28. štev. v Murski Soboti, dne 25. septembra 1921. Poštnina plačana v gotovini. ӀӀ. leto. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO v MURSKI SOBOTI, Aleksandrova cesta 67. OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE in 80 mm ŠIRINE K 1·— Izhája vsako nedeljo. Posamezna številka velja 2 kroni. NAROČNINA: ZA CELO LETO —80 K ZA POL LETA — — — — — 40 K ZA ČETRT LETA — — — — 20 K ZA 1 MESEC — — — — 7 K »Éljen Magyarország!“ Napisao : Ivan Rengjeo. V pondelek, 19. t. m. ob 10. vöri, gda j je ántántna komisija v Mursko Soboto prišla, se je zagrmelo po Soboti : „Éljen Magyarország“ — živela Madžarska! Té krič je nam prekmurskim Slovencem, šteri smo s težkim srcem čákali Jugoslováne i šteri se veselimo toj novoj zgodovinskoj éri, v obráz pognao krv. Tá elementarna manifestácija čarne düše i strašno zapelane pámeti je nam edno goréčo pitanje stávila na dnévni red : kak so mogii ništerni kričati : éljen Magyarország, pa nej : živela Jugoslávija ! Zakaj Vogrski orság, ránč té raztrgani, máli, koruptni, grofovski, popovsko hierarhistični pa krvižéden-oficirski Vogrski orság, pa zakaj nej Jugoslavija, tá naša nova domovina ? Gde je vzrok tomi i gde so krivci ? Dve momenti Igrajo tü glávno vlogo. Prvi je Madžarska s svojimi agitátorji v Prekmurji s svojimi agitatorji v Murski Soboti. Drügi moment je slabost i birokratičnost civilne oblásti, da nemre parirati z madžaroskimi prekmurskimi korifeji, da s krühom lüči nazáj tistoga, šteri je njej v obráz plüno, da se z mehkimi rukavičnimi rokámi bráni proti madžaronskim bokserski napádam. Edno dejstvo si moremo doljzabiti. Ne nájdemo niti ednoga prekmurskoga običnega človeka, šteri v globočini svoje düše nebi bio Slovenec ; prepričan sam, da vsakši páver, siromák i bogši kmet, da velka večina i masa našega prekmurskoga lüdstva slovensko čüti, od gláve do péte v Slovenskoj atmosferi živi, i da z pobožnov intencijov, svétov poniznostjov, Slovenskim lüdém rojenov potrpežlivostjov gléda na svoje prekmurske po drüštvenem stáliši i po mentaliteti višiše „gospode“, na madžaroske pope, bivše notáriuše, fiškáliše i na drüge madžarske buknjene magnáte, za štere naša Slovenska prekmurska politična-civilna uprava má lejpi attribut : „madžaroni. Ovi so aranžirali to pondelsko teatrálsko igro, i znáno je, da je lüdstvo kak galvanizirano, kak v glávi elektrizirano nastopno v toj madžaronskoj igri, da je lüdstvo samo izvršilo njihove námene, na kaj so tej „gospodje“ že nej bili zadosta batrivni. Da mo se bole razmili, poglednimo malo psihologijo prekmurskoga obtičnega človeka. Karakter, glávni kriterij naše mase je — pravli bi — düševno robstvo, od madžarske madžarizácijone politike v mehke Slovenske prekmurske düše uceplen helotizem, slüžečki düh. Naj nam to nišče ne zameri. Kak erdéča linija, kak plamena žnjora se vlečé skoz düše prekmurske mase eden čaren znák düševne slabosti i brez samostálnosti. Sád je to špecielne madžarske narodnostne podjarmljive politike. Skoz dugih i dugih let, kak so tatárski Madžari iz Ažije leta 896 prodrli v Europo i so podjármili cvetéčo slovensko prekmursko Panonijo, gde sta prvle sv. Ciril i Metod včila naše lüdstvo kak trbej orati i Bogá moliti, kak so v njihova srca vlejvali plemenitost i lübézen do politične i kulturne samostálnosti, té lejpe ideje so ážijaski barbári sistematično iz njuvih düš vöztrgali, volo njihovo pod svojo volo správlati, njihove lástne Slovenske misli odvzéli i na njih oktrojirali svoje politične, pseudo-človeške ideále. Z velkov intenzivnostjov se je gojüo v naši düšaj té slüžečki düh, i so že tak daleč pritirali, da v zádnji decenijaj naše madžarske zgodovine so nam že začéli odjémati naš najvékši národni kinč: naš slovenski jezik. I zbojali so se protipostaviti. Nej čüdo, či so naši slovenski lüdjé popolnoma zgübili v drügi Slobodni národaj tak razvijeni peršonski karakter, samostálnost, zavest i znánje od sámoga sebé; i nej čüdo tüdi, či naš človek ešče gnes vidi nad sebov tiste „gospode", šteri so skoz dugih let na njegovi prsaj sedeli. Naš páver ne vüpa na svoje nogé státi ; naš páver je v pondelek nej vüpao kričati oživela Jugoslávija“,« ár v svojoj düševnoj nesamostálnosti nanč nej mislo na to, ka to tüdi lejko povej ; ár je čüo, da je eden nahujskani i od madžarskoga denárja zapelani agent-provokatőr skričo : „Éljen Magyarország“ i lüdstvo je automatično, brez vsakše düševne motivácije, brez vsakšega dalnjega pomišlávanja