Številka 250 TRST, v sredo 9. septembra 1906 Tacaj ;XXXHI mmmm SABO ĆN Id A ZN^A m iefto 24 K, pol lctm 12 6 K; roCb« brei doposinne u&ročuine, apr»Tfc ne ozir* ■ fctoimiaa M ls£«nj« .EDIMOSTT 4 at*A« : • •!»- —i »ta o si 5-ao, :»t* a to ..— ■■ . Tli dopisi naj M pošiljajo na uied&iitro lista. NetraJiiO vana pisma to . zjatraj. ftunUBc fitfT. se prodajajo po 9 nvA. (6 stol.) ▼ mnogih v Trsta in okolici. Gorici, Kranj n, 9%. Petre, *"©«iojni, Sežani, N&brežini, Sv. Luctfl, Tolmina, Ajdov HĆač, Dornbergu itd. Zastarele Iter. po 5 nvS. (10 stol V *>«ILA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T fiirokosti 1 CENE: Trgovinske In obrtne oglaae po 8 »t, mm, »^Birtaice, zahrale, poslanice, oglase denarnih zavodov po CO al. msi Za t^gla^e v tekstu lista do 5 vrst 30 K, vsaka vMUkJjna Trata K 2. MaLi oglasi po 3 stot. beseda, naj-•staaj pa 40 atot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave . ftdi&osti-4. — Plačige se izključno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorako. V edinosti j« moć 1 BRZOJAVNE VESTI. Miniateraki predsednik baron Beck v Gradežu in Ogleju. GORICA ti. Miniaterski predsednik bar. Beck in njegova soproga *ta prišla včeraj z Avtomobilom iz Benetk, ter sta obiskala Gra-dež in O^lej. Ministerski predsednik je bil pres-jiiit* napredku iu laz.oju Gradcža in je obljubil, da bo to zdravilišče povspe-leval. V Ogleju si 'e med drugim ogledni baziliko. Ministerskega predsednika so spremljali Teuffenbarh, državna poslanca dr. Faidtitti ic Bug&tto ter deželni poslanec. nr.mesiniški tajnik Gasser. Danes ob 10. uri dopoludne se j© minisfeiok; predsednik preko Tolmina odpeljal v Celovec. Zdravstveno stanje Tolstega PETRO GRAD 8. — Kakor poročajo iz Tule, se ie zdravstveno stanje Tolstega znatno zboljSalo. Bolečine v nogah so ponehale, vendar je Tolttoj še v postelji. IZ TURČIJE. OAKfciRAD „Teuy kazeta" demen-tuje govorico o spremembi v velikem vezirato, se je razširjala na borzi, IZ MAROKA TANGER ti. (Ag. ilavas). Abdul Azis je z oetank; svoje mehale dospel do Časa- tilanke in se ie ušotoril blizu torta Prevost. PARIZ Polkovnik Alix je v nedeljo c-kolu 5. ure popoiudne z 5000 možmi :na»-ei-ral iz Budeniba proti šotorljču barke v Ojorlu iu je 4 km. cd Budeniba zadel na sovražnika, liti jo z vsemi silami napadel tronto in ob* krila Francozov. Po štiriurnem boju je biia harka popolnoma razkropljena. Ali i se je poia»til šotoriSča v Djoifu, ki gaje sovražnik ostavi), pustivši n°. licu roe3ta šo toie in živila, Sovražnik ima velike izgube. Na strani Francozov so bili lahko ranjeni en poročnik strelcev in J\ mof, dočim so bili trije težko ranjenu PARIZ 8. Mi.uVer za unanje stvuri Picbou je miaisterskem »vefu; ki se je vvšil * RamboniHeta, priobč'1 razgovor, ki ga je jmol včeraj z fepanskim poslanikom markizom CastiJlo del Muci. Minister je reke!, da sta obe državi popolnoma sporazumni glede note v Maroku, ki se doposlje velevlastim. Pichon bo imel popoiudne nov razgovor z markizom Castillo. Miniaterski predsednik Clemeneeau je poročal o svojih utiskib, ki je dobil za f^sa svojega bivaiija v Karlovih varih. Mini-tr^ieki ^vet bo imel tudi popeludne sejo. Dunaj ti. V Reicfcenau na Serntringu je ^lanes z^utra; umrl upravni svetnik ..Liin-derbanke" in biv?;i trancoski izredni odposlana* in pooblaščeni minister Oton baron Bour-going. Pokojnik ie bil upravni člen več finančnih in pron-etnih zavodov. Borgom (Peti. brz. ag.). Graščinski upravitelj, inženir Go^z, je prejel dant?« do pošti omor. Pri odpiranju je omot eksplodira). vsled Česar sta bili ranjeni dve osebi. Urviile 8. Nadvojvoda Fran FerdiD»nd je bil zjutraj pri maši v katoliški cerkvi v Kurzelu ter se je potem podal na ma ueversko ozemlje, kjer se je sestal s carjem Viljemom. PODLISTEK. 6 Nekdanji ugled. Spisa' Ivo Trošt. A,i ni Aii ed sraoter P;»ln:Čeve rodbine r JSjoii t estile in takorekoč že Vrerin ženin. Da, t£ bi pomagal! Toda ne ! Bog čuvaj ! Spoznala je, da ?)i biio to celo cevarno; u, « dahu je nazvala samo sebe trikrat zape-redoma nemško butico, k' r se ni ?e prej ♦ oomnila, da l i Alfred, spoznavši resnični i >lo:aj Palničeve obit l i i utegnil izoatati kot cestice iri ženin. zadeva }e pa fakorekoč že Mizu — žetve. Sarn ^e trdi', dn se nadeja z bodočo je* ?.;o tudi pevisanja v naJporočnika. Samo-obeebi umevno, ne da bi pruvil se posebe, da ir*;sli tedaj, če ne že prej, zasnubiti Vero. Ph da bi ona z nepremišljenim korakom vodrla vse lepe v/.oro v prah. v Mato vgak-danjosti ? Zato je bil AliVed rešen nevšečnega po-Kredovanja. izogibel je je pa tudi prev<;like pokornosti, ki ga ie ž njo odlikovala go>pa A de]a, Zač< 'e so namreč 2e krojit? po mestu VIII. vsesloo. novinarski kongres v Ljubljani. Trubarjeva slavnost. (Telefonsku p*»roella> Ljubljana H, (opoludce). Največi del novinarjev jo dospel v Ljubljano že do danes zjutraj. Vendar pa eo prihajali še V3e jutro z raznimi ?laki, radi česar ne moremo še označiti natančnega števila udeležencev, V prostorih „Narodnega doma*' je biio že pred 9. uro živahno vrvenje. Stari znanoi s prejSn ih shodov so se pozdravljali, novi gostje predstavljali. Kongres ie otvoril redaktor praških »Narodnih listov Josip H o 1 e č e k, s prisrčnim pozdravom in zahvalo na udeležbi. Nato se je konstituiralo predsedstvo: predsednikom