)STETCZ,0 PORCELA JV 0 STEKLO* PRIHODNJI TEDEN SLAVNOSTNA ŠTEVILKA o sr DELAVSKE ENOTNOSTI NA 40 STRANEH OB 25. OBLETNICI ROJSTVA SLOVENSKIH SLOVENSKI TURISTI, POZOR! Ko pridete v Trst, obiščite eno izmed najbolj znanih tržaških firm Konfekcija MIRA« Geppa 17 24-180 Imamo priporočila vseh turističnih organizacij ; Obiščite tudi Zlatarno Gl NO TRST, Via S. Nicolo 31 Garantiramo za loo % NAVEDENO Čistost zlata i Govorimo in postrežemo v slovenščini. S tem oglasom dobite 5 %> i Specialni popust! Kdor zdravje ljubi, 5® pije veliko/ I pa pije, i % Hermeiiko ® »jSNAflT 11VI}: i ,t W: I iVt i j I ■' M '4\ i fot ’J M > i T=HI Z OBČNEGA ZBORA obss Črnomelj »Sindikat nai bo neisi« ^bhUTRORADIO TEHNIČNI MATERIAL e ELEKTRORAOIO TEHNIČNI Sobota, 18. novembra 1967 Št. 45# leto XXVI Gospodarska rast, od katere je odvisna življenjska raven delavcev, je v črno-meljski občini domala v vseh delovnih organizacijah zadovoljiva. Občinski sindikalni svet, ki je redno spremljal in ocenjeval gospodarska gibanja, pa se ni zadovoljil zgolj s politiko varčevanja, ki sicer povečuje ekonomičnost, in s prizadevanjem, da bi z manj delavci proizvedli iste količine -blaga, ampak je zagovarjal povečanje proizvodnje z racionalnim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti, to je z večjo produktivnostjo. Produktivnost spodbujajo stimulativna delitev osebnih dohodkov in pravilnejši odnosi med zaslužki neposrednih proizvajalcev, srednjega in visokega strokovnega kadra, od katerih je odvisno zadovoljstvo kolektivov. Tu novo sindikalno vodstvo čaka še veliko dela. Na občnem zboru je bilo namreč rečeno, da so pravilniki o delitvi osebnih dohodkov povečini prepisani in neprilagojeni specifičnostim posameznih delovnih organizacij, da uveljavljena merila ponekod bolj škodujejo, kot spodbujajo produktivnost, ker povzročajo in razpihujejo nezadovoljstvo. Problem postaja še težji, odkar so začele večje delovne organizacije sprejemati strokovnjake z visokošolsko izobrazbo. V Belo krajino ne bi prišli, če jim podjetja ne bi dala takšnih ali še višjih osebnih dohodkov, kakor bi. jih prejemali v gospodarsko in kulturno razvitejših središčih. Ker. srednji strokovni kader z dolgoletno, delovno prakso v prejemkih daleč zaostaja za njimi, je porušeno ravnovesje med zaslužki. Novo sindikalno vodstvo naj bi ga vzpostavilo prek članstva, predvsem pa s prepričevanjem samoupravnih vodstev, da se normalizirajo notranji odnosi in ustvari ustrezno vzdušje za plodno delo. SAMOUPRAVLJANJE — AHILOVA PETA To poslanstvo bi novo občinsko sindikalno vodstvo razmeroma hitro opravilo v kolektivih z razvitim samoupravljanjem, kakorkoli je občutljivo. Toda ob tem se odpira drugo, prav tako neurejeno področje sindikalnega dela: marsikje samoupravljanja skorajda ni. Prejšnji občinski, sindikalni svet je samoupravljanje krepil z organiziranjem razprav in posvetovanj za samoupravljavce ter priredil seminarje za predsednike delavskih svetov in upravnih odborov. Očitno pa je bila njegova pomoč v neposredni samoupravni praksi premajhna. V poročilu, pripravljenem za občni zbor, piše: »V nekaterih podjetjih opažamo, da zaradi višjih gospodarskih ciljev ni časa za samo- (Nadaljevanje na 4. strani) r * v I OBRAČUN DELA NOVOMEŠKIH SINDIKATOV Odstopnice ne i more biti ZAOSTRENA ODGOVORNOST — Ker tovariš ni zafural celega podjetja, ampak je poneveril samo 500 milijonov, predlagam, da mu za kazen eno leto odtegujemo 10^/t od plače... Karikatura ANDREJ n J OBČNI ZBOR ObSS IDRIJA: Sindikat naj bo na čelu, ne pa na repu dogodkov Novemu občinskemu sindikalnemu vodstvu, ki so ga v nedeljo izbrali v Idriji, so udeleženci občnega zbora idrijskih sindikatov začrtali jasno delovno usmeritev: nadaljevati s tistimi prizadevanji, ki so že do sedaj dala dobre rezultate, in hkrati temeljiteje zastaviti delo na tistih področjih, kjer doslej ni bilo kaj prida uspeha. Občni zbor je povedal, kaj je bilo do sedaj dobro, s čim pa se idrijski sindikati ne morejo pohvaliti, hkrati pa je pribil: potrebujemo sindikat, ki bo na čelu, ne pa na repu dogodkov — in v tem smislu je potrebno okrepiti in izboljšati predvsem delo sindikalnih podružnic. Kot pri vsakem obračunu so tudi idrijski sindikati ločeno beležili postavke, ki jih je šteti v dobro oziroma v slabo. Takoj lahko rečemo, da je bilo prvih več in da je bil obračun dela pozitiven. ‘ In kljub številnim težavam, ki tarejo idrijske gospodarske organizacije — kje pa takšnih težav ni — je tudi končna ocena o položaju delovnih ljudi v idrijski občini, ki je bila v središču pozornosti občnega zbora, izzvenela v zaključek: reforma je sicer res zaostrila pogoje gospodarjenja, spremenila pa je tudi miselnost v mnogih delovnih organizacijah in tako sprožila premik v boljše, smotrnejše gospodarjenje, zato tudi ne more biti govora, da bi se vrnili na predreformske načine dela in gospodarjenja. SAMOUPRAVNI ORGANI SO DOKAZALI SVOJO ZRELOST Spremenjeni pogoji gospodarjenja tudi v idrijski občini niso enako prizadeli vseh delovnih organizacij: nekaterim so te spremembe olajšale, drugim pa otežile poslovanje. Med prve so v Idriji prišteli predvsem rudnik živega srebra: zvišani kurz dolarja je sklade rudnika napolnil tako, kot niso bili še nikoli doslej. Res je sicer, da se morajo tudi rudarji boriti z različnimi nevšečnostmi, ki niso majhne, in res je, da se s temi nevšečnostmi borijo že nekaj let, tako da so v reformske čase stopili bolje pripravljeni kot druge delovne organizacije; drži pa tudi, da je živo srebro v zadnjih letih vi- r1 ".TERIAL • ELEKTRORADIO TEHNIČNI MATERIAL • ELEKTRORADIO CD ■ > id <3 r H S X V 2 n H TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO EHNO-iEREATOR CELJE o > S) Vadbeni material • železnina • gradbeni material • Železnina • gradbeni material • ZSfeSiiPJA • gradbeni mater soko konjukturen artikel. Zato pa idrijski rudarji gledajo, da to konjukturo čim bolje izkoristijo ne samo zase, temveč tudi za druge — za druge kolektive v idrijski občini in za urejanje najrazličnejših občinskih problemov. Druge idrijske delovne organizacije se v začetku reforme niso tako dobro odrezale: v tovarni pohištva je zaškripalo, ETA pa je začela drseti navzdol — njen celotni dohodek je leta 1965 bil za osem odstotkov nižji, kot je bil leto poprej. To je bil znak za alarm in za hitro ukrepanje, ki je kmalu dalo sadove. To je pokazal že zaključni račun za minulo leto, ki je v tovarni pohištva v primerjavi s prejšnjim letom pokazal za 21 % več celotnega dohodka, v tovarni elektrotermičnih' aparatov pa celo samo za malenkost manj kot polovico več celotnega dohodka, kot so ga imeli leta 1965. Na teh dveh primerih smo želeli pokazati, kako so se idrijske delovne organizacije spoprijele s poostrenimi pogoji gospodarjenja. Ne gre skrivati, da ni šlo vedno in povsod gladko, da je bilo dosti nerazumevanja in pritiska, da bi izhod iz težav iskali izven delovnih organizacij, toda zmagala je usmeritev v lastne sile, v modernizacijo, v združevanje itd. — skratka, usmeritev na sodobno, gospodarno poslovanje. Idrijski samoupravni organi so tako položili svoj zrelostni izpit. Prav zato kaže tudi resno upoštevati mnenje idrijskih sindikatov: res je sicer, da ponekod akumulativnost gospodarstva upada tudi zaradi osebnih dohodkov, ki nimajo pravega pokritja. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da se gospodarstvo še ni popolnoma stabiliziralo, zaradi česar prihaja tudi do neskladja med osebnimi dohodki in poslovnimi rezultati, za katerega pa delovni ljudje (Nadaljevanje na 4. strani) Ob koncu minulega tedna so imeli novomeški sindikati obračun svojega dela v minulem mandatnem obdobju. K temu so seve dodali temeljit pogovor o tem, kar jih danes še teži. In malodane o vseh problemih družbeno ekonomskega razvoja so spregovorili v tej razpravi, čeprav so seveda ob tem nekaterim dali še poseben poudarek. Nam pa naj bo tokrat spričo omejenega prostora dovoljeno, da iz te pestre palete vprašanj izločimo prav te, v razpravi še posebej nagrašene. Pravkar minulo mandatno obdobje je bilo v znamenju reformnih prizadevanj, bolj ali manj občutnih gospodarskih pretresov. Spričo tega tudi ni naključje, da je zdaj osrednje vprašanje, na katerega iščemo ■ odgovorov, sila prozaično: kako gospodarimo? OŽIVLJENA STRUJANJA V GOSPODARSTVU Za novomeško gospodarstvo velja trditev, da so »klimatski pogoji reforme« ugodno pospešili strujanja v gospodarjenju. Tako moremo ugotoviti, da se je gospodarska aktivnost, če jo merimo z realizacijo celotnega dohodka, v primerjavi z minulim letom letos povečala kar za 17 odstotkov. Povečanje je nad republiškim in nad jugoslovanskim povprečjem! Če pa to oživljanje novomeškega gospodarstva merimo z realiziranim družbenim proizvodom na zaposlenega, je stopnja porasta sicer nekoliko manjša, čeprav še vedno visoka: za 13 °/o v primerjavi z minulim letom. Prav tako se je povečala tudi intenzivnost vključevanja novomeškega gospodarstva v mednarodno delitev dela, saj je izvoz v letošnjem letu narasel za 62 °/o v primerjavi z minulim letom. Pa tudi osebni dohodki so se v letošnjih devetih mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani povečali za 14 %>. Vendar pa so novomeški sindikati kljub tako ugodnim rezultatom gospodarjenja in kljub oživljanju gospodarstva — zaskrbljeni. Proizvajalna sredstva v gospodarstvu — še posebej velja to za industrijo — so preveč zastarela, da bi bilo mogoče ohraniti sedanji ritem gospodarske ekspanzije. V delovnih organizacijah se bodo morali modernizirati, če bodo hoteli ohraniti sedanja gibanja v produktivnosti in rentabilnosti. Res, z revalorizacijo osnovnih sredstev so se^ amortizacijski skladi novomeškega gospodarstva okrepili za dobro polovico poprejšnjih sredstev. Še vedno pa je povprečna življenjska doba osnovnih sredstev v gospodarstvu odmerjena na 50 let! Kako se torej modernizirati ob tako skopo odmerjenih amortizacijskih sredstvih? Kako ob (Nadaljevanje na 2. strani) DE REZERVIRANI STOLPEC lA/WWWW\AAA/V\AAAAAAAAAA/'yW'AAAAAAAAAA/WNAAAAA/W\A/NAAAAAAA/VSAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/VSA/ Janez Meglič predsednik občinskega sveta Žalec: sindikalnega • Kaj sodite, o čem bo tekla osrednja razprava na vašem občnem zboru? Na občnem zboru sindikalnega sveta želimo prikazati temeljit obračun prizadevanj sindikatov v občini v minulem dvoletnem obdobju. Zato smo tudi pripravili razmeroma obsežno pc 'očilo o delu sveta, njegovih organov in seve tudi oceno dela sindikalnih podružnic. Ob pripravah na občni zbor smo se odločili, da bomo posebno pozornost posvetili problemom, ki se pojavljajo v delavskem in družbenem samoupravljanju, saj se nam na tem področju poraja vrsta nerešenih vprašanj, med katerimi so tudi mnoga sistemska. Tako na primer vprašanja o reelekciji, za-slovanju in drugem. Odločneje se nameravamo dotakniti delitvenih sistemov, pri čemer najbolj izstopata vprašanji akumulacije in osebnih dohodkov. Posebno pozornost kaže v tej zvezi posvetiti delitvenim odnosom, saj so se skladi v letošnjem letu v našem gospodarstvu precej zmanjšali. Sicer pa pričakujemo, da bodo delegati na zboru z vso resnostjo in odgovornostjo obravnavali tudi nekatera vprašanja, ki se porajajo ob uresničevanju gospodarske in družbene reforme, saj je znano, da so posamezni kolektivi v gospodarstvu in v družbenih službah v neenakopravnem položaju, drugi pa kljub enakim pogojem ne dosegajo enakomernega razvoja. Vili Skrt tajnik občinskega sindikalnega sveta v Celju: @ Kakšne so vaš občni zbor? vsebinske priprave na Da ne bi na občnem zboru obravnavali vseh problemov in nalog, ki jih morajo sindikati izpolniti v sedanjem obdobju, smo se dogovorili, da bomo posvetili v razpravi osnovno pozornost trem najbolj aktualnim vprašanjem: družbeno-politična ocena reformnih prizadevanj delovnih organizacij, družbeni standard in naloge sindikatov ter organiziranost in vsebinska rast sindikatov. Iz razprave na občnem zboru bomo izdvojili vprašanja samoupravljanja zaradi tega, ker bomo organizirali konferenco samoupravljavcev in zaključki te konference bodo sestavni del zaključkov občnega zbora. Da bi bili zaključki občnega zbora čimbolj konkretni in realni in da bi služili hkrati tudi kot napotilo za delo sindikalnih podružnic in občinskega sveta, bomo razpravo o omenjenih treh temah organizirali v treh skupinah, ki jih bodo sestavljali delegati, dosedanji člani plenuma in člani občinskih odborov. Te skupine naj bi v sproščenih pogovorih pred občnim zborom obravnavale celotno problematiko nalog sindikata, iz obilice vprašanj izluščile najbistvenejše, predlagale občnemu zboru konkretne zaključke, ki bodo služili za program dela občinskega sindikalnega sveta. Da bi zagotovili ustvarjalno razpravo, so vodje posameznih skupin pripravili teze, ki- smo jih na predsedstvu pregledali in jih posredovali vsem delegatom. Miha Ošlak predsednik škem: ObSS Ravne na Koro- • Katerim vprašanjem ste v referatu, ki ga snujete prav v teh dneh za občni zbor. posvetili največ pozornosti? Zaostrene pogoje gospodarjenja občutimo posebno letos. Zategadelj bom precejšen del referata posvetil osnovnemu problemu današnje gospodarske politike — ustvarjanju in delitvi dohodka. Na Ravnah smo bili med prvimi, ki smo uvedli delovne enote. Dali smo jim precej pristojnosti v delitvi dohodka in v kadrovskih vprašanjih. Danes pa ugotavljamo, da je precej zadev pri decentraliziranem gospodarjenju in samoupravljanju ekonomsko neurejenih. Zaostreni pogoji gospodarjenja podirajo stara merila, ki smo jih v začetku določili za delovne enote, ker dohodek koncentriramo in ga prelivamo iz delovne enote v delovno enoto. Takšne izkušnje narekujejo drugačen sistem nagrajevanja. Dosedanja merila za nagrajevanje, ki so zasnovana na osnovi tržnih cen, je potrebno opustiti in uvesti merila, ki bodo temeljila na osnovi planskih namreč dogajalo, da smo dosegli in ga celo cen. Doslej se je po delovnih enotah obseg proizvodnje ga celo presegli, medtem ko so se izdelki kopičili v zalogah. Delovne enote so prikazovale višek dohodka, v resnici pa je bilo podjetje v težkem materialnem položaju. Ob vsem tem bi želel poudariti, da bi morali gospodarstvu priskočiti na pomoč znanstveni instituti in pomagati razvijati samoupravljanje in delovne enote, ne pa da se takšnih m podobnih vprašanj lotevamo le politične organizacije. Ekskluzivni modeli za jesen in zimo modna hiša Ljubljana—Maribor—Osijek /w>WAAZVWWv^AAAAAAAČ^AAAAAAAArA/WW^AAA^^/W^AAAAA/^A^^ LJUBLJANA TRDINOVA 4 WVWWWVNAAAAAAAč\AAAA/W\AAAAA/WWWNA^/WNAAAAAAAAAAAAAAAAAAATyVVWWVVWWW\AAAČV\A- IZ RAZGOVORA'S FRANJEM KOČARJEM, PREDSEDNIKOM MEDOBČINSKEGA. ODBORA SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ V CELJU_ »Zaupamo v moč prepričevanja!« Pred dnevi je bil v Celju ustanovni občni zbor medobčinskega odbora sindikata delavcev prometa in zvez, ki povezuje 3700 članov sindikata iz 28 delovnih organizacij prometa in zvez, kolikor jih deluje na območju šestih občin v celjski regiji. Predsednika tega odbora, tovariša Franja Kočarja smo ob tej priložnosti zaprosili za kratek razgovor. »Kakšni so bili vzroki, ki so pripeljali do ustanovitve novega sindikalnega vodstva delavcev prometa in zvez za celjsko področje?« »Poudaril bi predvsem to, da so se do ukinitvi okrajnih sindikalnih svetov nekako preveč razrahljale vezi med podružnicami in višjimi sindikalnimi vodstvi« je odvrnil tovariš Kočar. »Drži, da so potem občinski sindikalni sveti obravnavali tudi 'problematiko prometa in zvez. vendar pa je zavoljo objektivnih vzrokov vselej manjkalo poglobljene razprave o specifičnih problemih kolektivov. Ravno področje prometa in zvez pa je za vsako družbo zelo zanimivo in tudi pomembno, saj pomeni sestavni del vsake nacionalne ekonomike. Če ta panoga zaostane za splošnim gospodarskim razvojem, potem tudi preostalo gospodarstvo občuti posledice tega. To poudarjam zaradi tega, ker so še mnogi med nami prepričani, da promet in zveze pomenijo nekakšno javno službo, ki naj na svojih ramenih nosi tudi del stroškov poslovanja gospodarstva. Pri tem, žal, pozabljajo, da tudi promet in zveze v naši družbi pomenijo gospodarsko dejavnost, ki je dolžna ustvarjati lastno akumulacijo, da bi lahko samostojno skrbela tako za enostavno kot za razširjeno reprodukcijo. Pri sedanjem odnosu družbe in gospodarstva do prometa in zvez gre torej za to, da smo zlasti sindikati dolžni vplivati na spreminjanje tega odnosa. Zdaj, ko smo združeni v okviru iste regije v istem strokovnem sindikatu, je ta naša naloga v marsičem tudi olajšana. Temeljito se bomo namreč lahko pogovorili o naših problemih in skupno iskali argumente v prid naših stališč. Gre torej predvsem za to, da je treba drugim gospodarstvenikom in tudi družbenim organom dopovedati, da bo ostalo gospodarstvo trpelo vedno večjo škodo, če ne bo podprlo naglejšega razvoja in modernizacije prometa in zvez.« »Pravzaprav že prehajate na tisto, kar je bilo namenjeno za posebno vprašanje: kakšen delovni program si je že ati si šele želi izoblikovati novi odbor sindikata delavcev prometa in zvez v Celju?« »Veste, težko je govoriti o nekem konkretnem programu, ker je v delu naših organizacij toliko specifičnosti, da jih ljudje iz stroke včasih komaj razumejo. Kot pa sem že rekel, gre predvsem za vztrajno in odločno akcijo, v kateri bo tudi sindikat pomagal utrjevati spoznanje o vzročni povezanosti med problemi in urejenostjo prometa in zvez na eni strani ter gospodarstva in družbe kot celote na drugi strani. Poglejte, za primer, naše železnice. Povsod po svetu so bolj razvite in modernizirane kot pri nas, pa vseeno poslujejo z izgubo ali komaj na meji rentabilnosti. Ugotavljajo pa. da železnico potrebujejo, ker pač pomeni edino sredstvo za transport masovnega blaga. Izgube zato pokriva država, ker tako veleva interes nacionalne ekonomike. Pri nas družba za zdaj sicer tudi še pokriva izgube, vendar zahteva, da bi si železnica sama ustvarjala sredstva za reprodukcijo. Morda bi to bilo tudi uresničljivo, če v preteklosti ne bi do skrajnosti zanemarili naših železnic in če prizadevanj železničarjev za izboljšanje poslovanja še zdaj ne bi ovirali raz- lični ukrepi, ki pomenijo čisto administrativno vmešavanje države v poslovanje samostojnih in samoupravnih delovnih organizacij. Kakšni so ti problemi, zdaj ne bi govoril, saj so tudi sindikati zadnji mesec imeli več posvetov o problematiki železnic. To omenjam zato, da bi pojasnil, da bomo našo nalogo izpolnjevali, če bomo vztrajno terjali odpravljanje že ugotovljenih in morda še novih sistemskih in drugih slabosti, ki hromijo uveljavljanje tržnih odnosov in samouprave tako na železnici kot. v drugih dejavnostih, ki jih vključuje naš sindikat. Če se namreč borimo za to. potem se borimo tudi za boljšo življenjsko raven naših delavcev.