za njimi kričalo. To je dobro priprávlen madžarski račun bio z slabov prekmurskov psihologijov. Žalostna je tá pojáva v našem Prekmurji, i našo pedagogijo, našo vzgojilno národno politiko čákajo ešče velke dužnosti vse ove čarne mongolsko-madžarske kriteriume iz čiste slovenske prekmurske düše odstrániti. Té düševni položáj našega lüdstva so izkoristili tisti gospodje, za štere mámo edno imé : Madžaroni. Pa to je tista drüga točka, štera je v pondelek ob desetoj vöri zmágo prinesla madžaronom, slovenskom Prekmurji pa sramoto. Ob svojoj priliki sam vsigdár ostro pisao proti madžaronom, nej iz peršonskega sovráštva, nego iz splošnega interesa za cejlo Prekmurje; proti vsakše madžaronske kolonizácije v Prekmurji (slučaj dr. Czifráka) sam ostro nastopo ; vse je zobston bilo. Motto je bio, da té madžaronske parazite trbej vöztrejbiti na prekmurskom tejli, té notáriuše. madžaronsko čütéče pope, fiškáliše trbej popolnoma onemogočiti v njihovem škodljivem delovanji. Ár té heterogene hiene onemogočijo düševno metamorfozo našega lüdstva, ár so tej prokleti Luciferi na poti kristalizácije edne enotne lejpe Slovenske nacijonálne düše. Ešče ednok právimo, da smo to nej pisali iz sovráštvá, nego iz lübézni do Prekmurja, naj se samo tü prilike konsolidirajo. Zádnji dogodki so nam pravico dáli. Gospodje, šterim je prva dužnost konsolidirati v nacijonálnom poglédi Prekmurje, so nej na dobroj poti. Tej gospodje ne poznajo madžarsko düšo. Kak so prekmurski Slovenci ponizni, tak so tej gizdávi ; kak so oni popüstlivi, tak so tej pri svojem protidržávnem rovarenji vzdržlivi ; kak naš kmet slovenski moli „Oča naš“, tak tej glásno popejvajo madžarsko himno i „gospodske“ dekle madžarske šopke nosijo v roki ; tá düša je do skrajnosti impertinentna i vsakša popüstlivost od stráni civilne oblásti samo povékša njéno moč. Ona z zadovolstvom primi mehko slovensko roko, ali odzajaj si sáblo brüsi i pod pláščom svéte religije vpošle svoje ovce v front protidržávne agitácije. Tej so dobro, močno organizirani ; z dozvoljenjem civilne oblásti so si edno močno tvrdnjávo so si zazidali, edno novo Carthago so si postavili, štero je ešče nieden jávni politični tunkcijoner nej mogao notrivzéti. To citadelo madžaronske politike že dve leti bombardira naša politična oblást, kida kamen od kamla z mehkimi rokámi i boji se v mrvlinšček notriségnoti. Proste delavce na toj tvrdnjávi zgrábi, ali k tistim, šteri so fundament položili, šteri s svojim peklénskim delom so že cejlo Prekmurje podkopali, nema drüge, kak prijázne reči. Té politične zidare trbej zgrabiti i žnjimi brezsmileno postopati. Samo voditelom (nomina sunt odiosa) trbej tla pod njuvih odvzéti i se cejla močna tá pondelska tvrdnjáva od sébe zrüši. Ár je masa nej madžarska. Prekmurje je ránč tak jugoslovensko kak šterištéč tao Jugoslávije, pa ka ešče več, Prekmurje je ešče klasična zemlja Slovenstva. Ne právimo, da je Slovenska uprava brez hib, i da v Kánaáni živémo. Ali vsakši Prekmurec tüdi uvidi da zdaj, v takšoj drüštvenoj evoluciji živémo, v šteroj ešče po velkoj bojni vse vré, štera v sebi nosi lejpo bodočnost, ali tüdi izmučeno preteklost. Prekmurci na toj točki mámo močno volo zazidati nam takšo novo domovino, gde mo vsi zadovolni. Pa zdaj na toj točki naše evolucije či dale püstimo delati té iscecálce lüdstva, nás podkápajo ; či mo dale trpeli to rovarsko delo, nam pálik na hrbet zrastejo. Stran 2. PREKMURSKI GLASNIK 25. septembra 1921. V interesi cejloga prekmurskoga lüdstva je, da se od toga pijanoga devetnájstoga pondelka naprej vodi močno i brez obzirno čiščenje madžaronske augiásove štale, i da si od dáne pondélske lekcije merodájni činiteli svoje konsekvence potégnejo. Skrajni čas je, ár je vöra dvanájset odbila ! Kak se nam milijo zapelani naši lüdjé, tak se nam roke v pesnico stisnejo na udar, na močen udar na madžarskoj hiéni. „Carthaginem esse delendam ! . .