Še višje bomo šli Ne povsem dobesedno, saj je 360 metrov visok dimnik, zgrajen leta 1976, da bi ublažil ekološko podobo v dolini Save, menda najvišji v Evropi in morda celo na svetu. Zato je vsekakor bil izziv; vendar so danes drugačni časi in drugi izzivi: gradnja novega termoenergetskega objekta. Usoda nove termoelektrarne, zgrajena naj bi bila v prvih letih prihodnjega tisočletja, je v marsičem tudi usoda Zasavja. Nov objekt bi pomenil, da lahko rudarjenje v Črnem revirju preživi še nekaj deset let. Gradnja novega objekta je dobra priložnost za zasavsko strojegradnjo, gradbeništvo in drugo industrijo. Nov objekt pomeni ohranjanje delovnih mest v rudarstvu in pridobivanju energije ter nekaj sto delovnih mest v nanju vezanih dejavnostih. Nov objekt bo tehnološko sodoben in zgrajen z vsemi potrebnimi čistilnimi napravami. Nova termoelektrarna je dobra priložnost za Zasavje. Morda najboljša. TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE Kuhinja Aida - dobitnica zlate diplome za posebne oblikovalske dosežke na letošnjem Ljublajnskem pohištvenem sejmu NASLOVNICA; Slavko Garantira FOTO: arhiv SVEA rt /, M > l V ogledalu: Jože Bukovec Zima 95/96 SKEI in protestni shod Top trio Kam z avtomobili Matej Požun: 240 let zagorskega rudnika Parni valjak in Orlek Kick Boxing v Litiji Kronika: Rezultati martinovanja Po Levstikovi poti Preženimo dolgčas Pogovor z agentom CIA Rock namesto drog KOLEDAR DOGAJANJ 7. novembru - Naši šolarji z vso resnostjo in odgovornostjo razmišljajo - tudi o tistem, kar škodno vpliva na naše zdravje, naše okolje, našo družbo. "Da bi zmogel reči: Ne, hvala!" se sliši v razredih, pa tudi otroški parlament razpravlja o tem. 8. novembru - Cvetoča obdobja trboveljskega športa so bila od leta 1987 - 1991. Zdaj se menda stanje iz leta v leto slabša. Vsaj tako je slišati na srečanju trboveljskih botrov športne dejavnosti z državnim sekretarjem ministrstva za šport. Da ni denarja in da ni prostorskih pogojev, je že kar oguljeno pojasnilo, pa vendar življensko resnično. Obljube, podpore... 9. novembru - MGL Svoboda spet ponavlja "Dohtarja pu sil'". 10. IlOVembrU - Zaključena je celoletna akcija ocenjevanja izgleda okolice zasebnih hiš, urejenosti občinskih javnih površin in hortikulturne ponudbe gostišč svojim gostom. Zlato sončnico, ki jo letos prvič podeljuje Hortikulturno društvo Trbovlje, prejmeta Berta in Jože Skušek. Prevladuje pa vtis, da nam naše okolje, še posebej pred domom, ni več zadnja skrb. 11. IlOVembrU - Osem tisoč pohodnikov iz vse Slovenije se poda na pot od Litije do Čateža. Po Levstikovi poti se odpravi celo sam predsednik države, ki otvori tudi dom Čebelica na Čatežu, kjer bodo lahko potekale šole v naravi za slovenske OŠ in srednje šole. 12. novembru - V cerkvi sv. Martina v Trbovljah se po mnenju mnogih zgodi eno najlepših "martinovanj" s sveto mašo. 13. novembru - Tečejo priprave za protestni shod nezadovoljnih delavcev. Mateja Grošelj UJAH3J30V JOŽE BUKOVEC Med pretežno katoličanskim prebivalstvom delo pastorja ni najlažje. In kadar državna politika ni najbolj naklonjena verskim dejavnostim, jeomenjeno delo dvakrat težje. In vendar,,!ože Bukovec že dobrih dvajset let prostovoljno vodi baptistično cerkev v Zasavju. Pred dvainpetdesetimi leti seje rodil v Avstriji očetu Slovencu in materi Hrvatici. Dejstvo, da sta bila starša različne narodnosti, je zadrževalo versko nestrpnost. Pri osemnajstih seje že odločil živeti v prepričanju krščanske vere. Pri petindvajsetih pa je šel v Novi Sad, kjer je Biblijska teološka šola in kjer so se pripravljali vsi protestantski pridigarji iz države. Po štirih letih šolanja je bil Jože Bukovec posvečen v pastorja. Medtem se je poročil. Po triletni pastorski službi v Zrenenju je sprejel prostovoljno službovanje v Trbovljah, kjer so mu ponudili stanovanje. Da bi vzdrževal družino, z ženo sta pričakovala že tretjega otroka, seje zaposlil v gospodarstvu. Ni mu bilo težko usklajevati delo telefonista in vratarja v Termoelektrarni s p as terskim delom. Slednje mu jemlje le del dnevnega časa. Rad še vrtnari. Pri tem opravilu se mu rada pridruži dvaindvajsetletna hčerka, ki sicer končuje fakulteto tekstilne tehnologije. Poleg samega bogoslužja.jedelopastorjaše marsikaj drugega: vzpostavljanje stikov z ljudmi, obiski, osebno duhovno poglabljanje, srečanja (maja letos sejekotpredstavnikZveze baptističnih cerkva v Sloveniji udeležil mednarodnegakongresa protestantov v Seulu), dejaven je bil tudi na področju socialne in humanitarne pomoči. Trboveljčani se niso ravno odzvali. S sanitarnim materialom, šolskimi potrebščinami in drugimi potrebnimi stvarmi je pomagal otrokom bivše begunske šole v Hrastniku in Trbovljah. V Termoelektrarni, kjer je še vedno v službi, sodelavcem ne vsiljuje svojih idej in prepričanj. S tistimi, ki jih zanima, pa seje pripravljen pogovoriti osebno, doma ali v cerkvi. Po njegovem mnenju se da premagati vsako slabo situacijo. Zdaj, ko je več verske svobode, si prizadeva med ljudmi širiti več duhovne kulture. "Za boljšo kvaliteto življenja," je dodal. Ghislaine Seif el islam e- — —tL Državni sekretar v Trbovljah V sredo, 8. novembra, je bil v sejni sobi Občine Trbovlje sestanek z državnim sekretarjem za šport dr. Jankom Strelom. Udeležili so se ga trboveljski župan Janez Malovrh, strokovni sodelavec za šport Oto V irt, ravnatelji šol in vzgojno-varstvenih zavodov ter nekateri predstavniki športnih organizacij iz Trbovelj. V uvodnem govoru jeOto Virt pripravil pregled športnih dejavnosti v Trbovljah. V Trbovljah deluje 29 klubov in društev, v katere je včlanjenih približno šest tisoč občanov. Za športno dejavnost v Trbovljah naj bi s strani države dobili sredstva v višini 68 milijonov tolarjev, vendar pa občina dejansko prejme le 26 odstotkov tega zneska, to je 17 milijonov. Skupaj z občinskim programom znašajo sredstva za šport 23 milijonov. Pred približno desetimi leti so bile Trbovlje po prejemkih in sredstvih za šport v samem vrhu v Sloveniji. Danes pa dobijo društva največ do pet odstotkov sredstev, ki jih potrebujejo za svoje delovanje, ostalo si morajo zagotoviti sami npr. s pomočjo sponzorjev, donatorjev... Naj večji problem v šolskem športu v Trbovljah predstavlja Srednja strojna šola, ki nima športnega objekta, niti pokritega niti zunanjega. Tudi športni prostori na OŠ Ivan Cankar in OŠ TončkaČeč ne ustrezajo normativom. Problem je, ker šole in vrtci nimajo dovolj igrišč, dvorišč in zelenic. Virtje še posebej izpostavil plavalno dejavnost, za katero smo imeli pred približno petnajstimi leti po ocenah strokovnjakov najboljše pogoje. V zadnjih letih so se vsa športna društva odpovedala amortizaciji, da je bilo možno obnoviti zimski bazen. Spodbudno za športno dejavnost v Trbovljah pa je to, da poteka v prostorih bivšega Partizana organizirana športna vzgoja za predšolske otroke. V nadaljevanju je spregovoril dr. Janko Strel. Poudaril je, da se mora glavna politika športa odvijati na občinski ravni. Situacijo glede športa v Trbovljah je označil za povprečno, kajti nekaj rezultatov je zelo dobrih, nekaj pa je slabših. V letih med 1987inl991 je prišlo do večjih sprememb na športnem področj u, dosegli smo velik napredek pri mladih, v zadnjih letih pa se situacija slabša. Dr.Streldajeprioritetov športu plavanju, predvsem zaradi varnejšega in bogatejšega življenja. V prihodnje bo država zagotavljala dodatna sredstva za neplavalce v osnovnih šolah na ta način, da bodo dodelili subvencijo v višini pet tisoč tolarjev za vsakega učenca, ki ga bodo naučili plavati. V Trbovljah je sedaj 16,3 odstotka neplavalcev in po njegovem mnenju si moramo prizadevati, da ta odstotek bistveno zmanjšamo. Strategija športa v Sloveniji je po Strelovih besedah usmerjena k celovitemu športu. Pii zadevati si je namreč treba, da povežemo vse segmente športa skupaj. V odločanje je treba vključiti vse izvajalce športa - klube, društva, šole, vrtce, zasebnike... in jim dati priložnost za sodelovanje. Kajti le tako bomo lahko dosegli drugačen razvoj športa. Poudaril je še, da je poliebno večino denarja nameniti za gradnjo športnih objektov, kaj ti brez tega ni možna nadaljna Zima 95/96 Nekateri so že neučakani, ker snežna odeja še ni prekrila hribov in dolin, spet drugi si je ne želijo. Še najmanj si jo želijo vsi tisti, ki se morajo vsak dan voziti na delo in domov. In starejši, ki iz izkušenj vedo kako je, kot nastopi zmrzal, ko nobena stopinja ni več varna... Povprašali smo v komunalnih podjetjih kako so pripravljeni na pluženjem čiščenje cest in poti, ulic in pločnikov, skratka na t.i. bitko z zimo in z vsemi njenimi nadležnostmi. Odgovori so nas zadovoljili. Povsem pa nas bodo, ko se bomo imeli priložnost prepričati, da kar so povedali, tudi v praksi uresničujejo. V Hrastniku so na eni od prejšnjih sej sprejeli odlok o zimski službi. V njem so zapisali skoraj vse, kar naj bi komunalci in drugi