« -mG ODSTOPNICE NE MORE BITI (Nadaljevanje s 1. strani) takšnem ritmu obnavljanja osnovnih sredstev zagotoviti konkurenčnost gospodarstvu bodisi na domačem bodisi na tujih tržiščih? Ali je čisti dohodek realen ob tako odmerjenih amortizacijskih sredstvih? Ali bodo tolikšna sredstva za obnovo uspela zagotoviti širjenje proizvodnih kapacitet za intenzivnejše zaposlovanje novih delavcev? REALNA PRIČAKOVANJA Vprašanja niso ostala brez odgovorov. Na kratko naj jih ponovimo: ne, menijo novomeški sindikati. Sicer pa to nikalnico potrjuje še neki drug problem, ki se zadnje čase vedno bolj zaostruje in ki bi ga spet lahko strnili v vprašanje: kako čedalje večjemu številu občanov zagotoviti delo? Novomeški sindikati ugotavljajo, da je število zaposlenih v zadnjih treh letih upadlo in da je šele letos spet nekoliko poraslo — za neznaten 1 °/o. Posledica take dinamike zaposlovanja pa je seveda porast brezposelnih. Ta druga dinamika, primerjana na devetih mesecih, pa razkriva tole podobo: v 1965 letu se je število brezposelnih povečalo za 33 %, v naslednjem letu za 48 "/o, letos pa še za 197 odstotkov. Tako se ob vprašanju,* kako zagotoviti delo mladim, ki se vsako leto vključujejo v proizvodnjo, pravzaprav — naj bi se vključevali, pridružuje nekaj novih. Čemu je med zaposlenimi vedno več strokovnih delavcev in delavcev s poklicem? Čemu od 435 brezposelnih v septembru dobiva denarno nadomestilo komaj 4 %, čemu je zdravstvenega zavarovanja deležnih komaj 16% brezposelnih delavcev? Nekaj bo treba ukreniti, saj tegobe teh ljudi preraščajo v širši družbeni problem. V novomeških sindikatih zato menijo, da bi bilo treba okrepiti fonde, iz katerih zavodi za zaposlovanje izplačujejo pomoč brezpo- # selnim. Tudi v sindikatih se bo treba pogovoriti, ali smo res storili vse, če smo izplačali finančno pomoč v višini do=-tej vplačane članarine nekoga, ki i; je deset, petnajst ali celo več let dajal družbi znaten del vrednosti svojega dela. Marsikaj bo treba spremeniti tudi v kadrovski politiki delovnih organizacij, zajeziti nadurno delo, dopolnilno honorarno delo, uvesti družbeni nadzor nad zaposlovanjem. Vse to so rešitve, ki lahko bistveno omilijo problematiko zaposlovanja, kajti utvar, da bomo s tem problem tudi že razrešili, si ne kaže delati. Dejansko razrešitev pa lahko zagotovi le gospodarska ekspanzija, povezana z uvedbo sodobne tehnologije, organizacije dela in poslovanja, povezana s stalnim nadomeščanjem moralno in fizično zastarelih proizvodnih sredstev. In ne kaže si pred to resnico zatiskati oči, tudi ne pred tem, da je ta pot precej dolga, za marsikoga tudi spolzka. Je pa to zanesljivo edina pot, ki lahko privede do tega. da bo mladim generacijam zagotovljen kos kruha. V tem trenutku prav gotovo trpko in prav malo tolažeče spoznanje — vendar je prav tako, kot je grenko, tudi resnično in zavoljo tega dragoceno, saj obeta ukrepanje. S. B. Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV @ ZAGORJE: Na seji občinskega sindik^" nega sveta Zagorje, ki je h® pred dnevi, so se člani po*? nili o dosedanjih in prihod*^ pripravah na združitev zas* skih premogovnikov. V prih*1' njih dneh namreč namera® rudniški sindikalni odbor sk*1’ cati posvetovanje in obrat® konference, na katerih b* rudarjem zagorskega rudni*1 podrobno obrazložili bistva® prednosti združitve, možno® za hitrejšo modernizacijo Pr°] izvodnih naprav in še nek® rera druga aktualna vprašani* da bi se tako čimbolj temelj® pripravili na referendum, ki ' nameravajo izvesti po 20. & cembru letos. Razen tega so5 na občinskem sindikalnem sv? tu pogovorili o dosedanjih P1 pravah na občni zbor sindik®1 nega sveta, ki naj bi bil del®'* ni dogovor o vlogi sindikat® pri izvajanju gospodarske ‘ družbene reforme. Delegate® bodo v prihodnjih dneh raz* lili obsežno poročilo o dose* njem delu občinskega sindik^ nega sveta in sindikalnih or6® nizacij zagorskih podjetij. h zadnji seji predsedstva sind’. kalnega sveta pa so udeleže®® tudi soglasno podprli akcijo 2 zbiranje sredstev za obno1 ir, izgradnjo šol v zagorski čini. Predsedstvo bo o tem vesti 1 o vsa vodstva sindikal®1 organizacij in jim predlaga; naj v svojih kolektivih orS® nizirajo razprave s člani o P® membnosti gradnjo šol. prispevka za • KOPER: Predsedstvo občinskega si1!' dihalnega sveta Koper je P® poročilo vsem podružnicam. seznanijo svoje člane s skr* n im rokom za uveljavljanje "e lovne dobe s pričami. Rok vložitev takih zahtevkov na® reč poteče 31. decembra le|C, Med zaposlenimi pa je mnnenju ObSS še mnogo kih, ki za ta skrajni rok vedo. • LJUTOMER: Minuli teden so se v t/ tomeru zbrali predstavniki 0 činskih sindikalnih svetov P murja in predstavniki strok® nib odborov sindikatov P murja Udeleženci so na posvete®? n ju razpravljali o nalogah s| dikatov in nadaljnjem izvaJ nju naše družbene in gosP? darske reforme, o problem®1 ki. ki spremlja izvajanje * integracijskih pr®^ zdravst1 fot- te r me, o ?ih v kmetijstvu, itd. Razpravljali so tudi o in o uveljavljanju letos -obranih medobčinskih od®.., rov strokovnih odborov si®^ kata v Pomurju, v katerih ’ sključene vse sindikalne ofe,. nizacije razen sindikalnih K ružnic družbenih služb s P0,, ročja občine Ljutomer. V mosfojno delo strokovnih j borov in za boljšo povezav'®|) republiškimi odbori strokovl\ ir dikatov, kar doslej še m"' ka. A. m ..............................................................................................illll■Hll^lllll■llllllllllnllllllllBBlll!^lllllalW)llllafliUU0)iiillUUIlUIUIi|,l,l',* mi KLI "k WBBm KOMBINAT LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE LOGATEC proizvaja In nudi: KVALITETNA VEZANA OKNA IN BALKONSKA VRATA ROLETE. IZDELANE IZ LESENIH PROFILOV. PREOBLEČENIH S PLASTIKO • STRUPENE FOTELJE IZ MASIVNE BUKOVINE Vse Individualne graditelje opozartamo na našo stalno zalogo tipskih oken In balkonskih vrat Zahtevajte ponudbe! 111*11111111111111111 Sim S TUJINO e JESENICE: Poslovni stiki jeseniške železarne z italijanskimi železarnami, katerih središče- je v Piombinu, so dali spodbudo za prijateljske stike in kulturne izmenjave med jeseniškimi železarji, člani Svobode Tone Čufar na Jesenicah, in italijanskimi železničarji, člani kulturnega krožka ItUride^ v Piombinu. Pred leti je gostoval v Piom-Unu ansambel narodnih plesov jn pesmi Svobode Jeseni-ce, kateremu je pred dvema letoma vrnil obisk komorni orkester krožka Italsider iz Pi-ornbina. Zopetnemu gostovanju jeseniških plesalcev v Pi-°mbinu pa so vrnili italijanski železničarji — kulturniki ebisk v začetku novembra. "Tokrat so gostovali na Jesenicah z zabavnim ansamblom. železarjem — kulturnikom iz Italije je priredila jeseniška Svoboda ob razumevanju Železarne Jesenice v nedeljo avtobusni izlet v najlepše predele Gorenjske, v ponedeljek, Pred odhodom pa v kazini poslovilno srečanje. P. N. B.CNEGA ZBORA ObSS VRHNIKA POLOVIČARSTVO XZ SE MAŠČUJE Po štirih letih so minulo nedeljo imeli svoj občni zbor tudi vrhniški sindikati. V dvorani se je sicer zbralo komaj toliko delegatov, da so še bili sklepčni in jim občnega zbora ni bilo treba preložiti. Navzlic temu pa ni manjkalo kritične razprave o dosedanjem delu in vlogi sindikatov v komuni in v delovnih organizacijah. Že dlje časa namreč ugotavljajo, da marsikatera koristna pobuda propade samo zaradi tega, ker so sindikati marsikdaj Je na pol v dogajanjih po kolektivih in v občini kot celoti. Zanimiva je ugotovitev občnega zbora, potrdila sta jo tako uvodno poročilo predsednika Čedomirja Vuge kot razprava, da se kolektivi 'gospodarskih organizacij z dokajšnjim uspehom vključujejo v gospodarsko reformo, da pa zaradi tega postajajo vse bolj »slepi in gluhi« za razreševanje tistih problemov, ki jih tarejo izven zidov delovnih organizacij. Hkrati pa je za vrhniško občino tudi značilno, da negospodarske dejavnosti pravzaprav še ne občutijo delovanja reforme in zato še kar naprej delajo in mislijo po starem. Še so torej rezerve, ki to omogočajo, čeprav bi z racionalnejšo porabo sredstev, emona m um i v i i vi mm denimo v šolstvu, zdravstvu in še marsikje, nemara lahko dosegli, da bi bili občani zado-voljnejši z uslugami in z delom negospodarskih dejavnosti nasploh. Ta dejstva omenjamo zaradi tega, da bi opozorili, kako nevarno je to, če vsak vidi le svoje naj ožje interese. Z vsemogočnim izgovorom, da manjka sredstev, je na primer dobra polovica vrhniških delovnih organizacij odbila pobudo, da bi že v letošnjem letu zbirali po 0,4 odstotka sredstev od osebnih dohodkov za financiranje otroško-varstvenih ustanov v občini. Samo na Vrhniki pa je več kot 160 otrok, ki nimajo urejenega varstva, čeprav sta oba roditelja zaposlena, največkrat oba v isti delovni organizaciji. Čeprav pa po kolektivih vedo, da zlasti matere niso dovolj zbrane pri delu, da se marsikdaj tudi ponesrečijo samo zaradi tega, ker bolj mislijo na dom in na otroke kot na delo, pa se nikakor niso mogli dogovoriti za tak mi- nimalni prispevek, čeprav povsod v načelu soglašajo, da bo za otroško varstvo treba nekaj storiti... »Kje je bil sindikat ob takih in podobnih primerih?« so glasno vprašali nekateri delegati. Odgovora na to vprašanje na občnem zboru niso dobili, čeprav so mu kot gostje prisostvovali mnogi predsedniki sindikalnih podružnic in direktorji delovnih organizacij. Ne glede na to pa je očitno, da sindikalne podružnice v tej občini ne razumejo, da niso dolžne podpreti le prizadevanj za čim-doslednejšo delitev po delu in za ugodne poslovne uspehe, ampak da se morajo boriti tudi za razreševanje tistih vprašanj, ki proizvajalce teže takrat, kadar niso na svojih delovnih mestih. Skrb za človeka kot e'na izmed temeljnih funkcij sindikata torej' ni in ne more biti omejena samo na dogajanja za vrati podjetij. Še o marsičem drugem so se pogovorili delegati na občnem zboru vrhniških sindikatov. Mnenja so bila bolj kritična kot pohvalna, kajti edino, s čimer so zares lahko zadovoljni, je to, da so znali preprečiti odpuščanje delavcev iz lastnih organizacij. .Vendar prav to, da so ostro in odkrito spregovorili o . dosedanjem, pogosto polovičarskem delu, opravičuje upanje da še bodo zdaj odločneje lotili vsega tistega, o čemer so prepričani, da pomeni njihovo dolžnost. -mG PLENARNO ZASEDANJE LJUBLJANSKEGA MESTNEGA ODBORA SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV Za poglabljanje samoupravljanja Na zadnjem plenumu ljubljanskega mestnega odbora sindikata gradbenih delavcev je za osnovo v razpravo služilo gradivo pod skupnim naslovom — samoupravljanje in tržni odnosi v gradbeništvu, ki ga je pripravila analitsko študijska skupina pri republiškem sindikalnem svetu. Člani plenuma mestnega odbora so menili, da je ta analiza predvsem dobra osnova za nadaljnje delo na tem področju, zlasti pa so ugotavljali, da je treba vzroke za težave v mnogih gradbenih delovnih organizacijah, kjer še niso dovolj razvili samoupravnih odnosov, iskati predvsem v tistih dejavnikih, ki vplivajo na dohodek. Tržni odnosi namreč ne pome- nijo oviro samoupravljanja, temveč nasprotno terjajo čedalje bolj razvite samoupravne odnose. Zato so se člani plenuma zavzeli, da morajo poslej sindikati svojo politično akcijo v delovnih organizacijah vse močneje usmerjati v poglabljanje samoupravljanja. Predvsem pa bodo morali sindikati v delovnih organizacijah zagotoviti to, da kolektivi prilagode svojo interno zakonodajo spremenjenim ekonomskim odnosom, da si jasno opredele dolgoročne in kratkoročne programe razvoja, predvsem pa da konkretizirajo odgovornost slehernega delavca pri uresničevanju teh nalog. M. Z. VXXxxxxxxxxxx'xxxxxxxxxxxxxxvxxxxxx Pravna posvetovalnica DE >NXXSNX>XVkNX>XNXSX>XWXS^X>AXX>XVSX> • VPRAŠANJE: Moja hčerka je zaposlena kot vajenka v gostinskem podjetju *e tretje leto. Prva dva meseca letošnjega leta je obiskovala gostinsko šolo. v marcu pa je imela enomesečno prakso v gostinci šoli. nakar je ponovno nastopila vajensko razmerje v gostinskem podjetju, kjer je še danes. Kljub temu. da se približuje konec koledarskega leta in kljub njeni izrecni prošnji ji direktor gostinskega podjetja noče odobriti letnega dopusta, sklicujoč na to, da bi ga morala izkoristiti v gostinski šoli. M. R. — ^tija. Uredba o vajencih je sicer prenehala veljati, vendar pa se smiselno uporablja še vedno, dokler ne bodo izdani posebni Predpisi o urejevanju vajenskih razmerij, ki do danes se mso msli. Za vajenska razmerja se zato še vedno uporablja uredba ? vajencih (Ur. list FLRJ. št. 39/52), ki izrecno določa, da majo vajenci v vsakem koledarskem letu pravico do plačanega letnega dopusta 30 dni in to v času letnih šolskih počitnic ter 3 dni v času zimskih šolskih počitnic. Vaši hčerki kot vajenki Cto gre letni dopust 30 dni v gostinskem podjetjm kjer dela kot vajenka, in bi ji ga podjetje moralo odobriti v času letmn Počitnic. Pri tem se ne more podjetje sklicevati na to, da m morala vaša hčerka koristiti svoj letni dopust v gostinski soli, Cr je v praksi vajenska učna doba gostinskih delavcev deljena mko, da nekaj mesecev vajenec obiskuje gostinsko šolo, preostanek leta pa prebije kot vajenec v gostinskem podjetju. v v Primeru, da direktor gostinskega podjetja noče odobriti vaši hčerki rednega letnega dopusta, se obrnite s posebnim Pismenim zahtevkom na organ upravljanja, da ji to odobri, °bene,m pa lahko direktorja gostinskega podjetja prijavite Sodniku za prekrške, ki ga lahko kaznuje z denarno kaznijo do 100,00 N-din. Kolikor pa tudi v tem primeru gostinsko podjetje ne bi odobrilo letnega dopusta, lahko zahtevate tudi odškodnino ^ neizkoriščeni letni dopust v višini ustvarjenega dohodka, ~il ga je imelo podjetje spričo dela vaše hčerke na njenem elovnem mestu. ' . A. POLJANŠEK * VPRAŠANJE: Zaposlila sem se v delovni organizacij"! za nedoločen čas na aelovno mesto knjigovodje ter bi morala nato po približno petih mesecih delovnega razmerja nastopiti porodniški dopust. Ko je sekretar podjetja izvedel za mojo nosečnost, je zahteval, da privolim v sporazumno prenehanje dela, sicer pa bo zoper mene uvedel postopek zaradi kršitve delovnih dolžnosti. Zaradi teh in še drugih groženj sem v strahu ta sporazum podpisala, čeprav sem ga nato še isti dan preklicala. Kljub temu pa je naslednjega dne samoupravni organ potrdil prenehanje mojega delovnega razmerja z mojo privolitvijo ter mi izdal tudi ustrezno odločbo. Zanima me, ali lahko izpodbijem tako odločbo delovne organizacije pred sodiščem? B. A. — LJUBLJANA. Člen 101 temeljnega zakona o delovnih razmerjih določa, da lahko delovna skupnost sklene, da preneha delo delavcu z njegovo privolitvijo. Na kakšen način da delavec privolitev, da bi mu prenehalo delovno razmerje, pa morajo urejati splošni akti delovne organizacije. Vsekakor pa sodim, da ste upravičeni preklicati svojo’ privolitev, dokler o njej ni sklepal pristojni samoupravni organ delovne organizacije, zato v vašem primeru zaradi vašega preklica sekretar sploh ni bil upravičen predati vaše privolitve organu samoupravljanja, da odloča o vašem prenehanju dela. Mislim, da se lahko pred sodiščem izpodbija tudi določba delovne organizacije o prenehanju dela s privolitvijo delavca, seveda če ste izkoristili pravico ugovora ali če je sklepal o prenehanju dela najvišji organ upravljanja, pri čemer lahko uveljavljate poleg že navedenih razlogov tudi pomanjkanje vaše volje ob privolitvi za prenehanje dela zaradi zmote, grožnje, zvijače ali sile. A. POLJANŠEK EMO CELJE PREDNOSTI KOTLOV SO: — mali, blok kotel izrednega učinka — učinek kotla.je 32.000 kcal/H — stopnja izkoriščanja goriva je 87 % — bojler je mogoče ogrevati tudi izven sezone ZAHTEVAJTE PODATKE IN DOKUMENTACIJO V TOVARNI EMO CELJE Ulili Izjava predsednika SOHIO Ob odhodu delegacije največje japonske sindikalne centrale SOHIO iz Jugoslavije, le-ta se je pred dnevi mudila pri nas kot gost CS ZSJ, je njen predsednik Hori odgovoril na nekatera vprašanja zunanjepolitičnega urednika lista Rad. V tem intervjuju je predsednik sindikatov SOHIO med drugim dejal tudi tole: — Vladna politika »pospešene gospodarske rasti« in še posebej državna finančna politika kot tudi kreditna politika bank sta vplivali na hiter porast monopolov in na krepitev njih prevlade v japonski ekonomiki. Zahvaljujoč tako imenovani industrijski reorganizaciji in v dobrišni meri izkori-' ščujoč liberalizacijo trgovine in dotoka kapitala so si japonski monopoli kmalu zagotovili kontrolo nad majhnimi in srednjimi podjetji, tako da danes moremo govoriti o monopolistični »vazalizaciji« teh podjetij, katerih specializirana proizvodnja je popolnoma odvisna’od kooperantskih odnosov z velikanskimi monopoli. V podkrepitev te trditve je predsednik Hori navedel podatek, da 200 največjih japonskih družb, ki predstavljajo komaj 0,04 odst. celotnega števila podjetij na Japonskem, danes združuje v svoji lasti že 45,5 odst. celotnega investicijskega kapitala v državi in zaposluje 37 odst. vseh japonskih delavcev. . — Sindikati nasprotujejo taki vladni politiki, je nadaljeval predsednik SOHIO, ki zasleduje samo koristi velikega kapitala in zanemarja interese delavcev. Sindikati zahtevamo spremembo take politike, da bi se tako izboljšal položaj delavskega razreda in da bi porasla življenjska raven delovnih ljud\. Treba je namreč vedeti, da so mezde na Japonskem znatno nižje od mezd v drugih kapitalističnih državah. Čeprav je bil v zadnjih letih storjen korak naprej, pa so bile mezde na Japonskem leta 1965 5.8-krat manjše kot v ZDA. 2,7-krat manjše kot v Veliki Britaniji in 2.3-krat manjše kot v Zahodni Nemčiji. Zato si je SOHIO že leta 1961 zadal nalogo, da izbori izenačenje mezd japonskih delavcev z mezdami v Zahodni Evropi. Brez odmeva Ko je pred časom komisija za družbeno ekonomske odnose pri sarajevskem mestnem sindikalnem svetu povabila predstavnike šestnajstih večjih delovnih organizacij na posvet, jim je k vabilu priložila tudi gradivo, ki so ga pripravili zvezni upravni organi o gospodarskih gibanjih v letošnjem letu in o osnovnih elementih ekonomske politike v prihodnjem letu. Tako je namreč Mestni sindikalni svet Sarajevo hotel čimbolj neposredno priti do stališč posameznih delovnih organizacij o nekaterih za te kolektive življenjsko pomembnih vprašanjih. Toda kot vse kaže, so se sindikalni delavci na sarajevskem mestnem sindikalnem svetu ušteli, vsaj v tem, ko so mislili, da gre za življenjsko pomembna vprašanja. Od vseh povabljenih predstavnikov delovnih kolektivov se namreč povabilu na posvet ni odzval — nihče! Morda zato, ker so sindikati sklicali posvet po delovnem času, ob 17. uri? Kdo bi vedel, zakaj! Sindikati zahtevajo Na zadnji seji predsedstva RS ZSJ za Makedonijo so člani ocenili letošnja gibanja v gospodarstvu. Pri tem so ugotavljali, da fizični obseg proizvodnje sicer narašča, vendar intenzivnost tega gibanja znatno zaostaja za planskimi predvidevanji. Letos pa so se vnovič poslabšali odnosi v delitvi neto produkta med delovnimi organizacijami in družbo. Medtem ko so gospodarske organizacije še lani razpolagale s 60 odst. neto produktu zmanjšal celo za 9 odst. Zato je tudi pred-54 odst. v povprečju, medtem ho se je delež industrije v neto produktu zmanjšal zelo za 19 odst. Zato je tudi predsedstvo makedonskih sindikatov zahtevalo, da se čimprej spremeni gospodarski instrumentarij, ki uravnava delitev neto produkta, sicer je vprašanj•?, ali se bodo lahko uresničila osnovna hotenja gospodarske reforme. Makedonski sindikati so tudi vnovič opozorili, da so nosilci razširjene reprodukcije delovni kolektivi in da bi vsako odstopanje od tega načela pomenilo samo slabljenje ekonomske moči gospodarstva. To tudi najbolj zgovorno potrjuje podatek, da se je udeležba delovnih organizacij pri investicijah zmanjšala v primerjavi z minulim letom kar za 5,2 odstotka! DELAVSKA ENOTNOST — Št. 45 — 18. novembra 1967 e j SINDIKAT NAJ BO NA ČELU, NE PA NA REPU DOGODKOV Akumulatovnost gospodarstva je potrebno povečati, toda ne z administrativnimi posegi © Medsebojna pomoč delovnih organizacij pri odpiranju novih delovnih mest © V sindikalnem delu zahteva sedanji čas predvsem boljše delo sindikalnih podružnic (Nadaljevanje s 1. strani) vedo, da .ne., more, dolgo trajati; Zato , je sicer res. da je aku-mulativnost gospodarstva potrebno .povečati, —toda ne z administrativnimi ukrepi^ ki bi samo škodovali pobudi samo-ugravljavcev... RUDNIK POMAGA POVSOD. KJER LAHKO POMAGA > Na bbčiieiti 'žboru idrijskih sindikatov šo pdudarfii;da' še samSupraVljavci zavedajo, kaj: pomeni modernizacija njihovih vanju v, idrijski občini ne gre kaj prida pričakovati niti od kmetijstva niti od nekaterih, drugih dejavnosti, da .je edini izhod industrija in — vsaj deloma — turizem in gostinstvo. Zato je rudnik priskočil na pomoč, ko je šlo za to, da ljubljanska Modna oblačila odprejo v Idriji svoj obrat,' v katerem bodo našle- delo, predvsem ženske; zato je rudnik pripravljen pomagati';'da se ETA postavi na trdnejše noge, da poveča svojo - . . .. proizvodnjo in Omogoči nove za- delovnih . organizacij, [saj so poslitve, med drugim tudi delo marsikje, prišli do te modernizacije fhkcr, da 'šo ' se zavestno odrekli osebnim dohodkom, kakršne bi sicer lahko imeli. Naj ob tem vnovič navedemo Primer u tovarne ; ETA' ';in [[ iz lesnejindustrije;: v teh dveh pod-. tistim invalidom, ki za delo v rudnika niso več sposobni. Idrijski rudarji se pač zavedajo, da je idrijska Občina bila vedno odvisna predvsem in skoraj izključno od njih in da to ni dobro,, Zato želijo, da sedaj, ko jetjih so. se lani .osebni dq;hpdki, stojijo trdno na nogah, ižkori-v .primerjavi z letom. 