“ Razmejitev v Prekmurji. Ob 12. vöri dne 15. tega meseca je razmejitvena komisija določila in püstila zabiti v njéni navzočnosti Obmejni kolek, šteri je postávljen v tromejni kot med občinami Trdkova, Toka, Gornji Senik. Té mejnik stoji na Prostori, kjer ste atákajo v smislu trianonske in sentgermainske mirovne pogodbe meje Austrije, Ogrske in Jugoslávije. Lepi dén je bio, gda se je ob navzočnosti oficijelnih zastopnikov držáv Angleške, Francoske, Japánske, Itálije, Jugoslávije in Ogrske izvršio té zgodovinski čin. Votlo so odmevali udarci sekire, s šterov je jugoslovenski orožnik zabijao té Obmejni kolek, na mesto, šteroga je določila komisija. Tiho in zamišljeno so stáli článi komisije in poslüšali odmeve, ki so se v gozdni tišini razlegali daleč na okrog. Oprt z roko v bok je strmel v zrák zastopnik ogrske držáve g. polkovnik Vassel. Ne poznamo njegovih misli, ki so njemi téčas prihájale, gotovo pa so njemi vstajali spomini na nekdaj veliki in mogočni »Magyarország«, šteri z svojo nesrečno politiko nosi nájvečjo krivdo na krvavi svetovni vojni. Slučaj je hotel, da je komisija za razmejitev napram Madžarski začela svoje delo rávno v Prekmurji, na toj stárodávni slovenski zemlji, na šteroj sta nekdaj vládala Slovenska knéza Pribin in Kocel, dokéč ogrska vláda, štera si je prilástila oblást nad temi kraji dolgo vrsto stoletij ni hotela niti priznati, da tü v Prekmurji biva slovenski rod, čistokrvni potomci panonskih Slovencev. Pri ljüdskih štetjih se je naše ljüdstvo štelo med »drüge« (to je Vende in cigáne) in tak na umeten način hotelo izbrisati sled slovenstva. Pa kak se pride vsaki sleparji enkrat na dén, tak so tüdi nadüti in sholi ogrski magnáti ni mogli za vedno zatajiti Slovencev v Prekmurji. Bratje Slovenci onstran Mure, Hrvati in Srbi, so po dokončani vojski in národnem ujedinjenji in prevrati 1918. leta zečeli takoj mislili na prekmurske Slovence ter storili mirovni konferenci v Parizi zahtevo, da se te »vogrske Slovence« priklopi njihovi národni držávi Jugosláviji. To zahtevo smo podpirali i mi zavedni, Slovenci etestrán Mure z nebroj resolucijami in zahtevami, so podpirali naši dobrovoljci, ki so takoj po prevrati stopili v jugoslov. dobr. legije in mirovna konferenca ni mogla prezreti te naše upravičene želje in zahteve jugoslovánske držáve, ter je v mirovni pogodbi z Ogrsko odločila, da má tá stára Slovenska pokrajina za vekomaj pripadniti držávi Srbov, Hrvátov in Slovencev. Dolgi dve leti ste minili od tega dogodka. Rázni nam neprijáteljsko razpoloženi elementi so začeli širiti med národ láži, da je Jugoslávija dobila od antante mandát, da zaséde Prekmurje samo za krátek čas ter da bo razmejitvena komisija, ki je zdaj tü, določila Muro, či že nej Drávo, za stálno mejo. Mikolova »Domovina« in ešče drügi strici onkráj na Madžarskem, šteri nemrejo pozábiti lepih časov, gda so na račun dobroga in poštenoga prekmurskoga ljüdstva eti med nami dobro živeli in nikaj nej delali, so vedno in vedno poskušali zasejati v Prekmurji nezadovoljstvo z vsemi mogočimi lážmi, obetajoč zmiraj skorajšno zdrüžitev z Madžarsko. Kakši občütki navdájajo dnes te ljüdi, gda čüjejo iz bregov pri Trdkovi in za Vel. Dolenci odmeve sekire, štera zabija obmejne koleke in določüje držávno mejo. Ali bodo se ti nahujskani elementi zdaj spreobrnili, ali bodo se zaspánci zbüdili in uvideli, da je zgodovina in pravica močnejša in silnejša nego sila. Ešče je čas, mati Jugoslávija zové vse svoje tak dolgo zgübljene, a vendar pálik nájdene sinove ! Odmevi zabijanje mejnih kolekov naj bodo resen »Memento« vsem, šteri se dozdaj niso mogli zdramili ! * Što je v delegaciji pri razmejitveni komisiji od stráni Madžarov ? Ár se od ráznih stráni čüjejo vsi mogoči glási, da je Mikola, Kolbenschlag, dr. Hajóš in drügi v komisiji, ščémo dnes našim čitatelom naznaniti imena vseh madžarskih delegátov. Glávni delegát je polkovnik Károl Vassel. Njegvi pomočniki so kapetan Julij Grivicich, kapetan Zoltán Hadfy, podporočnik Andor Berkovich, potem y Soboti dobro poznána Elek Šinkovich in Edi Pósfay ; Alojz Teplicky, Iván Nemeš, Anton Bobek, László Zelovich in baron Fedor Vest. To smo z urádne stráni zvedili. Vse drügo ni istina. Razmejitvena komisija. Razmejitvena komisija med Jugoslávijov in Madžarsko, štera svoj sedež má v Varaždini, sestoji iz treh sekcij : prva za rekognosciranje in ugotovitev meje po vojaških delegatih. Té del sestoji iz dveh naših in dveh madžarskih delegátov. Naš vodja je major Goldioni, madžarski pa je kapetan Grivičič, sin znánoga hrvaškega generála Grivičiča ! Tá sekcija je že svoje delo dokončala v Prekmurji in dognála, da smo Jugoslováni od severno-zapádne točke Toka do jugovshodne onkráj Dolnje Lendave do Mure zasedli v Prekmurji samo tisto granico, kak jo je določila trianonska mirovna pogodba, záto se granica nika nemre spremeniti. Samo vés Somorovci leži prek trianonske linije, zavolo tega bomo najbrž to vés Madžarom nazáj dáli. Drüga sekcija, je cela komisija, sestavljena od