upoštevali, ko se bodo morali spopadati s snežnimi razmerami. Lepše povedano: ko bodo morali splužiti vse prednostne, nato pa še vse druge ceste, ki sodijo v njihovo pristojnost. Na trboveljski občini smo izvedeli, da so pred dnevi na okoliških cestah spet namestili snežne kole, brezkaterih vožnja po njih ne bi bila tako vama. Čistilcem pa koli pomagajo pri nastavljanju snežnih plugov. Na razpolago imajo 35 ton soh, kupili so nekaj novih plugov, na voljo so ustrezni stroji in vse drugo, kar sodi v okvir uspešnega spoprijemanja z zimskimi nadlogami. V ponedeljek so se na policijski postaji srečah še predstavniki cestnega podjeljain komunale. Naposvetu so pregledali dosedanje priprave na bitko zoper zimo in se dogovorih še o nekaterih drugih nalogah, ki jih kaže opraviti do izdatnejšega sneženja. Zagorski komunalci ugotavljajo, da so pripravljeni za ukrepanje, ko bo to potrebno. S vojedolžnosti in obveze bodo poskusih v celoti uresničiti. M .V. ekspanzija športa. Prav v ta namen se ustanavlja posebna Fondacija za šport, ki bo služila predvsem za financiranje športnih objektov, zavzemajo se tudi za to, da bi bila vsaj polovica denarja namenjenega za kreditiranje, brez obresti. Problemov na športnem področju v Trbovljah je veliko. Nekatere bo mogoče reši h znotraj občine, za nekatere pričakujejo pomoč s strani Ministrstva za šolstvo in šport. Predvsem želijo zagotoviti učencem OŠ Tončke Čeč in dijakom Srednje stroj ne šole normalne pogoje za športno dejavnost. Skupni cilji vseh so tako boljši delovni pogoji in rezultati na področju športa. Anita Cesar V hvaležnost jeseni Prireditev "V hvaležnost jeseni" je letos že peta po vrsti. Tudi letos so jo pripravili SLS -podružnica Litija, Kmetijska svetovalna služba - enota Litija in Društvo kmetic Litija. Na prireditev se kmetje v litijski občini pripravljajo že mesec dni prej, ko pri pospravljanju svojih kmetijskih pridelkov izbirajo naj pridelke (buče, peso, krompir, kolerabo, repo, redkev, koruzo, zelje in še kaj). V soboto dopoldne pa so jih nosili na razstavni prostor Zadružnega doma, kjer je vsak pridelek stroga komisija stehtala, ga ocenila in odnesla na razstavni prostor. Popoldne so organizatorji pripravili kulturni program z nastopom harmonikaric iz kluba Zupan Domžale in ženskega seksteta. Slavnostni govornik je bila predsednica Ženske zveze pri SLS Katarina O. Smrkolj. Podeljenih je bilo 18 priznanj. Dobili sojih kmetje iz vseh KS v litijski občini. Marjan Šušteršič Izšli Martinčki V začetku novembra je izšla 4. številka prvega letnika časopisa z imenom Martinčki. Izšla je na 22 straneh v fotokopirni izvedbi in v nakladi 1.000 izvodov. Je brezplačna, tisk pajc omogočila Študentska založba v Ljubljani. Revija ima nov uredniški odbor, z glavno in odgovorno urednico Branko Jan, tehničnim urednikom Matejem Kurentom in šestčlanskim uredniškim odborom. Tokratna številka vsebuje razne novičke, opis srečanja mladine na Planini, intervju z Venčeslavom Rijavcem iz Ekvadorja, opis instrumenta orgle, opis pritrkavanjain zvonjenja, o prijateljstvu, številka pa je popestrena tudi z nagradno križanko in humorjem. Je tudi kakovostno ilustrirana. T. L. Nova trgovina V začetku novembra so v Trbovljah, na Ulici 1. maja, odprli novo trgovino z raznim instalacijskim materialom, predvsem za vodovodne instalacije, centralno kurjavo, vijakein podobno. V bivših upravnih prostorih Trgovskega podjetja ABC Prvi junij jo je uredilo podjetje Fartrade d.o.o T.L. s,-;-.- ESTAN SOMBR DELACOSAS. RADIO TRBOVLJE ZGODNJA URA. OBZORJE NA POL ODPIRA SVOJE VEKE INŽETGLEDA. KAJ? IMENA. NAPISANA SO NA PATINI 98.1MHz ltg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333,26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 STVARI. RADIO TRBOVLJE 98.1MHz B Malo z zamudo objavljamo v današnji številki rešitve dveh križank in srečne nagrajence, ki smo jih objavili v Zasavčevem reklamniku. Rešitve velike nagradne križanke: OSMINKA, STANIOL, LEONARDODA VINCI, REN, ARSEN, PARTER,IVO.NOTA, JE, META, BE, AID A, SOTLAR, AKUT, HRANILNIK, ZOBOTEHNIK, ARI, RIBNICA, KALCIT, AREA, EROT, AIN, NAKLON, MU, SAMOA, PINTASAN, ELAN, SUSO, ORION, SARA, M ATS, IRAKLIA, LON, ETATIST, AIST, ALE, TON, PTA, BES, AT. 1. nagrada: Komplet za beljenje,Franc Gabrijel,Trg svobode 30, Trbovlje; 2. nagrada: Okrasni kolesni pokrovi zaavto,Marta Bedenik, Trg borcev NOB 13, Dol pri Hrastniku; 3. nagrada: Garnitura za pranje avtomobila, Marta Sotlar, Potoška vas 34, Zagorje. Rešitve male nagradne križanke: ŠKRAT, KARETA, OREGON, LAMELA, TELEBAN, OPERATE, ELO, ANORAK, VOL, KRAVA, IVE, RAITER, TATRE, JONI, AJAJA, RAN. 1. nagrada: Bon v vrednosti 4.000 SIT, KZ Izlake, Joža Grčar, Podkraj 5, Zagorje; 2. nagrada: Bon v vrednosti 2.500 SIT, KZ Izlake, Marija Gabrijel, Trg svobode 30, Trbovlje; 3. nagrada: Bon v vrednosti 1.500 SIT, KZ Izlake, Mili Hribar, Izlake 10, Izlake. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! V temi Zasavca, številka 40, z naslovom Madež na slovenski demokraciji, v odstavku Zbiranj e podpisov v Zasavju smo zapisali, da na trboveljski občini ustrezne obrazce sproti pošiljajo ustreznemu organu v Ljubljano. Dejstvo je, da te obrazce le overijo, poslati pa jih morajo podpisniki sami. Za napako se opravičujemo. *| cm/e iSllili! tem Rmr pilil! V sredo, 22. novembra 1995 bomo v dvorani KS Center v Trbovljah na Trgu revolucije 28, ustanovili Občinski odbor Socialdemokratskega krščanskega foruma - SKF. Po ustanovitvi do predaval gospod primarij doktor Vinko Razboršek z UKC na temo "ČLOVEK V DUŠEVNI STISKI" - zelo aktualna tema za naše okilje in delovanje. Iniciativni odbor SKF NASE OKOUEd.o o. PodjETjE za iNŽENiniq Zv up ra vij a nje z obljckri NAŠE OKOLJE, podjetje za inženiring in upravljanje z objekti d.o.o., Ulica 1. junija 19, Trbovlje po pooblastilu STANOVANJSKEGA SKLADA RS, Poljanska c. 31, Ljubljana razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo stanovanjskih enot in sicer: 1. Dvosobno stanovanje št. 6 v 1. nadstropju večstanovanjske hiše na Vodenski c. št. 9 v Trbovljah v izmeri 44,71 m2 z izklicno ceno 7.526,00 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila; 2. Dvosobno stanovanje št. 15 v 2. nadstropju večstanovanjske hiše na Vodenski c. št. 42 vTrbovljah v izmeri 46,50 m2 z izklicno ceno 21.477,00 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila; 3. Enosobno stanovanje št. 5 v pritličju večstanovanjske hiše na Vodenski c. št. 48 v Trbovljah v izmeri 30,20 m2 z izklicno ceno 10.204,00 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila; 4. Enosobno stanovanje št. 20 v 1. nadstropju večstanovanjske hiše na Keršičev! c. št 23A v izmeri 35,85 m2 z izklicno ceno 21.214,00 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 5. Enosobno stanovanje št. 18, v drugem nadstropju večstanovanjske hiše v Kovinarskem naselju št. 2 v Trbovljah, v izmeri 32,90 m2, z izklicno ceno 21.653,00 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Javna dražba bo v PONEDELJEK, dne 27. novembra 1995 ob 12. uri v sejni sobi, 1. nadstropje, Ulica 1. junija 19, Trbovlje. Stanovanja niso obremenjena z najemnimi pogodbami. Zemljiškoknjižno stanje za stanovanja, ki so predmet prodaje, ni urejeno. Vsa stanovanja se kupujejo po načelu "videno-kupljeno." Vodenje prodaje: V skladu s pogodbo in po pooblastilu lastnika celoten postopek prodaje vodi družba NAŠE OKOLJE d.o.o., Ulica 1. junija 19, Trbovlje. Pogoji sodelovanja: Na razpisu lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe. Fizične osebe naj na javni dražbi v vpogled predložijo potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa potrdilo o registraciji, ki ne sme biti starejša od 30 dni. Pred javno dražbo mora vsa ponudnik vplačati varščino v viši 10% izklicne cene na ŽR družbe NAŠE OKOLJE d.o.o., Trbovlje, štj 52700-601-18049, z natančnimi podatki o vplačniku, z opombo "za javno dražbo". Brez potrdila o vplačilu ponudnik ne more pristopiti k javni dražbi. Neuspelemu ponudniku bo varščina vrnjena v roku 8 dni po opravljeni dražbi, brez obresti. Kupcu pa bo varščina vračunana v ceno. Izklicno ceno je kupec dolžan plačati v roku 8 dni od sklenitve pogodbe. Če kupec ne plača kupnine v danem roku, se prodaja razveljavi, prodajalec pa zadrži varščino. Prometni davek je vračunan v izklicni ceni. Vse druge dajatve v zvezi s prenosom lastništva na nepremičninah je dolžan nositi kupec. Vse informacije v zvezi z javno dražbo stanovanjskih enot se dobijo po telefonu: 26-290, vsak delavnik med 8.00 - 12.00 uro. lilllill! lEiMizii. Predstavniki sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije SKEI so v poncdelj ek, 13. novembra, v prostorih območne organizacije pripravili tiskovno konferenco z namenom obvestiti javnost o stanju v panogi in pojasniti vzroke, ki so privedli do protestnega shoda imenovanega "Trbovlje 95". Da je kovinska in elektroindustrija v krizi, je znano