1965 sicer, stijo to priložnost čimbolie — v,isoko dvignili — v Eti, z g 62 !'/«, . tudi ' zh jutrišnji dan vseli 'Idrij- v lesni .industriji' pa' za 11 "/'o toda kljub teriiu. so v F.TI znašali :vijakih kot Pe- čanov. DELOVNE PROGRAME SINDIKALNIH PODRUŽNIC BOLJE PRILAGODITI SEDANJIM POTREBAM Idrijski sindikati to usmeritev podpirajo z vsem srcem, saj se zavedajo, da bodo od vsega, kar dajo za razvoj občine, imeli korist tudi rudarji sami. Sicer pai,,sp7,jdr!.'is,ki, sjnd.ikati dobro,, zavedajo, da bo jutrišnji dan od.visen. predvsem od dobrega-, gospodarjenj n tn- zajo tudi spodbujajo vse tisto, kar vodi k temu cilju, V tem pogledu pa v Idriji v mnosočem. kar so do sedaj poskušali storiti, niso zadovoljni. Ugotovili so na primer, da so v boju za nagraievanje po delu še vedno precej osamljeni in da niso. dosegli rezultatov. ' s katerimi ' bi jahjkp bili zadovoljni, Tudi/ , v, decentralizaciji samoupravljanja, še marsikkje škriplje pa nekatere zadeve, samoupravni. organi: urejajo po . Različnih poteh, djuge pa sploh ne urejajo; delovne enote še niso zaživele pravega življenja, »pismenost« samoupravljavcev se ne dviga tako, kot zahtevajo potrebe itd. Skratka.—, dela in , nalhgj je, v.eč kot dovolj. ,opra-zapocfettft, z$!o jtforjetno- iii ^0-7 S ti pa yi;h morajo zlasti- sin-mapjkaaia -V thda kako ho: če ; dikalne podružnice; ki morajo, se'rudnik-zna ide, y teža Vah? Ta- avore delovne 'programe- nujno krat bi dva ze-mdena v dnižmi gotovo pomenilo veliko olajšanji"; 4' '-v' - V rudniku mislijo na" to in še na marsikai drugega in v tem jith "sindikat, daje polno podno-ro. Zavedajo se, da v za posl o- prilagoditi sedanjim potrebam. Predvsem za njihovo delo je veljala ugotovitev Občnega zbrtra idrijskih sindikatov, iki smoi-jo že omenili’ Hočemo sindikat, ki bo na čelu. ne pa na repu : do-, godkov... MILAN POGAČNIK ^ 7 •• ’ ■ ; • .; - 1 It ■ 3"; " U.' HllllllilllU1"- ]S| MII LJUBLJANA ll!ll*EI!!i; VSE ZA ZIMSKI ŠPORT zopet v III. nadstropju trgovske ^ O v Tomšičevi ulici 2 S smuči vseh vrst In velikosti, z okovjem in brez njega © varnostne vezi Tyrolia, Marker, Unikrom © smučarski čevlji © drsalke Nakup tudi na potrošniški krediti iiiilHiiiUiiioiiHiiHHnniHiiitiiiRinHhtHHniiniiiiiiniiiiMiHiiiiniiiiiiiniuiittiflinuiBiiiimniuRiHiiiiHniHiUiiiniiuiJiiiuuiiiiiiHinniuiiDfiiiiiiPioiiiuBgininitiiiiiiuiuiiiiiiiiiaiiiiHiHiiniintiioiiniiu llllll!llll!lllli|l!llll mili® »SINDIKAT NAJ BO GLASNEJŠI« Ta stavek, izrečen brez poudarka na občnem zboru Občinskega sindikalnega sveta Črnomelj, je odlično in — sodeč po obsežnih nerešenih nalogah — potrebno delovno geslo novega sindikalnega vodstva (Nadaljevanje s 1. strani) upravljanje. Vodstva odločajo mimo samoupravnih organov, predloge strokovnih vodstev pa sprejemajo samoupravna vodstva brez večjih in temeljitejših razprav, tako rekoč po najkrajši poti. -Posamezniki zahtevajo v imenu večje produktivnosti iri bolj racionalnega gospodarjenja oslabitev samoupravljanja in poskušajo proizvodnjo izločiti iz okvira samoupravnih pravic in odnosov,« Ob tem pa se vsiljuje vprašanje,' kakšna je bila intervencija vnanjih in notranjih druž-beno-političnih sil v delovnih organizacijah, kjer. strokovne službe ali posamezniki krnijo samoupravljanje, in kako so te politične sile krepile samoupravno-zavest ter pomagale v konkretnih primerih. Neuspeli referendum v podjetju Belt glede integracije z livarno LIČ je že drugi primer, da politične organizacije niso. odigrale, svoje vloge; precenjevale so zavest proizvajalcev in premalo prisluhnile razpoloženju množice, ki so jo z neodgovornimi, in ,-neumestnimi izjava, -mi o zmanjšanju osebnih _dq<-hodkov, če se ..združijo z LJ& zavedli . posamezniki. -Sindikat je bil sicer glavni animator integracije, ki je vrhova obeh podjetij prepričal v gospodarsko nujo tega ukrepa, ni pa pridobil neposrednih proizvajalcev. In — kar je še najbolj nerazumljivo — ni opozoril, da bi morali samoupravni organi najprej izvesti referendum, potem šele sklepati . o integraciji,, — takšna pot združitve bi bila najbolj demokratična — ampak je združevalni postopek potekel obratno, in postavil tako samoupravno vodstvo kakor strokovne službe v obeh podjetjih v zelo mučen položaj — do naslednjega referenduma . SAMOUPRAVNI EKSCES V DRUŽBENIH SLUŽBAH Mnogo je neurejenih vprašanj tudi v družbenih službah. Nastala6 so iz dveh razlogov: šibka ekonomska baza črno-meljske občine se zrcali tudi v premajhnih finančnih sredstvih ža družbene službe, da so težave še večje, pa tudi samoupravljanje ni primerno razvito. . Kolektiv Osnovne šole Črno- melj je že lani zahteval, da se v osebnih dohodkih izenači z drugimi družbenimi službami v občini in vrednotenje dela uskladi z vrednotenjem prosvetnih delavcev v republiškem merilu. Občinski sindikalni svet je zahtevo podprl, toda v občinskem proračunu ni denarja, da bi prosvetnim delavcem ustregli.' Problem' naj bi novo občinsko vodštvo pomagalo rešiti v okviru širše družbeno-po-litične skupnosti, »da ne bodo že mlade generacije občutile družbenim in socialističnim načelom tu-jih razlik«, kot je zapisano v letnem poročilu. Manj kot pri reševanju materialnih vprašanj šolstva se je prejšnje občinsko sindikalno vodstvo angažiralo pri urejanju notranjih odnosov v črnomelj-skem zdravstvenem domu, Več kot leto dni so se zaostrovali z najraznovrstnejšimi očitki. Ti V HRASTNIKU ŽE PRIPRAVLJAJO AKCIJSKE PLANE ZA LETO 1968 POSEBNA SKRB VELJA IZVOZU Letos blizu 1 milijon S-dinarjev narodnega dohodka na prebivalca in skoraj 500 dolarjev izvoza na zaposlenega V hrastniških podjetjih se pripravljajo na gospodarsko leto 1968 na osnovi letošnjih rezultatov in nekaterih načrtov, ki jih nameravajo uresničiti v celoti prihodnje leto. Pri tem si veliko obetajo od nadaljnjega utrjevanja poslovno-teh-ničnega pa tudi kooperacijskega sodelovanja z domačimi in tujimi partnerji. Na to pot so namreč krenile že tri najvččje delovne organizacije, predvsem steklarna, tovarna kemičnih izdelkov in podjetje Sijaj, medtem PLENUM LJUBLJANSKEGA MESTNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV KMETIJSTVA* 2IVTLSKE IN TOBAČNE INDUSTRIJE ; . . TO NI INTERVENCIJA Čeprav smo v našem listu že obširno poročali o ugotovitvah članov ljubljanskega mestnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije ob obisku v trinajstih delovnih organizacijah na območju Ljubljane, je prav, da tokrat omenimo še nekatere bistvene misli članov plenuma, ki so jih ob tem izrekli na zadnjem plenarnem zasedanju omenjenega odbora. Predvsem so člarii plenuma zelo kritično ocenili intervencijski uvoz posameznih kmetijskih pridelkov in proizvodov živilske industrije. Uvoz kož' iz Argentine, loja iz Sovjetske zveze ali pa masla iz Madžarske povzroča- precejšnjo zmedo na domačem trgu. Samo ob uvozu kož in loja ima na. primer ljubljanska Tovarna mesnih izdelkov letno 300 milijonov S .dinar, jev.manj dohodka. Pa tudi uvoz masla in mlečnih izdelkov po- vzroča precejšnjo škodo domači mlekarski industriji in živinoreji. Zavoljo tega je tudi razumljivo, da delovne organizacije ostro kritizirajo tak uvoz posameznih izdelkov, ki še zdaleč ne pomeni intervencijskega uvoza, marveč samo dobičkarstvo nekaterih uvoznih podjetij. Zato ni naključje, da so se člani plenuma ljubljanskega mestnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije spraševali, kam gre razlika med uvozno in prodajno ceno v vseh omenjenih primerih, saj potrošnik tega »intervencijskega blaga« ne more kupiti več ceneje kot proizvod-de naših proizvajalcev. Zato so člani plenuma predlagali, naj bi oblikovali ustrezen sklad, v katerega bi morale državne materialne rezerve in uvozna trgovska podjetja, ki uvažajo omenjene izdelke, obvezno vlagati določen odstotek sredstev za razvoj kmetijstva in živinoreje, ustvarjen od prodaje uvožpnih kmetijskih izdelkov. Mimo te uvozne problematike pa so se člani plenuma, dotaknili še nekaterih drugih ‘jpro-blemov, ki tarejo kmetijske in živilske delovne organizacije. Veliko so govorili o uveljavljanju samoupravljanja, o razvijanju delovnih enot in delitve do- hodka. Zlasti so se dotaknili samoupravljanja v ljubljanskem Agrokombinatu-Emoni. Nerazumljivo je predvsem to, da tako močna delovna organizacija, kot je Agrokombinat-Emona, v svojih obratih še zdaj ne more razviti dovolj učinkovitega samoupravljanja in delitve dohodka — to je bilo osrednje vprašanje članov plenuma. Iz razgovorov, ki’ so jih imeli predstavniki mestnega odbora v nekaterih obratih Agrokombinata-Emo-ne, je očitno, da njihovi obratni delavski sveti ne morejo vplivati ne na delitev dohodka nit' osebnih dohodkov. V Agrokom binatu-Emoni je namreč delitev vsa centralizirana in, kot je bilo slišati na plenumu, o vsem odloča centralni obrat Agrokom binata-Emone. M. Ž. ko je pred durmi tudi integracija zasavskih rudnikov. Čeprav so letos v hrastniškem gospodarstvu v glavnem dosegli zadovoljive rezultate, je očitno, da bo mogoče prihodnje leto z intenziviranjem proizvodnje in s povečano vključitvijo v mednarodno delitev dela doseči še lepše uspehe. Predvidevajo, da bodo letos dosegli približno 987)0 N-din narodnega dohodka na občana, medtem ko menijo, da bo izvoz znašal približno 500 dolarjev na zaposlenega. Posebno pomembno pa je tudi to, da hrastniška podjetja izvažajo predvsem na tržišče s konvertibilnimi valutami. Letos je tudi hrastniška steklarna začela posegati s prodajo svojih izdelkov na Bližnji vzhod. Pred kratkim so se mudili v podjetju predstavniki uvozno-izvoznega podjetja iz Libanona. Razen prvih 8000 dolarjev, ki so jih za svoje izdelke doslej iztržili na tem tržišču, so ob tej priložnosti sklenili še pogodbo za izvoz svoiih izdelkov v vrednosti 7000 dolarjev. Ugotovili pa so, da ima steklarna realne možnosti, da začne^ izvažati v nekatere arabske dežele, kjer je veliko zanimanje za namizno steklo in svetlobna telesa. V občini Hrastnik so pred nedavnim ustanovili tudi posebno komisijo, ki bo izdelala osnutek resolucije gospodarskega in družbenega razvoja za leto 1968. Z resolucijo nameravajo v občini začrtati osnovne smernice pospešenega izvajanja gospodarske in družbene reforme in v teh prizadevanjih mobilizirati vse sile. Zategadelj so pravočasne priprave hrastniških delovnih organizacij na gospodarjenje v letu 1968 bistvenega pomena ne samo zavoljo sestave realnih elanov, marveč tudi zato. da bi na osnovi dosedanjih izkušeni lahko uspešneje premagoval-' nekatere težave zaradi nelikvidnosti. bodisi tiste, s katerimi se srečujejo na trgu, -m- 80 ^0 konflikti so bolj kot kolektiv zdravstvenih delavcev prizadeli financerje — gospodarske organizacije, ker sta trpela obseg in kakovost dela. Zaradi notranjih razčiščevanj, ki pa so bila brezuspešna, so delavci čakali na preglede, prenekateri pa se je po prestani, bolezni z enodnevno zamudo vrnil na delo. Notranji spor v Zdravstvenem domu še ni končan, ker so družbeno-politične sile premalo podprle napredna stališča glede poslovanja in samoupravljanja. Pripomba »sindikat mora biti bolj glasen«, izrečena na občnem zboru, je bila torčj umestna. Morda bi kazalo dodati še: »in vtrajnejši«, kajti poznavanje vseh problemov in skrb za izpopolnitev notranje zakonodaje, kar je oblikovalo prejšnje sindikalno vodstvo, ni reševanje najkočljivejših problemov. MARIOLA KOBAL 1887 1967 Veletrgovina Ljubljana, Bežigrad 6 vas vabi. da Izberete iz sortiranih zalog: Usnje, tesnila, potrebščine sedlarje, čevljarje, tapetnike. gumijeve cevi, gumo v ploščati to palicah, gumijeve profile, »llnasta In pogonska jermena, transportne trakove, pnevmatiko In ostale gumijeve izdelke. ;ehnlčnl tekstil, klobučevino, •uto. vrvarske Izdelke, polirn« liske, dekorativne tkanine in mrvice. r-aSčitne obleke, pred-jasnike, pokrivala, čelade, ma-tke, očala, rokavice, obuvala, ičltnlke. plastične mase a* jredelavo. luvldur. vinil, vlnaz, iiltrapas, »tragulo, plastične nate. gumo In usnje, barve in ake, usnjeno tekstilno, pia-ttlčno in kovinsko >z a la merijo. lisalne. računske. frankirne. tniteuviid-ke. razmnoževalne ib /tisne etrole ter teleprinterje, »premo /a gostinstvo, pekar-iiremen.i. Dopolnjen predlog naj lepubliška izobraževalna skupnost sprejme in obveže šole. da 'zdelajo delovne programe po gmotni metodologiji in vse izobraževalne skupnosti, da pri 'inainciranju vzgojno - izobraževalnih dejavnosti upoštevajo delovne programe šol in na Podlagi teh sklepajo s šolami Pogodbe. Le v primero, če bodo V&e šole programirale svoje delo Po enotni metodologiji, bodo lahko izobraževalne skupnosti financirale vzgojno - izobraževalno dejavnost po enotnih dmiovah. , Pri določanju višine povračila za izvršitev delovnega programa šole naj bi izobraževalne skupnosti uporabile tele osnove: 1 Za osebne dohoddke PEDAGOŠKEGA OSEBJA: . — število pedagoških ur, predvidenih v programu šole (vključno ure dopolnilnega dela . z ''čenči in ure v zvezi s celodnevnim bivanjem otrok v šoli V obsegu, kot sta se šola in mbraževalna skupnost v po-6Nbi dogovorili), — povprečna vrednost pedale ure. Za razliko od predlaganega : tezah naj bi bila povprečna mdnost pedagoške ure (oziroma osebni dohodek za eno pedagoško uro) enaka za vse za-:°de, ki jih financira izobražena skupnost. Vrednost peda-5°^ke ure naj se izračuna tako, se mesečni bruto osebni do- ,°dek učitelja (ki bi bili po jtužbenem dogovoru priznan ■j,°t primeren) pomnoži z 12. ako dobljena letna masa bruto sebnih dohodkov za učitelja pa mi se deli z letno učno obvez-n°stj0 učitelja (770 = 22 X 35). . Varianta (v primeru, če hovelo zakona o osnovni šoli ? bo uveljavljena enotna učna bvezno^t vseh učiteljev v ^"ovni šoli): ZA MOČ ZA DOBRO Razpoloženje Fructal domači brandv Pedagoška ura razrednega pouka naj se izračuna tako, da se letna masa bruto osebnih dohodkov učiteljev razrednega pouka deli s seštevkom tedenske učne obveznosti učiteljev X 35. Letna masa bruto OD učiteljev se izračuna tako, da se povprečni družbeno priznani OD učitelja pomnoži s številom sistemiziranih delovnih mest (ne glede na to, kdo ta delovna mesta zaseda, in ne glede na izobrazbo in delovne izkušnje zaposlenih učiteljev). OBRAZLOŽITEV: Pri sprejemanju sklepa o tem, kako naj se vrednoti pedagoška ura n.a šoli, je pododbor izhajal iz splošno sprejetega stališča, da pri vrednotenju delovnih programov šol ni mogoče uporabljati kriterijev, kot so šolska izobrazba in delovne izkušnje tistih, ki bodo program izvajali, ampak delovna mesta, ki so potrebna za izvedbo delovnega programa. Dejstvo je namreč, da je z zakonitimi predpisi določeno, kakšna najnižja izobrazba ie potrebna za zasedbo določenega delovnega mesta v šoli. in s tem je v osnovi zagotovljena uspešnost dela šole. Zato je treba dejavnost vseh šol vrednotiti po enotnih osnovah in merilih, ne pa za vsako šolo računati različno vrednost pedagoške ure glede na zasedbo delovnih mest. Če posamezni učitelji pri svojem delu dosegajo boljše uspehe, bodisi zaradi višje izobrazbe, zaradi večjih delovnih izkušenj ali drugih sposobnosti (vestnost, marljivost, uporaba boljših in. sodobnejših pedagoških metod itd.), je treba takšne rezultate dela nagrajevati preko sistema nagrajevanja znotraj delovnih kolektivov. V primeru pa, da posamezne šole kot celota dosegajo boljše ali slabše rezultate dela v primerjavi z drugimi (upoštevajoč pogoje dela) zaradi višje izobrazbene strukture zaposlenih, zaradi večjih delovnih izkušenj zaposlenih ali drugih razlogov (večje prizadevanje delovnega kolektiva, boljše organizacije dela in podobno), je treba takšno kvaliteto dela pri izvajanju delovnih programov posebej plačati. V ta namen je treba izdelati sistem ugotavljanja kvalitete dela v posameznih vrstah šol. pri čemer je lahko kriterij edino dosežen rezultat pri učno-vzgojnem delu (boljša kvaliteta). Kriterij pa ne more biti obseg izvenrazrednih aktivnosti učencev, skrb za sodobna učila in opremo in širša dejavnost šole (kot to navajajo teže enotnih osnovnih meril), ker se vse to mora kazati v kvalitetnejšem učno - vzgojnem delu. II. SREDSTVA ZA OSEBNE DOHODKE VODILNIH PEDAGOŠKIH DELAVCEV... ... administrativnih, računovodskih in tehničnih delavcev naj bi se priznavala po osnovah, ki najbolje ponazarjajo obseg tega dela. Dopustiti je treba, da šole same organizirajo tovrstno delo čimbolj racionalno in da pri tem upoštevajo normative za učno obveznost vodilnih pedagoških delavcev. Predlagamo, da se za vrednotenje dela v zvezi z vodenjem šale, administracije, računovodstvom in tehničnimi opravili uporabijo tele osnove. Prva varianta: — šola kot pravna oseba, — število pedagoških ur, — število učencev, — kvadratura prostorov. Druga varianta: — šola kot pravna oseba (šola mora imeti nekaj tehničnih in administrativnih delavcev. in sicer ne glede na število pedagoškega kadra, število učencev ali število oddelkov), — odstotek na sredstva za osebne dohodke pedagoškega kadra (čim večje je število pedagoških delavcev in oddelkov, tem obsežnejše je delo tehničnega in zlasti administrativnega osebja). — kvadratura prostorov. III. DA BI URESNIČILI NAČELO O ENAKEM DRUŽBENEM IN EKONOMSKEM POLOŽAJU VSEH ZAPOSLENIH Zato je treba šolam omogočiti. da del sredstev, ki jih dobe kot povračilo za opravljeno delo, namenijo za sklad skupne porabe. Ker pa so možnosti šol, da s povečanjem obsega dela in zmanjšanjem stroškov poslovanja povečajo dohodek, objektivno zelo majhne (kvalitetnejše delo je običajno celo dražje), je treba sredstva za oblikovanje sklada skupne porabe šolam priznati v ceni za program. Da bi materialni položaj šolstva vezali na gibanje gospodarstva in gibanje splošnega družbenega standarda, je treba ugotoviti, kakšna so bila dosežena poprečna sredstva sklada skupne porabe v gospodarstvu in drugih družbenih dejavnosti na enega zaposlenega, ali koliko odstotkov od osebnih dohodkov je znašal sklad skupne porabe (v minulem letu ali nekai letih). Tako izračunan odstotek ali poprečni znesek bi služil izobraževalnim skupnostim kot orientacijski normativ, po katerem bi šolam priznavali sredstva za dvig življenjske ravni zaposlenih. IV. PRIZNAVANJE POVRAČILA ZA REŽIJSKE STROŠKE Za to (vključno investicijsko vzdrževanje zgradb) naj bi se uporabile osnove iz delavnega programa šole. ki najbolje ponazarjajo gibanje režijskih stroškov. Predlagajo enake osnove kot pod točko II. (2. varianta). S kombinacijo teh osnov namreč upoštevamo vse glavne faktorje, ki vplivajo na različno višino režijskih stroškov v posameznih šolah. Zaradi stroškov kurjave, ki so v veliki meri odvisni od načina kurjave, bi bilo primerno narediti kategorizacijo šol glede na vrsto kurjave. V. FUNKCIONALNI STROŠKI Ti se gibljejo v glavnem v sorazmerju z obsegom dela in so odvisni od števila pedagoških ur in števila učencev. Zato bi bilo verjetno primerneje kot odstotek celotnega dohodka šole (kar predvidevajo teze) uporabiti kot osnovo število pedagoških ur in število učencev. Pri določanju meril (zneska na osnovo) pa je treba narediti diferenciacijo po vrstah šol, znotraj srednjega šolstva pa po kategorijah šol (glede na obseg praktičnega pouka in porabo materiala pri tem). Obveza občanov, dolga pet let akcij Te dni so v zagorski občini začeli eno najpomembnejših zadnjega obdobja • priprave na sklic referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka občanov za izgradnjo in obnovo šol • Drugi del akcije že poteka v delovnih kolektivih, kjer naj bi organi samoupravljanja in vsi zaposleni privolili v prispevek 0,5 7« od bruto osebnih dohodkov za te namene 0 TOMOS KOPER VI. SREDSTVA ZA AMORTIZACIJO IN ZA DOPOLNITEV UČIL IN OPREME Ta sredstva naj se priznavajo šolam po enakih osnovah in enakih merilih. S tem se bo začel proces izenačevanja opremljenosti šol. Slabo opremljene šole bodo po veljavnih stopnjah obračunale manjši del sredstev za amortizacijo svojih učil in opreme in jim bo ostalo več prostih sredstev za nabavo novih učil in opreme. Dobro opremljene šole, v katerih je vrednost opreme in učil večja, pa bodo večino pridobljenih sredstev morale obračunati za amortizacijo. Za amortizacijo in dopolnitev učil in opreme predlagamo tele osnove: — število pedagoških ur, — število učencev, — šola kot pravna oseba. Sredstva za amortizacijo in dopolnitev učil in opreme morajo biti