je imenovan Josip Hole C e k. I. podpredsednik dr. Gustav Gregorin o. ampak za vse Slovate sploh, Z uasprotne strani hočejo ta ahod sumničiti, podtiksie mu politično tendenco. T a-kove tendence ni. Mi hočemo samo ujediniti se na podlagi jednakopravnosti. združevati se kulturno in se mejtebojno spoznavat«. To pa ni nikomur v pogibelj. Nasprotno: to bo najtrdneja opera tudi za državni ustroj k^r so v tej državi Slovani v veČini, Cesar p t se ni uvidjalo do danes i n so našo udanost plačevali z nehvaležno s t j o. Ipak je rnal znak preobrata na bolje : prvi pozdravni telegram je prišel od jeduega avstrijskega ministra (minister-rojak za Galicijo Abrahamovič). Končno je govornik zaželel kongresu najboljih vspehov v interesu stano^kih koristi in skupno slovansko stvar. (Govor župana Hribarja ie bil spremljan neprestanim odobravanjem Na zdar- ži*io-in slfivaklici), V imenu „deželne zvoze za povspeševauje prometa ptujcev' je pozdravil kongreu dr. Ivan O r a ž e n. ki je v vznesenih pesniških baseđab proslavil lepoto uaše domovine. Tudi v Slovencih se je jela turietika lepo razvijati, n:i čemur se i ie a v jnvi vrati zahvaliti bratom Čehom, Osi so nas prvi opozorili ne važnost turistike. Da bi jih lo hoteli posnemati tudi drugi slovanski nsrodi in prihajali v našo krasno domovino mesto v druge pfcuje kraje. Potom turistike se bomo spoznavali in učili se medsebojno ljubiti. Potem bo naša vzajemnost na realni podlagi. Deželna zreza jo priredita malo razstavo. Odledite si jo, uvažujte jo in r&zširjejte glas o lepoti našo domovine. In ko boste prihajali med nas, vedite, da ste prišli med brate. (Viharno pritrjevanje). Češki novinar Sokol je zahvalil župana Hribarja in tem bo govora tudi v parlamentu. L j ubijana ti. (ob 5. pop.) V dodatek gornjemu poročilu Ko se je popoiudne nadaljeval kongres, se je sklenilo odposlati brzojavni pozdrav vsein mo3tom, v katerih so se vršili prejšnji kongresi. Pred referatom urednika „Nar. Listov". Holečka, j a č«. ški poslanec Sokcl v ogorčenih besedah protestiral proti temu, da železniški minister dr. Dersehatta ni niti odgovoril na prošnjo. d;< se slovanskim časnikarjem, dovoli brezplačno vožnjo. Odposlalo se je na njegov predlog sledečo brzojavko železniškemu ministru dr, Derschatti : „Shod slovanskih novinarjev izjavlja Vaši ekscelenci svoje ogorčenje na tem, da uljudna prošnja za listke ni dobila ne le nikake ugodne rešitve, ampak ni bila proti vsem pravilom družabne dolžnosti -ploh niti reSena !" Ko je g. Holeček \ svojem referatu i,.Jubilej slovanskih časnikarskih kongresov) pov-darjal poziv na rusko'vlado, da dovoli Poljakom ustavo in 5ole. predlagal je Poliak Ostaczevski-Balanski resolucijo v smislu, i;* bi pristopil žurnali stični kong^ >klepom v slovanske konference v Pragi. Državni poslanec Markov, urednik g.tliško-ruskega glasila „Galičanin", je želel, da se Poljake nagovarja, da pravičneje postopajo nasproti gališkim Rusom. Na to so ustali mnogi ru^ki in poijski novinarji, ki so z navdušenimi besedami dali izraza želji, da se r u s k o - p o 1 j s k i s p o i reši v imenu ravnopravnosti in bratoljubja na vsej črti. Približno enako resoluciio, kakor czevski je predlagal Ceh dr, Cernv in pozval slovanske žurnali ste, naj postanejo glasniki onih idej modernega vseslovanstva. ki naglašale na praški konferenci. Ljubljana 8, (ob 8 in pol uri zvtčor) Prvemu referatu urednika Holečka je iako^ sledil referat Rusa Spahovič^ o ..v^slovan-ekem tiskovnem organu" (po prejšnjem vspo-redu je bil ta referat naznačen k^kor šesti;. Pj-edbgčni resoluciji je sledila obširna debf.rr. v ka-ero so posegli: Frangija, bi p odpre d-sednik bolgarskega sobranja, Rus Ščavinski. Ante Rad č, R. Pusto»lemšek. Sklenilo s« je da se izveli ožji odhor petih oseb, ki iu:n se d3nos razpravljati o predmetu "in staviti jutri kongresu svoje predloge. Odbor »e je tako-le sestavil: Markov, Frangra, Ka!as. Pustolemšek in Slovak Rat. S tem jt> bil zaključen popoldanski dul kongresa. Lj u b 1 j a n a ob 12 ^opolnoči). Po « in pol uri zvečer so se zbrali novinarji v -rani hotela „Unioa", kjer je ljubljanski ob- različne pretirane in nepretirane novice o dvomljivem gmotGeia stanju Pa'ničeve tvrdke in bližajočem se konkurzu. Kmalu po odhodu Palničevih iz Trsta je došla brzoiavka z Gorenjskega, Naznanili so sorodniki Adeli stričevo smrt in pozneje pismeno namignil; nekaj o testamentu iu bogati dedščini. To ie pomladilo gospo Painičeeo nekaj let. Še nikdar in nikjer ni v takih nadah začenjala letoviške sezone kot letos. Podedo vane tisočake je videla na obzorju kakor veselo praznično iutro gnaveče svetle oblake s perctoicara?, ki prinašajo na njih Palničevi obitelji nekdanji ugled, nje izgubljeno slavo in dostojanstvo v višjih tržaških krogih, njeni Ven pa — samoehsebi umljivo — zaroko pl. Wehrmajerjem. Res je došel kmalu za njimi v Podbrje mlad poročnik. Gospa Adela je poskrbela, da se mu je odločila v hotelu primerna soba z razgledom na cesto in po cesti dalje do Palui!evo hiše, kjer bi radovedni mladenič lahko ugledal marsikdaj na ckau prvega nadstropja — drobni obrazek gospice Vere ali pa njene mame... Takoj pryi večer, ko je odložil prtljago in ge za gilo ogleda! po novem stanovanju, ga je povabila k večerji na dom in se sploh zanimala zam kakor da je čTan