že dolgo. Kriza je najbolj očitna v Mariboru. Tudi v Zasavju se kriza poglablja. Predsednik SKEI Albert Vodovnik pravi, da v slovenskih tovarnah ne stavkajo zaradi izboljšanja novih delovnih mest. V SKEI razmišljajo o zaostrovanju sindikalnega boja v primeru, če do konca letošnjega leta ne bo podpisana nova kolektivna pogodba. Sindikat zahteva tudi uresničevanje določila socialnega sporazuma, prenehanje administrativnega urejanja plač, protestirali pa bodo tudi proti predvidenemu zmanjševanju pravic delavcev, ki jih predvideva nova delovno pravna zakonodaja. Pripravljalci protestnega shoda vTrbovljah predvidevajo, da bo iz vseh koncev Slovenije prišlo kakšnih 2500 sindikalnih članov. Predstavnik območne Drago Gajzer (predsednik sindikata TAM), Vladimir Bizovičar, Albert Vodovnik in Jožica Hercog (podpredsednica SKEI) razmer, temveč zato. da bi delavci dobili tisto, kar jim pripada. Razmere so najslabše v tovarnah, ki so se že sprivati-zirale. V SKEI so mnenja, da bi bilo potrebno z delodajalci doseči sporazum o novi, modernejši panožni kolektivni pogodbi. "Obljubljali so nam 1(X).000 novih delovnih mest, namesto tega pa so v kovinski in elektroindustriji delovna mesta zmanjšali za40 odstotkov," pravi Albert Vodovnik. Ena izmed zahtev protestnega shoda 16. novembra bo tudi uvedba30.000 organizacije SKEI Ljubo Cirar pravi, da bo iz Zasavja prisotnih približno 500 članov tega sindikata, nekaj pa bo tudi delavcev iz drugih sindikatov, ki bodo s prisotnostjo izkazali solidarnost. Število bi bilo lahko precej večje (SKEI šteje približno 128.000 članov, od tega v Zasavju 2.600), vendar so sc v sindikatu odločili, da na shod pridejole predstavniki območnih organizacij iz vse Slovenije. Tekst in foto: Jure Nagode Premalo dosegli Izlake - Po besedah predsednika KS Izlake Janeza Vidmarja so v tem letu uspeli uresničiti le majhen del vseh zastavljenih načrtov. Temu naj bi botrovala predvsem odločitev na referendumu o lokalni samoupravi, s katero Izlake niso uspele postati občina. Tako še vedno potekajo vse priprave in dela preko občine Zagorje, ki pa nemalokrat ukrepa prepočasi. Še danes namreč ni znana usoda gradnje ceste na Prhovec (četudi je denar s samoprispevkom že zbran), pločnik proti Orehovici ni dokončan, uspeli so urediti le Valvasorjevo cesto. Mačehovski odnos zagorske občine do Izlak je očiten tudi pri urejanju javnih površin in zimski službi. Zato na Izlakah rešno razmišljajo, da bi čiščenje prevzeli v svoje roke. R.F. Krajevni praznik Šmartno - V KS Šmartno se je pretekli teden na čast Martinu zvrstilo veliko prireditev. Šmartno namreč ta dan praznuje kot krajevni praznik, tako da traja slavje kar tri dni. Peter Tancig je v petek v šmarski šoli otvoril razstavo vezniške ornamentike, istega dne pa so v krajevni cerkvi nastopili kvartet Šmartin, operna pevka iz Argentine Veronika Fink in organistka Urška Vidic. Pred cerkvijo so žegnali novo vino. Naslednji dan so udeleženci pohoda od Litije do Čateža prisl uhnili promenadnemu koncertu tambu-raškega ansambla iz Šmartna, kasneje pa je nastopila še folklorna skupina Javotje. R.F. m Danes ob 17, uri sc* bodo zagorski svetniki sestali x svop 6^eji, Obravnaval^™: bodo šestnajst točk dne- ::™x vnega reda. Med drugim bodo pregledali predlog: E Statuta Agencije za razvoj, ::: premoženjsko bilanco in predlog rebalansa proračuna™ : občine Zagorje. f j Sestanek prizadetih Zagorje - Pred kratkim so se "prizadeti krajani" iz rušnega področja KS Franc Farčnik že tretjič sestali. Sprejeli so nekaj konkretnih sklepov. Tako zahtevajo, da se v program zapiranja rudnika vključijo in ovrednotijo vsi stanovanjski in poslovni objekti, ki so v rušni coni: vključi naj se tudi vrednostna ocena zmanjšanja vrednosti objektov v ogroženi coni. kjer so predvideni posedki 10 - 100 mm in več; uredi naj se tudi načrt za celotno ogroženo področje (Cesta 9. avgusta, Pintarjeva cesta, Farčnikova kolonija, Selo) in obvoznica do "Petrola". R.F. Telefon Ob železnici Trbovlje - 9.novembra je na KS Zasavje potekala seja sveta, kjer so že začeli s pripravo načrtov del za prihodnje leto. Tako naj bi končno uredili vodovod za zaselek Ob železnici, tamkajšnjim krajanom pa omogočili tudi priljučitev na telefonsko omrežje. R.F. Kanalizacija v Bevškem Bevsku- V teh dneh so v Trbovljah le začeli razmišljati, da bi pripravili načrte za ureditev kanalizacije v Bevškem. Stanje v tem zaselku je r^ri! ir a 450 let župnije f N Goba velikanka Dragovšek - Pred nekaj dnevi je na sprehodu po gozdu v bližini svoje hiše Anton Doblekar na polomljeni in prepereli bukvi, štiri metre od tal, našel eno največjih lesenih gob (premer si zasluži mesto v Guinnesovi knjigi rekordov). Goba je težka 18,5 kilogramov in dolga preko klobuka 83 centimetrov. Predstavlja pa, odvisno od tega kako jo gledaš: vesoljsko plovilo, želvo ali pa dojenčka. Razstavljena je bila na vsako-letni prireditvi naj pridelkov "V hvaležnost jeseni" v vasi Jevnica kot posebnost, zanjo je lastnik prejel posebno plaketo. Po zaprtju razstave bo goba velikanka krasila lastnikov dom. LZ_________________ namreč povsem nevzdržno, saj so fekalije speljane kar v potok. R.F. Urejanje peš poti Trbovlje - Podjetje PIN iz Trbovelj bo te dni začelo urejati peš pot pri domu Franca Salamona. Naredili bodo stopnice. Dela financira krajevna skupnost. R.F. Rekonstrukcije cest Liti ja - Pred kratkim so v Litiji podpisali tri pogodbe za ureditev cest. Prednost naj bi imele rekonstrukcije cest na demografsko ogroženih območjih. Tako se že pripravljajo na popravilo ceste na Vačah, na večini že obstoječih cest pa naj bi uredili tudi odvodnjavanje. Voda je namreč glavni krivec velikemu številu vdrtin na cestah po Litiji. R.F. Priprave na volitve Zagorje - V KS Franc Farčnik se kot prvi že pripravljajo na volitve v krajevni svet. Za enajst sedežev v svetu se bo v začetku decembra potegovalo štirinajst kandidatov. R.F. Zapostavljeni Zagorje - Krajani KS Franc Farčnik ugotavljajo, da so zapostavljeni. V krajevni skupnosti nimajo nikjer označenega prehoda za pešce, pločniki so zaradi plinifikacije povsem uničeni, ceste so že od julija obupne. Vse to pri krajanih vzbuja negodovanje in se neprestano obračajo na občino; žal se nihče ne odzove, pravijo. R.F. Dočakali asfalt Šentlambert - V tednu po 4. novembru so delavci Cestnega podjetja Ljubljana asfaltirali ceste do treh vasi v okolici Šentlamberta. Tako se je izboljšala cestna povezava s Kolkom, Boijami ih Jaršami. To je pomembno predvsem za Kolk, ki je med omenjenimi vasmi najbolj odročen in demografsko ogrožen. B.G. Miru ni Zagorje - V KS Jože Mam imajo že dolgo časa precej težav z gostinskimi lokali; od železniške postaje pa do samega centra se namreč nahaja kopica lokalov, katerih upravitelji se ne držijo določenega zapiralnega časa. Željni kozarčka se ustavijo v lokalu, kije še odprt in nemalokrat zaradi tega prihaja do nevšečnosti, na katere opozarjajo krajani. Ogromno pritožb so že naslovili na KS in policijo. Ustrezni organi so se odzvali in ukrepali s kaznimi, ki so bile težke tudi 300 tisočakov. V KS Jože Mam ugotavljajo, da se stanje vendarle izboljšuje in se sedaj večina lokalov zapira ob pravem času. R.F. poslovanju občinskih Trbovlje -12. novembra je bila v počastitev 450 letnice trboveljske župnije pred prostori župnijskega doma krajša slovesnost. Ob visokem jubileju seje zbralo preko 300 ljudi, ki so prisostvovali blagoslovitvi novega župnijskega doma. Objekt, ki je s pomočjo domačinov in donatorjev zrasel na temeljih opuščenega hleva, je blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki je tudi vodil mašo. Nova peč Litija - V centralni knjižnici v Litiji so morali nemudoma zamenjati peč; dotrajanaje namreč odpovedala. Maša dr. Krambergerja v cerkvi svetega Martina pa je bilo le zaključno poglavje počastitve 450. obletnice. 