najmanj tolikšna, da zadoščajo za obračunavanje z zakonom predpisane amortizacije učil in opreme v najbolje opremljeni šoli. Ugotovljeno je bilo, da je treba nujno določiti nekatere normative za delo v šolah, domovih za učence in varstvenih zavodih (npr. učna obveznost raznatelja itd.). Vendar so člani pododbora menili, da naj bodo normativi sprejeti s posebnim aktom izobraževalne skupnosti, in ne kot sestavni del enotnih osnov meril za financiranje vzgoj no-izobraževalnih zavodov. Sredstva, ki jih dobiva šola med letom kot povračilo za izvajanje sprejetega delovnega programa, se računajo kot akontacija. Dokončni obračun se izvrši potem, ko se ugotovi, ali je bil program v celoti izvršen in kakšna je bila kvaliteta dela. V občini Zagorje šolstva niso nikoli zapostavljali. Zadnjih sedem let so v izgradnjo novih šol in obnovo šolskih prostorov vložili nad 400 milijonov S-d:in. Samo za novo osemletko v središču Zagorja — dogradili so jo lani — je bilo treba priskrbeti nad 220 milijonov S-din. Bili so na voljo sicer tudi manjši krediti, ne gre pa prezreti prispevka delovnih kolektivov, ki so iz svojih nič kaj visokih skladov odrinili za te namene precej denarja. Sicer pa mora občinska skupščina samo za leto 1967 pripraviti 37 milijonov S-din za delno odplačilo kredita. Kljub temu pa so se problemi glede šolskih prostorov v drugih krajih tako nakopičili, da grozi blizu 800 otrokom prikrajšanje osnovnega: rednega, vsakodnevnega pouka. Razen tega v zagorskih šolah nimajo niti ene same telovadnice, zato je telesna kultura zapostavljena. kajti učitelji brez naj-osnovneiših pogojev za delo ne njorejo ustvarjati čudežev. Zato je občinska skupščina dejansko morala začeti akcijo, od katere si obeta dolgoročnejšo zadovoljitev potreb na tem pomembnem področju. Gre za to. da bi v občini Zagorje ob Savi zbrali v naslednjih petih letih 476 .milijonov S-din. ki bi iih porabili izključno za dograditev oziroma obnovo šol in telovadnic. Občani naj bi 17. decembra na referendumu izglasovali obveznost, da bodo vsak mesec prispevali za to 0,5 % od svojih osebnih dohodkov, pokojnin, obrtne dejavnosti in drugih postranskih dejavnosti. V petih letih bi tako občani s samoprispevkom zbrali 158 milijonov S-din. Delovne organizacije naj bi ravno tako prispevale 0,5 °/o od bruto osebnih dohodkov, s čimer bi zbrali nadaljnjih 152 milijonov S-din. Občinska skupščina pa bi morala v tem času izločiti iz svojih proračunov 106 milijonov S-diri. temeljna izobraževalna skupnost pa 60 milijonov S-din. Prednost pri urejanju šolskih prostorov mora dobiti osemletka Toplice Zagorje. Za obnovo te šole in dograditev telovadnice bo treba nameniti 210 milijonov S-din; za izgradnjo telovadnice v osnovni šoli Ivana Skvarča v Zagorju bo potrebnih 60 milijonov Š-din; za zgraditev nižje-razredmic na Polju v središču Zagorja bo komaj zadoščalo 120 milijonov S-din; preostala sredstva pa so namen jena za obnovo in preureditev devetih podružničnih šol na območju zagorske občine. Doslej so bili sicer v Zagorju mnenja, da bi najprej kazalo obnoviti samo topliško osemletko. kjer So razmere najhujše. Ko pa so strokovnjaki podrobno proučili stanje na nekaterih drugih šolah, zlasti pa, ko so zdravstveni organ; opozorili na posledice zanemarjanja telesne vzgoje, ni kazalo drugo, kot pre-dočiti občanom stanje, kakršno je v celoti. Občinska skupščina in družbenopolitične organizacije dobro vedo. da prihajajo pred ljudi s predlogom, ki v tem času ni nič kaj popularen. Vendar so v Zagorju prepričani, da bodo občani v celoti razumeli velik pomen te akcije, ki naj zagotovi njihovim otrokom primernejše pogoje šolanja^ in varstva. Tudi varstva, kajti šele v preurejenih šolskih poslopjih in v novih učilnicah bo mogoče solidno organizirati šolsko varstvo. Za zdaj ima nad 2400 zagorskih šolarjev eno samo samcato varstveno ustanovo. MILAN VIDIC POPRAVEK V 44. številki DE je V intervjuju s TOMOM MARTELANCEM, republiškim sekretarjem za prosveto in kulturo, izpadel pri drugem vprašanju del odgovora: ... Kar pa zadeva financiranje oziroma sofinanciranje izobraževanja odraslih, menim, da tu lahko sodeluje vsak od treh glavnih dejavnikov: posameznik, delovna organizacija, družbeno-politična skupnost, vsak od teh v skladu s svojimi interesi. Bralcem in avtorju se opravičujemo. POTREBEN JE SKUPEN JEZIK O TEM, KAKO BOMO IZOBRAŽEVALI OPERATIVNE TEHNIKE — DELOVODJE PRISLUHNIMO VENDAR PODJETJEM! Za neposredno delo v proizvodnji so potrebni ustrezno izobraženi vodilni kadri, Pred leti so za ta kader skrbele mojstrske in deiovodske šole. Te pa smo ukinili. Utemeljitev ob ukinitvi: ker izhajajo iz obrtniškega načina proizvodnje, kar se odraža v učnih programih, in prav ta mentaliteta se zato vedno znova prenaša v industrijo. V naši praksi pa je postalo že pravilo, da smo zelo hitri pri ukinjanju obstoječega, ne da bi hkrati namesto tega pripravili in uvedli nekaj boljšega. Delovne organizacije so se zato morale odtlej preusmeriti le na absolvente tehniških šol. Mladi tehniki, ki so prihajali iz rednih oddelkov tehničnih šol, pa niso, bili za svoje naloge primerni, saj so jim manjkale izkušnje in praktično znanje. Mnogo bolje so ustrezali absolventi tehničnih šol iz oddelkov za odrasle, saj so bili ti po večini že prej izučeni delavci ali delavci z večletno prakso. Manjkala so jim le znanja o vodenju in delu z ljudmi. Potrebe delovnih organizacij po ustreznih vodilnih kadrih v neposredni proizvodnji pa so bile vse večje in zato tudi pritisk. da uredimo to področje izobraževanja, vedno močnejši. Same tehniške srednje šele in drugi odgovorni organi v republiki niso temu prisluhnil; in trmasto vztrajajo na togem šolskem sistemu, čeprav operiramo s parolami kot so: 0 šole naj vzgajajo take kadre, kot jih potrebuje gospodarstvo, 0 strokovne šole naj bodo ob močnejših podjetjih. 0 povezovanje teorije s prakso, 0 gospodarstvo naj ima neposreden vpliv na vsebino strokovnega izobraževanja. Pritisk delovnfh organizacij ie bil tako močan, da so nekatere strokovne šole »na divje« odprle oddelke za izobraževanje delovodij. To šolanje teče mimo vseh f - rmalnih ok":rov na splošno zadovoljstvo podjetij. slušateljev in šole, kj ji je to eden izmed dodatnih virov dohodka. Ob te oddelke pa se spotikajo tisti, ki sami niso pokazali razumevanja za tako izobraževanje. Letos sprejeti zakon o srednjem šolstvu določa, da za absolvente poklicnih šol lahko organizirajo tehniške šole posebne oddelke z ustrezno prilagojenimi predmetnimi in učni- mi načrti. V pogledu izpolnjevanja vrzeli izobraževanja vodilnih kadrov za neposredno proizvodnjo bi zdaj te šole morale postati zelo elastične in učinkovite. Zataknilo pa se je ob vprašanju, kaj so to prilagojeni predmetniki. Nujno je, da pri tem upoštevamo potrebe gospodarstva. Po sredi je vprašanje ustreznega profila, ki bi pogojeval vsebino Celie LES - POHIŠTVO - ZABOJI - SODI LESNA VOLNA — FURNIRJI — PAPIR učnega programa. Gre za nov profil tehnika — operativca določene stroke. Tu ne bomo grešili, če bomo znali ustvarjalno uporabiti izkušnje nekaterih industrijsko razvitih držav, recimo Italije in Zahodne Nemčije. Tod se danes ustvarjajo industrijski mojstri. Pri nas bi iih lahko imenovali — da ne bi koga naziv mojstra zavajal na staro — operativni tehniki. Zanimiva bi bila primerjava predmetnika za industrijske mojstre v Italiji, predmetnika na primer za strojne mojstre v Zahodni Nemčiji in naših predmetnikov, recimo za delovodje — inštruktorje lesne stroke ali kovinske stroke. Primerjava teh predmetnikov bi nas gotovo poučila, koliko pri nas v resnici sledimo profilu industrijskega mojstra. Potrebno bi bilo, da Zavod za šolstvo SRS ob sodelovanj" sekretariata za prosveto in ku.-turo SRS ter gospodarske zbornice SRS organizira sestanek. Tu naj bi se izoblikovala stališča. seveda ne z namenom zavreti delo obstoječih oddelkov, temveč pomagati jim na ustrezno raven in jih legalizirati. Posebna komisija bi potem lahko izdelala osnutek predmetnika in osnove učnih načrtov. S tem bomo storili veliko uslugo delovnim organizacijam, strokovnemu izpopolnjevanju in tehniškim šolam, da bodo glede izobraževanja bolj elastične ob orientaciji na neposredne potrebe delovnih organizacij. BRANIMIR LORENČIČ iz naše družbe ■llllllllllllllllllillllliI!l!IIIEIII|lll|||||IEIIIIIIIIIilll!!!!llll|l!!illl* | Kadar se odločite za nakup pletenin, zahtevaj-| te samo izdelke z zaščitnim znakom »Almira«, | aipska modna industrija Radovljica. | Izdelujemo kvalitetne moške, ženske in otro-| ške pletenine po najnovejši modi. lllllllllllllllllll!lllllll]llllllll!!llll!lllimi!!l]|||||||IIIEIIIIII1lllllll!llll!llllllllllllll!llllll!!llllllllllllllllllll!lil!llllll|[|||lilllllllllllllllllllll!ll DOPISNIKI POROČAJO TOLMIN: Zaposlimo strokovnjake Na nedavni seji občinske konference ZK v Tolminu so grajali kratkovidnost tistih gospodarskih organizacij, ki vsaj do leta 1970 ne nameravajo zaposliti nobenega delavca z visoko izobrazbo. Nekaj strokovnjakov bodo, zaposlili le v industriji, gozdarstvu in turizmu. Strokovnega kadra pa še marsikje primanjkuje, kar povzroča sorazmerno počasnejšo rast gospodarstva. Po predvidevanjih perspektivnega plana naj bi se zaposlenost v občini Tolmin povečevala komaj za en odstotek letno, v minulem letu dni pa se je- število zaposlenih celo zmanjšalo za štiri odstotke. Vsako leto konča obvezno šolanje kakih 450 otrok. Kljub temu pa imajo letos registriranih v občini le 156 brezposelnih, vtem ko jih je bilo lani 198. To kaže, da si mladina išče zaposlitve v drugih občinah, ne nazadnje tudi onstran meje. NOVA GORICA: Kljub prizadevanju — primanjkljaj Sklad zdravstvenega zavarovanja delavcev pri komunalni skupnosti v Novi Gorici, ki je lani edini v Sloveniji posloval brez izgube, je imel v devetih mesecih letos 94 milijonov S-din več izdatkov kov dohodkov. Pri tem pa je treba poudariti, da se je primanjkljaj od. junija do septembra vendarle zmanjšal za 4 %. V primerjavi z lanskim letom so se izdatki najbolj povečali pri zdravilih, in to kar za 17,1 % ter pri bolnišničnem zdravljenju za 3,9 % in pri ambulantnem zdravljenju za 3,2 %. jš. • KOČEVJE: Nezaposlenost — vse večji problem V kočevski občini postaja nezaposlenost vse večji problem, ki zahteva načrtno reševanje. Ob koncu septembra letos je bilo prijavljenih 316 nezaposlenih, kar predstavlja 5,19 % celotnega števila zaposlenih v občini. Primerjava podatkov za preteklo in letošnje leto kaže, da je od lanskega aprila do septembra nezaposlenost porasla za 4 %, dočim je v istem -obdobju letos porasla za 41,7%. Enota komunalnega zavoda za zaposlovanje v Kočevju pa ugotavlja, da je brez dela v občini precej ljudi, ki niso nikjer registrirani. Razen rastočega števila nezaposlenih pa vzbujajo precej skrbi slabi obeti za zaposlovanje v prihodnje. Namreč po podatkih nekaterih delovnih organizacij — posestva »Snežnik«, Kmetijskega obrata Koprivnik in Stari log — bodo v teh delovnih kolektivih število zaposlenih nekoliko znižali. Ko so o tem vprašanju podrobneje razpravljali na občinskem sindikalnem svetu Kočevje, svetu za gospodarstvo in občinski skupščini, so menili, da je na tem področju potrebno podvzemati ustrezne ukrepe, ki naj bi omogočili hitrejše zaposlovanje, predvsem mladih ljudi in posebej strokovnjakov. Več skrbi naj bi se posvetilo vprašanju, da mladina konča osemletno šolanje, kajti podatki kažejo, da največ tistih, ki iščejo zaposlitev, nima končane osemletke. -vd SLOVENSKE KONJICE: Vedno manj prostih mest V industrijskih podjetjih na območju občine Slovenske Konjice se je od lanskega januarja do konca letošnjega septembra povečalo število zaposlenih delavcev od prejšnjih 2778 na sedanjih 2807. Skoraj polovico od teh, to je 14 delavcev, je dobilo zaposlitev v usnjarskem kombinatu »KONUS«, ostali pa v raznih drugih podjetjih. Manj delavcev kot v začetku lanskega leta imajo sedaj le v lesnoindustrijskem podjetju in v opekarni Loče. Če številke novozaposlenih delavcev primerjamo z nekaj leti nazaj, ko je dobilo zaposlitev letno po 100 do 200 delavcev, je iz tega razvidno, da je na razpolago vedno manjše število prostih delovnih mest. V. L. ZASAVSKI SINDIKATI ZOPER PRETIRANO NADURNO DELO •----------------------#------------------------------ Nekje morajo biti meje 6 Podatki o nadurnem delu v zasavskih podjetjih dokaj zgovorno kažejo, da se največkrat dejansko ni moč izogniti podaljševanju delovnega časa, predvsem zavoljo kontinuitete proizvodnih procesov # Toda kljub temu je videti, da se statutarna in druga določila v samoupravnih aktih in drugih delovnih dogovorih, kjer je govora o nadurnem delu, zelo redko upoštevajo Zasavski sindikati ob pojavih nespoštovanja samoupravnih dogovorov o nadurnem delu opozarjajo še na to, da bi resnično kazalo zelo resno proučiti, kako namesto pretiranega nadurnega dela zaposliti vse tiste, ki dan za dnem trkajo na vrata delovnih organizacij. Morebitni ugovori, da gre pri nadurnem delu za takšna opravila, ki jih lahko opravijo samo za to posebej izkušeni delavci, celo strokovnjaki na tem ali onem področju, ne pa navadni delavci, so se izkazali za neumestne. Struktura nezaposlenih se namreč v zadnjem času bistveno spreminja. Na seznamih tistih, ki iščejo delo, je vse več kvalificiranih in celo visokokvalificiranih delavcev. Potem takem ni nobenega dvoma, da bi z zaposlitvijo vseh teh ljudi kaj lahko marsikje občutno znižali, če že ne povsem odpravili nadurno delo. VARČEVALCI! GORENJSKA KREDITNA BANKA je razpisala 78 NAGRAD za svoje vlagatelje • osebni avto Škoda 9 motorna kosilnica • pralni stroj • 5 televizorjev itd. VKLJUČITE SE TUDI MED VARČEVALCE Gorenjska kreditna banka Kranj Poglejmo še en pojav, ki se mu zasavski sindikati čedalje resneje zoperstavljajo. V nekaterih podjetjih, zlasti večjih, imajo zelo veliko honorarnih zaposlitev in honorarnega dela. V h častniški Steklarni so v devetmesečnem poslovnem poročilu izkazali kar 48 honorarnih moči. Ze res. da gre v posameznih primerih za dela. ki jih lahko opravijo samo posebej izurjeni ljudje, razni strokovnjaki, in podobno. Vendar je v Zasavju precej strokovnjakov ali vsaj kadrov vseh profilov, ki zaman iščejo primemo delo. Zdi se, da imajo na tem področju nekatere delovne organizacije do kraja napačen odnos do teh problemov. Sindikati menijo, da ni treba v vsakem primem zaposlovati ljudi, ki bi zamenjali honorarne moči za nedoločen čas. marveč vsaj za določen čaš, s čimer bi vsem tem ljudem vsaj za nekaj časa omogočili življenjsko eksistenco. dem omogočili stalno zaposlitev s polnim delovnim časom. Hrastniškemu sindikalnemu svetu je treba v celoti pritrditi, ko meni. da postaja nadurno delo zelo pomemben dejavnik v problematiki zaposlovanja. Še več: vazen tega, da sodijo, da bi kazalo nekoliko bolj upoštevati ustrezna zakonska določila, ki dokaj podrobno odrejajo višino nadurnega dela v posameznih industrijskih vejah, ne bi bilo odveč preiti od tega ugotavljanja k presojam, kako nadomestiti nadure z zaposlitvijo no- vih delovnih moči. Zanimivo je ob vsem tem še to, da so hrast-niški 'sindikati že lani predlagali iskanje rešitev v tej smeri, vendar brez odziva. Zato utegnejo tj in nekateri drugi podatki, ki jih pripravljajo sindikalni sveti v revirskih občinah za bližnje občne zbore, vzbuditi ne le zanimanje. marveč živahno polemiko o tem. kako resnično najti vse razpoložljive možnosti za vključitev v delovni proces predvsem kvalificiranim nezaposlenim proizvajalcem. PORTRETI IN SREČANJA ’ '• 'c; Sindikalni svet v Hrastniku je zadnjič zbral podatke o nadurnem delu. Pri tem so ugotovili, da je bilo v gospodarstvu hrastniške občine v devetih mesecih letošnjega leta opravljenih kar 267.033 nadur. Povprečno 30.670 nadur na mesec. Iz teh Podatkov je razvidno, da bi lahko kar 147 nezaposlenim lju- DVA NOVA IZDELKA TURIST —KRUH s kumino in ROŽIČKI izdeluje -■» ™- ajhne moške noge, m / H °^ute v črne čevlje, I I 50 počasi poganjale šivalni stroj. Čudno, kako čevlji zakrivajo bolezen, sem pomi-slila, medtem ko se je suhljati krojač sklanjal nad usnjeno otroško kapo, ki jo je ravnokar izgotavljal. »Če se tiste najhujše bolečine še kdaj ponovijo, si dam obe nogi odrezati,« mi je rekel tako mirno, da me je obšla groza. Tiho sem mu sedela nasproti in opazovala utrujene gibe in bledi upadli obraz, ki je bolj kazal bolezen kakor v črne čevlje obute noge. »Vas že dolgo bolijo?« »Sedem let. Najprej me je začelo zebsti v noge, potem mi je postal desni palec rdeč. Dokler me je samo pekel, sem potrpel, ko me je začel boleti, sem odšel k zdravniku. Potolažil me je, da ne bo nič hudega in me poslal nazaj delat. V tovarni Stol sem bil trikrat pri obratnem zdravniku in vedno me je enako odpravil. Dokler sem le mogel, sem delal, potem sem odšel v Svilanit za zidarja. Sram bi me bilo, če bi me v Stolu kdo prekosil pri delu. Ne bi mi verjeli, da sem s'! poslabšal zaradi bolezni. Bil najboljši skladiščni delavec. Če bi ozdravel, pa vem, da ne bom, bi odšel tjakaj. Danes bi zaslužil lahko 80 jurjev in še čez — skoraj polovico več kot v tejle šivalnici, kjer večno gori luč ...« V črne čevlje obute noge so počasi poganjale šivalni stroj. Črni čevlji so zakrivali brazgotino, ki je ostala potem, ko mu je kirurg odrezal sredinec na desni nogi, ki ga je začel boleti za palcem, a je hitreje odmrl. »Pravijo, da imam trombo-jo, takrat, ko sta mi zatekli in počrneli obe nogi, so govorili o gangreni,« je nadaljevan IVAN BIČJANIČ, ki je 1955. leta prišel iz Slunja zdrav in mlad delat v Slovenijo in je zdaj 43 % delovni invalid. »Mora biti, če zavod za SO' cialno zavarovanje ne da več" < V krojačnici in šivalnic* Zavoda za zaposlovanje invali' I dov in drugih oseb zasluži J starih tisočakov, pred nedaV', nim je prinašal samo 37.000 j starih dinarjev. Malo je, ker s° j njihove usluge poceni, vendat j | je vesel, da sploh še dela. »Največ deset minut lahko j hodim, v nobeni tovarni m1 i niso marali, tako sem se pdl J tukaj priučil za krojača. Vsega j se navadiš, če je sila. Delati j moram, dve punčki imam.« j Njegov mojster Capuder j je pohvalil, da je odličen dela' { ____ c_____.--i.-—-_i „„ — ir,-1 vec. Specializiral se je za iz' »Koliko invalidnine pa dobivate?« Bičjanič se je grenko nasmehnil: »Novih 40 dinarjev in 50 par. Se za stanarino ni zadosti.« »Se vam zdi to v redu?