domače obi- telji. Adela si je bila v svesti da je pl. Wehrmaierju vse znano zaradi dedščine. Kako n«, ko je v vedni dotiki s stotnikom Kraszino in njegovo soprogo, ko so ji po stričevi smrti na Gorenjskem tudi obete 1 i obilo tisočakov. „Gospod poročnik, oprostite, prosim, ua ni&te tako postrežem kakor bi bili merda pri nas v mestu. Doma je vse drugače. Tukaj smo na deželi, kier no dobi človek vsega, česar bi rad.u Pl. Webrmajer ie komaj našel toliko vrzeli v nagli gevorici zgovorne Palničevke. da je dvakrat izgovoril: ..Prosim, prosim, milostiva. Vse izbcrco Sicer ie bii menda že vajen ukin zatrjevanj navidezne skromnosti in se ni mnoge več staral za nje kot za svoje skodrana lase in skrbno zaavedričene črne brčiće. Te so morale ugajati zlasti gospe Adeli, zakaj pogostoma je na njih ob-viselo njeno oko. Vera je sedela kakor nema £ri mizi, kamor ji je velel mamni pogled. Čakala je samo, da se uteče deroča reka njenih besed; morala je pa čakati dolgo, dolgo,,. Potem jo prašala, kaj jo novega pri znancih in znankah v mestu ter speljala pa-govor na minulo pomladno sezono, ko se je mladi poročnik izogibal nje in Palmove družine. Ni ji ugajal, ker se ji je zdelo, da «!0 ga grda* privedli v n^e obližje — dedo- vani tisočaki. Zato je govorila ž njim lahkotno, brez zadrege, budeča s tem mami najdrzuejfie nado. Toda navzlic opetovan:m vabilom in večkratnim obiskom ni poročnik zasnubil Vere. Minil je stričev pogreb in srečni dediči i so se veselili dne, ko ae uradno odpre in jobiavi oporoko. Morda te približa tedaj p.. i \Vehrmaier I Prišel je, priplaval na perotih i sreče mnogim, prav mnogim sorodnikom. Tu 1 ; Adela ie izvedela ob svetlobi onega dne. fin ;je stric oporočil uicer lepo dedsčino — njc-i cim otrokomj ona pa vživa ?. otroki le obresti od doto do njih polnoletnosti. Kdo more trditi, da ni to hud udaru; sovražna usode po kratkih medenih dneh upa, zmage ? Svetlordeče ožaijeni oblaki s porotnicami, glasniki prazničnega ju ra, k) se povrne v družino nekdanji sijaj, ugled ie. ponos, so se premenili iikrati v grde poSas't z rogmi in kopiti, s perotnic»mi kakor siid-maroglavi zmaji iz otroških pravljic. Na ramah so nosili nekaj groznega, če-tovo bodočnost. Navzlic temu ni nehala izbirati in si tavati načrtov, kako pridobi Vere in vsi obitelji mladega poročnika. To bi bil* prva stopnja do rešitve. (Dalje, i Btran JI »EDINOST« štev. 250 V Trsta, dne 9. bepfcembra 1908 :inski svet priredil na čast slovanskim novi-na rje m banket. Župan Hribar, ktkor pogosti-j telj v imenu Ijubljauskega mesta, je prvi vstal; ter v vseh slovanskih jezikih pozdravil slovanske goste. Njegove ognjevite in proročke besede so elektrizirale navzoče. Za Hribarjem tO govorili posl. ruske dume grof Bobrinski, Poljak dr. Adam Dobo«zinski, Čeh Karol Stanislav Sokol, Bulgar Frangija, Hrvat prof. < Tj uro Šurmin, nadalje Slovencem znani češki poslanec prof. Hraskv, Rus A. pl. Spahović, Slovak dr. Rat, Čeh dr. Čer .,v, Srb prof. dr. Paulovii' iz Belegagrada in slednjič Slovenec «Ir. Triller. Potem je zaklučil olicijalni del banketa župan Hribar, ki je napil vsem navzočim poslancem raznih zastopanih slov. narodov ter izjavil željo, da bi poslanci v dotičnih zbornicah izvaja ideje, katere so se na kongresu naglašate. Na zadaje je župan Hribar prečita! brzojavni pozdrav dr. Kramara iz Krima, ter predlagal, da se kongres brzojavno zahvali t:r pošlje pozdrav dr. Kramaru. Za tem se je razvila svobodna in nepristna zabava. Ne vemo, čegave napitnice bi bolj naglaša'i. ali one Čehov, ki so nas pozivali. naj z mečem v roki in neumornim delom krčimo pot do svobode ter da ustvarimo z gospodarsko organizacijo slovansko bodočnost, ali naj bi bolj naglašali melanho-L'no napiti .co Slovaka, ki je zval brate na pomoč, ali ponosne napitnice Rusov in Po ijakov. ki so naglašali svojo ljubezen za slovanske brate in obetali svojo pomoč, ali kcaečBO ognjevite napitnice Srbov, Hrvatov a Slovencev, ki so vt>i s svojim temperamentom napravili na severne in vztočne brate d obok vtis. * * * j V popravek včerajšnje notice bodi ome-j leno, da se je predvčerajšnji čajevi večer! Ruskega Kružka vršil v mali dvorani hotela ..Union", V isto poročilo se ie tudi urinila neljuba pomota : Poslanec Hlibovicki je namreč, kak^r obče znano, galiiki Rus in ne Poljak, kakor je bilo pomotoma javljeno. Dodajemo k poročilu o Trubarjevi slav-n.'sti, daje. kakor se nam poroča od privatne strani, nek rodoljub, ki varuje svoj inkognito. že daroval vso svoto, ki je potrebna za izgotovijenje spomenika Primoža Trubarja. Kipar Berueker dobil je nalog, da izdela spomenik. ^__ Volilna reforma na Češkem. Socijalni demokratje Češke so priredili v r.edeljo po vsej deželi shode, na katerih so ahtevali splošno volilno pravico za deželni zbor in o! anske zastope. Kakor poročajo iz Prage, namerava mia-iio^eška stranka predložiti v deželaem zboru, ciLi se uvede splošna volilna pravica po pro-jjorcijonainem zistemu. Ženske naj dobijo aktivno in pasivno volilno pravico. Za ustavo v Egiptu. »Beriiner Tageblatf poroča iz Carigrada: hgiptovska narodna stranka namerava zahtevati od Kediva ko se povrne iz Carigrada, da proglasi ustavo. Tukajšnja mladoturška stranka je pa opozorila stranko, naj za sedaj opusti svojo nakano, ker bi bila v sedanjem ir.notku