9. novembra je namreč cerkveni mešani pevski zbor sv. Barbare pripravil celovečerni koncert, dan kasneje je v župnijski dvorani predaval Jože Planinšek, 11. novembra pa so se oglasili vsi zvonovi vseh cerkva, ki sodijo v trboveljsko župnijo. Pohiteli so in v treh dneh dobili novo. Močno upajo, da jih bo tudi ta, tako kot prejšnja, grela vsaj 20 let. Nova zvonova Cerkev sv. Petra v vasi Vintarjcvec nedaleč od Litije so zgradili iz kapelice v 17. stoletju. V cerkvenem zvoniku sta bila do nedelje dva zvonova. Manjši, ki nosi letnico 1577 in jezvonil že v nekdanji kapelici, je počen in varjen. Večjega pa so postavili pozneje in ga že enkrat zamenjali. Vaščani, ki so že več let ugotavljali, da zvonar iz zvonov ne izvablja pravih zvokov, so se s šmarskim župnikom, ki hodi maševat v Vintaijevec dogovarjali o nakupu dveh manjših zvonov. Začeli so zbirati denarj in vaščani so naročene zvonove vsak dan bolj nestrpno pričakovali. Zvonova sta bila vlita v Žalcu, težka sta 150 in 130 kilogramov. Na manjšem je vlit Slomškov portret in pod njim njegova misel: "Prava vera bodi vam luč!" Na večjem je Marija Pomočnica in ob robu besedi: "Ves tvoj 1" V nedeljo popoldne so zvonova v spremstvu šmarskih pevcev in narodnih noš folklorne skupine Javorje svečano pripeljali pred vintarjevsko cerkev. Sledila je sveta maša, ki jo je vodil Adam Dragan ob pomoči šmarskega župnika. Po maši so zvonova blagoslovili in jih ob spremljavi pesmi šmarskih pevcev s pomočjo škripca potegnili v zvonik, zasilno obesili in z zvenenjem pozdravili vse, ki so bili pred cerkvijo še pozno v noč. Marjan Šušteršič fr ---- J. N. Katerega gospodarstvenika bi v svoji občini izbrali za najbolj podjetnega? Takega, ki je s svojim podjetjem prispeval k razvoju občine, dobremu imenu kraja? In kdo bi po vašem mnenju zaslužil ta naziv v drugih zasavskih občinah? Otem smo minuli teden spraševali enako število Zagorjanov, Trboveljčanov in Hrastničanov. Odgovori pa so sledeči: 1. mesto Janez Malovrh, direktor Cementarne Trbovlje 2. mesto Miroslav Štrajhar, direktor Svee Zagorje 3. mesto Stojan Binder, direktor Steklarne Hrastnik Odgovori anketiranih si do petgga mesta sledijo: 4. mesto: Janez Pavšek, direktor Integrala Zagorje 5. mesto: Jože Smrkolj, direktor ETI Izlake Za mestno skupnost Litija Danes ob 17. uri bodo Lilijani na tiskovni konferenci v prostorih Obrtne zbornice razpravljali o združitvi obeh litijskih krajevnih skupnosti v mestno skupnost. Med razlogi, ki so v prid mestni skupnosti, navajajo člani odbora za združitev to, da deluje prostor kot celota in gaje treba kot takega tudi urejati. Z združi tvijo naj bi si ustvarili prijetnejše življenje. V Litiji imajo skupne in enotne prostorske, kulturne, upravne, športne, komunalne, duhovne, družbene in gospodarske danosti. Na tem prostoru živi nad 7.000 prebivalcev, zato želijo imeti odločilen vpliv na denar, ki gaplačujejo z davki. Mestna skupnost naj bi kot pravna oseba razpolagala z vsemi sredstvi nadomestila mestnega zemljišča, ki ji pripada. T.P. Posvetovanje V ponedeljek so predstavniki Ministrstva za okolje in prostor ter občine Zagorje vMedijskih Toplicah razpravljali o rešitvah zakona o sanaciji posledic naravnih nesreč. Ministrstvo za okolje in prostor je prvi osnutek zakona pripravilo že koncem leta 1994, vendar do medresorske uskladitve ni prišlo. V novem predlogu osnutka zakona so upoštevali predloge Vladnih resorjev, ki so se med drugim nanašali na zagotovitev državne pomoči za tiste vrste naravnih nesreč, ki jih ni mogoče zavarovati ali pa je zavarovanje negospodarno. Konceptualno se predlagani osnutek razlikuje od prvotnega predvsem v tem, da v novem predlogu izhajajoiz pozitivne zakonodaje, ki opredeljuje sanacijo kot izvirno pristojnost občine. T.P. Dneva ljudskih univerz Zveza ljudskih univerz Slovenije bo v sredo, 22. novembra v, prostorih Mednarodnega podjetja Slovenijales v Ljubljani, organizirala strokovno srečanje. Spregovorili bodo o namenu izobraževanja, vlogi in nalogi občin pri spodbujanju lokalnega razvoja in informiranju javnosti z delom ljudskih univerz . Isti dan bo potekala tudi okrogla miza. Besedabo tekla o upoštevanju življenjskih potreb ljudi v občini, o tem kaj razumemo pod razvojem kraja, o spodbujanju in zagotavljanju dvigovanja izobrazbenega in kulturnega nivojakrajain o financiranju izobraževanja odraslih. Dneva ljudskih univerzSlovenije bodo letos organizirali že tretjič. Na vsaki obravnavajo terne, ki so trenutno najbolj pereče ne samo v S love-niji, temveč tudi v Evropi. Srečanje poteka pod pokroviteljstvom Ministrstva za šolstvo in šport. J.N. Odprli trgovino V Hrastniku so v petek, 10. novembra, odprli novo trgovino Subaru. Čeprav se zavedajo, da je kupna moč Hrastničanov nizka, so s svojim salonom zraven tržnice in svojo ponudbo popestril hrastniški mestni utrip. Trgovina je odprta od 8. do 12. ure in od 13. do 18. ure. M.Ž. Z otvoritve jr TRGOVINA ~S:| !:*:=........'J Ut'...................... "|!!! Ji! r w 'S: •**................n* &>........:*>: Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 :*x : 'P l§..................................m.................k.................'ji... ..........................................................>:•:< i...p....m....te...it..k PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300 Sfi...... P.P.....M P..P itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst vs zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu X - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov nova talna obloga - izgotovljen lakiran parket - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga - posteljnina —....... r ▲lEtTESRAt 7 A Proizvodnjo kontaktnih let, optika in trg^flitdrobno d.o.o. OČI DA VIDIJO Skrbimo v firmi DL CONTACT PE VTlIl^P š* OPTIKA JAZBEC in očesni ambulanti (četrtek od I4. do 18. ure) v prostorih Zdravstvenega doma v Zagorju. CONTACT VAM NUDIMO VSE VRSTE: KOREKCIJSKIH OČAL KONTAKTNIH LEC NOVO NA TRŽIŠČU: KONTAKTNE LEČE Z UV ZAŠČITO | KOZMETIKO EVE ČARE DOBAVNI ROK OD O DO 5 DNI; PLAČILO: GOTOVINA 5%popusta, 2-3 ČEKI, EUROCARD Informacije in naročila na tel 0601 62 505 Vsem našim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje. □ THR3ST3ČRR RGERCJJR coLamB Trg revolucije 16 Trbovlje (za upravo Rudniha Trbovlje) NUDIMO VAM: POČITNICE DOMA IM V TUJINI IZLETE ZA MATURANTE ENODNEVNE IZLETE KMEČKI TURIZEM ŽELEZNIŠKE VOZOVNICE Obiščite nas Tel., fax: 0601 26 527 KRONA DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE INVESTICIJSKIH SKLADOV IN DRUŽB d.o.o. LJUBLJANA Tržaška 116,61111 Ljubljana Obveščamo vas, da vpisujemo delnice KRONA "KRONA" še do 31.12.1995 VLOŽITE SVOJ CERTIFIKAT VARNA IN DONOSNA NALOŽBA PIVOVARNA Laško CEMENTARNA Trbovlje LEK Ljubljana SVILANIT Kamnik MLINOTEST Ajdovščina KOLINSKA Ljubljana ... Informacije in vpis na tel. 0601-64-655 ali na sedežu Podjetja M2 d.o.o. Cesta 20.julija 2c, Zagorje ob Savi. Pokličite, pridemo tudi na dom. Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisjvin mnenja bralcev o tivljenjuto dodajanju v ZasavjivNepodpisanih pi- sem ne objavljamo/Solžma pisem je ahidi prostora omejena na največ 3£Hipkarub vretlc JlredništVe-^pridržuje pravico skrajšatitekst ali pa objaviti daljšega, čedeeri, da bi s skrajšanjem preveč okrnili zanimivo vsebino. n. Neslovenci v Kisovcu O njih ni mogoče dati pravilne in nepristranske ocene. Pravzaprav se človek niti ne čuti poklicanega za kakšme koli izjave v tem oziru. Medsebojno sožitje med Slovenci in Neslovenci v Kisovcu se najbrž veliko ne razlikuje od sožitja v dmgih krajih z mešanim prebivalstvom. Po vsej veijetnosti pa se ne bi smelo dogajati, da bi Neslovenci Slovence v njihovi domovini javno sramotili z napisi - grafiti po stenah stanovanjskih blokov, kakor se to vidi nabloku poleg banke v Kisovcu. Avtor nestrpnega napisa je to napravil na steni, ki ni najbolj razgledna. Morda je to počel, da ga ne bi kdo opazil, ali pajehotelpreprečiti preveliko pozornost. V vsakem primeru gre. za neiskrenost in neko bojazen ali celo za zavest lastne zgrešenostitegapočetja. Tako se je pisec nehote legitimiral. Obenem nam je dal tudi priznanje s tem, ko predpostavlja, da znamo njegov jezik. Še dobro, da ni zapisal, da je Kisovec za njega ječa, kamor je prišel prisilno in ne more svobodno oditi. Morda bo kdo to javil policiji. Sam tega ne bom storil. Saj vemo, kdo in kje pušča svojo dlako. Ker vem, da mnogi zapisa niso niti opazili, nikakor ne bi rad s tem pisanjem opozarjal na njegov obstoj, saj ne zasluži drugega, kot obžalovanje. Človek od hišnega sveta omenjenega bloka ne bi pričakoval, da se bo toliko časa ponašal z rumenim napisom. Sedaj preko Zasavca na to opozarjam Slovence v bojazni, da ne bi moral avtor zraven napisa še svečo prižgati. KS niti ne upam omenjati, ker se bojim, da nimajo denarja za odstranitev žaljivke, čeprav interes za to verjetno ne bi zmanjkal. Jože Čampa Odgovor Jožetu Čampi Uvodnik v 39. številki Zasavca je mogoče res zgrešen, kot ste pi šali v nibriko Pisma bralcev (40. številka Zasavca), saj nisem svojih misli, vsaj po vaše, dovolj natančno izrazil. S stavkom: "Namesto, da bi se veselili življenja, objokujemo mrtve," je bil mišljen predvsem naš odnos do mrtvih. Moje osebno mnenje je, da obstajajo tudi drugi načini spominjanja na mrtve, ne samo objokovanje. Vendar je to res moje osebno mnenje, ki gane želim komentirati. Sicer pa je bil uvodnik namenjen tistim, ki 1. november izkoriščajo za lajšanje svoje slabe vesti. Veliko jih je namreč, ki se na pokojne svojce, prijatelje in ' znance spomnijo samo ob tem prazniku. Takšno početje se mi ne zdi pravilno. Na mrtve, ki smo jih imeli radi, se moramo spomniti večkrat, ne pa samo ob dnevu, ki ga uradno določa bodisi državni zbor ali katerakoli drugainstitucija. In v tem kontekstu je bilo napisano, da je to najbolj zgrešen praznik. Če se v osebnih pogledih napraznike ne strinjava, to še ne pomeni, damoratemenein časopis