delegátov entente ; ona odloča o tom, či bi se prva Sekcija nej mogla zglihati zavolo kakše točke. V tom poglédi tá sekcija nema posla, ár je prva Sekcija svoje delo v rédi in soglasno dokončala. Trétji tao komisije pa so inženirji, šteri tehničko delo dokončajo na meji, to mejnike (humpuke) postávijo, kak jih je prva komisija odločila. Prekmurska meja ugotovljena. Da je prvi tao komisije dognao, ka ide zdajšnja meja tak, kak je v trianonski pogodbi določeno, je s tem meja v Prekmurji za vekov veke določena. To naj pomlijo vsi hecari, šteri naše lüdstvo begajo, ka de za Prekmurje Plebiscit ali pa ka se more meja načiše naréditi. Vsakši, šteri proti tomi dela, je veleizdajalec in de ostro kaštigani. Oni, šteri so v pondeljek kričali po Soboti in šopke metali, so takši veleizdajalci, šteri do kaštigani. Zapelano lüdstvo nam se mili, ostro kaštigo pa zaslüžijo vsi hecari. Madžarski letáki. Madžari trosijo po Prekmurji letáke, v šterih gučijo, ka naj lüdstvo pred komisijo ide in svoj votum dolj dá, za to nede bantüvanja, što de bantüvani, naj se zglási pri madžarskom zavüparniki. Madžarski zavüparnik nema guča v Jugosláviji, naše oblásti lejko kaštigajo vsakšega, kak zaslüži, Madžar nemre ni enomi pomágati. Lüdstvo, ne vervajte tem letákom, plakátom, ne vervajte hecarom. Plakát je papir, nemre biti kaštigani, hecar pa se vsigdár skrije, gda trebej pokázati korážijo. Samo zapelano lüdstvo naslednje je kvárno, ár se nemre skriti pred právdov, gde ga čáka kaštiga ! Prekmurje je in ostáne v Jugosláviji, vsakši naj to pomni, ka nede kváren. Spremna nota. Kak je bila ratificirana trianonska mirovna pogodba, je predsednik francoske republike Millerand vödao nekšo pismo k cuj. V tom pismi se guči, ka razmejitvena komisija lejko poprávi granice, gde bi se delala krivica, a to samo, či Jugoslavija in Madžarska dozvolita. Obej držávi moreta dozvoliti, samo edna nej. Či se ne zglihata, te ostáne pri meji, kak jo določi trianonska mirovna pogodba. Iz tega se vidi, ka se brez naše dozvole granica nikak nemre spremeniti. Jugoslávija nedozvoli v nikakšo spremembo. To je uvidela madžarska vláda, pa se je dála in pripoznala v Prekmurji mejo, kak jo zdaj držimo. Za toga volo obdržimo celo Dolnjo Lendavo, či ránč so jo želeli meti Madžari. Madžaronski hujskáči, zgübite vsakšo vüpanje na Prekmurje, li idite kama vás srce vlečé, lüdstvo pa ne hecajte, ka ne de šteri kváren za volo vás. Predsednik razmejitvene komisije je Anglež. Kak najstarejši oficir je Italijan, pa bi njemi šlo predsedstvo. A on je predsedstvo odklonio s pripombo, ka so ltalijani prijáteli Jugoslovánov, pa nešče dozvoliti, ka bi štoj mislo, ka pomága proti právdi Jugoslovánom. Važnost razmejitve v Prekmurji. Principi, kak velájo za razmejitev v Prekmurji, do veláli za celo razmejitev z Madžarsko in našo držávo. Záto je razmejitev v Prekmurji trnok važna. Do sedaj se je sklenila, ka cejla občina spádne v tisto držávo, kak jo je določila mirovna pogodba, samo pri vékših občinaj je delitev mogoča, tak na példo pri Subotici (Szabadka). Pitanja na obmejne občine. Na željo razmejitvene komisije je okrajno glavárstvo v M. Soboti zahtevalo od župánstev obmejnih občin, da naj odgovor dájo na ta-le pitanja : 1. Ali vam je znáno, gde ide zdaj meja ? 2. Ali má občina prek meje imánja ? Gde i kelko? 3. Májo po edni vérti prek meje imánja ? Gde i kelko ? 4. Ali prereže meja ceste i poti? 5. Ali se nahájajo na ovoj stráni meje električne napráve, vodovodi, klálnice, žage, mlini, itd., ki so slüžili občini ? 6. Gde leži za Vašo občino cérkev, pokopališče (brütiv), šola i bolnica ? 7. Odkéc dobi Vaša občina les za cimper i kürjávo? Či ne kürite z drvami, odkéc dobite šteinkol i drva za podžiganje ? 8. Kama hodijo na senje Vaši veščarje ? Ka odávajo, ka küpüjejo ? 9. Ali máte kmétsko zadrügo ali delavsko zadrügo ? Gde má svoj sédež ? 10 Obstojijo kakše vodne napráve ? Bode tiste potek meje motil ? 11. Kelko Madjárov je v Vaši občini ? 12. Kelko Slovencov je v Vaši občini ? 13. Kelko vérstev je v slovenski ?, kelko v rokaj madjárov ? 14. Ali so se Madjari v občino priselili, ali od nekda tam prebivajo ? 15. Od gda so v Vaši občini Slovenci? 16. Kakše vere so Vaši veščarje? 17. AH moti polek zdajšnje meje lov ali ribičijo i na-kelko? 