povsem neumestna. Hrvatska. Hrvatsko vprašanje in madjarska ljudska stranka. Neki ugleden člen madjarske ljudske stranke se je izrazil, da se ljudska stranka noče nikakor združiti s stranko neodvisnosti. Ljudsko stranko da čaka po uvedbi splošne volilne pravice velika naloga in velik vspeh, slasti ako se razmere na Dunaju v doglednem časa, kakor to vsi pričakujejo spremene. —-L;ud»ka stranka mora najti način, kako da pomiri narodnosti in kako uredi hrvatsko vprašanje. Želeti bi bilo, da pridejo v Hrvatski oni elementi do večine, ki so po svojih stremljenjih m&diarski ljudski stranki blizu. K) bi sc ljudska stranka fuzijonirala. bi jej bi.e vezane roke, a stranka na to nikdar ne pristane. V Hrvatski naj potrpe, pa bode vid:li. da se dajo premostiti tudi te navici, zno nepremostljive zapreke. — Naravno j€ seveda, da morajo toliko v Ogrski, kolikor * Hrvatski voditi stvar druge osebe. Novo aretiranje Iz Z>eba poročajo, da "je bil v pone ael;ek aretiran Joso Oreščanin. učitelj v j dvorskem okraju, soveda radi ,. zarote" in .. veleizdaje*. Zaprli bodo baje še več drugih oseb. Zopet madjarski uradnik v Hrvatski. Ogrsko iinančno ministeratvo je imeno-i:lo Ludovika Babitzky;a, kr. rač. svetnika •i predstojnika računovodstva v Gjfiru v Ogrskem, kr. finančnim svetnikom in predstojnikom računovodstva, ter ga v definitivnem -rojstvu pridel'lo kr. finančnemu ravnateljstvu , Zagrebu. Zopet je imenovan Madjar. ki ne a ni besedice hrvatski. Ogrska. Fuzija madjarski h strank. Dunajski ,.Šonn Montagszeitung" je zve-'ielu iz aajugltdnejih krogov ogrske ustavne ~ t ranke edede f nri zidnom vred. To priklopJenje je stopile v veljavo i pojaoči med 7. in 8r t, m. Z novimi vhodi v povečane prosto lukc se j c Trst m le obogatiš za krasna Momentalno delo, marveč bode seda? ogromo: promet v prosti luki jako olajšan,- Kakor zcano sc novi vhodi v svobodno csemljs vlečejo od hiš * Catolla. ki je rredaj last sriirja in reicž glavnega carinskega ura kmalu tudi posebno sekcijo TXevF,nte poštne pošiljatve ravnotja. Nova dela eo bila dovršena na podlagi načrtov inž. Gregor sa, načelnika stavbinskeg& urada javnih skladišč, pod vodstvom in; Lioto. Momentalne vhode je iavi-i! arhitekt Zacinovič. Nova ograja in nori v'jodi h-etali skupaj K 300^0. Naval izletnikov. Te dni jo naše mest-videlo po svojih ulicah neobičajno veliko šte vilo tujcev. Vsak parnik je prihaja poln pa oažirjev, večinoma lstoviščnikov iz kopališčnih mest na povratku ; :z vsakegr vlaka jo izstopalo na stotine izletnikov, ki prihajajo ogledat si naše mesto, aaSe morje Tupataic s-desdeva, da smo v Benetkah To je jako dobro znamenje in pomenja da Trst postaja Čim dalje bolj važen ccntruro za tujsk; promet. A Trst je cb enem dok: zal, da ni čisto nič pripravljen za tak naval t'^jcev, kakoršen se javi zlasti sedaj. Kajti te dni bi človek dobil hoteisk eobe niti, če bi jo plačal z zlatom. Portiri v vseh hoteiih (in v prvi visti hotela „Balkan") so morali odkloniti na stoti! e tujce ki so romali po V3em mestu, iskajoJ prenočišča. Nekateri so šli prenočevat na Opčin, ali v Nabrežino, drugim je železnibka uprav dala na razpolago vagone n Čakalnice, mno^ njih je najhitreje odkurilo: Koliko Idetev vseh svetovnih jozikih je padalo na račut našega mesta, si je lahko misliti ! Kaj pa dela slavni odbor za povsp-L^ vanje tujskega prometa? Spi spa-jje pravi nega. Smo tako srečni, da nam ni treb.\ skrbeti še le za reklame v svrho privabljanja tujcev, ampak da isti pohajajo -e k nam! Bi sc pač tudi lahko skrbelo, ne poberejo za r^dno šila in kopita, čim vstopijo ua naša tla zato, ker ne najdejo preneiišča Ako je privatni kapitJ tako nspodjetan h-len, potem je pač dolžnost javnih činitelj ev da na en aLi drug ntčin posegajo 7meo. Odbcrza prosfčv« 100-l8;nice rojstva 1 Godine-Vraeljskega izreka vsem, ki sc količka pripomogli da je Javnost dofcro vgpela toplo zahvalo, Po&obno je podpisano dolino sahvalit; o« pevskim društvom za krasno in ubrano petje tamburaškomu zboru iz sv, Ivana za izrrstno udarjenje in sprcmljevaujc pri posamezni1 pevskih točkah in g. državnemu poslan u g | dr. Rybaru in deželaim poslancem Sai ' dna, Goriup^ in dr. Slaviku, ki so se /ai ri-1 dovoljno odzvali našemu povabilu in taao s> fjwojo navzočnostjo tudi pripomogli, du:es'.-aost dobro vspjla, Istotuko se podpirani zahvaljuje cenje nemu uredništvu „Edinosti*, ki nam je pn i potrebni reklami šlo vedno na roko. Brzr javko Vatero nam jo poslal g. dr. dič vzeU smo na znanje in je priobčujemo ; Zaprečen radi shoda v Pal: vdeležiti s-proslavo dičnega Vašega Godine pozdravlja Vas v duhu dr. M*ndič. , Gosp. proT. Mandič pjsial nam je pismo, . v kateram se opravičujes da mu je radi shoda, .'pol, društva za Hrvata in Slovence y i k\ ae vrši nemogoče pos^tit* rt as. V Tretu, dne septembra 1908 >EDINOST« 5tv. 250 Stran lil Velika vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste pc najnižjih cer.ah Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo Bellini šiv Sledniič dolžni emo zahvaliti se g. aka-T^miku Mirku za njegov krasni g ror o pri- iki razkritia soominske plošče. Darove so -eplač«li sledeči gospode : Alojz Gonup dež. posl.) K 9-60 Anto Sorli 4 K Ferdinand Ferluga K 4 D'. Otokar Rvbhi- K 2'60 adričani K 2 Dr. Edvard Siavtk K 4 60 *od>na K 2 Andrej Prrič K 