obsoditi, daposiljujeva bralce. Med dmgim ima vsak časopis tudi to prijetno lastnost, da vam stvari, s katerimi se ne strinjate ali jih smatrate za dolgočasne, ni treba brati. Strani se dajo lepo prelistati in s tem izbrati, kaj boste in kaj ne boste brali. Strinjam se, da v uvodniku nisem posredoval informacij, ampak komentar. (Posebno ti so individualna izbira bralca - od vsakega posameznika je odvisno, ali bo komentarbral, ali ne.) Kdo kogaposiljuje s kakšno stvaijo pa je vprašanje, v katerega se raje ne bi spuščal. V vašem pismu me sprašujete, ali lahko trdim, da nisem užalil in oblatil prepričanja verujočih iz Zasavja. Mislim, da lahko trdim, da jih nisem. Vsaj moj namen je bil daleč od tega. Sprašujempa, ali lahko vi trdite isto? V pismu namreč pišete, da se še nikoli ni zgodilo, da bi se mrtvi zbudili. Mar ni to nič drugega kot žaljenje in blatenjeprepričanjavemjočih, ki vemjejo v Jezusa Kristusa in njegovo vstajenje? Jure Nagode Boj za ekologijo ali oblast Nisem popolnoma seznanjen o poteku vseh aktivnosti Zelenih Slovenije v zadevi registracije oziromauskladitve StatutazZakonom o političnih strankah. Nakongresu stranke v preteklem mesecu v Ormožu nam je (delegatom) bilo pojasnjeno, da je kongres sklican predvsem zaradi uskladitveStatutaznavedenim zakonom. Zadnji dogodki oziroma polemikao zakonitosti Zelenih Slovenije me osebno zelo preseneča zlasti način,kakoje Ministrstvo za notranje zadeve sprejelo sklep o izbrisu stranke iz registra. Tako pomembnen akt naj bi bil sprejet le na osnovi telefonskih informacij oziroma razgovorov. Ali se odgovorni ne zavedajo, da stranko Zelenih Slovenije ne predstavljasamo gospod Vane Gošnik oziroma njen ožji vrh, ampak niz členov v občinskih odborih. Ne bom natolceval, kdo stoji za to neodgovorno dejavnostjo, ampak jasno mi je, da so to isti akterji, ki so našo stranko tožili, dabi prišli ponovno na oblast. Med njimi je tudi g. Šešerko, ki je nedavno tegaustanovillastno stranko - Zelena alternativa Imam občutek, da se želi na vsak način likvidirati stranka Zelenih Slovenije. To je posebno čutiti pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami. Nekateri bi si radi na vsak način zagotovili stolček v bodočem parlamentu na tak ali drugačen način in si s tem pridobili vse privilegije, ki temu sledijo. predsednik Zelenih Trbovlje Tone Ahac Zima prihaja -poskrbimo za živali Če bi živali znale govoriti inljudje znali poslušati, bi vsak dan slišali veliko žalostnih zgodb. Odnos mnogih lastnikov živali je tako porazen, kajti otein pričajo številne prijave na dmštva proti mučenju živali, policijo in na veterinarsko inšpekcijo. Prosimo in pozivamo organe javne varnosti in občinsko veterinarsko inšpekcijo, naj po zakonu dosledno preganjajo in učinkovito kaznujejo vsakogar, ki muči žival. Ljudje se morajo končno zavedati, da so tudi živali del narave in da imajo tudi one pravico do svojega dostojnega življenja. Prosimo, prisluhnite tej živalski stiski intrpljenju. Tudi one čutijo ravno tako bolečino, lakoto, mraz. kot človek. Tudi one potrebujejo ljubezen in razumevanje. Zima prihaja in v tem času so najbolj prizadeti psi -posebno psi čuvaji na podeželju. Ponovnoopozaijamo in prosimo vse lastnike, da poskrbijo za svoje prijatelje pse. Njihovo bivališče mora biti dosti velika, psu primerna dobro toplotno izolirana uta dvignjena od tal. V njej naj bo otep slame ali krme. Pred uto na tleh naj bo položena velika gladka deska. Pes naj ne leži nacementu, kajti psi so izredno občutljivi na revmatična obolenja (ledvice). Streha mora biti nepremočljiva. Naj bo pes še tako utijen, v najhujšem mrazu spada v hišo ali v hlev, posebno mladi in kratkodlaki psi. Obvezno mora imeti enkrat ali dvakrat na dan topel, izdaten obrok goste zdrave hrane in pitno vodo. Ker je pes po naravi svobodno bitje, je prekratka veriga ali premajhen pesjak zanj ujetništvo. Sprostite ga vsaj enkrat na dan. hvaležen vam bo. Obsojamo brezsrčne gospodaije, ki imajo pse osamljene v garažah, kleteh, drvarnicah ali v oddaljenih kozolcih in dmgih neprimernih prostorih. Prepovedano je urediti bivališča psom na balkonih in terasah. Pes naj čuti. da je član družine! Ne zavrzite odrasle pse ali mladiče, naj ne bodo prepuščeni negotovi usodi in ne ubijajte žival na nehuman način. Toje človekanevredno dejanje. Vse dobre ljudi paprosimo, da v tem mrazu, ki prihaja. skupaj poskrbimo za zavržene, lačne in premražene živali, poskrbimo za ptice, posebno za ptice v mestu. To je naša kulturna dolžnost! Članica Društva proti mučenju živali Štefka K. November - svečka naj gori! Vsako leto se spomnimo naših najdražjih, ki jih ni več med nami. Spomin na padle borce v NOB in na vse žrtve fašizma! 27. oktobra letos smo se Z avtobusom odpeljali proti Avstriji v Gradec. Naša prva postaja je bila pri spomeniku Frankolovo - po mučenju v zaporih so talce odpeljali na obešanje na drevesa - ostalim v opomin. Po enominutnem molku se poklonimo, položimo venec in prižgemo svečke. Naslednja postaja je bila v Mariboru na ploščadi ustreljenih talcev, kjer zopet položimo venec, prižgemo svečke ter se poklonimo spominu vseh, katerih imena so vklesana na spominski plošči. Nadaljujemo pot in v dobri uri prispemo na našo končno postajo pri centralnem pokopališču v Gradcu. Na velikanskem spomeniku s vklesana imena vseh žrtev iz vsega sveta. Zažgani, osramočeni, opljuvani so našli tu svoj zadnji dom vsi borci Pohorskega bataljona, padli v zadnjem boju proti okupatorju, med njimi tudi zagorski mladi fantje. Predsednik OO ZZBU, gospod Franc Božič, je k spomeniku položil venec, tovariš Davorin Slapar pa je v kratkih besedah orisal tragično pot vseh, katerih imena so vklesana na spomeniku, nakar smo prižgali svečke in na rahlo zapeli pesem "Počiva jezero v tihoti", njim v spomin. Da, tovariši, borke, borci in ostale žrtve, prestali ste mučeniško smrt za našo domovino, odšli ste brez slovesa Vaših najdražjih, za Vas ni bila rodna zemlja, tuja roka vasje ubila in tuja zemlja vas pokriva - taka je bila kultura fašizma 20. stoletja. Mi živeči Vas imamo v nepozabnem spominu - Vaš herojski lik živi v naših srcih in tak naj ostane tudi bodočim rodovom! Slava Vam - življenje ste darovali domovini! Pavla Sajovic - Vogrič iz Zagorja iiiiii! m Milan Vidic Zlovešče napovedi Če bi bil človek vedel, ne bi bil revež! Ta prastari pregovor smo si izbrali za današnje razmišljanje o poteh in smereh gospodarsko družbenega razvoja v letu, ki se naglo bliža. Ali smemo verjeti nekaterim uradnim mnenjem, da naj bi prihodnje leto nadaljevali zgodbo o uspehu ali bolj onim, ki nas opozarjajo, da se ta zgodba nikoli ni niti začela, kaj šele da bi se nadaljevala... In: ali imajo prav še vsi tisti, ki zatrjujejo, da bo predvolilni čas tako zelo poln negotovosti, da se bo to neizbežno moralo zrcaliti tudi v gospodarskih tokovih. Nevralgične točke, s katerimi imamo že nekaj časa opraviti, se nadaljujejo; med nje štejemo brezposelnost, vse večji deležjavne porabe v bruto domačem produktu, primankljaj trgovinske menjave, pobiranje davkov..., da naštejemo samo nekatere pasti, iz katerih se izhodi ne vidijo. Pokojninski sistem, zdravstvo, če ostanemo za trenutek samo pri njiju, sta kot Damoklejev meč nad državo, pravijo finančniki, in pri tem še posebej opozarjajo na pokojninsko zavarovanje. Zanj je slišati, da bi ob sedanji rasti vsakoletnih izdatkov že v prvem desetletju novega stoletja predstavljali 60 odstotkov obremenitve bruto plače. Sicer nas obenem skušajo potolažiti češ, da to ni razprava o upokojencih, ampak o njihovih prejemkih. Zdi se pa, da ni več daleč čas, ko se bo potrebno sprijazniti tudi z nekaterimi bolj ali manj pomembnejšimi spremembami in dopolnitvami tega sistema, ki pa, tudi to kaže omeniti, ne bi smel prizadeti sedanjih upokojencev, razen onih z višjimi pokojninami, ki naj bi po novem prispevali nekaj za zdravstveno zavarovanje. Mimogrede naj spomnimo, ko že predemo misli o zdravstvu, da nam je pred kratkim zdravstvena zavarovalnica brez vsakega napovedovanja povečala prispevek za prostovoljno ali dodatno zavarovanje. Kot da se to samo po sebi razume. In zato niso tako napačne napovedi, da bomo že prihodnje leto dočakali kar nekaj posegov na področju zdravstvenega varstva, ki pa, vsaj tako je slišati, ne bi smeli prizadeti vseh z nižjimi prejemki oziroma pokojninami. Po domače bi se temu reklo: nadejati seje treba tudi novih davščin, kajti premoženje bo ali naj bi bilo poslej bolj obdavčeno. Bržčas že letos ali vsaj v začetku prihodnjega leta pa prihaja pred poslance prvi predlog davščin na nepremičnine, zlasti stanovanja in stanovanjske hiše in vse drugo, kar ne leze in ne gre. Omenili smo trgovinski primanjkljaj, največ zaradi pretiranega uvoza tistih dobrin, kijih ne bi bilo treba kupovati zunaj. To bo povzročilo spremembe v presežkih plačilne bilance, nekatere spremembe tečaja tolarja in še kaj bi lahko