18. Ali má Vaša občina iz verstveni vzrokov ešče kakšo želo ? Iz toga se vidi, ka se ide samo za vérstvena pitanja in to samo pri obmejnih občinaj. Slovenci na Madžarskem prosijo za sprejem v Jugoslávijo. Kak je ántántna komisija v pondeljek in torek na meji bila, poslühnola je tüdi sosedne vési na Madžarskem zavolo njuve želje. Té vesnice, gde bivajo Slovenci, so povedale željo, ka ščéjo pripádnoti k Jugosláviji, ár so Slovenci in neščejo bivati v taljani Madžarski. Žao nam je za té dobre in poštene Slovence, liki garantirani njim, ka de tüdi njim ednok zasijalo sunce slobode v Slobodni in demokratični Jugosláviji. Njih nigdár ne pozábimo! Prekmurci, čitajte naš domači list; „Prekmurski Glasnik“. 25. septembra 1921. PREKMURSKI GLASNIK Stran 3. NOVICE Prekmurci, podpišete 7 % držávno posojilo. Za te na gvüšno dáne peneze dobite 7% intereša, pa prosti ste porcije. Najbogše in nájbole varno naloženi penezi so v tem držávnem posojili. Podpisovanje držij samo do konca toga meseca. Protidržávne demonstracije v Prekmurji. Zádnjega dnéva so madžaronski hecari lagali lüdstvi, ka de preminoči pondeljek v Murski Soboti plebiscit, pa lüdstvo tá more priti votum dávat. Za istino prišlo je v M. Soboto kakih 2000 lüdij, šteri so Ščeli priti v mesto pred komisijo ántánte kak je te cajt ona tü bila. Maloštevilo orožnikov se je lüdstvi proti postavilo ob vhodu v M. Soboti pri Ledavskom mosti, pa pri Radgonski cesti. Da je lüdstvo vidlo, ka so jih pálik madžaroni nalagali, je odišlo domou. Ni ednomi se ni nikaj zgodilo. Kak se je ántántna komisija pelala mimo Nemšovec, je nekaj lüdi tam stálo in demonstriralo za Madžarsko. Isto se je zgodilo ob meji v Trdkovi in Velkih Dolencih v pondeljek in torek. Orožniki so nekaj glávnih hecarov aretirali in odpelali v Maribor, gde čákajo kaštige, kak jo zaslüžijo. Uspeh protidržávne demonstrácije. Tá demonstrácija je za Madžare polom njuve politike. Z velikov agitácijov in žmetnimi penezi so ščeli Prekmurce spraviti v Soboto, računali so na dosta desétjezer lüdi. A prišlo jih je komaj okolik 2000 lüdi, ki naj bi votume dáli za Madžare, vsi drügi so domá ostali in tej so s tem votum dáli za Jugoslávijo. Prekmurje má 92.000 lüdi, te je 90.000 lüdi bilo za Jugoslávijo. Madžaroni, ali ne razmite teh numer? Lüdstvo Vás je obsodilo, enjajte z Vašim hecarskim delom ! ___Sláva našim rodoljubom. Ár je dné 19 tm. zapelano prebivalstvo iz gornjega tála Prekmurja nasedlo tühinskim in domáčim madžarskim agentami i fiškálišam, pa je poskušilo pred ántántov komisijov v M. Soboti demostrirati proti Jugosláviji v korist Madžarske, zbráli so se domáči pojbje iz Beltinske okolice — šteri so se že ednok borili za osloboditev svoje domovine izpod neprijaíeljskega madžarskega járma — i so se samovoljno podáli na granico gornjega Prekmurja, da bránijo svojo rojstno grüdo pred svojimi izdajalcimi brati. Kak so tej rodoljübi zapázili-žico, kak je kričala madžarskemi orsági i so izdajalsko zdignoli zastave, pod Šterimi so skoz dugi stoletja trpeli, zavrela je v njihovi srcaj Slovenska krv, skočijo na nosilce zástav, raztrgajo jih i z njihovimi drogámi nesmileno udárijo na levo i desno med izdajalce, šteri so kak snopje pádali eden na drügoga. V pár minutaj je bilo polje demonstrantov prázno i je zavládalo pálik jugoslovensko razpoloženje. Popejvali so jugoslovanske národne pesmi, štere so ozráčje svečano pretresle i novi kristálno čisti jugoslovenski düh je počisto okužno podnebje. Sláva našim domáčim junákom ! Pondeljski dogodki so pokázali, da so madjaronski elementi v Prekmurji ešče vedno rávnotak nadüti, rávnotak domišljavi in rávnotak nepoboljšljivi, kak so bili pred dvema letoma. Velki tao krivde zadene v tem oziru našo upravno oblásti, štera je nastopala proti tem ljüdem z neverjetno mehkobo in popüstljivostjo in jim izkázovala naravnost usluge. V tem oziru trebej náčiše delati, trebej energične roke. To je naša najnujnejša zahteva ! Čudno. Zakaj nimajo slovenski dnevniki svojih poročevalcev ob razmejitvi v Prekmurji ? Govorite slovenski ! Lepo je videti povsédi listke s tem napisom, teda ne moremo reči, da bi kaj dosti izdali. Posébno greše v tem poglédi različni trgovci, obrtniki, oštarjáši itd. Ako pride k takšemi človeki naš kmet, bode govorio ž njim lepo slovenski ; ako pa pride k njemi inteligent, ga bo nagovorio v bláženi nemščini. Dosti je tega kriva naša inteligenca sáma, ki je preveč popüstljiva in mehka in se ne zaveda, da je národen greh govoriti s človekom v tühinskem jeziki, čeprav zná slovensko. Nájveč pa v tem oziru grešijo židovski trgovci ; té moremo nájprvle naváditi slovensko ; eden