120 Obrtao konsumno društvo Sv. Ivan K 2'40 Jos p Va* j - ^vac K 2 Fran Ponikvar 80 Anton Trobec 1 Antou Bucher 60 stot. N. N. 60 stot. B*bič 60 stot. Ivan G »dina 60 st. Josip Negode 60 st. l Van Ca-g* 50 st. Josip Fur-ni 50 st. Anton Mi klanec 60 stot. Josip ViSnjavec 60 st. Ivan Godma Ban 40 st. JS N. 60 stot. Šan 60 Eiv. Bichler 40 st. ^kerk 60 st. Siuga 40 st. !Vinko Trobec 25 st. N. N. 20 stot. Štibel 20 stot. N. N. 20 Perhavc 20 st. Štokel 20 st. Fran Bonano oo st. N. N. 10 st. N. N. 10 st. Knjige Matice Slovenske"de tiskajo ia de]0 letos brezdvomao okoli 1. decembra, Funtko? prevod ^Fausta" je že natisnjen in Trubarja* ,.Zborui»r' bo kmalu končan; v :iem izide med dragimi obsezaa izv: stna studia dr.a Čerina ..C as mi slov. protest, pes-Jnric. njih viri in uporabau (s sekiricami ceh pesmi in s iuk-.im-.li treh), nadabe štu-i;:a piof. Kosačica o kulturnem stanju Iz--oCna Štajerske v 16. veku, Stekla sova razprava o protestatizmu v Istri, v Metliki in -frvatski. Pintarjeva razprava o etimologij Rašč:.cev . mnogo beležk itd.: uvod napise ir. Iiešič. Kojiga prinese sliko Trubarjevo, ~ergerijever Igojilškovo. sliko Trubarjevega pileta. - želeti jet da gg. poverjeniki in ieni čim preje nošlje;o členarino. kakor zah- • vajo pravila, Družba 8V. Mohorja, ki prične te dni ra .pr šiljati letošnje knj ge, šteje letos 84.389 udov to je 5533 več nego lani. Rodoljubi! V nedelo dne 13. t. tu. pri-:-:ii tukajšnje kolesarsko društvo „Balkan", priliki svoje prve obletnice, cestno dirko ob progi Trst—Opčina—Prosek) združeno - veliko Mudsko veselico in s plesom. Ker t > je to društvo radovoljno odzvalo vsestranskim povabilom bratov&kib društev o priliki vibovih prireditev je želeti, da bi tudi slovenski kolesarji biti v nedeljo moralno in ma- r i jalno zadoščeni. Zatorej v nedeljo vsi na 'rosek k kolesarski slavnosti! —S.— Našlo se je na novi cesti pod Opčioami ^itek, v katerem je bilo 1 par moških hlač a 1 brisalka. Kdor ga je izgubil, nvr, se oglasi pri upravništvu „Edinosti". Koledar in vreme. Danes: C-iregorij r — Jutri: Nikolaj Col. spo. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -j- 24 Cols. — ymo včeraj : lepo. Vremenska napovad za Prlmorakc : - ečinoma jasno. Semtertje megleno. Zmerni ve- Temperatura malo spremenjena Vesti iz Goriške. \ Vodovod na Srpenici. Že leta 1875 so • i priznala potreba po zgradbi vodovoda na Srpenici. Ko ie v ietem času bival cesar v -orici, predložilo mu je tamošnjo županstvo _ rošnjo za podpero te naprave, C^sar je o prošnjo us'išal in je podaril za vodovod K 800, katere je naložilo okrajno glavarstvo Jninsko pri goriSki z ast avli al niči in hranilnici ofcrestonosno. Da ae leta 1870 projektirani vodovod ni zgradil, je pripisovati dejstvu, da občina ni -:ogia zmagati pro-ačunjenega potroška. Še-Ie 2i-x 1898 se je posrečilo prizadevanju ob-iaskega sastopa. spraviti vprašanje o vodo-iu zopet na površje ter je starešinstvo ► kienilo. da se ima zgraditi vodovod v spojin na 50-ietno vladanje cesarja po načrtu, si ga je izdelui sedanji stavbem svetnik 'Jberst. K stroškom, preudariecim na K 27.000. 0 dovolilo poljedelsko ministerstvo 50°/o prispevka, namreč K 13.500, deželni zbor je dovolil podpore K 700 in ostali del bi imela prenašati občins. Že pod prejšnjimi občinskimi zastopi se začelo agitirati proti gradnji vodovoda; ■ osled:\ a te agitacije ,ie bila. da eo ie vpra ' iLje e vodovodu tako zavleklo, da se še do lanes ni moglo resiti. Stvarnih pomislekov -:c2T r,\ bilo niti od strani onih pose«itn:kov, | so nasprotovali vodovodu. V prejšnjih! -lili jc trdilo, da si občina ne more pri--osčiti liiksuoa tako dragega vodovoda, ker 1 ne mogla prenašati na njo odpadajočih trr-akov. čemur se takrat ni moglo ugovar- Toda pozneje je bil ta ugovor neuteme ! .;an. kajti občina je uiogla. ker ji je poda- j r ila neka Marija \Valler skozi deset let j bresti zneska K 22.000,. z relativno majhno : jr -l;o skrbeti za pokritje stroškov, ker orne-in. obresti so se morale vporabiti za na- • j&\q vodovode. Cesarjev dar K 800 se je ni eta 1875. ker plodosro naložen, zvi^ai na •v 2080. 13 ter vogal ulica sv. Katarina, Direktni dovoz štajerskih kokoši s* jajc. Soecijaliteta: Graške poislarđs. Cese dogovorne — Postrežba na dom, (Ilica Campanile št. 15. Posestniki, ki so vložili proti gradnji vodovoda utok, so tudi naglašali, da je voda v sedanjih vodnjakih dovolj dobra. Ta ugovor je ovrglo mnenje državnega zdravnika, ki pravi, da onečiščajo tri obstoječe vednjake v bližini n;ih S9 nahajajoče gnojnice, stranišča in drugo, in voda postaja za časa deževja v njih rumena. Zgradbi vodovoda prijaznemu starešinstvu je sledil vodovodu nasproten občinski za-itop, ki je opetovano trdil, da izvirek, ki naj bi zalagal vodovod, ne daje zadoBtne vode j in da je ta slaba; pri tej trditvi je vztrajal kljub tostvarnim nasprotnim dokazilom okraj-i nega zdravnika, kemičnega poskuševališča in j okrajnega inženirja v Tolminu. Starešinstvo je zatorej sklenilo, da se imajo obstoječi vodnjaki preskrbeti z sesal-kami, daai bi se s teaa ukrepom ne zadostilo j zdravstvenim zahtevam in dasi je bil ta sklep nasproten onemu iz leta 1903, ki zahteva zgradbo vodovoda, ki je bil proti njemu ut-jk še pendenten. Ker je bil pa ta utok popolnoma neutemeljen in so vae okoliščine, zlasti