napovedali. Ampak pustimo času čas. Saj nam bo kmalu vse bolj jasno in doseglji-vejše. Rado Fele Spomeniki kamen spotike Ne mine teden, da ne bi nekateri v naši mladi državi spet naleteli na kakšno spotakljivost, ki jim je kar naenkrat postala neznansko neprijetna, skoraj v napoto. Sedaj so se spravili tudi na spomenike - seveda ne na tiste "navadne", kulturne, ampak na Zgodovinske spomenike postavljene med in po vojnim revolucionarjem. Prejšnji režim je pozabljen, slike Tita so s sten odstranjene in tako se je marsikomu zazdelo, da je že skrajni čas, da se končno znebimo tudi vseh Kidričev in Kardeljev, ki po njihovih besedah strašijo po naših tdicah. Žal se ti spotakljivci ne zavedajo, da so spomeniki pomniki zgodovine, najsi bo ta svetla ali črna, zakaj nikoli ni nič pogodu vsem. Če je bila torej njihova vloga pred nekaj desetletji negativna, naj nam bodo v opomin, da takšnih ljudi na oblast ne smemo nikoli več postaviti. Ako je bila ta vloga pozitivna, naj nam bodo zgled in lep spomin na pretekli čas, ko so nam merili delo in kruh. Nikakor pa se jih ne smemo meni nič tebi nič ravnodušno znebiti, saj bomo tako pobrisali del zelo pomembne zgodovine, ki smo jo tudi sami ustvarjali in v katero bi radi sedaj vnesli črno praznino. Ozrimo se po svetu: tam spomeniki stojijo prenekaterim mogočnim, absolutističnimvladarjem že več kot dve stoletji, a ni še nikomur na kraj pameti prišlo, da bi se jih dotaknil. Pri nas pa bi nekateri radi porušili vse, ker ti pomniki čudno gledajo, morda žugajo, ker jim ni všeč njihova pretekla politična dejavnost, ker se jim je pač tako zahotelo. Kaj ni čudno, da smo se Slovenci kar naenkrat tako močno spreobrnili in zamenjali svoje prepričanje? Še včeraj smo ploskali bivšim funkcionarjem, jih pozdravljali z zastavicami. Še včeraj smo verjeli v bivši sistem, ki smo ga gradili s skupnimi močmi, verjeli v enakost med ljudmi. Danes pa žal o tem ni ne duha ne sluha. Končno se bomo znebili še spomenikov in pozabili na vse, kar je bilo. Toda naj smo še tako prepričani, da živimo le za danes in za jutri, vedno znova smo - mnogo močneje, kot to vidimo in smo si pripravljeni priznati - ujeti tudi v preteklost. Bližnjo in daljno. Res škoda, da nam to dejstvo še vedno ni poznano, kaj šele jasno. Tako bomo pač vsaki novi oblasti postavljali nove in nove spomenike na mesta, kjer so še pred kratkim stali stari. Kaj ni lepo? Še podstavkov in trupov ne bo potrebno delati. Odžagali bomo le glave in tja namestili nove. Morda je tudi tako prav, saj'se bomo s tem "hobijem" vendarle nekako zamotili, pozabili na lastne tegobe in vse neumnosti, ki nam dandanes tako zelo rade rojijo po glavi. Toda kaj ninajvečja neumnost spreobračati inmenjavati obraz (po zgledu nas samih seveda) na vodnemu kosu jekla ? Res, večje neumnosti si človek v vsej svoji bistroumnosti ne bi mogel izmisliti. Toda kako to dopovedati tistim, ki so vseeno prišli na takšne in podobne ideje? Ne vem! A zagotovo bi bilo za njih najbolje, da po obrazu, ki so si ga spremenili pred petimi leti, končno spreobrnejo tudi svojo notranjost. Če je to seveda mogoče. Če ni, naj vendarle razgalijo svojo naduto masko in se sprijaznijo z dejstvom, da najverjetneje lastnega spomenika ne bodo dobili. IB Slovenci bi se z avtomobili najraje peljali še na stranišče "Parkirišča so slovenski sindrom," pravi Stanislav Golob, vodja oddelka za okolje in prostor na trboveljski občini. In resje. Slovenija trpi za kroničnim pomanjkanjem parkirnih prostorov. Zasavje ni nobena izjema, je kvečjemu regija, ki je zaradi geografske lege, s tem problemom še bolj obremenjena. In ko smo se odločili, da tokratno temo posvetimo parkirnim prostorom, smo v treh občinah naleteli na presenetljivo podobne težave in situacije. Hrastnik - pločnik pred Steklarno. Ponedeljek ob 14.00 uri. Hrastnik Kam v Hrastniku s svojimjeklenim konjičkom, ko se ob sobotah odpravimo po nakupih? Najbolje, da ostane v garaži in si kljub žuljem, kijih dobimo od prenašanja prenatrpanih košar in vrečk, prihranimo nekaj časa in predvsem živcev, ko ne najdemo primernega parkirnega prostora. Tone Hočevar iz Občinske direkcije za prostor. okolje in javne komunalne službe je povedal. daje center Hrastnika glede parkirišč dobro urejen, predvsem predel okrog Trga Franca Kozatja, večji in najbolj pereč je problem parkirišč v spodnjem, industrijskemdelu. S teklamaima svoje parkirišče nad tovarno. Kemična tovarna pa ne, zato vlogo parkirišča prevzemajo pločniki. Začasno še ni videti nobene primerne rešitve in pločniki so zasedeni, pešci so se prisiljeni sprehoditi po cesti. Policija je "grešnike", ki parkirajo na pločnike sicer že opozorila, vendar brez uspeha, kajti prostora za avtomobile ni, ljudi pa se tudi ne da prisiliti, da bi se v službo vozili z avtobusi ali izmenično, tako, da bi enkrat peljal eden, nato pa drugi. Čudim se, da v tem koncu Hrastnika še ni prišlo do hujše prometne nesreče, saj pešci, ki morajo hoditi po cestišču, pozabljajo, da niso sami in da marsikateri šofer "pritisne" ravno na tistem delu. Po cesti hodijo kot ovce in umikajo se vozniki, namesto obratno. V načrtu je tudi preureditev križišča okrog bivšega hotela, saj je ovinek zelo ozek in zato je križišče nepregledno. S preureditvijo križišča bomo Hrastničani pridobili nekaj novih parkirišč okrog Loga 10. Ostaja še en nerešen problem parkiranja. To je parkirišče za borih 6, največ 7 avtomobilov pred knjižnico. Kljub prometnemu znaku, ki prepoveduje parkiranje vsem, ki niso obiskovalci knjižnice, na parkirišču ves dan stojijo avtomobili, katerih lastniki knjižnice še od daleč niso videli, kaj šele da bi jo obiskali. Zato so bralci večkrat primorani avtomobile pustiti na cesti .Medtem ko imajo tisti, ki hodijo na stadion in puščajo avtomobile tam, kjer ne bi smeh, lepo urejeno in veliko parkirišče pred športno dvorano. Toda za nekatere lenobe je seveda zelo hudo prepešačiti 100 metrov. Domačini, ki stanujejo v okolici knjižnice in prav tako puščajo avtomobile na tem parkirišču, pa se držijo tistega starega izreka: "Znajdi se, saj mi nihče nič ne more!" Zagorje Parkirišča! V ečen problem urbanih naselij .Tudi s parkirišči v Zagorju včasih ni drugače, še posebno takrat ko gredo prebivalci po opravkih. Tako je parkirišč premalo in kar je za mnogokaterega voznika najhujše - predaleč so. Marsikomu je namreč zelo težko narediti kakšen korak več in parkirati na večjih parkirnih površinah. Ob Cesti Borisa Kidriča in Cesti 9. avgusta je to še posebej očitno. Na obeh straneh teh dveh glavnih cest, ki peljeta skozi Zagorje, j e namreč polno objektov, v katerih se vrše razne dejavnosti kot so trgovine, frizerski saloni, butiki,., in celo objekti širšejavne rabe kot sta lekarna in banka. Prav za usluge slednjih pa se včasih zelo mudi in tako vozniki puščajo vozila kar na pločniku ali pa na cesti s prižganimi utripalkami. Mimoidočim pešcem in voznikom ne pomaga storilčevo mišljenje, da bo čez dve minuti nazaj. Nekaj časa j e že, od kar so pred Ljubljansko banko v Zagorju postavili zaščitno ograjo, da bi s tem preprečili parkiranje. In vendar, še vedno se najde kakšen pameten voznik, ki izkoristi odprtino na ograji in parkira kar na pločniku. Tudi na cesti nekaterim ni težko pustiti avta. Na občini v Zagorju so mnenja, da tu nimajo kaj storiti. Urgirati bi namreč morala policija, ki bi kaznovala takšne brezvestne voznike. Policija pa nič. Prav zaradi tega je nemogoče, da bi imela vsaka dejavnost tudi svojo parkirno površino. Na parkirnih površinah boste torej v Zagorju vedno našli prostor tudi za vaš avto. Po tihem so že celo razmišljali o gradnji večnastropne garažne hiše v Zagorju. Vendar pa se vse ustavi pri finančnih sredstvih. V današjih težkih gospodarskih razmerah je seveda težko najti investitorja, ki bi bil pripravljen financirati takšen drag projekt. Tako Zagorjani zaenkrat še ne bomo imeli svoje garažne hiše. V kratkem bomo dobili novo parkirno površino, ki je še kako potrebna. Najbrž ste že vsi kakšno sobotno dopoldne zapadli v prometni zamašek na parkirišču zagorske tržnice. Kaj hočemo sobotajepač dan, ko se obnovijo tedenske zaloge hrane. Vendar pa lahko optimistično zaključim, daje v projektu gradnje nove tržnice namreč predvidena tudi gradnja parkirnega prostora in zelenice. Parkirni prostor bo namenjen stanovalcem novozgrajenega stanovanjskega bloka in pa seveda obiskovalcem bodoče tržnice. Tako lahko upamo na boljši jutri, ko se tudi ob sobotnih dopoldnevih ne bomo jezili in utrujali najbolj očitne okoli prostorov banke in na cesti med bolnišnico in nogometnim stadionom. Tu se večkrat zgodi, daje ura nogometne tekme in ura obiskov v bolnišnici ista. Prometin s tem povezano iskanje parkirišča, pa še toliko bolj težavno. Največji vir denarja za urejanje parkirišč v občini je Sklad stavbnih zemljišč. Iz tega sklada j e tudi denar (okoli 20 milijonov tolarjev), ki gaje občina namenila ureditvi