« delavo usnjenih pokrival I usnjenih podlog za plašče. j Toda Bičjanič hrepeni P°. i svežem zraku, dnevni svetloI in težaškem delu. medtem k<> j se z ozkimi posušenimi ram#' j ni sklanja nad šivalne stroj i” j mu bolne noae pomagajo slU' j žiti vsakdanji kruh. Tenek kos ) kruha, vendarle kruh ... MARIOLA KOBAL t i MNENJA IN STALIŠČA Položaj delavcev in reorganizacija osnovne zdravstvene službe Ob reorganizaciji osnovne zdravstvene službe, ki predstavlja' enp izmed najbolj aktualnih vprašanj v ovnovni zdravstveni mreži, je vsekakor potrebno, da pogledamo probleme, ki nastajajo ob tej reorganizaciji tudi s stališča medsebojnih delovnih razmerij, to je s stališča delavca, ki-je v procesu reorganizacije zdravstvene službe vsekakor bistven, faktor, na katerega ne smemo pozabiti. Pri reorganizaciji osnovne zdravstvene mreže gre za snovanje novih zdravstvenih domov, lekarn ter za vključitev obratnih ambulant, reševalnih postaj, dispanzerjev itd. v nove organizacijske oblike. Imamo torej opravit, z ukinitvijo dosedanjih in z ustanovitvijo novih, to je tistih zdravstvenih zavodov, ki jih določa republiški zakon o organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji. Vse te spremembe se morajo izvršiti do 1. januarja prihodnjega leta, in sicer v obliki spojitev, pripojitev oziroma razdružitev. Vse to pa nalaga pred delovne skupnosti prizadetih zdravstvenih zavodov dolžnost, da z najbolj primemo kadrovsko politiko rešujejo vprašanje delavca in njegove bodočnosti v okviru nove organizacijske oblike. Predvsem moramo ugotoviti, da bo reorganizacija zajela tako zdravstveno dejavnost posameznih zdravstvenih zavodov kot tudi upravno dejavnost teh zavodov. Pri zdravstveni dejavnosti kot temeljni dejavnosti zdravstvenega doma imamo opraviti predvsem s snovanjem novih principov dela z namenom. da se izpopolni dosedanja organizacijska shema glede na spremenjene razmere tako terena kot novega centra zdravstvenega zavoda, kot tudi razširjenega obsega dela bodočega zdravstvenega zavoda. Pri upravni dejavnosti, kot pomožni dejavnosti zdravstvenih zavodov, pa gre za številne kadrovske premike, saj moramo npr. iz treh zdravstvenih domov izoblikovati samo enega z enotno upravo. Poleg tega pa imamo opravit, še z upravnim centrom, ki mora biti vsekakor lociran na sedežu bodočega zdravstvenega doma. Izoblikovati bo torej potrebno enotno upravo, ki bo i*1 na čelu svojega vodjo, npr. v pomočniku direktorja, ter na mestu locirane ostale strokovne službe, kot npr računovods kadrovsko službo ter ostale delavnosti uprave. Pri tem pa lahko za delavce nastopijo številni probk v skrajnem primeru tudi prenehanje dela. Ne samo po mu mnenju, tudi stališča sindikatov so. da bi bilo v takih ski'3 [pOl primerih potrebno predhodno izkoristiti in poiskati vse Ul CU1U7UUU U>LI vi |I1 IJUlNKtiU vse ; . rešitve, ter da bj prenehanje dela v primeru spojitve ori1'9 pripojitve pomenilo le zadnjo možnost. Na drugi stranl. moramo zopet upoštevati dejstvo, da so zdravstveni za'( delovne organizacije, ki morajo imeti za opravljanje sv°! poslovanja sposobne in zadosti kvalificirane delavce. kaJH na ta način lahko pri reorganizaciji pričakujemo boljše ter kvalitetnejše storitve bodočega zdravstvenega doma- ^ tega bi bilo potrebno pri reorganizacijah predvsem dati udarka na strokovnost in delovno sposobnost delavcev osnovi tega bi bi.lo potrebno izvesti vse kadrovske premi1'6; naj bi jim bila konkretna osnova nova sistematizacija. bodo morali sprejeti samoupravni organi bodočega zdrav , nega zavoda. Sistematizacija pa bi morala zajeti kon1'1 £^vuud. oi5>icmau^ctuija pa di morala zaieti pogoje, ki jih ob upoštevanjih zgornjih kriterijev določi samoupravni organ. Tako naj vsebuje predvsem šolsko izobrazbo ter delovne izkušnje. Opozoriti pa u‘ treba na to, da se pri ugotavljanju pojma šolske iz°tm razume samo tisto izobrazbo, ki jo delavec dejansko ima- ,( naj bi bila v sistematizaciji konkretno določena npr. za ae,. mesto pomočnika direktorja pravna oz. ekonomska fak v OKK--I . zahtev KL“v loioc Prav tako naj bodo v primeru srednje šole navedene -šole kot nj>r. srednja ekonomska, gimnazija itd. Na ta se bomo lahko izognili raznim nejasnostim, ki nastala' laičnem pojmovanju šolske izobrazbe, ko se večkrat šolska izobrazba z priznano izobrazbo, ki so io nekateri ° pridobili na podlagi npr. delovne dobe, kvalifikacijskih 1 in tako dalje. Iz n a st> družbe NA ZAVODU ZA TRANSFUZIJO KRVI PRAVIJO: PREMALO KRVI! Diagnoza zaskrbljujoča Odsle j bo naš znanec Letno bi potrebovali 20 ton krvi ® Plan dosežen z 52 odstotki @ V juliju letos so zbrali samo 1859 kg krvi ali vsega 30 odstotkov predvidene količine Delavci so bili že preoblečeni. Stali so pred obratom in se pogovarjali. Slišim nekoga, ki pravi: »Justu je odtrgalo roko!« Drugi ga dopolni: »Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali, zato je tulila sirena^« Nekdo, ki je odvrgel ogorek cigarete, je dejal: »Kri mu bodo dali. Veliko krvi. Pa Just jo bo že dobil, krvodajalec je. Zlato značko ima.« »Koliko nas daje kri! Jaz sem jo dal že dvakrat. Tudi tebi bi dali transfuzijo, čeprav še nisi nikoli dal krvi.« Napadeni se brani: »Dal bi jo, pa pravijo, da se potem zrediš!« Nekaj delavcev se je zasmejalo. »Nič ti ne bi škodilo! Pa od tega, če boš dal dva decilitra krvi, se ne boš zredil. Včasih bi temu rekli sovražna propaganda.« »Prihodnjič bomo vsi dali kri: za Justa!« »Nič za Justa! Danes je bil na vrsti Just, jutri boš lahko ti!« Za koga dajemo kri? Za Justa, ali zase? LIBELA CELJE Osebna tehtnica NEVA Mere v mm g^IllO. ZERIflL OPICINA — TRIESTE. Via Nazionaie 32 — Tel. 221-062 Imamo stalne zaloge najnovejših modelov. Bogata izbira — najnižje cene. Postrežemo v slovenščini. Slišal sem ta pomenek in ga zapisal. Nesreče se ne zgode, nesreče povzročimo. Pogosto. Prevečkrat. Za strojem, na cesti, za volanom. In takrat potrebujemo kri. In od kod bolnišnicam kri? iinijijiiiilllmn....IIIHIIIIIIIIIHIIII.. I Ustavite se v Opčinah pred Trstom! 1 Ni potrebno, da sc trudite dalje. Zapomnite si le našo firmo jg iiiiliiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiliiliilii »Ulili! iiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Predsednik glavnega odbora Rdečega križa Slovenije Ivo Majdič pravi takole: »Kri zbira Zavod SRS za transfuzijo krvi, krvodajalstvo pa organiziramo mi. Dvajset ton krvi bi morali zbrati letno. To pomeni, da bi moralo vsako leto dati kri 70 tisoč ljudi. Daje pa jo približno polovica. Zakaj? Krvodajalstvo ni naša osnovna dejavnost, to zadolžitev smo sprejeli prostovoljno. Zato bi nam moralj pomagati vsi. Socialistična zveza delovnega ljudstva. Zveza komunistov in sindikati. Pomaga pa nam nihče. Nasprotno, še sredstva za propagando zbiramo sami. Tisk, radio in televizija bi nam moral; brezplačno priskočiti na pomoč, vsi pa govore samo o ekonomskem računu! Nečesa nai bi se mj vsi zavedali : krvodajalstvo ni humanost. to je sebičnost! Ljudem moramo vcepiti v zavest, da dajejo kri zase. Nekoč jo utegnejo sami potrebovati, morda že jutri. Ne mislim reči, da v ljudeh ni te zavesti, le razvita še ni dovolj. Sicer bi nam ne bilo nikoli potrebno pošiljati posebnih pozivov. Izrednih akcij se ljudje udeležujejo, redne akcije pa so slabo obiskane. S propagandnimi brošurami in lepaki se ne da delati čudežev. Ljudje vidijo lepak vsak dan, ne vedo pa, kaj piše na njem. ker ga enostavno ne preberejo. Še najboljše sredstvo je osebno prepričevanje. Toda prč- : pričati 70.000 ljudi, ni malo! Pa Vendar sj je Rdeči križ zadal to nalogo. Pričakujemo seveda družbeno pomoč.« Dolgoletni krvodajalec in sindikalni aktivist Ante Burič iz Litostroja pravi: »Pri .nas dela 3.100 delavcev, kri pa jih daje do 250. Zakaj tako malo? Mi, ki vemo, kaj je to krvodajalstvo. . prepričujemo druge, jim razlagamo, celo strokovnjaki so nam že predavali, odziv pa je še vedno slab. Nekateri krvi enostavno, nočejo dati, drugi se odvzema zopet boje.« Dr. Soudatova, ki vodi Zavod za transfuzijo krvi SRS. pa meni: »Rekorderjev pri nas ne maramo. Vsak zdrav Slovenec naj da samo enkrat v življenju kri, pa je ne bo nikoli zmanjkalo. Lani smo vzeli kri 46.400 -ljudem. Dobili smo jo ravno toliko, kot je bolnišnice sproti porabijo. Imeti pa bi morali tudi večjo zalogo. Posebni aparat za predelavo krvi, liofiliza-■tor, skoraj vedno stoji. Naj pride ori nas do kakšne velike katastrofe, kako bomo pomagali ljudem? Z naših grafikonov je videti, da smo stalno pod planom. Posebno kritični so poletni meseci, tako smo v . juliju zbrali le 30 odstotkov predvidene količine. To pomeni, da nas je takrat obiskalo po 100. namesto po 300 ljudi dnevno. Še posebej kritično stanje je v ljubljanskih občinah, posebej vm . 1 .. S* m 1 n D 9 B IB H m BI ■ ■ i H H! P9 fSJ a v občini Center. Primankljaj moramo zato kriti z izrednimi akcijami. Pri delu nam najbolj škodujejo govorice, da kri izvažamo, to namreč ni res! Vsakdo, ki je dal kri, lahko zve, komu jo je podaril.. Vsi ljudje pa bi se morali nečesa zavedati — kri dajemo zase!« M. V. Dolgo se že poznava z V1R-NIKOV1M IVANOM, predolgo, da bi se še mogla uradno pogovarjati. Dostikrat se srečava v mestu, si stisneva roki izmenjava po nekaj besed. Samo sestaviti jih je treba v sličice in Ivana lahko predstavim. Lani je bilo, dež je rahlo rosil in bilo je mraz. Mogoče je bil oktober ali tudi že november, ko sva se srečala. »Žalostno je to, prijatelj. Nekaj mesecev bo, kar sem prišel od vojakov. Kako sem se veselil povratka! Doma pa me je že čakala smrt. Oče je umrl, jaz pa sem bil brez službe. Po pogrebu sem šel takoj iskat zaposlitev.« Ivan Virnik je novinar. Včasih je pisal in urejal glasilo občine Ljubljana Vig-Rud-nik Naša komuna. »Nikogar ni bilo; ki bi po mojem odhodu v vojsko z urejanjem lista nadaljeval. Se malo in ugasnil je. Naslednje leto so ga že izpustili iz občinskega proračuna. Ko sem se vrnil, so mi to povedali.« Rad je imel to svoje občinsko glasilo. Od poročil s sestankov in sej do hum,oresk je objavljal v njem. Veliko novinarjev je tudi dopisovalo. »Vidiš, sedaj pa sam iščem službo. Prijatelji, ki sem jim tako zaupal, so me zapustili. Nikjer si ne najdem službe.« Po snegu je že dišalo, ko sva se prihodnjič srečala. Nič ni bil več slabe volje, k Sodčku me je povabil in kuhano vino sva pila. »Dobil sem službo! Pri Prehrani delam, njihovo glasilo urejam. Na razpis v časopisu sem se prijavil. Veliko prosilcev je bilo, izbrali so, pa mene. Mesečno plačo bom dobival in učinek, predvsem pa — spet bom pisal!« Potem se dlje časa nisva videla. Zadnjič me je poklical po telefonu in me še ustno povabil, da grem v Osijek. Zjutraj sva se srečala. Avtobusa še ni bilo, prišla sva prezgodaj. Ivan zato, ker se je pripeljal z vlakom iz Kranja, jaz pa slučajno — običajno zamujam. Tokrat sem pa bolj zgodaj vstal — da bi mi avtobus ne ušel! »Belo srajco imam v potovalni torbi,« se je Ivan Virnik opravičeval. »Ves material za tiskovno konferenco moram še prinesti na avtobus ...« ^yWV^AAA/^A/lJW^A/VW^A^AA/W^/^A/^A^/W^ryv^AA/^AA^AAAAAAAAAAA/ Novost! Novost! Cvetlični lonček, ki zagotavlja življenje cvetlic tudi ob vaši daljši odsotnosti, je novi izdelek »Poligalanta« Volčja draga Nova Gorica Lončki so različnih velikosti in oblik. Njihova posebnost je v tem, da imajo v spodnjem prostoru vodo, ki po posebnem sistemu pronica v zemljo in jo ovlažuje. Povprašajte po njih v vaši trgovini! VVVVVAAAAAAAA/VSAAAAAAAAAAAAAA/NAAAAAAAAAAAAAAA/ Sele v avtobusu sva se zopet srečala. Skupaj sva sedela, malo sva spala, vmes pa klepetala. V Brežicah smo se prvič ustavili. »Vidiš, to je moj šef. ,Fejst’ človek je! Saj se včasih sporečeva, nič ne rečem. Skregava pa se zato, ker sem jaz novinar, on pa trgovec. Vsak po svoje misli, vsak po svoje imava prav. Drugače pa mi rad pomaga, trgovino bolje pozna kot jaz.« V Osijeku sva zopet sedela skupaj na tiskovni konferenci. V beležko sem zapisal besedo, dve, potem še razgovora z direktorjem Prehrane in Modne hiše — on pa je hitel pisati, kot bi nobene beseda ne smel preslišati. »Sest tipkanih strani moram napisati o Supermarketu. Člani kolektiva morajo biti dobro informiram. Ne veš, kako narobe je bilo, ko nisem bil v Opatiji, ko so tam odpirali trgovino. Pa so me čisto pozabili poslati tja, ko pa so vsi tako hiteli.« In ko sva se v Ljubljani poslavljala, je pristavil: »Seveda, ozko pa je področje mojega dela. Poročanje v kolektivu. Začel sem kot dopisnik v Postojni. Nato sem delal pri ljubljanskem radiu, potem sem urejeval viško komuno, sedaj pa sem v trgovini. Včasih se počutim utesnjenega. Takrat vzamem pero v roke in pišem. V Turistični časopis, Roto foto šport, povsod!« MATJAŽ VIZJAK Razporeditev delavcev na delovna mesta pa bo moral izvesti na podlagi nove sistematizacije zdravstveni dom, ki bo začel s svojim delom po spojitvi oziroma pripojitvi. Delavci, ki ne izpolnjujejo pogojev za delovna mesta, pa se kljub temu po mojem mnenju lahko razporedijo na delovna mesta, vendar pod pogojem, da morajo v. določenem roku doseči predpisano ■— s sistematizacijo določeno — izobrazbo. Na ta način bi lahko dobili v novih zdravstvenih zavodih delavce s potrebno izobrazbo, na drugi strani pa bi se izognili prenehanju deia iz razloga, ker delavec ne zadovoljuje zahtevam delovnega mesta. PRENEHANJE DELA ZARADI SPOJITVE OZ. PRIPOJITVE Kot smo rekli, bi prišlo prenehanje dela ob pripojitvah oz. spojitvah, katerih vzrok je reorganizacija osnovne zdravstvene mreže v Sloveniji, v poštev samo, če delavcev nikakor ne bi mogli razmestiti na ustrezna druga delovna mesta. Ce torej pogledamo določila temeljnega zakona o delovnih azmerjih, potem vidimo, da obravnava primer pi^nenanja elovne- organizacije 109. člen omenjenega zakona medtem ;e določilo za primer spojitve nahaja v 103. c. TZDJL i . >ravi. da je razlog za prenehanje dela proti delavčevi v oj i »dprava delovnega mesta v primeru spojitve oven ali v lelovniih organizacij. Tu imamo opraviti s specialnim določilo , ti po samem tekstu zakona obravnava samo primer spojitve. Mislimo pa, da je zakonodajalec v tem primeru hotel opredeliti >ojem združitve v širšem smislu, torej da lahko poleg spojitve >od istim določilom mislimo tudi na pripojitev. V tem primeru >ride iz zgoraj omenjenega razloga do prenehanja dela proti lelavčevi volji pod pogojem »rednega odpovednega roka«. Ker e v omenjenem členu podan termin spojitve, je razumljivo, la v nobenem primeru ne more priti do prenehanja dela pred zvršeniim dejstvom, to je pred spojitvijo. Iz tega sledi, da lahko akšen sklep sprejme samo novi samoupravni organ združenega zdravstvenega doma. V tem primeru veljajo tudi »odpovedni roki«, ki jih vsebuje novi statut oz. pravilnik o medsebojnih delovnih razmerjih združenega zdravstvenega doma. Drugo določilo TZDR, ki obravnava to materijo, pa se nahaja v 109. členu. Ta pravi, da sme delovna skupnost brez Privolitve delavca skleniti, da mu preneha delo v delovni organizaciji, če se je začel postopek, da se delovna Organizacija odpravi oziroma preneha. 110. člen pa nadaljuje, da se v tem ■ Primeru odpovedni roki lahko skrajšajo na najmanj 15 dni. Nekateri smatrajo, da gre pri spojitvah za prenehanje dela delovne organizacije ter da bi se za to lahko uporabljala določila 109. člena. To bi vsekakor držalo, če ne bi zakonodajalec v 103. členu obravnaval specifičen primer spojitve. Zato lahko 109. člen razlagamo le tako, da je tu mišljena likvidacija oziroma primer, ko zavod nima več pogojev za nadaljnje delo. Zaradi tega smatram, da v konkretnem primeru spojitve ne pride v poštev določilo 109. člena, temveč določilo 103. člena. Ne glede na pravno utemeljitev je takšna rešitev sprejemljivejša tudi iz družbeno političnega in človeškega stališča, ker ;e za delavca milejša, saj predvideva »redni odpovedni rok*, medtem ko določilo 109. člena daje delovni organizaciji glede »odpovednega roka« proste roke. saj ji določa sam0 minimalni rok, katerega mora pri svojem odločanju spoštovati. Takšno tolmačenje je tudi toliko bolj utemeljeno, ker delavec ne more biti v ničemer kriv, če je prišlo do zakonsko predpisanih integracijskih procesov v zdravstvu. Omenjena stališča pa veljajo — kot smo že rekli — samo za primere spojitve oz. pripojitve, ki se izvedejo pri reograni zarij i osnovne^ zdravstvene mreže. Po 1. I. 1968 pa v primeru, če zdravstveni zavodi, ki nimajo po zakonu več pogojev za nadaljnje delo. ne bi hoteli v obliki spojitve oziroma pripojitve ali razdelitve poiskati zakonske oblike za nadaljnje delo. da bi bila slika glede prenehanja dela delavcev drugačna. Prišlo bi do likvidacije oziroma ukinitve zavoda iz razloga, ker nima več pogojev za svoje nadaljnje delo Zato bi tu veljala določila 109. oziroma 110. člena TZDR. Prišlo bi do prenehanja dela delavcev brez njihove privolitve. V tem primeru, pa kot smo že dejali, je delovna organizacija vezana samo na »odpovedni rok«, kj ne sme biti krajši kot 15 dni. Tako bi bil delavec vsekakor v slabšem položaju, saj se praktično ne bi mogel opreti na določila splošnih aktov glede pravic, ki gredo delavcu pri določitvi časa. ko kljub prenehanju dela še mora ostati na delu v delovni organizaciji. KAKO PRAKTIČNO IZVESTI KADROVSKE PREMIKE OB REORGANIZACIJI OSNOVNE ZDRAVSTVENE SLUŽBE Ce vzamemo torej za izhodišče 103. člen TZDR. potem lahko tudi izpeljemo nadaljnji postopek, kako izvesti integracijo s stališča delovnega razmerja. Zdravstveni zavodi, ki se pripajajo oziroma spajajo, prevzamejo vse delavce bivših zavodov, k; so s spojitvijo oziroma pripojitvijo izgubili svojo samostojnost. V naslednji fazi bi novi zdravstveni zavod po organu samoupravljanja sprejel sistematizacijo delovnih mest. Na podlagi te sistematizacije pa bi lahko eventualno prenehalo delo vsem tistim, katerim je delovno mesto odpravlejno zaradi nove siste- matizacije, ki je posledica spojitve dveh ali več zdravstvenih zavodov. V sistematizaciji pa naj bodo navedeni predvsem konkretni pogoji za zasedbo določenega delovnega mesta. Tako naj se na osnovi jasne sistematizacijske sheme delovnih mest opravi razpis oziroma objava prostih delovnih mest. Pripomnil bi, da gre v primeru spojitve pa tudi pri pripojitvi za širši obseg dela na določenem delovnem mestu in zaradi tega za zahtevnejše pogoje, ki jih morajo delavci izpolnjevati za zasedbo takšnega delovnega mesta, ter je zato smatrati, da gre za novo delovno mesto, pa čeprav bi bilo to mesto nazvano z istim imenom kot prejšnje Vzemimo primer.: delovno mesto pomočnika direktorja oziroma upravitelja pod novimi pogoji (če se združita dva ali trije zdravstveni zavodi) ni več isto, kot je bilo pre.i. saj sta se delo in kvaliteta tega dela povečala ter so verjetno tudi pogoji za zasedbo takšnega delovnega mesta sedaj bistveno drugačni od tistih, ki so veljali prej. Tako bj priporočal, da se na takšnih kritičnih delovnih mestih, kot je npr. delovno mesto pomočnika direktorja, računovodje itd. in ki jih nujno zaradi združitve ne potrebujemo v npr. trojni zasedbi, vsem takim delavcem, če se nikakor ne najde druge rešitve, da »odpoved« v smislu 103. člena ter se objavi razpis, na podlagi sistematizacije, ki jo sprejme novi zdravstveni dom. in kdor izpolnjuje z razpisom predpisane pogoje, lahko po sklepu organov upravljanja zasede takšno prosto delovno mesto. Razumljivo je, da mora celotni postopek sloneti na zakonitih osnovah, to se pravi, da moramo poleg zakonskih tekstov upoštevati tudi določila novega statuta oz. splošnih aktov. V našem primeru torej lahko iščemo odgovor na vprašanje, kakšni naj bodo »odpovedni roki«, koga sprejmemo na podlagi razpisa, (poleg vodilnih še druge delavce) in kosa na podlagi objave prostih delovnih mest samo v statutu oziroma splošnem aktu. ki ga je sprejel novi zdravstveni dom. Vsaka drugačna rešitev bi namreč lahko sprožila zapletene delovne spore V naslednjem sem skušal prikazati probleme s katerim; se srečujejo zdravstveni zavodi ob reševanju tako pereče problematike. kot je kadrovska politika, čeprav ta ne predstavlja enega glavnih problemov pri reorganizaciji osnovne zdravstvene službe. Vsekakor pa je bistveni element, katerega mora rešiti bodoči zdravstveni dom. da bo lahko iz tako različnih in teritorialno zelo odmaknjenih delovnih kolektivov izoblikoval enotno delovno skupnost, ki bo sposobna nuditi racionalnejše, kvalitetnejše in morebiti tudi cenejšo zdravstvene usluge. ALEKSANDER ZALAR Is naše družbe Turistične • ŠKOFIJE: Prvič se hočem poslužiti možnosti, da deponiram denar pri Kompasu. Rad bi namreč skočil za dve urici čez mejo, v žepu pa imam 50 tisočakov preveč. Ze izročim tisočake uslužbenki, ko nič hudega sluteč vprašam še za ceno usluge. »Pet odstotkov od deponirane vsote ...« mi hladno povedo na Kompasu. »Za to, da mi boste shranili denar za dve uri, bom moral odšteti dva tisoč pesto starih dinarjev?-"' »Točno toliko! Dve uri ali pa deset minut. Naša cena je 5 odstotkov!« »Vrnite mi prosim denar in hvala.« Nisem prijatelj odiranja. Zato odnesem denar na bližnjo bencinsko črpalko, kjer mi fantje radi povsem zastonj shranijo denar za dve uri. Ali pa za teden dni, mi pravijo. • IZOLA: Ura je devet zvečer. Po želodcu mi že pošteno kruli, zato zavijem v lepi Gostinski šolski center, saj vem, kako dobro kuhinjo imajo tam. Ko stopim v restavracijo, opazim, da sem malce pozen. Na mizah so stoli, dekleta pospravljajo in gostov ni več. LJUBLJANSKI SINDIKATI O REELEKCIJI DIREKTORJEV IN VODILNIH DELAVCEV NE LE Z BESEDAMI: »SMO ZA REFORMO!« »Dobro gospodarjenje v vsakem kolektivu, zasnovano na hitrejši rasti produktivnosti, na ustvarjanju večjega dohodka in osebnih dohodkov, predvsem pa na popolnejši uveljavitvi delovnega človeka-samoupravljavca, zahteva od naprednih sil, da ob bližnji reelekciji direktorjev in vodilnih delavcev strogo obsedijo vse tisto, kar ovira sleherno delovno skupnost in jo vleče na staro, preživelo pot..je med drugim rečeno v pismu, ki ga je mestni sindikalni svet Ljubljane te dni poslal vsem sindikalnim podružnicam na svojem območju. »Politično delovanje sindikata mora biti usmerjeno v ustvarjanje in krepitev takšnega razpoloženja v kolektivu, ki bo omogočilo perspektivo in ustrezna pota za izvedbo reelekcije.