zdravstvene in finance, govorile za vodovod, odločil je deželni odbor v prilog temu. Dovoljena deželna podpora je med tem zapadla, a se bo predlagalo, naj dovoli deželni zbor nov prispevek, tako da bi imela občina prenašati veliko nižje stroške, nego bi jih morala plačati za popravo obstoječih vodnjakov. Najdena dragonska obleka V St. Petru p^d Staro goro so na&ii v četrtek dragon-ko obleko, namreč čepico, ovrataik, jopič, hlače in ostroge. Obleko je pustil tam neki drago nec I. eskadrona, ki je nastanjen v Gorici, in jo potem popihal. Vesti iz Istre. Shod N. D. 0. v Dolini. Prejeli smo: Kljubu strastni agitaciji so strani kaplana Vouka je včerajšnji shod N. D. O. uspel kar najimpozantoeje. Lhliko se reče, da je bila vsa D lina na shodu, ki se je moral vršiti na prostem. Govorili so: tov. Jaklič, ki je razlagal pomen in naloge N. D. O., nadalje Šorn, Čok, župan Pan-gerc. tajnik Sancin. Vsi so bili živahno akla-mrani. Sklenilo se je enoglasno ustanoviti podružnico za Dolino in sosednje vasi, Gori omenjeni „novi prorok« je prepri čal od vseh Dolinčanov le četvorico, ki so mu sledili v Boljunec na velikanski shod, ki ga nihče ni videl, Vesti iz Štajerske. Proti zvišanju cen voznih listkov na Južni žel. Mestni svet graški je razposlal vsem glavnim mestom dežel, po katerih tečejo proge Juž, žel. poriv, naj se zduižijo k skupnemu odporu proti zvišanju cen za vozne listke na Južni že'ezn^ci. V Globokem pri Brežicah so čutili v petek ob četrt na štiri zjutraj močan potres, imetje bila od iuga proti severu. Škode ni nobene. Tečaj o primernem izkoriščevanju sadjarstva in zelenjadsrstva vprizori ee na dež. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru od 21. do 26. septembra. Pripuštenih je y ta kurz 30 udeležencev. Predsednikom južnoštajerske župo Stid-marke, katera se je ta teden ustanovila, je bii izvoljen dr. Ambrošič v Celju. V odboru sedo med drugimi tudi gospodje Žaideršič iz Brežic, Tomič iz Sevnice, Potočnik iz Slovenj-gradca, Vošr-jak iz Šoštanja in neka Kad unik iz Konjic. Odbor je glasno govoreča olika nemštva, katero bj ta župa branila". Zahvala. Podpisana izreka najsrčnejo zahvalo' povodom prerane smrti in pogreba nepo-j zabne hčerke, oziroma sestre iLudmile v prvi vrsti Marijini družbi, vsem darova-: teljem vencev in cvetlic, ter vsem pleme-1 nitim osebam, ki so nas tolažile v težki uri aii spremile predrago pokoinico k večnem u počitku. Sv. IVAN, .s. septembra 1908. Žalujoča rodbina ŽELEZNIK. PRVA IN EDINA pisarna v vojaški stvari konce8ijoniran;i od v is. e. k. nainestnlštTa ulica Bacbi št. 12, II. nad. C1IOD POP PREHODIŠOEM. Nova prodajali lca G. 3(ehiaya3? i TRST — Corso štev. 23 NI fointeo naročati m Dunaja URE uikelnate od K 4 napre-srebrne r - 9 zlat« , «26 -PRSTANI 14 karatni od K 6 naprej 14 „ idiiam. * 10 » BUDILKE garantirane od K 3 50 naprt-j Vrhu tega bogata izbera zlatih ir srebrnih verižic, uhanov, Broohes ito. Daja nasvete in informacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpoailja vsako vr*to pro-enj vojaškega značaja — oproSčenje od vojaških vaj in kontrelaih shodov, enoletno dobro-voijstvo, ženitbe, dosezanje zakonitih ugod-DOfti glede prezenčne službe, vsprejetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred upravnimi oblastnijami. Posreduje v uajtežavnejih slučajih. — Reševanje hitro in točno URADNE URE: Ob delavnikih od 9.-12. predp. in 4.-7. pop. Ob nedeljah in praznikih od 10-12. opol. Oglase treba naslovljati na ..Ins. odd. Edinosti". m |o| m n IŠI m m Caj tisočeri cvet izvrstno douiaft- sredstvo, ki nc bi smelo raaii j bati v no^a-.. I dražiDi. Ta je sestavljen mnogih zeliSc, korenin iu cvet.. tipoTOpešajejo prebavijo in tek. Isti unjnje ubadanja krče v želode«, napihovanja preobilne kUline itd. - ^ I n.ivodiloin po en o krono dobiva se v odlikovani lekarn. PRAXMARER (Ai due Mori) Trst, Piazza Grande - Mestna palača.-Tel. 377 = Novo pogrebno PPijetje Crst, Uia Vincenzo gellini St- ^ Na novo urejeno ^ bogato preskr"by#( Telefon ?eno 4LA9 l*VV»* z vso najlepšo opravo. Ima krasne soze mliinih barv In za usake urste pogrebov. Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: vence, obleke, rakve itd. Bogatu Izbera vošeeuih svet'. — PRODAJA NA DEBELO I\ DROBNO. ^ Sprejema in vrči naročilo na deželi. Preskrbuje se pogrebe v mestu, na deželi in inozemstvo po zmernih cenah. = Artistični zavod boneškega mozaika —— A. SUZZI & Co. Trst, ulica Pallini i. Izvršujejo se mozaične dekoracije, bodisi n podobami ali dragimi okraski za notranjost in zunanjost oerkva, svetišč, palač in hI«, za spomenike te vrste •V* nagrobne spomenike itd. itd. Popravljanja (tudi radikalna) starih pokvarjenih mozaikov. — Na željo ae potila = NAČRTE, RISBE in PRORAČUNE. - Tržiška tovarna za olja, mazilo za uozoue, kemiski proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj prhnano kakor najbolje in n*--trajneje mazilo, ki ohranja nove in stara plasti na a3faltičnih kartonih, skrilnih ploščah in vsakovrstnem lamarinu/.v.v Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karbola * kislina, asfalti in drugi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja m&st za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (registrirane mast za vagone, mast-vaeelina za kože, mast za orožje, voščilo za Čevlje