parkirišča na pokopališču. Poglavje zase je tudi ureditev parkirišča za kamione in njihove prikolice, ki večkrat parkirajo tam, kjer je pač prostor. V letu 1996 nameravajo urediti parkirišče za večje tovornjake ob križišču Sušnik. Seveda, če se bo za to našel denar. Trenutno skušajo parkiranje urejati tudi s pomočjo policistov in komunalnih redarjev, ki za brisalce nepravilno parkiranih avtomobilov veselo zatikajo lističe za denarno kazen. V endarje takšno početje jalovo, saj se vozniki vedno na vse mogoče načine pritožujejo, češ saj sem samo za minuto nepravilno parkiral... Rezerva za ureditev parkirišč je zemlja, kije v rudniški lasti. Teni malo. vendar si brezdenarjaza Trbovlje - med stadionom in bolnišnico je gneča postala že kar "normalen pojav". Zagorje - vedno polno parkirišče pred Živo. Morda se boste vprašali ali ni nobenega zakona, ki bi preprečeval opravljanja dejavnosti, če ta nima urejenega dostavnega in parkirnega prostora. Pravila in pravilniki seveda obstajajo. Je pa tudi res, daje za vsako dejavnost drug pravilnik. Poleg tega se pravila in pravilniki z vsako oblastjo menjajo, dejavnosti pa ostajajo. Tako na Cesti Borisa Kidriča nima nihče parkirnega prostora. Svetla izjema je le Elektrotehna Set. Vse ostale pa glede parkirnega in dostavnega prostora očitno v preteklosti ni nič motilo. Niti komisijo za izdajo lokacijskega dovoljenja, niti inšpektorjev in vseh ostalih. Kakor koli že, vse te dejavnosti imajo že daljšo tradicijo in najbrž bi bilo smešno od njih zahtevati, naj zgradijo parkirni prostor. Kje le?! Rešitev j e: parkiranj e na večjih parkirnih površinah in kratek sprehod. Po trditvah uslužbenke občine Zagorje Stanke Fajn je tako povsod po svetu. Dejstvo namreč je, da se večina dejavnosti opravlja v centru mesta. svoje možgane, kje parkirati avto. Na novo zgrajenem parkirnem prostoru bo namreč parkirnega prostora za 110 vozil. Trbovlje V Trbovljah je stanje podobno kot v Hrastniku in Zagorj u. Kljub težkim gospodarskim razmeram se število osebnih avtomobilov naglo povečuje, število parkirišč pa ostaja nespremenjeno, oziroma se veča zelo počasi. Stanislav Golob pravi, da se problem parkirišč rešuje nekako sprotno. Največja težava je ozka dolina in malo denarja. Idej, kako urediti parkimepovršinejebiloizrečenihže veliko. Med drugim so pred leti načrtovali gradnjo parkirne hiše blizu bazena in občine. Vendar so izračuni pokazali, da bi na parkirno mesto zneslo za 10.000 nemških mark stroškov. To je in je bil za občino, ki se otepa s kopico drugih težav, prevelik zalogaj. Stanislav Golob pravi, daje pri IBT nizke gradnje naročena študija, ki naj bi vsaj nakazala smeri rešitve težav s parkirnimi mesti. Težave so še ffim: odkup, občina s temi zemljišči zaenkrat ne more prida pomagati. Na vprašanje, ali bi se v primeru, če bi bilo denaija dovolj, sploh lahko dalo pomagati (za Zasavje tako ali tako pravijo, dajeravnine na pretek - samo v hrib je prislonjena), Stanislav Golob pritrjuje; "Če bi bil denar, bi sc dalo narediti marsikaj." Pa srečno vožnjo Stare grehe je težko popravljati. In prav tako težko je obremenjevati obstoječe dejavnosti z gradnjo parkimegain dostavnegaprostora. Upamo lahko le, da bodo prihodnje spremembe in gradnje objektov, ki bodo namenjene poslovnim dejavnostim, vključevale tudi ugodno reševanje tega problema. S tembodo prav gotovo pripomogle k boljši varnosti na zasavskih cestah. Pa srečno vožnjo! Romana Benko Jerca Vučetič Jure Nagode Po drugi svetovni vojni ni bilo na zagorskem področju poleg rudarstva nobene druge indu-strije. Rudnik je imel poleg osnovne dejavnosti močno razvite tudi pomožne: gradbeno skupino, apnenice in elektrostrojne delavnice, kar je bila osnovaza nastanek današnje zagorske industrije. Najprej so se osamosvojile apnenice, iz gradbene skupine rudnika je nastalo gradbeno podjetje, iz sredstev Rudnika Zagorje pa so leta 1954 pričeli graditi novo tovarno keramičnih izdelkov na Izlakah. Osamosvojile so se tudi elektrostrojne delavnice, ki so se leta 1959 preimenovale v V arnost. Rudnik Zagorje je bil vsa leta tudi pobudnik in sofinancer drugih investicij na področju družbenih dejavnosti in infrastrukture. V začetku devetdesetih je padla poraba domačih rjavih premogov. Razlogi za to so bili ekološki, tržno gospodarski,... Posebna strokovna skupina, ki jo je leta 1991 imenoval IS SRS je zasnovala projekt prestrukturiranja premogovnikov rjavega premoga v republiki Sloveniji. Izdelali so strategijo rudarstva, ki je skupaj z usmeritvami tedanje vlade začrtala nadaljnjo poslovanje Rudnikov rjavega premoga Trbovlje, kamor je kot delovna enota spadal tudi rudnik Zagorje. Na teh osnovah so leta 1992 dokončno zaprli jamo Loke, ob koncu leta 1994 pa so sprejeli zakon o zagotavljanju sredstev za zapiranje rudnikov Zagorje, Senovo in Kanižarica. Cilj zakona je zagotoviti sredstva za temeljito zaprtje omenjenih rudnikov ter za vsestransko sanacijo posledic 240 letnega rudarjenja v zagorski dolini. Prevzeli ste vodenje podjetja, ki nima določenih perspektiv? To j e firma, ki j e tudi po zakonu u stanovlj ena za določen čas. Eden od členov uredbe govori, da firma prenehaz zaprtjemrudnika na podlagi določil zakonaorudarstvu.Po programu, ki jebilsestavljen v skladu z zakonom o zagotavljanju sredstev za zapiranje rudnikov Zagorje, Senovo in Kanižarica, naj bi bilo to do leta 2005. Namen uredbe in zapiranja rudnika je, da bi se tudi revitalizirala nova delovna mesta. Kako pa ocenjujete program Komisije za spremljanje procesov zapiranja Rudnika Zagorje, katere predsednik je Vladimir Kojnik? Razumljivo je, da gre pri zapiranju rudnika za velik občinski interes in da želi občina imeti pri tem pogled na stvari. Prav zaradi tega so imenovali tudi omenjeno komisijo. Čim bolj bo stvar pregledna, iz večih strani bo nadzor pri zapiranju rudnika, toliko bolj kvalitetno bo program sestavljen. Zadeve, ne bom rekel pomanjkljivosti, ki jih je Komisija izpostavila in so jih občinski svetniki obravnavah, jeizvajalec programa Rudis tudi upošteval. Treba paje vedeti, daje ta program, ki je nekako vodilo za naše delo, še v fazi revizije. Revidira ga skupina, ki jo je določilo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, kot stroškovni nosilec projekta v naslednjih letih. Kaj vse nameravate storiti s pridobljenimi sredstvi? V višini teh sredstev je težko govoriti, dokler programne bo revidiran. Vsekakor bodo sredstva razdeljena v tri namene, to je za fizično zapiranje jame, saniranje degradiranih površin ter kadrovsko-socialni program. Posebej velja izpostaviti kadrovsko-socialni program, ki se deli naaktivni in pasivni del. Pod pasivni delrazumemo vse ukrepe, ki imajo v končni fazi za posledico upokojevanje rudarjev (dokupi let, upokojevanje s skrajšano delovno dobo za rudarje....). Pri aktivnem delu pa gre za odpiranje novih delovnih mest v regiji. Ta delovna mesta ne bi bila v okviru Rudnika? Ne. Gre za nova podjetja. V okviru Rudnika Zagorjev zapiranj upa naj bi se zagotovili določeni vzvodi in mehanizmi, da bi bilo to področje bolj zanimivo za bodoče investitorje. Pod tem lahko razumemo kot primer to, da podjetnik dobi določeno premijo, če zaposli rudarja. Seveda bo treba pri tem upoštevati tudi določene kriterije. Bolj ko bi bil tak človek starejši in bi imel več delovne dobe v Rudniku, več sredstev bi prejel podjetnik, ki bi ga zaposlil. Kako pa je s trenutno proizvodnjo v rudniku? Rudarji delajo enoizmensko. Gre za zmanjšano proizvodnjo, ki naj bi letos dosegla in verjetno tudi presegla 70.000 ton premoga. Predvidevam, da bomo proizvodnjo dni go leto zmanjšali za polovico in pravzaprav pričeli tudi fizično zapirati jamo. Seveda še ni točno opredeljeno, kdaj naj bi se to zgodilo. Po programu, ki pa seveda še ni revidiran in zato tudi ne verodostojen, naj bi se to zgodilo konec naslednj ega leta. Verj etno pa se bo to zgodilo prej. Za koliko ste žc zmanjšali število zaposlenih? Delavski svet je aprila letos zaradi zmanjšanja proizvodnje in prehoda rudnikov na enoizmensko obratovanje določil začasne presežne delavce. Takrat jih je bilo 466, od tega je bilo določenih 114 začasno presežnih delavcev. Ker je 28. oktobra tem delavcem poteklo šestmesečno čakanje na delo doma, smo jim to istega dne podaljšali še za šest mesecev. Takrat jih je bilo zaposlenih še 414, od tega je bilo določenih 63 začasnih presežnih delavcev. Koliko jih bo ostalo januarja, ko naj bi bilo podjetje registrirano? Težko jereči. Celoten projektje zamišljen tako, da bi se tudi trenutni viški v Rudniku Trbovlje Hrastnik, separacije Trbovlje in skupnih služb fizično prestavili na Rudnik Zagorje in bi se reševali v okviru sredstev, ki jih bo imel na razpolago Rudnik Zagorje. Prav zaradi tega je na tem področju predvidenih več sredstev. Poleg navedenega je v izvajanju še akcija predhodnega upokojevanja rudarjev v skladu z zakonomiz leta 1969, za katere se trenutno še ne ve, kakšne rezultate bo prinesla. 