« Zakaj pravzaprav ljubljanski mestni sindikalni svet opozarja svoje članstvo na bližnjo reelekcijo direktorjev in vodilnih delavcev v podjetjih? Predvsem zato, ker vsakodnevno življenje opozarja, da je prišlo tudi na ljubljanskem območju v marsikateri delovni organizaciji do težkih ekonomskih razmer in neurejenih no- /WVAAAAAAAAA/WWWWWWWVV\AAAAA/W\AAAA/VWWVWWWV m USTANOVLJENA LETA 1815 KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE — CELJE ■ GOSPODINJSKA IN DEKORATIVNA KERAMIKA ■ GRAFITNI LONCI ■ OPEČNI IZDELKI tranjih odnosov prav zavoljo neustrezne kadrovske strukture vodilnih delavcev. Kajti neizprosen boj za racionalnejšo proizvodnjo, večjo poslovnost, zlasti pa za intenzivnejše in smotrnejše vključevanje v mednarodno delitev dela ni mogoče izbojevati le z besedami: »smo za reformo«. »... Prišel je čas, ko je treba privrženost reformi dokazati z dejanji, s konkretnimi in stvarnimi programi razvoja slehernega podjetja. Kvaliteta dela vodilnih kadrov pri izdelavi poslovnih programov in njihova zavzetost za uresničevanje teh programov pa sta v marsičem odvisna tudi od sposobnosti direktorja in njegovega odnosa do teh nalog,« so spet besede iz pisma mestnega sindikalnega , sveta. Tudi tam, kjer so trenutni poslovni uspehi ugodnejši in zavoljo tega upravno-tehnično »Žal, ob devetih zapiramo ...« mi razlože. »Oprostite, in na svidenje ...« »Tovariš, želite morda večerjo?« ■ Presenečen se obrnem in povem dekletu, da je uganila. Še bolj sem presenečen, ko mi v hipu pogrnejo mizo, medtem ko v že pospravljeni kuhinji spet prižgo luči in prično z delom. Čez deset minut imam na mizi naravni zrezek, krompir in solato. »Običajno zapiramo sicer ob devetih, toda, tudi če nas kdo obišče pozneje, mu seveda radi ustrežemo ...« mi razlože gojenke Gostinskega šolskega centra iz Izole. 9 LUCIJA: Vesel sem, da je hotel Lucija kljub pozni jeseni še vedno odprt. Naročim enoposteljno sobo in hoj poravnam račun, saj moram že navsezgodaj spet na pot. Ker sezone ni več, odštejem za prenočišče samo 3585 S-din. V recepciji še zaprosim, da me pokličejo ob šestih zjutraj, kajti jutri imam sestanek v Gorici. V sobi opazim, da so hotel- ski uslužbenci pozabili na milo. Pozabili so tudi na to, da je treba vsake toliko le malce prezračiti sobe, saj imamo ljudje v večini radi dober zrak. / Zaradi komarjev slabo spim in se dvignem ob šestih. Še dobro, da so v sobi komarji, saj bi me v nasprotnem primeru v Gorici zastonj čakali. V recepciji so namreč pozabili na mojo prošnjo. A. ULAGA labod V tej srajci boš eleganten vodstvo podjetja ne čuti potrebe po nenehnem nadaljnjem razvoju, je treba nujno odločno nastopiti proti samozadovoljstvu in lagodnosti posameznih skupin v podjetju. Kajti samoupravljavci ne morejo in ne smejo biti brezbrižni do svoje prihodnosti. Zavoljo tega naj po mnenju ljubljanskega mestnega sindikalnega sveta sindikalne podružnice spodbudijo članstvo v sleherni delovni skupnosti, ne samo v tistih, kjer je treba izvesti reelekcijo, k premišljenemu ocenjevanju dosedanjih poslovnih rezultatov in uresničevanju proizvodno-ekonomskih načrtov. Prav sindikalna podružnica naj ob tej priložnosti zahteva v sleherni delovni organizaciji, da poda direktor, skupno s svojimi strokovnimi sodelavci, pred kolektivom dejanski prikaz položaja delovne organizacije in njenega razvoja. »Zavzeti se moramo za to, da bo postalo preverjanje sposobnosti, zlasti vodilnih kadrov v vsakem podjetju na območju Ljubljane, stalna praksa. Nujno bi morali razpravljati o vodstvenem kadru tedaj, ko se pokažejo slabi poslovni rezultati ali zamegljeni medsebojni odnosi ...«, je še rečeno v pismu mestnega sindikalnega sveta Ljubljana. M. 2. ZA VAS TRANSISTOR, ZA VAŠO ELEGANTNO BATERIJSKO SVETILKO SAMO 1.5 V BATERIJE : j V JESENIŠKI ŽELEZARNI VSAKO LETO PREKO 60 PREDLOGOV ZA RAZNE IZBOLJŠAVE V PROIZVODNJI________________ ZDRAVO JEDRO KOLEKTIVA V letih po osvoboditvi so jeseniški plavžarji, jeklarji, martinarji, valjavci skupaj z ostalimi neposrednimi proizvajalci, energetiki in vzdrževalci močno razvejali iznajdi-teljsko, novatorsko in radonalizatorsko dejavnost. V dvaindvajsetih letih, posebno pa v času novogradenj in rekonstrukcij, se je v se-demtisoččlanskem delovnem kolektivu vključilo v vrste novatorjev in racionalizatorjev preko dva tisoč nadvse prizadevnih in uspešnih iznajditeljev. S tehničnimi in drugimi izboljšavami se v jeseniški železarni bavi izredno veliko starejših in mlajših članov kolektiva vseh mogočih kvalifikacij. Med njimi so še prav posebno prizadevni in istočasno tudi uspešni vzdrževalci, ki se pri svojem vsakdanjem delu srečujejo s sto in sto še nerešenimi ali težko rešljivimi problemi, ki v posameznih obratih in na posameznih delovnih mestih zavirajo in hrome nemoten potek proizvodnje. V 2elezarni Jesenice zelo uspešno deluje Društvo iznajditeljev in avtorjev tehniških izboljšav, ki nudi avtorjem iz-boljševalnih predlogov vso potrebno moralno, finančno, strokovno in materialno pomoč. V sklopu Železarne Jesenice že vsa leta po osvoboditvi deluje poseben referat za novator-stvo in racionalizacijo, ki pripravlja vso potrebno tehnično in ekonomsko dokumentacijo za posamezne izboljševalne predloge, ki jih ocenjuje posebna ocenjevalna komisija DS, ki je sestavljena iz izvedencev in strokovnjakov za posamezne proizvodne grupe. Vsako leto prizadevni in uspešni avtorji izboljševalnih predlogov izvedejo in predlože v oceno preko šestdeset zelo koristnih in uspešnih novosti, ki prinašajo kolektivu velike koristi. Avtorji vlagajo v svoje izboljšave veliko mero svojega dragocenega znanja in dolgoletne izkušnje. Njihov delovni in ustvarjalni polet je porastel še posebno sedaj, ko kolektiv uspešno in prizadevno rešuje probleme gospodarske reforme. Iznajditelji, novatorji, racio-nalizatorji se bore skupaj z avtorji malih, toda nadvse koristnih obratnih izboljšav z zaostalostjo, uspešno odstranjujejo zastarela in nerentabilna ozka grla v proizvodnji, iščejo še neizkoriščene skrite rezerve in uvajajo nove rentabilne postopke dela. Njihova največja naloga in skrb pa je, da s svojimi izboljšavami vztrajno znižujejo materialne, proizvodne in vzdrževalne stroške. Pri vsem tem prizadevanju so nekateri iznajditelji, novatorji in racionaliza-torji zelo uspešni. Mnogo avtorjev tehničnih izboljšav se bavi s problemi delovne varnosti in v svojih predlogih nakazujejo možnosti za preprečevanje obratnih nezgod in za zmanjšanje težkega in nevarnega fizičnega dela. V letošnjem letu so jeseniški železarji izvedli in predložili v oceno že preko štirideset zelo lepih in uspešnih izboljševalnih 3la-"o Republiškega sveta ZSj ta --ovenijo Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani List te bil ustanovljen 20. novembra 1942 Urejuje uredniški udhor Glavni In odgovoril' urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva in uprave Ljubljana. Dalmatinova ul. 4 ooStni predal $1.1-VI telefon uredništva 318-672. 316-695 112-402 tn 310-033. uprave 310-0.13 Račun pri ‘Narodni banki » LlubUanl. St NB 501-1-991. devizni račun prt Kreditni banki m hranilnici Ljubljana. St 501 -620-7-32000-10-,1204-4116 - Po- samezna številka slane 50 N-pai - 5-) S-dln. — Naročnina Je četrtletna 6.50 N-dln - 650 S-d1r - polletna 13 N-dln - 1300 S-dln n letna 26 N-dln - 2600 S-dln - Rokopisov ne vračamo. -Poštnina plačana e gotovini - Tisk In klišeji CZ P .ljudska pravica« Mithliana TUDI ŠIVALNI STROJ SODI V VSAKO GOSPODINJSTVO. SREČO IN ZADOVOLJSTVO PA VAM BO V HIŠO PRINESEL LE ŠIVALNI STROJ »MIR-NA-VERITAS« AVTOMAT1K, NA KATEREM LAH-i KO IZBIRATE MED 60 RAZLIČNIMI VZORCI. A KAR JE NAJVAŽNEJŠE! S 15. AVGUSTOM 1967 JE »MIRNA« — TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV — ZNIŽALA AVTOMATSKEMU ŠIVALNEMU STROJU »MIRNA-VERITAS«, CENO ZA 15%. CENJENI POTROŠNIKI! PREPRIČAJTE SE O IZREDNI KVALITETI ŠIVALNIH STROJEV PROIZVODNJE TOVARNE »MIRNA«. predlogov Ocenjevalna komisija DS je zasedala že šestkrat in priznala ter izplačala prizadevnim in uspešnim novatorjem že 2,800.000 S-dinarjev nagrade. Na zadnji, šesti seji komisije DS za oceno tehničnih izboljšav je bilo temeljito in objektivno obravnavanih devet v zadnjem času izvedenih in v oceno predloženih izboljševalnih predlogov, člani komisije so na osnovi pravilno sestavljenih prijav in ocen merodajnih obratovodstev priznali devet vzpodbudnih odškodnin v višini 420.000 S-din-Več izboljševalnih predlogov pa je še v proučevanju in oceni. Potrebno pa bi bilo, da bi se dosedanji pravilnik o prijavljanju in ocenjevanju izboljševalnih predlogov in vzpodbudnem nagrajevanju prizadevnih in uspešnih avtorjev iz leta 1961 vsaj delno izboljšal, da bi se vrednost nagrad za to delo približala ekonomskim razmeram- Pospešeno in objektivno ocenjevanje izboljševalnih predlo* gov, stimulativno nagrajevanje prizadevnih in uspešnih avtorjev v jeseniški železarni močno poživlja to dejavnost med vsemi člani kolektiva. Novi pravilnik bi ustvaril še boljše p°* goje za aktivno ustvarjalno de' lo iznajditeljev, novatorjev, ra-cio:--dlizatorjcv in avtorjev "7 malih, toda nadvse koristni izboljšav. UROŠ ŽUPANČIČ nBe. CIGARETE lllll[lllimiiilillllllllllliillllllll!l!!i'lillliilllllllilll|ll||l||||||||||illlllli|||||||||lil|lilil|||||||||||l!l|!lll!lllllllilll|||||||||!l||!i||!llllll|||||||||||!l^ Ni GRADNO ŽREBANJE AVTOELEKTRO TOLMIN Kupec vžigalne svečke AET, ki pošlje 1 ali 4 kose nepoškodovane plastične embalaže podjetju AET, bo udeležen pri nagradnem ire6'"iu' (ČM, Z •N O > o z •o UJ z (Z) AVTOMOBILISTI za 4 kose plastične embalaže svečk AET lahko prejmete avtoradio sprejemnik! MOTORISTI za 1 kos plastične embalažne svečke AET lahko prejmete vrednostno pismo do 100 N-din, s katerim lahko v vsaki trgovini, ki ima v prodaji naše svečke, nabavite blago po lastni želji ŽREBANJE enkrat mesečno, rezultati žrebanja so objavljeni 10. v mesecu MALOPRODAJNA CENA je enotna — 9,60 N-din NAŠE VŽIGALNE SVEČKE SO ODLIČNE, NJIHOVA EMBALAŽA PA PRAKTIČNA IN LIČNA IN LETOS NAGRAJENA Z JUGOSLOVANSKIM OSKARJEM ZA EMBALAŽO O K H- * UJ _J UJ o H- > < S * >eS 0 s ns 1 £ S -J o H < Z M > O - co sž C/2 2 a a a "rt S >N »3 O I 1 •E fliiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii«................................................................................................................................................... Iz rok v usta Iz podatkov periodičnih obračunov za devet mesecev letošnjega leta na območju konjiške občine je razvidno, da je ostanek sredstev za sklade skoraj za polovico manjši od istega obdobja lanskega leta. Do konca septembra v letu 1906 so podjetja v konjiški komuni imela namenjeno za sklade več kot poldrugo milijardo starih dinarjev, v enakem obdobju letošnjega leta pa le kakih 790 milijonov starih dinarjev. Od večjih podjetij letos kovaška industrija v Zrečah na Primer izkazuje le slabo četrtno lanskih sredstev za sklade, usnjarski kombinat KO-*vtJS v Slov. Konjicah slabo tretjino. LIP v Slov. Konjič.-h Pu malo več kot 45 odstotkov Več kot v lanskem letu so v sklede namenili le v tovarni KOSTROJ, in sicer dobra dva milijona starih dinarjev, v zreškem podjetju COMKT, kjer izdelujejo umetne bruse, pa reka j več kot 9 milijonov starih dinarjev. V obrtnih podjetjih so letošnie leto povečal’ Sredstva za sklade v obeh mi-rai-skih delovnih organizacijah. v gradbenm oodjetjv RoNORAD v Slovenskih 'Kobilcah in v stanova n isko-ko-Oivnolnem pod let j n Zreče, v kmetijstvu na nri KZ v Slovenskih Konjicah Vsekakor je to imelo pre-Ce.fcje posledice tudi za delitvena razmerja v gospodarskih organizacijah, to je na psebne dohodke in na ostanek dohodka za sklade. V lanskem jetu so od ustvar jenega dohodka dali v sklade 30,4 odstotka, ^tos pa so skladom namenili *korai polovico manj, in sicer e 16,7 odstotka, čeprav so se °sebni dohodki povečali le za *L5 odstqtkji v povprečju. razmerja so se spremenila v Večini podjetij v korist osebjih dohodkov ob relativno in a°solutno manjših sredstvih sklade. V. L. 'V.:-'--'': v GOSPODARSKA REFORMA JE POŽIVILA RAZISKOVALNO DEJAVNOST - . 'i:i. .. ti : ' . Znanost na krilih Iz pomenka z inž. Levom Pipanom, sekretarjem Zveze raziskovalnih organizacij Slovenije Registrirane raziskovalne organizacije, ki predstavljajo 80 9/o raziskovalnega potenciala — dopolnjujejo ga nesamostojni razvojni oddelki industrije, Akademija - znanosti in umetnosti in Univerza — so letos za 72 °lo , povečale dohodek predvsem š poživljeno raziskovalno dejavnostjo in z različnimi rutinskimi storitvami za gospodarstvo, ki se poskuša s pomočjo znanosti prilagoditi zaostrenim ekonomskim pogojem. Znanstveno delo pa bi bilo še bolj razgibano, če bi raziskovalne institucije lahko najemale kratkoročne kredite. »Tri četrtine raziskav financira gospodarstvo,« je dejal inž. Pipan, »kakor lani, čeprav se je finančno stanje v mnogih podjetjih poslabšalo. Individualni naročniki so po podatkih, ki smo jih zbrali z anketiranjem 45 raziskovalnih organizacij, dali v letošnjem prvem polletju 4,4 milijarde starih din za raziskave ali za 900 milijonov Več kot lani, da bi se hitreje prilagodili zahtevnejšim tržnim pogojem.« Po mnenju inž. Pipana ni več nobena raziskovalna organizacija eksistenčno ogrožena zaradi pomanjkanja naročil. So pa še vedno precejšnje razlike v izkoriščanju zmogljivosti in v naročilih. Ponekod je dohodek v primerjavi z lanskim prvim polletjem samo, zato manjši, ker naročniki niso pravočasno plačali opravljenih nalog, vendar so upniki prepričani,, da dobe pred koncem leta denar. Dohodkovna prognoza je neugodna samo za Tekstilni inštitut Maribor, zaradi znanih finančnih težav tekstilne industrije. V najbolj kritičnih primerih priskoči na pomoč sklad Borisa Kidriča, ki je lani interveniral v Nuklearnem inštitutu Jožef Stefan in finačno podprl raziskave v Veterinarskem znanstvenem zavodu, letos pa je raziskovalnim organizacijam v prvem polletju izplačal 47 odstotkov več sredstev kot lani. kar pomeni v absolutnem znesku 645 milijonov starih din. Znesek ni velik, sai predstavlja komaj 7,3 odstotka celotnega dohodka raziskovalnih organizacij. je pa pomeben za premostitev najhujših finančnih težav. BANKE V SLUŽBI ZNANOSTI Med pomenkom o vplivu finančnih razmer na raziskovalno delo je inž. Pipan dejal: »Ob finančni negotovosti so raziskovalne organizacije primorane upoštevati, koliko stane kaka naloga, in dajati prednost cenejšim, čeprav je morda dražja družbeno pomembnejša.« »Najbrž se bodo podobne težave še nadaljevale. Malo je namreč upanja, da bi se likvidnost gospodarstva zelo hitro povečala. Ali zveza razmišlja, kako bi jih ublažila?« »Že vse letošnje leto se ukvarjamo z mislijo o finančni .samopomoči. Na j varneje bg. če drug drugemu pomagamo premostiti trenutne finančne težave. Gre za nekajmesečno medsebojno pomoč. Prj banki želimo organizirati kreditni krog. preko katerega bi vključena raziskovalna organizacija dobila z denarnim jamstvo vseh članic tega kroga kratkoročni kredit. Prvi razgovori o tem v Kreditni banki in hranilnici Ljubljana niso bili uspešni, kaže pa. da bomo uspeli preko zbora te banke.« »Ali ne poslujete po gospodarskih načelih, da je potrebno tolikšno jamstvo za kreditiranje?« »Poslujemo. Vsa razpoložljiva sredstva hranimo v banki, kj jih poljubno obrača, vendar nam le-ta pravice do kredita ne - priznava. Do septembra je imelo v 14 raziskovalnih organizacijah. ki se želijo vključiti v kreditni krog. v ljubljanski kreditni banki in hranilnici najmanj 426 milijonov in največ tri četrt milijarde neizkoriščenih starih dinarjev. Ta naložba bi bila prav gotovo dovolj močno poroštvo za ne,kaj milijonski kredit, ki bi ga zaprosila katerakoli izmed članic kreditnega kroga. Gre za to. da ne bi raziskovalne organizacije prekinjale dela in se lotevale drugega, če zmanjka denarja za Prejšnje naročilo ali ker nova naloga terja manj sredstev. Takšni izhodi v sili zmanjšujejo raziskovalno in ekonomsko učinkovitost, za katero tudi pri nas narašča interes. Raziskovalne organizacije v Srbiji pa so že prodrle s tako kreditno zahtevo, •^to sem prepričan, da bomo tudi mi, saj gre končno tudi za hitrejšo in .uspešnejšo intervencijo znanosti pri reševanju druž-beno-gospodarskih vprašanj. Ma- SISTEMSKA VPRAŠANJA TRGOVINE ZA VEČJO POSLOVNOST TRGOVINE Gospodarski zbor Skupščine SUS bo eno izmed prihodnjih sej posvetil trgovini. Gre za sistemska vprašanja, s katerimi trgovina opravičuje neurejene odnose med njo in proizvodnjo in zaradi katerih prepočasi postaja aktiven gospodarski dejavnik, ki naj bi krepil proizvodnjo in pospeševal potrošnjo tm umirjal tržna gibanja. Trgovina je za to skupščinsko sejo skupaj z RO sindikata storitvenih dejavnosti in s strokovnim odborom za zunanjo trgovino pri Gospodarski zbornici SRS pripravila obsežno dokumentacijo o gospodarskem položaju in razvoju trgovine ter na podlagi tega gradiva sestavila predloge za izboljšanje splošnih gospodarskih in poslovnih pogojev, ki hi koristili ludi proizvodnji in potrošnji. ^Povzemamo neka j glavnih ugotovitev, stališč in predlogov trgovine za izpopolnitev gospodarskega instru-mentarija. TRGOVINA MORA RAZPOLAGATI Z VELIKIMI SREDSTVI Materialna baza se krepi, njena akumulativnost se povečuje, vendar je finančno še prešibka, da bi zgledno opravljala funkcijo gospodarskega dejavnika in ne več samo distributerja blaga. • Pri tem jo predvsem ovira sedanja kreditna politika. Skrb za razširjeno reprodukcijo je gospodarska reforma prenesla na delovne organizacije, lej spremembi pa bančni m kreditni sistem ni dovolj prilagojen. Kreditna restrikcija je bila preveč linearna in premalo selektivna. Pri tem je bila trgovina zelo prizadela, kajti banke so odvzemale sredstva predvsem delovnim organizacijam, ki so zaradi, dobrega poslovanja razpolagale z njimi. Zaradi velike omejitve kreditov je trgovina primorana kupovati samo blago, za katerega je zagotovljena prodaja, zmanjšati pa mora izbor in zaloge, kar1 seveda prizadene tako proizvodnjo kakor potrošnike.. Predlog trgovine: Krediti za razširjeno rejjrodiikci.jo naj =e dajejo le ekonomsko sposobnim gospodarskim organizacijam za smotrne in gospodarsko utemeljene nakupe. Prav tako naj bi princip selektivnosti obveljal pri dodeljevanju občasnih kreditov za obratna sredstva. Brez povečanih obratnih sredstev trgovina ne more prevzeti zalog, k' bremenijo proizvodnjo, četudi bi jih morala. Če bi občasne kredite t obratna sredstva dobivala predvsem trgovina, bi se povečal izbor blaga v prodajalnah in pospešila bi se proizvodnja, kajti znano le. da se v trgovinah zaloge hitreje zmanjšujejo kot v tovarnah. Ob sedanji politiki kreditiranja, zlasti ob administrativnih posegih v politiki cen, trgovina torej ne more bistveno vplivati na blagovni promet, od katerega je odvisna tudi proizvodnja, niti ne more prevzeti fizikov, ki bi jih morala nositi pri prodaji. CIMPREJ SPROSTITI CENE Enako kakor druge gospodarske panoge tudi trgovina zahteva sprostitev cen pri vsem blagu, kjer je zagotovljeno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Predlaga pa sprostitev tudi v drugih primerih in * jo utemeljuje s tem, da bi liberalizacija cen (op. nov.: v tem primeru bi se neogibno povišale) spodbudila proizvodnjo in prodajo, čemur bi pa po postopnem uravnovešanju ponudbe in povpraševanja sledila pocenitev. OSUPLJIVO PRIZNANJE Tudi trgovina meni, da ni umestna- administrativna intervencija pri cenah tistega domačega blaga, ki mu konkurira liberalizirani uvoz. Zaradi tega, tako trdi trgovina, nastajajo večje razlike v cenah, ki pa jih kvaliteta ne opravičuje, in domača proizvodnja stagnira. Posredno pa to negativno vpliva na ponudbo in izbor blaga. . Ne podpira pa trgovina predlogov za zmanjšanje zunanjetrgovinske mreže in tudi ne priporočil, naj bi na posameznih tržiščih nastopale samo pooblaščene gospodarske organizacije. Te težnje pb centralizaciji in monopoliza-ciji zunanje 'trgovine pripisujejo predstavniki trgovine etatističnim konceptom vodenja mednarodne menjave m menijo, da imajo lahko škodljive posledice spričo svoje protislovnosti z našim gospodarskim sistemom. Po mnenju