stalina. Razgovor je prijetno potekal, pa je eden iz skupine vprašal, če- mu imajo na steni še Stali- na? No upravnik je odgovo- ril, da je imel Stalin 7 do- brih lin tri slabe lastnosti. Ko smo hoteli zvedeti, katere so bHe dobre in katere slabe la- stnosti, nas je upravnik prav prijazno gledal, prikimaval in se smehljal — odgovoril pa ni nič več. Nedvomno je ena izmed kitajskih modrosti: »Tudi molk je odgovor!« Dostikrat sem že slišal, da je kitajska kuhinja izredno bogata in nekaj prav poseb- nega za sladokusce. Nekje sem bral, da zna dober ki- tajski kuhar pripraviti 4000 različnih jedi, povprečen pa okoli 2000. No pa sedaj sami pri sebi ugotovimo, koliko je- di poznamo, pa bomo z ma- limi izjemami ugotovili, da zelo malo. Če se ponovno po- služim ene izmed mnogih ki- tajskih modrosti, ki pravi bo- lje .je enkrat videti, okusiti, otipati, kot stokrat slišati, i»- tem moram k temu samo pri- kimati. V štirih kitajskih me- stih sem v mnogih restavra- cijah vedno ponovno ugotav- ljal, da so njihovi kuharji res veliki mojstri in da jih mi zdaleč ne dosegamo. Bogastvo kitajske kuhinje je v pestrosti, domiselnosti in okusnosti. Jedli smo sladko- vodne ШП morske ribe, rake, mehkužce, domačo in divjo perutnino, svinino, teletiiK) in govedino ter ne vem kaj še vse (morda tudi kače аИ la- stovičja gnezda). Ne vem na koliko načinov znajo pripra- viti samo njihove znamenite pekinške race. število jedi v enem obroku se suče med deset in petnajst, i>a tudi več. Hrano servirajo za veli- kimi okroglimi mizami, kjer je prostora za deset gostov. Natakarji nosijo na mizo ova- le z jedrni, ki si jih gostje sami jemljejo; v tem je celo neka famiUjamost, saj tako potekajo tudi kosila v naših družinah. K obroku spyada tu. di pivo, ki je kar dobro, in sadni sokovi. PSI ZA NAGLUŠNE Dresirani psi za pomoč slepim osebam so po vsem svetu znani, saj jih imamo tudi pri nas. Toda ameriška družba za humana dela je začela šolati tudi pse za naglušne in gluhe osebe. Ti psi se naučijo, da s posebnostjo ponašaoja sporočijo lastniku, da joče otrok, da zvoni ura, telefon, hišni zvonec, če je pred vrati znana ali neznana oseba. Ti psi svoje službe ne opravljajo z lajanjem, marveč z odgo- varjajočimi gibi in ponašanjem. Vzgoja takega psa stane okoli 4.(X)0 novih dinarjev v poprečju. Družba je vzgojila precej psov in jih p>o znižanih cenah prodala tudi manj premožnim naglušnim osebam. Skozi okno doli gleda ena zavber, zavber deklica... (slovenska narodna) nasprotniki vojaščine ; SAMARITANSKA SLUŽBA NASPROTNIKI OROŽJA V CIVILNI SLUŽBI »Make love — not war« (ljubimo se — ne vojskujmo) je zaobsežna ideja mnogih mladih, zlasti na zahodu, kjer v primerih dntervenoijskih vojn mladina plačuje agre- sivno politiko svojih vlad. Gi- banje proti vojni ima na za- hodu različna obeležja, med njimi tudi pasivni odpor, ko se mladeniči upirajo vzeti v svoje roke oro^e in postati toi)ovska hrana na bojiščih raznih lokalnih vojn, kot je bila vietnamska, kot je po- seg v dogajanja v srednji Ameriki in drugje po svetu. Nemški fantje sicer od dru- ge svetovne vojne naprej ni- so büi uporabljeni na boji- ščih, vendar se je iz Združe- nih držav odpor proti služe- nju pod orožjem razširil tu- di tja. V sestavu sü atlant- skega pakta mladi ljudje vi^ dijo grožnjo miru in razume- vanju med ljudmi. Nemalo je mladeničev, ki odločno od- klanjajo vojaško službo. Za take je v tej deželi organizi- rana civilna sltižba, ki traja natanko toliko kot vojaški rok in plača je zanje enaka kot za vojake. Te fante po. Süjajo v razne socialno-zdra». stvene ustanove, kjer j« opravljanje službe izredno humano, težavno. Tako si т Nemčiji zagotovijo kader ze tista dela, kjer jim stalno prt manjkuje delovnih moči. To so razne umobolnice, domo' vi za defektne ljudi, straše»' ski domovi, zavodi za ze^ ostalo mladino. Na ta načie nasprotniki orožja opravljajo svojo službo domovini na svojstven, rekli bi zares 1» man način. Na sliki vidimo mladep moža, ki svojo civilno siti bo opravlja v zavodu za d» fektne, ko vodi enega od p» cientov na sprehod po dvo rišču ustanove. TRICIA VENES, osemin- dvajsetletna strlptizeta in tre- bu.šna plesalka je nedavno te- ga bila v zadregi. Njen avto se je pokvaril in ko .ça je mehanik Frank Straw popra- vil, je ugotovila, da nima 190 funtov. Mojster je že hotel zagnati vraga, ko mu je za- tresla s trebuhom pred no- som in vprašala, če bi lahko račun plačala s plesom. iVIoj- ster je bil za to. Na hitrico so spremenili delavnico v za- baviščni prostor. Mojster je poleg svojili zaposlenih pova- bil še domačo nogometno enajsterico in Tricija je s svo- jim nastopom postavila vso delavnico na glavo ter tako »poravnala račun«. NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Zalee — Uredništvo: (Delje, Trg V. kongresa 3a, poštru predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3a — Glavni in odgo- vorni urednik: Milan Seničar, tehnični urednik Franjo Bogadi — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Brane Stamejčič (odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopi- sov ne vračamo — Cena pos. štev. 4 din — Celol. naročnina 180 din, polletna 90 din. Za inoz. Je cena dvojna, štev. žiro rač.: 50700-603-31198 — CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. — Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105. ^ I IIIJ^M^ .IIJ IM I ■■■ lau IUI 111»!»»! I I»»!^ UM II ■ I ■ I IM I --------- -------------i^^^M 1 II I M ииии ■■■ I ■ I