nájbolj zagriženih pa je pek Polák in njegova rodbína, ki pečé nájslabši in nájdragši krüh v Prekmurji ; na njegovo mesto bi trebelo dobiti zavednega slovenskega trgovca, ki bode poštenejše izvršio svojo obrt. „Jugoslaviji v odgovor“. Celi čas ni bil ni eden človek ustreljen, ni eden ranjen. S takim neresničnim poročanjem so samo velko škoduje državi. Sicer pa »Jugoslavija« itak to dela. „Slovencu“ v odgovor. Demonstracije v j Prekmurju ni kriv prav nič centralizem, temveč prav mnogo klerikalne »Novine«, ki celi čas hujskajo proti državni avtoriteti in uredbam. Prekmurci odklanjamo avtonomijo, ker je to za nas predrago. Iz slabega gospodarskega položaja nas bo rešil i Beograd s svojim širokim državniškim pogledkom, kar je že prav mnogokrat ravno radi Prekmurja dokazal. Da bi že preje zginila ovirajoča oblast deželne vlade v Ljubljani, bi bilo pri nas že mnogo boljše. Klekl se rad postavlja kot prekmurski poslanec, pa ni do sedaj še nič napravil za Prekmurje, ker ni zmožen in ker kot klerikalni poslanec niti neče in ne more. Zahteve do vlade, ki jih Klekl sklepa na shodih, pobere vsikdar iz resolucij JDS, ki res za Prekmurje dela in izkazuje uspehe, dosegla bi že več, da jo ravno Klekl ne ovira s svojim delom in »Novinami«. Aretiranih je bilo do sedaj v Prekmurji okoli 30 lüdi zavolo proti državne agitácije. Naročnikom ! Vsi, ki so v zamüdi z naročnino, se prosijo, da isto vpošlejo po priloženom čeki. — Upravništvo. Prodá se eden prima koncertni klavir in in eden krasno lepoga glása, 7 registrovni harmonium. Pitanje v kavárni pri Kroni, M. Sobota. Državna posredovalnica za delo podružnica za Mursko Soboto in Prekmurje v M. | Soboti sporoča, da se toga zavoda poslüžilo v času od 11. do 17. septembra 1921. 106 strank j in sicer 53 delodajalcov, 53 delojemalcev in 188 pa posredovanj. Od 1. januarja do 17 sept. 1921 je pa bilo 6835 strank in sicer 3351 delodajalcev, 3485 pa delojemalcev, 2629 pa posredovanj. — Iščejo se gozdni delavci (drvargye), ki ščé iti na to delo, naj se zglási pri državnoj posredovalnici za delo v Murski Soboti. Prekmurci, Siromáki, delavci ne zamüdite zlate prilike lepoga služa, nego se zglasite za to delo kak v največjem števili ! V Kobiljah je bio pred pér dnévi ustreljen na meji nekši človek, kak je ščeo iti brez dozvole preko meje, pa je na klic vojnika »stoj« nije obrtao. Vojnik je ravnao popolnoma prav ! Svarimo naše lüdi, naj ne idejo prek meje brez dozvole, na vsak vojaški klic pa se morajo ustaviti ! Poškodbe telefonske in brzojávne napráve. Opazilo se je, da so šolárji in pastirji poškodovali teh in brz. napráve od Mačkovec proti Stanjevcem. Pobili so námreč mnogo izolátorjev, šteri pa dnesdén mnogo stánejo. Pozivajo se stariši, da pázijo na otroke, da ne učinivljejo takih poškodb, sicer bi se strogo kaštigalo. Tolvajija. V noči od 14. na 15. t. m. je j biló izpodkopano od neznánih storilcev v skladišče carinskega oddelka v Hodoši. Iz kleti je bilo vsled tega odnešeno : 3 čase iz stekla, vredne 328 K, 6 in pol kg domáče prálne žájfe, vredna 150 K, 1 ročna torba iz plátna, vredna 100 K, 90 gr. vrvi, vredne 100 K. Pumpa za beciklj, Skupna škoda znáša 878 K. ŠOLSTVO. x Premeščenje. Avgust Minkuš, nadučitelj iz Skaručne v Koprivniku Miroslav Kraušček, j učitelj iz Tržiča v Murski Soboti na državni 5 razr. i Josip Mešnark, zač. prid. voditelj v Dobrovniku, i za učitelja v Cankovi. Margareta Grahkova, potm. učiteljica na Pragerskem v Markovcih. Milica Jurkovič, zač. prid učiteljica okr. šol. svetu v Murski Soboti, za učiteljico v Mariboru. Dominko Šaša, za učitelja v Dolnji Lendavi na Slov. osn. šolo. x Odveza od službe v Prekmurju. Jelka Dežman, učit. kand. v Ljubljani, zač. prideljena za učiteljico v Cankovi, ker do danes ni nastopila svoje službe. Marija Strubelj, abs. 4. letnika v Ljubljani, zač prid. za učiteljico v Markovcih, ker do danes ni nastopila svoje službe. Franc Deutsch, pom. učitelj v Budincih, na lastno prošnjo, ker nadaljuje študije v Ljubljani. Ivan Špendal, pom. učitelj v Murski Soboti, ker do danes ni nastopil svoje službe. x Pokojnino so dobili: Nemeth Janez, bivši nadučitelj v Turnišču ; Nemeth Matilda, bivša učiteljica v Turnišču ; Paller Koloman, bivši nadučitelj v Veliki Poljani ; Rac Ludvik, bivši nadučitelj v Lipi. w x Združitev vodstva Slovenske in madjarske osnovne šole v Dolnji Lendavi. Višji šolski svet je odredi), da prevzame Vodstvo madjarske osnovne šole v Dolnji Lendavi