itd. Tovarna in pisarna v TRŽfČU fMonfalcone) pri Trstu. " "-"31. -T dobiva gE v vseli lekarnaii. Najvspešndje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNA!i revmatizmu in protinu ieTFKfinNfl rnniNfl prirejena v Trstu Rafaela Godina, lekarna „ynia Maddnna 5e!la Salule" pri ILIvUvIIlil VSUL/illll od lekarnarjev : sv. Jskofea in Josipa SoNna, lekarna jatl^n' farneto ! Steklenica stane £ i-40. Iz Trsta se ne odpošiija manje od 4 steklenic proti pošt. porzetju ali proti anticipatni pofiiljatvi zneska 7 K franko poSft, ir 4 SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI pariške prodajalnicc obuvala Srsl ul. S. ^ntonio št. 4 (hiša 7erni) (Calzoleria pariglna) rijev najdete vsaki dan nove dohode najlepšega oHuvala za gospode, gospe in otroke,. Največja ei^gauca, cene'zmerne, blago prve vr* T - ctiau IV »EDINOSTc štev. 250 V Trstu, dne 9. septembra 190b ( ARLO OPRTAJ Zaloga olja • Trst - V. Santa Cataina 13. Prodaja na velike in na drobno - TELEFON 865. Iz Ptuja. Našla se je na *rtu učitelja g. I Ceba v Ptuju kamenita otroška rakev iz sta-j rorimskih časov. Rakev piide v ptujski muzej, j Vesti iz Koroške. Ceovsko konjsko cestno železnico je kupila občina za 135 tisoč kron. Namerava so urediti električno cestno železnico. Gospodarstvo. Pivo se podraži na CeSkem za dve stotinki po litru. V mnogih gostiluih je prišlo radi tega med gostilničarji in gosti do hudih prepirov. Dviganje industrije v Turčiji. Od pre-giasa ^stHve v Turčiji je došlo ministerstvu 300 prošenj za otvoritev Hovih tovarn in rudarskih podjetij. iSedem evropskih podjetij, mej temi dve nemški in eno ameriško prosijo za koncesijo, da uvedejo v Carigradu in okolici tele ton. Revizija srbskih društev v Zemunu. Z* munska državna policija je tamošnjim druš •vem: ..Srpska čitaonica'4. „Srpski SofeoP ..Srpska pjevačka zadruga*1 odvzela njih knjige, da natančno pregleda njihovo poslovanje. Nova hrvatska banka v Bosni. Iz Sarajevu javljajo, da je skupno ministerstvo odo-J>riIo pravila za novo banko, pod naslovom „Hrvauka kreditna in poljedelska banka" z omejenim poroštvom v Petričevcu. Banka prične svoje delovanje 1. oktobra t. 1. Petrolej za Srbijo. Uprava srbskega neti olejfikega monopola v Belemgradu je razpirala ratečaj za nabavo 300 vagonov petroleja skozi pet let. Najcenejo ponudbo je stavilo rrmunsko druStvo „Steana Romana". Krompirja ne bo letos veliko na Ogrskem. Dežje Je j oziejšemu krompirju nekoliko odpo-irflga*. lani je slabo obrodil. Razne vesti. Spominek Palackemu. Iz Brna javljajo . Ved protektoratom moravskega narodnega sveta bil v nedeljo slovesno otvorjen spomenik Palackega. Izgubil 5000 lir. Neki Autonio Fucecchia j« izgubil v pempejskem svetišču 5000 lir. Vz)ic marljivemu iskanju niao mogli najti izgubljene svote. Inozemski delavci na Pruskem. „Kreuz-Zfiiurg*' je priobčila na podlagi spisa pruskega vladrega asesorj dra. Bodensteina pregled. koliko inozemskih delavcev je bilo zaposlenih v poilednjih letih na Pruskem. Našteli £0 leta 1906 preko 600.000 inozemskih delavcev, cd teh v poljedelstvu preko 240.000. Največji del delavstva je prihajal iz vzhodnih dežel, okolo 400.000 iz Ruske in Avatro-Ogrskc, Potem prideta po številu Italija in Nizozemska s skeraj 170.000 delavci. Na Porenskem (Rheinland) in \Vestialskein je bilo okel o 232.000 inozemskih delavcev in v iadjijem letu (1907) pa se je njih število še povečale. Dr. Bodenstein navaja, da je 1. januarja 1907 bilo v rensko-vestfalskih rudo-kopih zaposlenih 311.649 delavcev, od teh 25.748 tujcev in med temi 16.971 oseb iz Avstro Ogrske. Procent zaposlenih inozemcev vedno rase. Tako je !eta 1902 znašal le 5.79, •tdaj pa 8.26. Na vzhodnem in zapadnem Prutkem, Šleskem in Poznanjskem ie tvorilo lune delavstvo tretino vseh zaposlencev. Poljski katoliški shod. V nedeljo te je •Ubil v Tešinu katoliški shod poljskih katolikov Šlezije. Tretji mednarodni kongres za negovanje umobolnih se vrfti na Dunaju od 7. do 11. t. ic. Č dtao piedst;dništvo je prevzel mici-fc.ei ki pi-'-dsodnik baron Beck, več ministrov .i. i;. jgih isokih dostojanstvenikov, ZeppeSinov fond iznsša sedai v gotovini 4 m vil ore mark, podpisano ie pa že n&d 5 ii ilijon ;v. Ravnatelj Divkovlč odlikovan. Cesar jc ptd^lil ravnatelju gornjegradske gimnazije v Zag J i. Mirku Divkoviču povodom njegovega amhovljcnja križ Fran Joaipovega reda. Izginile 56 oseb, V Budimpešti je tekom zadnje o beta izginilo 56 oseb. Veliki požari. V Rebetu na Ogrskem je v soboto pogorelo 37 hiš. ^kode je 150.000 kron. V me^tu Niihgata na Japcnakem je te dni pogorelo 400 hiš. 50.000 Ijndi je brez domov} a. Nov slovanski list na Dunaju. V soboto j* »ta Dunaju izšla prva številke novega jugoslovanskega lista na Dunaju, ki izhaja na lKHr-kem jeziku pod naslovom ».Sudslavische; Korrespei denz". Odgovorni urednik lista je dr. Frieser, izdajatelj pa Viljem Otto. Li*t< ho ba*il z jugoslovanskimi vprašanji. Madjarska razstava v Londonu ho za-, kljuČena dce 26. t. m. 6rozne nesreče v topilnioi. V Prsinji je omedlel neki delavec in padel v voz. v katerem so nehali rudo v topilnico. Delavci, ki »o vo'. po-ivali, te^a niso opazili in so ga z [ rudo vrgli v ognjeno morje, kjer je v nekaj | trenutkih zgere!. Drugi delavec je zgorel, ko ! so izpustili iz peči tekoče železo. I Zapiranje zaradi dolgov imajo še vedco na Angleškem. Lsci jo bslo 9235 o<.eb 0bB0-jenih na zapor zarždi dolgov. Dolgovi vseh obsojenih in zaprtih so znašali n&d 90 milijonov kron, od katerih se je ie s pomočjo sodišč iztirjalo nad dve tretjini. firo^podiena zmožna slooenšiine, !a?cine in nemščin« M govoru in pisavi, z večletno pisarniško prakso in privatno trg. lolo išče službe. Naslov M našem UREDNIŠTVU. MALI OGLASI : se računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina stane 40 stotink. j — Plafa se takoj. — —— l|mfD nnendo /a rIno so na Pro površniki, zimske suknje IlUllOjU 3C za odrasle in /a otroke. Cene zmerne. Plačilo na obroke. — KOSTOPJS, ulica 8an ! Giovsnui 16. I. nadstropje, tik Restavracije ,La , Cooperativau. 