trgovine je potrebno zlasti na vzhodnih tržiščih z medsebojnimi dogovori podjetij doseči enake pogoje nakupa in prodaje. Dopustiti pa kaže različne oblike medsebojnega dogovarjanja. Sele ko tak dogovor ne bi uspel, naj bi sc pristojni poslužuj v zakonu o zunanjetrgovinskem n Delovanju nredrido-nih pooblastil ter določili nosilca izvoza oziroma uvoza. Število zunanjetrgovinskih -podieti j oziroma razpredepost zunanjetrgovinske mreže ’ta trenutno še zelo pomembna spričo neurejene politike domačih cen. toseva zadrževanja ra sedanji ravni, ki z več vi-- • dikov ne ustreza in slabi konkurenčnost domačih proizvajalcev. Ce bi še davčne in carinske stopnje postale instrument za usmerjanje proizvodnje m potrošnje. bi se vpliv razvejane zunanjetrgovinske mreže na: prodajo domačih izdelkov zmanjšal do tiste mere. M jo dopušča spodbudna uvozna intervencija. ČEMU DEVIZNA TOGOST? Novi devizni režim je Vegovimi omogočil, da se je založila z uvoženim blagom. Pro- . daja na drobno za devize pa . je po mnenju trgovine preveč toga in nestimulativna. Tujci kupujejo pri- nas veliko cigaret, alkoholnih pijač. in živil. Zakaj jih ne bi v tr- .. govini plačevali z devizami? Trgovina je pripravljena urediti lastne menjalnice, če bo za to devizno tako stimulirana kakor gostinstvo. Priznavali naj bi ji retencijsko kvoto na podlagi ustvarjenega deviznega prometa, ki bi se zaradi poeno-1 stavljene menjave tuje valute nedvomno povečal. Sicer pa za povečani izbor blaga, ki bi ga tujci lahko kupovali z devizami in za stimuliranje trgovine za takšno prodajo govore tudi naši načrti za razvoj inozemskega turizma. MARIOLA KOBAL KOMBINAT ZA PREDELAVO IN PROMET ŽITARIC • jajčne testenine tortelini Predeluje vse vrste žitaric, proizvaja testenine torteline, vatel proizvode, kruh, vse vrste peciva in močna krmila. ZASEBNO DELO Zasebno delo v socializmu postaja vse bolj pogosto tema razprav v predstavniških in političnih organih. Verjetno je temeljni razlog v tem, da se državljani razburjajo, ko vidijo, kako se sloj podjetnih ljudi izredno hitro bogati. To pa povzroča nejevoljo, da v družbi, ki delitev snuje na načelih nagrajevanja po delu, čedalje več posameznikov krši ta temeljna načela. Problem ima tako svoje etično izhodišče, kritika pa je seve uperjena zoper sistem, ki dovoljuje tak način obogatitve. Podrobnejša razčlenitev problema pa odpira več vidikov in razpotij. Tako slišimo, da bi bilo potrebno ta pojav zajeziti, ker je v bistvu protisocialistično, da mirno dopuščamo tak način bogatitve. In obratno: nikar podirati, kar smo z muko ustvarili. Dolgo smo uslužnostno obrt zapostavljali, tudi sektašili v odnosu do osebnega dela, ko se je začelo to razvijati, pa bi radi zavoljo nekaj drastičnih primerov vse podrli. Tako zopet lahko zasledimo želje, da bi se področje zasebnega dela še razširilo. Nekateri šušljajo, da bi počasi dopuščali po privatnih gostiščih še zasebne mesnice, v manjših vaseh tudi zasebne trgovinice, da bi bilo potrebno cenzus, koliko ljudi lahko zaposluje zasebnik še razširiti, morebiti na trideset ali celo več ljudi. Bistvo naj bi ne bilo v tem, kako se ta zasebna pobuda širi, temveč kako bo družba zajemala ves dohodek, ki ne izvira iz dela in ki bi lahko postal gibalo izkoriščanja tujega dela. Temu se pridružujejo še čisto praktični razlogi, da je potrebno uslužnostno dejavnost razširiti, ker imamo ravno v tem obilo možnosti za zaposlovanje. Ne kaže prezreti tudi ugotovitve, da mora družba za vsako novo delovno mesto vložiti svoja sredstva, medtem ko jih pri razširitvi obrti, zasebnih pobud nadomeščajo in vlagajo posamezniki. Z večanjem zasebnega dela pritekajo v proračune nova sredstva in tako je mogoče z njimi pokrivati nujne potrebe povečanih izdatkov proračunov, ki niso nikdar dovolj veliki. Poleg tega se pojavljajo kritike, da nista enako obravnavana, obdavčena družbeni uslužnostni in zasebni sektor. Družbeni ima zlasti velike izdatke s predpisanim poslovanjem, ki je zato dražje, in je zasebni sektor zato privilegiran. Niso čisto osamljene zamisli, da bi kazalo tudi družbeni sektor uslužnostne dejavnosti s predpisi oprostiti kompliciranega sistema poslovanja, kontrole, ki zdaj veča stroške. Zadnji čas so zelo živa mnenja, da je zlasti davčna služba zatajila, da nimamo ustrezne davčne službe, ki bi bila kos novim razmeram. Opravičilo: davčne službe nismo razvijali, ker so se te občutne razlike in možnosti bogatitve, najbrž tudi utaj, pojavile šele v zadnjem času. Takrat, ko je bila delitev na nižji ravni, teh problemov ni bilo in zato tudi ne potrebe po takšni davčni službi. Zakaj nimamo finančne inšpekcije? Statistični podatki razkrivajo, da se je v Jugoslaviji izredno močno razvijalo zasebno gostinstvo in prevozništvo. Oboje pa ne sodi v področje obrti. Prav tako nastajajo tudi čudni obrtniki. Nič več nimamo opravka zgolj s kovači, mizarji, krojači, ključavničarji itd. Pojavlja se nov sloj obrtnikov, ki kupi stroj, začne pa kooperirati s socialističnim podjetjem. Njemu ne gre za to, da bi opravljal usluge državljanom, marveč preprosto — z enim ali več stroji — v bistvu na industrijski, strojni princip stopa v kooperacijo, izkorišča lastne ali tuje patente, včasih pa zveze, ki so sorodstveno ali celo družinsko pogojene. Mož v tovarni, žena doma kooperant tovarne. Takšni obrtniki so izenačeni z drugimi, ki zares opravljajo uslužnostno obrt, medtem ko se nekateri na ta račun le bogatijo in jim je izhodišče izredno visok zaslužek. Premalo je tudi razlik znotraj same obrti. Tako je enako obravnavan zidar, ki na primer ometava hišo, opravlja manjša popravila, in zasebnik, ki drugim gradi hiše, najema delavce in se razvija Niso točni pomisleki, da davčna služba nima možnosti ugotavljanja dohodka. To možnost v zakonu ima, nerodnost je le v tem, da jo mora uveljavljati preko sodišča. Praksa pa kaže, da je izredno malo primerov, ki bi morebitne utaje obravnavali pred sodiščem. Pojasnilo, zakaj tako, je v tem, da včasih ni zato pravega interesa, da bi to lahko zavrlo razvoj obrti in uslužnostnih dejavnosti. In nato: davčni uslužbenci so menda med slabše plačanimi v občinskih upravah. Če je ta ugotovitev točna, potem bi morali razmisliti o tem, kaj nam pri želji po boljšem zajemanju in spremljanju dohodka zasebnikov pomeni slabo plačana davčna služba. Ali ne bi bili v takšnem primeru tudi možni dogovori, mižanje ... Kot vidimo, je problematika zelo obsežna. Komentar jo lahko samo nakaže in predlaga nekatere vidike za rešitev. Potrebujemo uspešno davčno službo, tudi inšpekcijo in dopolnitev predpisov, da bi lahko ločevali obdavčitve znotraj panoge, z večjimi pooblastili pa poenostavljali postopek inšpekcij pri obravnavanju utaj. Z razširitvijo obrti, uslug bo zmanjšan monopolizem, nastala bo večja konkurenca, cenenost in solidnost. Pravilno je treba odmerjati dajatve, da ne bo omogočeno prelahko bogatenje in zaslužkarstvo. Najbrž ne kaže družbenemu sektorju uslužnostne obrti odpravljati evidence poslovanja. Bolje je, da jo poenostavimo, kaže pa razmisliti, če ne bi bilo nujno zahtevati, da viodijo poslovne knjige tudi zasebniki? Temeljito premisliti, kaj pomeni razširitev cenzusa, se pravi možnost povečanja števila zaposlenih pri zasebniku. To ni samo problem zajemanja, to predstavlja tudi politični problem, saj bi s tem odstopali od doslej uveljavljenih načel. VINKO TRINKAUS J O H te o H < E- Z H S o id u H fc J O h m > H te o h < H Z H S o z u H 0. O e- Cfl > S o H < H 2 H S O ti S POTROŠNIŠKIH POLIC H S POTROŠNIŠKIH POLIC > ti S O h < H 2 H S O ti U ti ti J O H co > H ti O H < H Z M S O ti u H CL J O h en ▻ H ti O E* < H Z H S O ti O H ti J O E- c/) > H *-» ti O h < h Z S POTROŠNIŠKIH POLIC O S POTROŠNIŠKIH POLIC F S'POTROŠNIŠKIH POLIC S POTROŠNIŠKI* milil ATA 31 Nova, privlačna oblika, lepa svetlosiva barva ohišja in možnost priključka na avtomatsko telefonsko centralo — to so odlike Iskrinega avtomatskega telefonskega aparata ATA 31. Narejen je v obratu Elek- tromehanske Kranj, v oddelku telefonije. Zunanjo obliko so novemu telefonu dali v Iskrinem oddelku za oblikovanje, ki ga vodi naš znani industrijski oblikovalec Davorin Savnik, ki je lani za svoje delo prejel tudi Prešernovo nagrado. Novi avtomatski telefonski aparat ATA 31 je bil na vseh razstavah, kjer so ga doslej razstavili, deležen velike pozornosti. Dobil je nekaj priznanj, tudi mednarodnih, med drugim odličje LGA Zentrum iz Stuttgarta in Die Gutte Industrie Form iz Hannovra. Letos pa mu je strokovna komisija Centra za napredek trgovine in embalaže podelila oskarja 1967. Novi telefonski aparat se je že pojavil na policah vseh Iskrinih trgovin v Slo- veniji, drugod pa ga bodo žačeli prodajati še ta mesec. Po novem Iskrinem avtomatskem telefonskem aparatu bodo bržčas povpraševali vsi, ki žele imeti svo- je stanovanje res sodobno opremljeno, pritegnil pa bo verjetno tudi zanimanje poslovnih ljudi. In kolikšna bo njegova cena? 27.000 S-dinarjev. m. v. O PREKINITVI DELA V ENERGOINVESTU zvajalci niso slepi Na izplačilni dan, 4. oktobra letos, so proizvajalci v Energoinvestu za tri ure prekinili delo. Nerazpoloženje, ki so ga povzročale govorice o velikih nepokritih izvoznih izgubah, o prevelikih razponih med osebnimi dohodki, preplačevanju kooperantov in nekaterih organizacijskih slabostih, je ta dan povečalo še 80 °/o izplačilo osebnih dohodkov. Delava so zahtevali pojasnilo, kakšne so perspektive podjetja, in odkrito povedali, da vodstvu podjetja ne zaupajo več ... Letošnje leto je za Energoin- prav neradi, so zopet začeli de-vest kakor zakleto. Material se lati po 48 ur na teden, zlasti ker je podražil za 35 %, v novo to- so mislili, da jih bo ta žrtev re- varno se je podjetje preselilo šila znižanih Zaslužkov, s polletno zamudo, kar je porušilo proizvodne in finančne načrte in. ob zmanjšanem dohodku otežkočilo odplačevanje anuitet, ki znašajo letos 1,700.000 starih dinarjev na zaposlenega, v juniju pa so bili prekinjeni še posli 7. Indonezijo, ki dobro plačuje transformatorje. Da ne1 bi neprodani izdelki vezali obratnih sredstev, jih je podjetje prodalo domačim kupcem in zaradi slabih cen, le-te šo namreč zamrznjene, izgubilo 23 milijonov starih dinarjev, medtem ko bi indonezijsko tržišče vrglo 6 milijonov čistega dohodka. V drugi polovici leta, ko so pričeli izdelovati transformatorje za Sovjetsko zvezo, se je zaradi nerealnih prodajnih cen, ki pri nekaterih izdelkih ne pokrivajo niti materialnih stroškov, izguba naglo povečevala in je ob koncu avgusta znašala že 109 milijonov starih dinarjev.\, BESEDE BREZ DEJANJ S poslabševanjem finančnega položaja so bili samoupravni organi Energoinvesta seznanjeni. še bolj so težave poznale strokovne službe, medtem ko so delavci vedeli samo to, da je treba povečevati produktivnost. Sicer bodo morali znižati osebne dohodke. Ker so se ta opozorila ponavljala iz meseca v mesec, osebni dohodki pa se niso poslabšali — postopno so izčrpali lanskoletnih 74 milijonov prihranka — so svarila jemali kot svojevrstno obliko spodbujanja k delu. gele ob koncu avgusta, ko je vodstvo priporočilo, naj se odpovedo prostim sobotam, da se bo proizvodnja povečala, so delavci zaslutili, da gre zares. Ce- ClB BOVEC KVALITETNO POSTELJNO PERILO In potem je prišel 4. oktober in samo 80 "/# osebni dohodki..., čeprav so pridneje delali kot poprej. Razumljivo, da so začeli iskati vzroke izven sebe, pri strokovnih službah. Kot je razprava političnega aktiva nekaj dni za tem pokazala, se razmere v Energoinvestu res niso poslabšale samo zaradi objektivnih težav, ampak tudi zaradi subjektivnih. Očitno so strokovne službe prepočasi reagirale na slabosti, ki so jih celo neposredni proizvajalci že mesece videli in tudi opozarjali nanje. Za povečanje produktivnosti je, kot rečeno, vodstvo podjetja pritisnilo na neposredne proizvajalce: odpovedati so se morali prostim sobotam. Drugih učin- NAJMODERNEJŠE ROČNO ORODJE ZA VSAKEGA VOZNIKA Vsestransko uporabno tudi v gospodinjstvu in pri drugih hišnih opravilih kovitejših mer pa ni uvedlo, gele sedanje razprave kažejo, da organizacija dela v novi tovarni še ni zgledno urejena, da še vedno primanjkuje strokovnjakov, da nekateri ozko specializirani delavci niso pravilno zaposleni, da produktivnost trpi tudi zavoljo pogostega spreminjanja mesečnih proizvodnih planov itd., itd. CARSKI REZ? Sanacijski program, sestavljen po prekinitvi dela, dokazuje, da so bile tudi pripombe glede preplačevanja kooperantov umestne, da kaže pozorneje pregledati delitev osebnih dohodkov, da je izvoz transformatorjev resnično problematičen, kolikor se material ne poceni in domicilne cene ne sprostijo. Verjetno bo do sprostitve slej ko prej prišlo. Proizvodnja transformatorjev — izdelujejo jih tri tovarne v Jugoslaviji — •trikrat presega domače potrebe, izvoz pa je otežkočen zaradi nekonkurenčnosti, pogojene z znatno večjimi proizvodnimi stroški in domačo politiko cen. Druge države pokrivajo z izvoznimi cenami samo materialne stroške, preostale stroške pa naprti industrija domačim kupcem. Zato na primer Zahodna Nemčija izvaža transformatorje po 1000 dolarjev, doma pa jih prodaja po 2000, naši proizvajalci pa jih morajo doma prodajati po tujih izvoznih cenah. Sam delovni kolektiv Energoinvesta seveda lahko marsikaj naredi za večjo konkurenčnost: z boljšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti, z dobro organizacijo dela, z dobro tehnologijo. Morda bi z vsemi temi izboljšavami, kot nekateri menijo, uspelo odpraviti tudi izgubo pri izvozu v Sovjetsko zvezo. Tržišče je obširno in ga ne bi kazalo izgubiti, dokler je količkaj verjetnosti, da lahko brez izgube izvažajo po svetovnih cenah, kar zahteva ZSSR. Na serčo so obnovljeni zopet ■ posli z Indonezijo. Tja do febru- ■ arja so vse izvozne pošiljke do- j bro prodane, tako da si bo ko- : lektiv finančno opomogel. Sploh : pa je dela dovolj za vse prihod- : nje leto. Če sodimo po sedanji aktiv- : nosti strokovnih služb in priza- : devnosti, da bi pridobili še ne- : kaj strokovnjakov, čeprav pride j že zdaj na sedem delavcev en j inženir v tem 260-članskem de- jj lovnem kolektivu, si bo podietie j zlasti ob spremenjeni politiki ! domačih cen kmalu opomoglo, : četudi anuitete zelo obremenjujejo proizvodne stroške. Trši oreh pa utegne biti ureditev notranjih odnosov, če pre- ■ kinitev dela strokovnega vod- ! stva ni prepričala, da je samo- i upravljanje ekonomska nuja. da i tudi neposredni proizvajalci lah- j ko kaj pametnega svetujejo in : da prikrivanje težav ni naj- ■ uspešnejša oblika pomirjevanja. : Takrat, ko se zmanjšajo osebni ■ dohodki, se delavci ne pustijo ■ več vleči za nos niti se ne zado- * voljujejo s polovičnim pojasnjevanjem. še celo če se upira njihovi zdravi pameti. Takšnih pojasnil pa je bilo v Energoinvestu precej in vrhu tega še neenotnih. MARIOLA KOBAL 01) VSEPOVSOD ® TRBOVLJE: Na zadnji seji občinske skupščine Trbovlje so člani obravnavali poročilo komisije« ki spremlja učinke skrajšane-ga delovnega časa v delovnih organizacijah. Ugotovili so, da povsod ne dosegajo takšnih uspehov, kot so jih predvidevali pred prehodom na skrajšani delovni teden. Ugotoviti je celo mogoče, da so ponekod zvišali osebne dohodke na račun skladov. Zato so odbornik! v razpravi poudarili, da bi morali k določilom, ki urejajo prehod delovnih organizacij na skrajšani delovni teden, dodati še novo, to namreč, da ^ delovnih organizacijah ne bi smeli spreminjati delitve dohodka na škodo skladov. Odborniki so tudi menili, da bi morali samoupravni organi ^ delovnih organizacijah večkrat in podrobneje spremljati rezultate gospodarjenja, zbor delovnih skupnosti občinske skupščine pa naj bi s predstavniki delovnih organizacij obravnaval zlasti še gospodarski položaj tistih, ki po uveljavitvi skrajšanega delovnega tedna ne dosegajo predvidenih uspehov. -vš # JESENICE: Troje gradbenih podjetij, 'h sicer Sava, Gradis in Gorica, trenutno gradi 224 stanovanj-Večino teh gradijo na Jesenicah, nekaj pa na Koroški Bep in v Kranjski gori. Ker pa !e jeseniška železarna v velikih finančnih težavah, ni pričakovati, da bi lahko v bližnji bodočnosti odkupila kaj več stanovanj za svoje delavce. Zat® se omenjena tri gradbena podjetja bojijo, da stanovanj, k1 bi jih gradila za odkup, ne n' mogla prodati. Zaradi tega 'fi tudi vprašanje, če bedo omenjena podjetja po dogradit v1 objektov, ki so sedaj v gradnji, še lahko zaposlovala tolik® delavcev, kot lih imajo ■ sedaj, to je kakih tisoč. P. U. ! : Ali veste ... da je lansko leto porabilo gospodarstvo Sloveniji: za neto osebne dohodka 91 milijard S-dinarjev več sredstev kot v letu 1965, da so se osebni dohodki povprečno povečali za 33 odstotkov. Če bi Pa gospodarstvo na primer povečalo neto osebne dohodke le za 10 odstotkov, bi imelo po nekaterih analizah na voljo več kot 60 milijard S-dinarjev dopolnilnih sredstev, s čimer bi v Sloveniji lahko rešili vprašanje brezposelnih, poleg tega pa bi lahko zvišali pokojnine za 16 odstotkov, seveda če bi ob tem povsem prezrli porast produktivnosti dela in zvišanje življenjskih stroškov. ... da je v letošnjem PT' vem polletju porabilo Q°' spodurstvo Slovenije ob 3,6-odstotnem povečanju proizvodnje 28 milijard S-dinarjev več za neto osebne dohodke kot v prvem polletju 1966, je pa hkrati zmanjšalo ostanek dohodka od 1.20 milijard S-dinarjey v lanskem prvem polletju na 98 milijard S-dinarjev y letošnjem prvem polletju; Rudarji — racionalizatorji Čeravno je komisija za izume in tehnične izboljšave pri rudniku Trbovlje — Hrastnik v času od 1963. leta do danes sprejela le 31 predlogov racionalizacij, kar je po mnenju članov komisije malo, je bilo vendarle kar 21 predlogov uporabljenih pri izboljšavi različnih del v obratih rudnika, enaindvajset racionaliza-torjev pa je prejelo za svoje predloge približno 130 tisoč N- dinarjev nagrad. Da bi zaposlene čimbolj spodbuditi k predlaganju različnih izboljšav, so v rudniku sprejeli tudi pravilnik o izumih in izboljšavah, ki točno določa višino nagrade oziroma odškodnine za posamezne primere. Kot najboljši racionalizator oziroma izumitelj se je doslej izkazal Leopold Rebernik, ki je dal že marsikatero izboljšavo in rešil marsikateri težak tehnični primer v številnih j rudniških obratih. Kot zadnji I izum je prijavil komisiji za ; izume in izboljšave posebno i napravo za kontrolo in avto- i matsko upravljanje transporterjev v jami. Uvedba takih j naprav bi prihranila na iz- j meno okoli 20 delavnikov, kar « pomeni letno čisti prihranek ■ več kot 600.000 N-din. Ker je predlagana izboljšava original- ! .na zamisel, bo komisija prija- ! vila njegov izum patentnemu i uradu. Po veljavnem pravilni- j ku o izumih in tehničnih iz- 1 boljšavah pa bo ta vsestranski j izumitelj in racionalizator let- | no prejel več kot 21.000 N-di- j narjev. OBISK V TEKSTILNI TOV ARENI SUKNO IZ ZAPUŽ JE POKAZAL, DA SE TUDI TEKSTILCI LAHKO ZNAJDEJO_ VŠTRIC S ČASOM IN ŽELJAMI . Hoteč se na lastne oči prepričati, kako gospodarijo delavci v tekstilni tovarni Sukno v Zapužah, in izvedeti kako je z njihovimi uspehi — o katerih je toliko govora — sem obiskal Lojza Andoljška, dolgoletnega direktorja tega podjetja, in ga zaprosili za razgovor. Ko sem v debeli uri krepko popisal svojo beležnico, sem spoznal, da govorice o delovnih uspehih tega kolektiva niso brez osnove. Nenehno sem zapisane številke primerjal s tistimi, ki sem jih prinesel iz sorodnih slovenskih podjetij; in te primerjave so mi potrdile, da gre v resnici za delovno organizacijo, v kateri delajo ljudje s tako voljo, kot da bi »delali samo zase«. To primerjavo sem slišal v Suknu. Všeč mi je bila. .■■■■■: V •*> ženskega V NOVIH PROSTORIH Z NOVIM POLETOM Lani se je kolektiv Sukala T>rese.lil v nove in sodobne delovne prostore, ki si jih je zgradil z lastnimi sredstvi. Tudi strojni park imajo danes razmeroma sodoben, razen strojev v Predilnici, ki so še vedno stari. Toda vse kaže, da bodo imeli v Zapužah kmalu tudi novo predilnico. »Predvidevamo kooperacijo z tnano italijansko tvrdko. Večkrat so nas že obiskali predstavniki tega podjetja in precej Podrobno smo se že pogovarjali o izgradnji nove predilnice, ki bo veljala približno milijardo lir. Danes si seve v Suknu prizadevamo, da uresničimo mikavno ponudbo Italijanov ...