s pričetkom šolskega leta 1921/22. Voditelj novo ustanovljene slovenske osnovne šole v Dolnji Lendavi, Franc Golob. Dosedanji začasni voditelj madjarske šole, Ljudevit Seči, se na lastno željo odvezuje od šolskega vodstva in prevzame le razredni pouk na isti šoli. Da bo Golobu omogočeno uspešno Vodstvo obeh šol, se Golob oprošča razrednega pouka. Kot njegovega namestnika v razrednem pouku je okrajni šolski svet v M. Soboti pridelil Josipa Birso, doslej prideljenega v službovanje istemu okr. šol. svetu. x Razširitev šole v Dolnji Bistrici. Višji šolski svet je Dolnjo Bistričko enorazrednico rarširil na dvorazrednico. x Nove vzporednice. Višji šolski svet je dovolil, da se početkom šolskega leta 1921/22. na drž. petrazrednici v Murski Soboti in Sicer še k IV. razredu, otvori začasna vzporednica ; isto je dovolil vzporednice-k l. rarzr. na r. k. osnovni šoli v Srednji Bistrici. x Zborovanje učiteljskega društva se ne vrši 10. oktobra, kakor se je zadnjič pomotoma objavilo, ampak v četrtek, dne 6. oktobra ob 10. uri v državni šoli v M. Soboti. x Na državni realni gimnaziji v M. Soboti se prične pouk v prvem razredu v pondeljek 26. septembra ob 13. (ob 1. uri popoldne) v poslopju meščanske šole. POLITIČNI PREGLÉD. JUGOSLAVIJA : Naš král Aleksander Ӏ. se je vrnio iz Pariza v Beográd. Parlament de v krátkom časi vküp pozváni, da král prisego dolj dá na ustávo. — Finančni minister je na nekšo pitanje odgovorio, da v prihodjem leti, 1922 držávni proračun nede meo primanjkanja, to je dohodkov de telko kak izdatkov. S tem dosežemo prvo mesto na sveti, ár dozdaj ni edna držáva nemre tega doségnoti. S tem pa tüdi seo kurz naših penezov kvišku. —Zavolo slaboga kurza naših dinárov bila je v Beográdi obdržána konferenca, v kakšo formo de se moglo tomi pomočti. Sklenilo se je važno. V časih, kak je konferenca vküpstopila, je dolár spadno za skoron 30 K. AUSTRIJA: Madžari ešče dozdaj so nej odišli iz Zapádne-Ogrske, štera je spádnola k Austriji, pa de za to italijánska in náša vojska šla proti Madžarom. Kak so ščeli Austrijci svoje vojáke v boj poslati proti Madžarom, so se vojáki spuntali in niso ščeli iti. Vidi se, ka Austrija samo od tühinski držáv živé. MADŽARSKA : Finančni minister Hegedüš je odstopo, ár se je vöpokázalo, ka s svojimi načrti nemre rešiti Madžarsko pred gospodarskim polomom. — Na zapádnem ogrskom so Madžari samostojno republiko vöskričali. Vodja sta poslánca Lingauer pa Fridrich. Tej republiki so določeni krátki dnévi. POLJSKA má novo ministerstvo, sestojéča iz samih čestnikov. Predsednik je rektor tehnične šole v Varšavi Antony Ponikowski. Stran 4. PREKMURSKI GLASNIK 25. septembra 1921. GOSPODARSTVO. Agrarna reforma. V govoru drž. poslanca g. Jožefa Klekl-a obdržanem v konstituanti dne 10. maja 1921 razglašenem v »Novinah« štev. 24. dne 12. junija 1921, na to vknjigi »Prekmurje« izdani po sveučeliškem profesorju g. Slaviču dotaknjena je tudi agrarna reforma. Ker so trditev v nevedenem govoru, kakor tudi v knjižici »Prekmurje«, kar se tiče agrarne reforme popolnoma napačne, prosim g. Urednika »Prekmurskega Glasnika«, da izvoli natisnoti v svojem cenjenem listu sledeče : 1. Ni res, da bi veleposestva v Prekmurju, ki spapajo pod agrarno reformo, posedovala 80.000 kat. oralov, ampak je resnica, da posedujejo vsega skupaj le okroglo 35.000 kat oralov; torej dovolj velika razlika. 2. Popolnoma izmišljeno je, da bi se iz veleposestev stoječih pod agrarno reformo v Prekmurju izvažal les ali iz Prekmurja. 3. Tendencijozna in resnici neodgovarjajoča je trditev, da pri agrarni reformi ni Prekmurcev razen v Beltincih eden baje na intervenciju g. Klekln-a in v Dolnji Lendavi eden, katerega si pa on želi. Resnica pa je, da so se vsi Prekmurci, ki so se za to prijavili, sprejeli in sicer pri Okrožnem agrarnem uradu je v službi pravnik iz Noršinec g. Rengjeo, v Beltincih pri veleposestvu g. Kühar iz Bratonec (sedaj sprejet v službo pri železnici v Mariboru), na veleposestvu Szapary je bil ves čas uslužben g. Kološa, kateri je vdobival plačo skozi nekoliko mesecev svoje bolezni, v Dolnji Lendavi je g. Gabor iz Črenšovec in Kavaš iz Beltinec. Nečem naštevati, koliko logarjev se je sprejelo v službo. V zadevi Rusov pač bi trebalo gg. nekaj pobližih informacij, ker oni vhodijo v agrarno reformo kot Pilat v Čredo. Kar se tiče lesa in drv, lahko zagotavljam gg., ki tako pridno prigovarjajo in zakrivajo pravo stanje, da niso Prekmurci še nikdar