1350 ( Vli^mj via Chiozza it. 41. prodaja se vino Krtmi po 20 kr. liter. 1358 i Hol/llPn se sPrejme v trgovino pohištva za Ut/KIlIsU opravljanje lahkih del. Ponudbe na Upravo lista .Edinost1'. 1355 j lepo CD mizarskega delavca. — Vlic.i Bel-i OP vedere št. 8._I3or> Zaradi odhoda dam ljudsko kuhinjo pri nv. Ivanu, nasproti tovarne testenin Girardelli. 13t n::Q|.a Sprejme nu hraDO in stanovanje M. UlJdKo Kova?. Gorica, Kornski trg 10, II. 11357 1 Mq rirnHai ^iša 2 dobro vpeljano gostilno j n<* prUUdJ v Ajdovščini. Več pove Tnser odd. Edinosti. 128" i Trgovski prostori z j blagom se oddajo /a daljšo dobo takoj v najem i pod najugodnejš mi pogoji. Trgovina je uajstarej ! ša in v obsežni okolici prev dobro poznana ter | ima, velik promet.. Kje, pove Inseratni odd. Edi- J nosti._ 1-84 Plačilo na obroke Jer^Sfi^ ; 3teljna pokrivala, dežniki, blago za ženske obleke. ! obleke za moi-ke. — Pisati dopisnico na I.EVI, 3Ia-' donniua, štiriintrideset. L nad. 1323 Pi*nHo 200 i® rabl}enih sodov j—700 . IlUlId SC litrov, kakor tudi velik sod 120 1 hekt. Cene zmerne. Zaloga: V. S. France«?co St. 15 j_1340 I Tvrdka Ivan Simitz i Carducci 31 prodaja po zuanib nizkih cenah obleke ! in blago za rno^te obleke povsem nove. .Specijatets I drobnih preJmetov za krojače. 1349 ; |Apk;n Ctnlf^ mizarski mojster. Trst, ulica ! JOSip OiU5la Belvedere 5tev. 8, izvrSuje ' vsakovrstna mizarska dela_38 \1 noinm se od i a me" dirana soba za 2 go-¥ fldJcVIl spoda, via G. Caprin 5t III. n. _1344 Uinolrn endo V8ake vrste 'mam na Prodftj^ j VtllonC 3UUD oglasiti .^e pri Josipu Grego- ričt trgovcu, \ia deli Oimo 1 a. 1348 Hiša na prodaj llfcTVL'80^- ! torsino ^t 1^7 v Rojanu. 1860 Oiuseppe d' Andrea Teracerarski mojster Trst - San Glacomo in Honte 6 prvo podjetje za navadna in fina teracerarska dela - obstoječo od leia 1852 Sprejme rt? tudi j>oprarljaaja. SeaialisCe v Mircdilnioi Kizžan (S- &iac&iaB> S- Jaki d; NOVA MESNICA kos*, vampe in osoljeni jeziki. Vse po najame mejnih cenaii. Trst ul. Belvedere 40 Prodaja -e goveje meso prve vrste, kakor tudi graSko me^o, nejtineje telečje iu janČje, ko-M L'Jani C. Sr^ano^ NAZNANILO. Ufiojamo si slavnemu občinstvu uljudjio nf.znanjaii. da otvorimo v soboto 12. t. m. v Via deile Torri št. 2 (Palača Diana) NOVO UREJENO TRCOVINO iw z zgolovljenimi oblekami za gospode, jjosd-j in otroke. /.figotovljamo najtoinejSo postrežbo in najsolidnejse stalne cene /a mnogobrojni o^isk priporočajo BOHINEC Sl C o. Stiskalnice za grozdje in sadje „SISTEM MABILLE'' Stroji za trebljenje grozdja - iz c ina ste žice - Rešetalnice za grozdje stroiem za trebljenje ali brez isfega. DELNIŠKA DRUŽBA GREIMTZ Piazza Carlo Ooldoni it. 2 yol,:rQ Pr>olr KflznanJa cenjenim damam Ifldrilid II Dll» da je odprla modni biIoi ter izdeluje Facone okusno po najnovejših Izlili Via Pallini §t. 13. II. nadstr._ Vsakovrstne vinske ^fll 'v, dnina 21, Franc B u d ti u. Odlikovana tovarna glasovirjev : E. WARBIIEE : Trst, Piazza Carlo Goldoni (2 ^vogel Corso Via Nr.ova; SPECIJALITETA pianinov. glasov .r jev svetovnih tvrdk STEIMWEY in JONS v New Yorku Schweighofcr ird. ' Mi. planini, erMroBi Harmonij. ! Izposojuje. — Menjujo. Daje na o j popravlja. - Akordira po zmernih car 1 PRODAJALNICA JESTV1N :: ! Via dell'lstria 14 - Trst Prodaja kave. riza, testenin r-; mestu in okolici udrni IVAN GUSTINCIC VELIKA ZALOGA PRAZNIH BUTELJK Trst. via, delle Ombrelle 5 TELEFON št 18-49 GU1D0 e U® COEH 100 000 buteljk o buteljke v=: vrste za reložk, šampanjo, b-jruo . u^., ' vino. konjak itd. Velika zalega >j ' .l- o - ' litra in l1 a litra. Daagane I isti Ua op.. prevzamejo s? dopošiljalve na Bczclo. ^ K»»:uje r?zbito steklo vsake v.-atc „ i DANIELE PILLIN TRST - ulica Aoquedotto TELEFON 24i. Velika zaloga gašeneg^i in l : _ j -- živega apna Tovarna cementnih plošć in r zaloga oglja za peči. * —— ^IJIII v . «f "I * Dr. ARIiOLD KOLB zobozdravnik, svojcas azistent na dunajski polikliniki prej v ulici della Zonta 7 sedaj Copso 14, I. sprejema od 0 — 1. in od ft.--ti. popoi Izdiranja zobov brez b«»®čln ia »'omto Umetni zobj« B® n»jmo4ernfiih zUtpnilh. _____ ^ PISARNA Dsjnrijailailicti avtor. civ. »nženerja in ^mSjp^^rca se ie preselila z 24. aug v ul« s. Lazzaro 17 __(PALAČA DIANA)-- pr Odprla se je v ulici Belvedere štev. 34 Velika in doliro preskrbljena zato^ HopolisKe in bolonlsKe imti s pridejano tvornico domače zmesi v&ak dan Svožo. Podpirana se priporoča nlav. ^ zadorolji vr-aki potrebi, udana MELANV MISZI i ^MMITITIiMniTl Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji ■ou« iinirn«, Počkuj