« je dejal direktor Sukana Alojz Andol j šek. Nova predilnica bo omogočila izdelovanje naj finejših prej, ki jih mora danes Sukno še Vedno uvažati. S tem bo imela ta gorenjska tekstilna tovarna ke več možnosti za vključevanje Pa mednarodni trg, čeprav že danes slovi po svojih kvalitetnih Izdelkih tudi v tujini. »Pred časom smo zelo uspešno izvažali v Avstrijo svoj lo-den,« je pripovedoval direktor Andoljšek. »Kot zanimivost pa naj ob tem omenim, da je že Marsikateri Jugoslovan. kupil v inozemstvu ta naš proizvod in §a ponovno prinesel v domovino. Seveda se nikomur niti sanjalo ni, da smo ta loden izdelali v Zapužah. No, danes preusmerjamo svoj izvoz na Švedsko. Povezali smo se s tvrdko AB Salana. za katero izdelujejo ženske volnene komplete. Izvažamo tudi lahke dvojne ?deje in vse kaže, da bomo plan tzvoza dosegli in morda celo Presegli...« VSI TRGOVCI NISO SKOPUHI Čeprav se povsod srečujemo ? težnjami Po specializaciji, pa lrtla Sukno v Zapužah še vedno Razmeroma širok proizvodni Program. »Izdelujemo veliko artiklov. ?d najfinejših volpenih odej do Kvalitetnih moških kamgaimov,« P? lasni uje direktor Andoljšek. Poseben pomen pripisujemo proizvodnji ženskega modnega blaga, kj nas pravzaprav drži pokonci. Pri tem zelo pazimo, da gremo vštric z modo in časom in da vedno ustrežemo željam še tako zahtevnih kupcev. Upoštevaje kvaliteto in modne vzorce seveda nismo ne vem kako poceni. Toda vemo, kako je s kupci: če jim je nekaj zelo všeč. potlej cena ni odločilnega pomena ...« Direktor Andoljšek mi je ob tem tudi povedal, da prav pri svojih najbolj kvalitetnih izdelkih, to je pri odejah in blagu, nimajo na domačih tleh prave konkurence. Zato se bodo v prihodnje še bolj posvetili proizvodnji kvalitetnejših artiklov, druge pa prepustili preostalim proizvajalcem. Z ZAVIHANIMI ROKAVI Ze v začetku sem zapisal, da v Suknu delajo tako. kot bi delali samo zase. To med drugim dokazuje tudi to, da zadnje dneve tečejo stroji brez pres-tan-ka. Tudi ob nedeljah. »Ker imamo veliko naročil, moramo pohiteti...« pravijo v Zapužah. »Za nas je sedaj sezona in splača se nam zavihati rokave. Oddahnili si bomo. ko bo čas za to ...« In kljub precejšnjim težavam z obratnimi sredstvi izračuni izpričujejo, da bodo v Suknu dostojno izpolnili letošnji plan in dosegli 1750 milijonov starih dinarjev bruto proizvodnje. V Zapužah na tihem celo računajo. da bodo ta plan tudi znatno presegli... Tako »primer Sukna« opozarja. da se tudi tekstilci lahko znajdejo. - če so dovoli sposobni. Treba je le vštris s časom in prisluhniti željam kupcev, ki so — kot smo že neštetokrat ugotovili — več kot muhasti. A. ULAGA VSE VEČJA USMERITEV DELOVNIH ORGANIZACIJ NA TUJA TRŽIŠČA: _________ VAŽNA JE TUDI PRODAJA Delovne organizacije iz Zasavja iz leta v leto povečujejo izvoz. Tako bodo iz Trbovelj letos izvozili že za približno 3 milijone dolarjev izdelkov, iz Litije pa v vrednosti 1,5 milijona dolarjev. Kolektivi namreč vse bolj spoznavajo, da ni važna samo proizvodnja, temveč v prvi vrsti prodaja. In ker je domači trg za marsikatero delovno organizacijo premajhno območje, so povsem razumljiva njih prizadevanja, da del proizvodnje prodajo tudi na tuja tržišča. Najbolj sta letos povečali izvoz Predilnica Litija in Strojna tovarna Trbovlje. Iz litijske Predilnice so do konca septembra izvozili že za več kot 600.000 dolarjev preje, kar je dvakrat več kot v istem razdobju lan- TEKSTILNA TOVARNA IN KONFEKCIJA CELJE Izdelujemo vse vrste bombažne tkanine: • inlete, damaste, modne pbpeline, kanafase itd. Ne pozabite! Izdelujemo vse vrste posteljne konfekcije ler ženske in moške robce. skega leta. letošnji plan izvoza Pa so že presegli za 136 %. Za povečani izvoz preje so se v Predilnici odločili predvsem zaradi tega. ker tuji kupci tako rekoč takoj poravnavajo obveznosti. devize pa potrebujejo v Predilnici za nakup surovin. Kako pomemben je lahko izvoz, ugotavljajo letos zlasti tudi v trboveljski Strojni tovarni, kjer bodo izvozili do konca leta za 2 milijona dolarjev izdelkov ali po vrednosti že tretjino bruto produkta. Prodaja izdelkov iz serijske proizvodnje za potrebe rudnikov je v zadnjem času močno nazadovala in se skorajda ustavila in če si ne bi utrli poti na tuja tržišča, bj se zaloge občutneje povečale. Težave, ki spremljajo izvoz, pa so zlasti v tem, da postajajo v zadnjem času tuji kupci vse bolj zahtevni lin zahtevajo kreditiranje nakupa. Vendar jim v Strojni tovarni Trbovlje ne morejo ugoditi, saj primanjkuje tovarni obratnih sredstev še za redno poslovanje, kajti kljub štirikratnemu povečanju bruto produkta in vlaganjem dohodka v poslovni sklad se nikakor ne morejo izkopati iz pomanjkanja obratnih sredstev. V Strojni tovarni poudarjajo, da prevzemajo kreditiranje prodaje v večini drugih držav banke, pri nas pa se to le redkokdaj primeri. Spričo tega bo tudi izvoz iz trboveljske Strojne tovarne v prihodnjih letih v marsičem odvisen od razumevanja bank za kreditiranje prodaje na tujih tržiščih. —VS— ELAN JZ DNEVA V DAN USPEŠNEJŠI KONKURENT NA INOZEMSKEM TRGU ____________________________________ Državna reprezentanca na Elanovih smučeh! Tovarna športnega orodja Elan je že davno prerasla ■ republiški pomen, saj že uspešno izpodriva s svojimi izdelki tudi najresnejše konkurente v svoji stroki na do- ■ mala vseh svetovnih tržiščih. V čem je skrivnost tako lepih uspehov še pred leti ne preveč pomembne tovarne iz Begunj? Predvsem v besedam0 direktorja Ostermana 8 S kvaliteti, ličnosti in ne pretiranih cenah njenih proiz- radi pritrdili, z njimi vred pa g „ „ . . . , , .. gotovo tudi na.izahtevne.!si tek- ■ ■ vodov. Dejstvo je namreč, da danes vijugajo smučarji movaici_ ki so še pred leti Spra- f ■ po Selih pobočjih na Elanovih smučeh doma in v tujini sevali samo po znanih avstrij- g B . , „ , . . skih smučeh, danes pa so se ze a a pra-vlako ponosno kot na smučeh znamk Fischer, Kast- odložili Za EianoVe. S le, Kneissel, Head ali Biizzard, ki predstavljajo pojem v Elanu pa kljub vsemu \ B v" dobro vedo, kako koristna ]e. B kvalitete. reklama, zato se tudi na tem J ’ področju poslužujejo najsodob- y Skratka, Elanove smuči so »Čas terja spremljan j e vseh nejših propagandnih prijemov, l I postale kvalitetne. Zato tudi ni novosti na tržišču, predvsem pa ki„. s° s!cer zel° ,agl’ veadar gg B čudno, da je na smučiščih do- željo zahtevnih kupcev...« učinkoviti. 5 ma in v tujini iz sezone v sezo- pravijo v Elanu. »Seveda bi bilo »Za propagando dajemo da- J B no več Elanovih smuči... to delo prezahtevno, da bi ga nes 2 do 3 odstotke od svojega g lahko opravljali kar v tovarni, bruto dohodka...«, pravi Boris S tako v kvaliteti kot v ličnosti izdelkov zares lep korak naprej ...« VSE VEČJI INTERES ZA ELANOVE SMUČI Qmn^ar*ck-i cfrrnikrtvn iaki bodo PREMIŠLJEN PROIZVODNI PROGRAM Ko govorimo o tovarni športnega orodja iz Beguni na Gorenjskem, po navadi mislimo le na smučarsko opremo, ki jo tam proizvajajo. Toda proizvodni program tovarne, je v resnici precej širši. »V Elanu delamo tudi telovadno orodje, palice za hokej, sani, plastične čolne in drugo športno opremo...«. nam je razložil Vinko Bogataj, tehnični direktor v Elanu. »Proizvodnja smuči pa je glede na vrednost seveda še vedno na prvem mestu, saj predstavlja 60 odstavkov bruto produkta...« Letošnji proizvodni program Elanovih smuči bo po vsej verjetnosti zadovoljil veliko večino smučarjev, tako v kvaliteti kot ličnosti izdelkov. Kar pa zadeva cene, pa za sedaj lahko omenimo samo to, da je obdržala tovarna tiste cene, ki so veljale lani. Skratka, kdor se je v letošnji sezoni odločil, da bi so omislil smučarsko opremo, ta vsekakor ne bo v zadregi. Ze za manj kot 20.000 S-din si bo začetnik lahko nabavil smuči znamke Jet, ki pa so tako po kvaliteti izdelave kot po zunanjem iz-gledu vsekakor vredne tega denarja. Za bolj izvežbane smučarje je tovarna letos pripravila Attache - hickory, 01ympic - hic-kory, Snow Sta.r-fiberglas in Star-metallic smuči, medtem ko bodo najzahtevnejši mojstri belega športa in tekmovalci letos smučali na Elanovih smučeh Super vs 1-fiberglas, Super sk-metall in seveda tudi drugih, ki jih tu nismo našteli. INŠITUT — POGOJ ZA SODOBNO PROIZVODNJO V Elanu se dobro zavedajo, da bi morali v nekaj mesecih ustaviti svojo proizvodnjo, če bi. denimo, danes še vedno delali tako kot lani. zato smo se že pred leti odločili za ustanovitev inštituta, ki je sicer samostojen, vendar pa sestavni del naše tovarne ...« Izkušnje so pokazale, da je bila pred petimi leti odločitev samoupravnih organov Elana, da ustanove samostojen institut, ne samo pametna, temveč tudi pogoj za sodobno in kvalitetno proizvodnjo. »Delo našega inštituta je povsem specifično,« meni direktor tovarne Elan Jože Osterman, »saj nam ni znan primer, da bi imela kaka športna tovarna svoj raziskovalni inštitut. V večini primerov se namreč proizvajalci poslužujejo le uslug, kj jih opravljajo strokovnjaki po naročilu. Lasten inštitut namreč ni tako zelo cenena stvar. Toda nam se ga izplača imeti! Rezultati proizvodnje razkrivajo, da smo storili v minulih letih Pleško, propagandist v Elanu. »V načrtu pa je, da bomo dajali v bodoče še več. Znano je namreč, kako dragi so oglas* in tudi druge propagandne akcije. Oglas v ameriški reviji Sky nas včasih velja tudi 3.000 dolarjev No, naša najboljša reklama je, da uporabljajo naše smuči vrhunski tekmovalci. S tem v zvezi naj povem, da bo letos.v bistvu kompletna jugoslovanska smučarska reprezentanca nastopala doma in v tujini, skratka na vseh pomembnih tekmovanjih na naših smučeh. Pogovarjamo se tudi s švedskimi reprezentanti. ki bodo. že letos vozili smuk izkliučno na naših smučeh, v bodoče pa jih bodo uporabljali tudi za druge alpske discipline. In to je za nas več kot odlična reklama ...« NOVOSTI NA DNEVNEM REDU Tovarna iz Begunj nas vsako leto preseneča z novimi dosežki. Naj omenimo to pot le dve, ki nedvomno pomenita spet lep korak naprej na področju izdelovanja smuči kot najpomembnejšega dela smučarske opreme. Elan je letos založil trg s smučmi, ki imajo vulkanizirane robnike. To pomeni, da robniki niso več pritrjeni na drsno ploskev s pomočjo vijakov, ampak so ob visoki temperaturi enostavno prilepljeni. Dolgotrajni in zahtevni testi na inštitutu so pokazali, da pomeni novost lep korak naprej v kvaliteti. Kot drugo noviteto Tovarne športnega orodja naj omenimo nove kovinske smuči z dvojno vrhnjo kovinsko ploščo. Te smuči bodo bolj »ubogljive« od prejšnjih, saj bo dvojna kovinska plošča v veliki meri dušila škodljive vibracije in s tem omogočila kar najbolj varno in lahkotno smučanje. Tudi druge novosti ima letos v svojem programu Elan. toda vseh, vsaj za zdaj še ne smemo izdati. Glavno ie. da je danes vsak. ki se odloči za Elanove smuči, zadovoljen. Kupci pravijo, da so! IG5EKB TA PROSTOR SMO ODSTOPILI TOVARNI ŠPORTNEGA ORODJA ELAN «. .»da Delavska e-, notncust objavlja, reportaže, članke! komentarje in gl o-, eeiz vaeh področij našega.družbenega injgospodarskega življenja ; {*•• da Delavakae-notnosttobjavlja poina jugodnejšihi Cenah; koaiercialne Oglase, razpiserin natečaje... Novo veliko nagradno žrebanje Vlagatelji vezanih, stanovanjskih in kmetijskih hranilnih vlog, ki ste že ali boste do 31. decembra 1967 vložili najmanj 2000 N-din na odpovedni rok nad 1 leto, ste vključeni v veliko nagradno žrebanje Kozerija ♦ ❖ ❖ ❖ ♦ ♦ I 0 ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ 1 ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ * ♦ ♦ ! ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ■e ♦ ♦ ❖ rwr I 1 A ' jalcrač, ko smo ustanavljali ekonomske enote v delovnih organizacijah — najbrž se še spominjate, kako smo jih v tistih nekajmesečnih sindikalnih akcijah navdušeno ustanavljali — sem ugotovil, da mi primanjkuje solidne izobrazbe za tako veliko samoupravljalsko dolžnost. In sem, sklenil, da bom šel v šolo, ki jo je v okviru našega podjetja organizirala delavska univerza.] Vsa čast .ji. Mislim — šoli. V štirih letih, ki so minila od tedaj, ko sem kot samoupravljavec spoznal, da moram nekaj vedeti, če hočem upravljati, sem postal razgledan človek. Zdaj vem, da imamo v okviru osončja razen Sonca še planete, ki se po vrsti imenujejo Merkur, Venera, Zemlja Mars, Jupiter, Saturn, Vran,’ Neptun in Pluton. Vem tudi, da je zdajšnje vesolje nastalo po nekakšni strahoviti katastrofi, ki je vesoljni materiji omogočila, da se je oblikovala v osončja, le-ta pa v večje formacije, ki se vrtijo okrog svoje ost, in da vsi skupaj letimo nekam v neznano — vendar to dejstvo še ni znanstveno dokazano. Povedali so mi, da je bil Dušanov zakonik za tisti čas napreden in da smo Slovani, ob naselitvi na Balkanski polotok, skupaj z Obri porušili med drugimi rimskimi mesti tudi Solin, potem pa smo r,a ruševinah teh mest pasli krave, ov- kravo bo zamenjal stroj, ki bo žrl travo in jo predeloval v mleko, meso, loj, kožo in kocine. Spoznal sem, da uganko (a + b)2 rešim lahko samo takole: a2 + 2 ab + b2, in da je drugače rešiti ne morem. Vem tudi, da lahko volumen prizme izračunam, če pomnožim osnovno ploskev z višino, pa vsoti odvzamem dve tretjini. Šolanega samoupravljavca tožba ce in koze, kar je bilo v tistih časih naše najpomembnejše opravilo. Zvedel sem, da se znanost zavzema za to, vaj bi iz sistema oblikovanja žive materije izločili doslej najpomembnejše činitelje, kajti dokazano je že, da lahko človek s pomočjo sonca, vode in še nekaterih zemeljskih sestavin naredi floro, favne pa mu ni treba delati; Neznanki x in y pa lahko uporabljam samo tedaj, če res čisto nič ne vem. Razložili so mi. da Amerike ni odkril Kolumb, pač pa so po njej hodili in se z Indijanci pretepali že Vikingi, kakih petsto let pred Kolumbom. Naučili so me, kaj so osnovna in obratna sredstva in kaj v računu podjetja predstavlja partijo, kaj pa pozicijo. Slehernemu človeku lahko povem, da smo rped narodnoosvobodilnim bojem preživeli sedem sovražnikovih ofenziv, razen tega pa smo leta 1945 ustanovili Enotne sindikate iv pet let asnsje uzakonili de-. lavsko samoupravljanje, ki je temelj preosnove naše družbe v samoupravni smeri. Povedali so mi tudi, da mimo drugih družbenopolitičnih organizacij še vedno potrebujemo sindikat, hkrati pa mora živeti tudi država, čeprav odmira. Zdaj vem, da še nihče ne ve, kaj nam bo prinesel jutrišnji dan na gospodarskem področju, ker smo se vključili v mednarodno delitev dela in ker nas tovariši zakonodajalci skoraj vsak dan osrečijo s kakšnim novim zakonom, ki ga nihče med samoupravljavci ni pričakoval. Torej, kot vidite, vem veliko. Štiri leta sem hodil v večerno šolo, ki jo je v okviru našega podjetja organizirala, delav-slia univerzi, in ko sem jo z odliko končal,, je v naši delovni organizaciji spet prevladal centralizem, ekonomske enote so postale kilave, in vse svoje PIŠE JANEZ VOLJČ v šoli pridobljeno znanje, si lahko vtaknem za klobuk. Zdaj čakam, kdaj bodo naši vodilni tovariši organizirali novo akcijo v prid delovanja ekonomskih enot. Medtem pa skušam ugotoviti, zakaj v naši šoli nismo imeli predmeta, ki bi nas naučil, kaj je samo-upravljalska korajža. Ne vem-, morebiti pa smo ga imeli, jaz pa sem tiste dni šolo šprical. i PRI NAŠIH GRADBINCIH V NEMŠKI DEMOKRATIČNI REPUBLIKI IGO L JXJ B "Li J-A- JN[ A. Uprava: Trnovski pristan 8, tel. 20-879, 21-747 Obrat: Gradaška 22, telefon 20-103 • Projektiramo, izdelujemo in montiramo opremo za vse vrste kuhinj, samopostrežnih restavracij in gostinskih obratov • Primerne cene! — izdelava solidna! ^v^/^yv^«r^vxrv'v^y^/v^y^/^v^/^zv^z^y^zv\/^v^✓\y\/^v\AAz\zvv^✓^z^/^/,vv^ZV^Z^/^y^A Pred hišo »Bled«: drugi z leve Djuro Samardjič, na desni Popovič - na je poceni in dobra in kar je najpomembnejše, nikomur ni treba skrbeti zanjo, saj se ubadata s prehrano dva kuharja. Sobe so sicer tesne, a prostor je smotrno izkoriščen in urejen. Tudi kopalnico in umivalnico so uredili, preden so na hišo napisali BLED — ime, ki spominja na dom. V sobi, tik ob pisarni, kjer so kljub soboti mrzlično delali in pripravljali dela za naslednji teden, mi je Djuro predstavil temnolasega visokega fanta, ki je sedel na postelji in bral. »To je moj sovaščan,« je rekel. »Rajko Popovič«. Dvakrat sem povprašal, če sta res iz istih krajev, saj Rajko tako lepo govori slovensko, da bi bilo lahko marsikateremu našemu gimnazijcu nerodno. »Veste, v Sloveniji sem že od leta 1959. Sem kvalificiran zidar, sedaj pa obnavljam snov ekonomske šole... Hodim namreč v večerno ekonomsko šolo in ob koncu oktobra bom šel domov, da bom lahko nadaljeval. Čez počitnice sem imel čas delati, zato sem prišel sem. Pošteno delam in denar mi bo prav prišel čez leto. ko se bom šolal...« sem razmišljal, ko smo zapuščali prijazno hišo sredi Mockema, ki nosi naše ime — Bled. O Rajku in vseh. kj sem jih srečal, in njihovem spoznanju, da so delovne roke najboljša posetnica. B. PIRC 5 Najnovejši model pralnega ; stroja ! I A L G O R in vse druge vrste pral- ; ni h strojev, i avtoradio Biaupunkt ter National ; E in vse druge vrste radij- ■ ■ skih aparatov za avto- j mobile in dom dobite • pri tvrdki Bresciani Bruno Eilettrodomestici — Radio — TV prodaja in popravila Opčine (Trst), Via Na- S zionale 47, tel. 221711 ! ! PLAČLJIVO V VSEH V A- ‘i LUTAH I Hiteti je treba. Časa ni niti za fotografijo... Res sem bil presenečen. Veliko resnosti in prizadevnosti je Ko sem v Miederlehme hotel fotografirati delavca pri mešalcu ter bil pri tem malce počasen, mi je dejal: »Prosim, tovariš, pohitite. Skupina čaka.« In res — na deloviščih GP Tehnika in GP Obnova je delovna disciplina velika. Ni časa za pomenke in dolge odmore. Koki so kratki, vse je preračunano na delo brez za-strojev. Tudi stimulacija je taka, da je bolje pljuniti v roke, kot pa držati roke v žepih. »Nismo prišli počiva!,« so mi rekli, ko smo se pogovarjali pred hišo »Bled«, domovanjem naših v Mockcrnu. Bila je sobota in ob sobotah končujejo delo že opoldne — sicer pa potegnejo tja pozno v popoldne. «Nismo piišli počivat, dom je daleč, kaj naj počnemo drugega, kot delamo? Tako nas vsaj ne razjeda domotožje .. .« Pa vendar sem videl tisto popoldne' fante in može. ki so sloneli ob mizah v jedilnici in pisali pisma. Zamaknjeni so bili, z mislimi tisoč in več kilometrov stran. Nekateri so že bili doma na obisku — kdor pa je izkoristil dopust že prej. bo moral na srečanje z domačimi še počakati. Ob sobotah je v Mockernu ples in nekateri najmlajši in najpodjetnejši so se vneto pripravljali nanj. Drugi pa so izkoristili prosto popoldne za tiste številne drobne opravke, za katere čez teden ni časa, ali pa so čakajoč na večerjo, gledali televizijski program. Med temi je bil tudi 22-letni Djuro Samardjič iz Sanskega mosta. Pri »Tehniki« službuje dobro leto. delo v tujini pa mu. kot mj je rekel, prav pride, saj si bo lahko malce več prihranil, kot bj si doma. »Veste, bolj de in manj zapravljamo, kot bi n>ma.« mi ie rekel. se že pomerili z domačini. Uspešno.« je dodal. Potem me je povabil na ogled njihovega domovanja. Ob jedilnici, v kateri je vse temneje in je vedno več televizijskih gledalcev, ie kuhinja. Hra- treba za študij v takih razmerah. In Rajko je vztrajen. Ni čudno, da mi je odgovoril, da je njegova poglavitna zabava študij... Ob sobotah prebira knjige, čez teden pa skuša čim-več govoriti z nemškimi delavci. Tako si bo izpopolnil tudi šolsko znanje jezika. In Rajko je poleg tega še eden najboljših delavcev. Toda tega ni povedal sam — to mi je povedal vodja gradbišča — Slavko Lipi-čar, ki je še dodal, da sicer ne bi prišel na to delovišče. Dela so zahtevna, zato so prišli v Nemško demokratično republiko najboljši delavci. Predvsem od njih ie namreč -'-V'- -~v> Miloš Poljšak, Obnova, predsednik RO sindikata gradbenih delavcev Lojze Capuder, vodja gradbišča Slavko Lipičar in Jože Križmanič, Tehnika,se pogovarjajo o prihodnjih delovnih nalogah odvisno, kakšen renome sj bodo ustvarili naši gradbeniki v deželi, v kateri se gradbena delavnost pospešuje boli kot kjerkoli drugje. O zavesti in prizadevnosti »In zabava?« sem povprašal. »Včasih gremo v Burg. Ob sobotah pa človek piše. pere, počiva, pospravlja. Dokler bo še vreme, bomo sem in tja še zaigrali nogomet. Nekajkrat smo