dobili toliko lesa in drv in pod takimi minimalnimi cenami, kakor so jim to izposlovale le oblasti agrarne reforme in nikdo drugi, ker ti drugi, so prišli na dan s svojimi predlogi šele tedaj, ko je bila cela zadeva že rešena. Mato Gregorovič, šef okr. agr. urada. q Jesén. Z denéšnjim dnévom smo v jesén stopili, lüdstvo začne sejati, samo da z velikim stráhom gléda to sejanje in malo vüpanje má k tomi deli, da bi s toga veliki blagoslov zrásti mogo. Zemlja je trno süha in zrnje brez mokrine de se žmetno klicalo, zlejka se má zgoditi, da polojno božidára v toj sühoj zemlji zdögne in na to rejtko sejtvo dobimo. Rávno za volo toga nede škodilo, či kmetovje do zdaj malo bole gosto sejali, kak navádno. Sád. Jáboka in grüške so že zrele, odávajo se po kg 3·50—4·— K. Dosta trgovcov jeste, šteri po toj ceni küpüjejo in oni ednok dragše odávajo. V tákšo formo naš trüd tistim žebke napunjáva, šteri nikaj netrpijo s povanjem. — Brátva. Grozje je že tüdi zrelo in v več mestaj se začnola brátva z velkim veséljem. Mošt má više 20 sopin sladkorja. V etom leti de vino jáko dobro in ga dosta bode. To süho leto grozji valá, tak dosta in dobroga vina kak letos bode, že dugo nej bilo. q Žitnl trg v Prekmurji. Stálne cene ešče do sedaj ni bilo silji. Naši žitni trgovci küpüjejo po takšoj ceni, kak gde küpiti morejo ; v ednom mesti 1000 K, v drügom pa 1010—1030 K pšenico. Žito 800 K, pri mlinaj omeleno brez meričine so cene tüdi različne, keliko mlinov, teliko féle cen. Rávno tak otrobje, v ednom mesti 6, v drügom 8 K prosijo po kg. Graja nega. Krompirje 300—350 K či se že kjer dobijo. Koruze tüdi nega. Strameno zrnje na vékše nazáj držijo za volo manjkanja krme, kmetovje do piriljeni ešče najlepše zrnje mári polagati, ár drügo nedo meli. To de pa se na naš kvár šlo in s tem do se živeži cene podigávale. Zahvála. Vsi tisti, ki so globoko našo žalost o priliki smrti naše nepozabljive matere na kakšištéč način omiliti se potrüdili, naj primejo tém potom našo iskreno zahválo. Murska Sobota, 22. septembra 1921. Obitelj Heimer. Köszönetnyilvánitás. Mindazok, akik felejthetetlen édes anyánk elhalálozása alkalmával mély fájdalmunkat bármily mődon enyhiteni igyekeztek, fogadják ez uton leghálásabb köszönetünket. Murska Sobota, 1921. September 22. Heimer Testvérek. Ugoden naküp ! Anton Hack, zemljiški posestnik v Tratah (Wiesenbach) hšt. 34 pri Gornjem Cmureki, politični okraj Maribor, prodá takoj svoje 20 orálov (plügov) veliko prvovrstno kmečko vérstvo, obstoječe iz novih hišnih in gospodárskih hrambov, vse v brezhibnem stáni z njivami, trávniki, velikim sádnim vrtom, gozdom in brajdami. Osem gláv živine. Vérstvo je oddaljeno 5 minut od, okrajne ceste Gornji Cmurek— Gornja Radgona in četrt ure od železnice Maribor—Ljutomer. Kupna cena ugodna! TRÜGE (škrinje) za mrtve v vsákoj velikosti in vse mrtvaške potrebščine se dobijo pri ALBIN SAGADINI v Beltinci. Novo prispeli Cerkveni zvoni právi iz bronca, jamstvo na desét let. V magazini okoli 50 falátov, rázne velikosti pri : METALLUM D. D., Zagreb Ilica 134. Telef. 1—98. Zahtevajte cenovnike ! ŠČÉTE KAJ KÜPITI ALI MÁTE KAJ ODATI Razglašüjte v Prekmurskom Glásniki“! ZVONOVI cerkveni iz bronca dobavlja „DELTA“ D. D. Zagreb, Martičevaul. 15. (produljena Jurišičeva). Amerikancom! V Sebeborcih je eden 13 plügov velki grünt na odajo, šteri je v ednom falati. Poleg grünta je telko drv, ka se ž njimi lejko cigla za eden hram zežgé. Pita se naj pri Vogler Károli, Cankova. SAMO EDNOK Probajte pri meni küpüvati leder, poplate pa drüge čevljárske potrebščine, nigdár nete šli v drügo trgovino. Franc Cőr trgovec v Murski Soboti. Fal cena ! Dobro blágo ! Leder, kože in poplati. Küpüjem vsefelé kože, tüdi vzemem v delo vsefelé sirove kože, štere se izdelüjejo v fabriki 1. Sinigoj, prvléj Steijer v Ljutomeri. V zálogi mam vsefelé ledra, poplate in tüdi vse šusterske potrebščine. Poglednite v zálogo. ALBIN SAGADIN trgovina z ledrom v BELTINCI, (Prekmurje). eterka Ivan Železna trgovina v M. Soboti, Šolska ulica (poleg Peterkove gostilne). Priporočam vsefelé Železno blágo, kak šine, obroče, plüge, dobro škér za meštre, motike, lopate, rasoja, grable, lance, cveke, pumpe za stüdence, ménše i vékše španete i péči, železne križe, posodo, fárbo itd., nadale tüdi špecerijsko blágo po nájnižjoj dnevni ceni. Odgovorni urednik: Talányi Franc. Tisk: „Prekmurska Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj : Konzorcij „Prekm. Glasnika“,