240letnica rudar jenja v Zagorju j e kot nalašč padla v obdobju, ko je rudnik v zapiranju. Obletnica je pač tedaj, ko datum pade. 11. novembra 1755. letaje bila izdana prva koncesija za izkopavanje premoga. Kaj naj rečem, vsaka stvar, ki se rodi, tudi umre. Dejstvo je, da zagorski premog cenovno ne more konkurirati drugim premogom oziroma drugim substitutom (nafti, plinu) in pridobivanje rjavega premoga v takih pogojih ni več rentabilno. Do tega je enkrat moralo priti, prišlo pajeravno sedaj, ob obletnici. Vseeno na vse skupaj ne bi gledal tako negativno. Še tort goriva; maksi ruahui prod nkcijo dosežejo. rudarji leta 1929. m sicer 2S2.(X><> lou/Leto IM* PM-kvll. dosegla svojevrsten vedno je pred nami obdobje, ko se bo delalo na zaprtju jame Kotredež, pa obdobje, ko bomo sanirali površine in upam, da bi lahko v tem obdobj u brez večjih pretresov prezaposlili večino trenutno zaposlenih v Ru dniku Zagoij e. S sred stvi, ki bi jih dobili ob zapiranj u rudnika, pa bi se lahko odprla tudi delovna mesta za tiste, ki se danes še šolajo, lepa tukaj še Rudnik Trbovlje Hrastnik, ki bo še naprej posloval in upam, da bomo v določeni meri lahko tja prezaposlovali tudi naše delavce. Občinski svetniki so poudarjali, da bi morala biti sredstva namenjena le za zapiranje Rudniku Zagorje? Z odločbo smo državno podjetje. Vso premoženje RRPS je bilo prenešeno na državo in država seje odločila, kaj bo s tem premoženjem. Tudi obveznosti RRPS so se razdelile na rudnike v zapiranju in glede na to mislim, daje država s tem prevzela tudi obveznost, da bo te stvari servisirala. Prevelikih slovesnosti ob obletnici ne bo? Ne. Otvorili bomo le rudarski tehnični spomenik na Lokah, pri pravih razstavo rudarskih eksponatov in izdali brošuro. Prav zaradi kadrovsko socialnega položajazaposlenih se mi ne zdi primemoizvajati večjih proslav. In kako si predstavljate 250 letnico zagorskega rudarjenja? Verjetno je 240 letnica zadnja, ki jo Rudnik Zagoije še praznuje. Na žalost. Upam, da bodo takrat prizadeta področja zaradi rudarjenja sanirana. Eno od takih področij je od avtobusne postaje do vhoda v jamo, kjer sedaj teče železnica. To področje naj bi imelo takrat okolju prijaznejšo podobo. Prav tako upam, dabo teh 410 zaposlenih takrat opravljalo drugo, morda boljše, delo. foto: Tomo Brezovar Tatjana Polanc V soboto, 21. oktobra, je bila preizkušnja naravnih zasnov za goniče in brak jazbečarje v Lovski družini Vače. Tekmovaloje štirinajst psov, ki so jih preizkusili v iskanju divjadi, gonji, preizkušali pa so tudi njihov voh, poslušnost in streloplahost. Sodnika sta bila Mirko Leiler in Darko Grošelj. Po mnenj uMirkaLcileijajeLDVačeprireditev dobro organizirala in izbrala dober teren. Vsi vodniki psov se precej trudijo, vendar je vse bolj očitno, da n i eno tnega pristopa k vzgoj i in šolanj u, zato bi bilo potrebno poenotiti strokovno kinologijo v Zasavju. Darko Grošelj, sodnik in podpredsednik LKD Zasavje je dejal, da se je v zadnjem letu zanimanje za sodelovanje lovcev na kinoloških prireditvah povečalo. Letos so organizirali tečaj za vodnike lovskih psov, ki so ga lovci dobro sprejeli. V soboto, 28. oktobra, je bila v Šmartnem pri Litiji pred lovsko kočo na Grilovcu preizkušnja naravnih zasnov za lovske pse jamarje. Vodja prireditve je bil Primož Hiršl, tajnik LKD Zasavje. V Lovski družini Šmartno je bil vodja prireditve Vinko Groznik. Tekmo je sodil Vinko Foršček, ki je pregledal izdelani rov in poudaril pravilnosti zgrajenega rova po mednarodnih pravilih FCI. - Predsednik LKD Zasavje Mirko Leiler je otvoril rov in pohvalil prizadevnost lovcev za izgradnjo rova. Pohvalil je vodstvo družine in kinologe, še posebej pa Vinka Groznika, ki je sam naredil pri rovu več kot 100 delovnih ur. Sedaj imamo v Zasavju dva rova za vzgojo in šolanje lovskih psov jamarjev. Pse so najprej preizkusili v streloplahosti. Delo z lovskim psom, ki je streloplah, je namreč nemogoče. Sledilo je vodno delo, kjer je pes moral skočiti v vodo in zaplavati, na polju so se preizkusili v pogonu divjadi ali lisice. Pri pogonu mora pes dati glas in tako opozoriti gospodarja. Opraviti so morali še preizkus poslušnosti, zaključili pa so s preizkusom psov v rovu. Francozi v naših planinah Nedavno tega so se mudili v Sloveniji francoski strokovnjaki, ki se ukvarjajo z raznimi gospodarskimi in ekološkimi problemi v gorskem svetu. V Franciji so že začeli uvajati in uporabljati suha stranišča in fotovoltne celice v planinskih postojankah. K nam so prišli z namenom, da si ogledajo nekatere planinske postojanke in ugotovijo možnosti za uporabo teh novosti tudi pri nas. Francozi so naši planinski organizaciji in projektantom teh naprav dali nekaj koristnih nasvetov in vzpostavili stike za nadaljne sodelovanje na tehnološkem področju med Francijo in Slovenijo. Gostje so bili z obiskom in ugotovitvami zelo zadovoljni, pisno pa bodo sporočili in predlagali, kaj bi pri nadaljnem delu veljalo upoštevali. T.L. Vakcinacija lisic proti steklini Veterinarska uprava Republike Slovenije je v od 6. do 15. novembra polagala vabe za peroralno vakcinacijo lisic proti steklini. Steklina se je namreč na območju Slovenije zelo razmahnila, predstavljapaneozdravljivo bolezen, ki prizadene tako živali, kot tudi ljudi. Bolezen se prenaša od živali na ljudi. Vsa leta doslej so vabe polagali lovci, ki so se odločili za polaganje teh vab z letali. Na območju Zasavja sojih z letali polagali 10. novembra. Tak način polaganja vab je v navadi v Evropi že nekaj let. Letala z vabami so poletela zmariborskega letališča. Poudariti pa je treba, da je vsak stik z vsebino vabe treba obravnavati kot ugriz stekle živali. Zato je treba v takšnem primeru nemudoma obiskati naj bližjo ambulanto zdravstvenega zavoda. T. L. Mednarodni sodnik Vinko Foršček je dejal, da je terier zelo zahteven pes, ki zahteva veliko potrpljenja, ljubezni in dela. Je univerzalen pes, kije primeren za vse vrste lova in se ga zato ne sme podcenjevati. Ob koncu prireditve j e Mirko Leiler poudaril, daje otvoritev rova v LD Šmartno dokaz, daje željapo razvoju kinologije vZasavju zelo močna. "Kinologi zasavskih lovskih družin, z LKD Zasavje na čelu, so pripravljeni razviti lovsko kinologijo do stopnje, iz katere bo razvidno, da so lovski psi primerno usposobljeni za delo v lovišču," je še dodal. BarbraRenčof Upokojenci martinovali Martinovo je zanimiv in praznovanja vreden dan, saj se na ta dan mošt spremeni v vino. Temu praznovanju dajejo poseben pomen tudi pri DU Trbovlje, ker na ta dan že vrsto let organizirajo martinovanje v lastnih klubskih prostorih ali pa drugje. Letos 11. novembra je izletniškasekcijaorganizirala izlet upokojencev v Ljutomer in okolico. Martinovali so v gostilni Franko, kjer so jim pripravili vesel in zanimiv program martinovanja, obiskali pa so tudi Babičev mlin na Muri. Preživeli so lep dan, katerega jim ni bilo žal. T.L. Izlet na Bizeljsko Planinska skupina PD pri DU T rbovlje pripravlja svoj naslednji izlet včetrtek, 16. novembra. Ob 6.30 uri se bodo odpravili do Pišec, od tu naprej pa po planinskih poteh gričevjana Bizeljskem. Skupino bo vodil Vinko Pfeifer. T.L. Kdo ščiti upokojence Slovenska upokojenska organizacija, t.j. Zveza DU Slovenije z vsemi svojimi društvi sirom Slovenije, sodeluje pri izvajanju svojega programa ter zastopanju legitimnih interesov upokojencev in starejših občanov z državnim zborom, poslanci, vlado, Ministrstvom zadelo, družino in socialne zadeve, sindikati, invalidskimi organizacijami, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavodom za zdravstveno zavarovanje, Karitasom, Rdečim Križem in drugimi organizacijami. Namen tega sodelovanja je izboljšanje gmotnega in socialnega položaja upokojencev, skrbijo pa tudi, da ne bi prišlo do neupravičenega zmanjšanja njihovih pravic, saj so upokojenci najmanj zaščiteni in najbolj ranljivi del družbe. T. L. Jože Belec praznuje 7. novembra je Jože Belec iz Trbovelj slavil svoj 90. rojstni dan. Dolga leta je bil rudar pri Rudni kuTrbovfje, kot upokojenec varja Za njegov življenjski jubilej mu je DU eieiieas! mu pripravili tudi Člani Lovskega zbora iz sfllilpliiillpllllllliililpli: domu. mu zapeti in mu poklonili majhno športniki iz DU. Posebno darilo pa mu je prip ravil a Lovsk actružih aTrbovlje, saj mu T. 1_______ v.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;. Film s tekmovanja lepotic TV Slovenija je v nedeljo, 5. novembra, ob 100. obletnici filma predvajala več starih, čmobelih, pretežno nemih filmov, ki so jih posneli v preteklih desetletjih v naših krajih. Med filmi so prikazali tudi del filma, ki gaje leta 1930 posnel Metod Badjura v Trbovljah. Takratna Svoboda je namreč v starem DD Trbovlje organizirala prvo tekmovanje domačih lepotic,, ki je potekalo v okviru tekmovanj za miss Slovenije. Na trboveljskem tekmovanju je nastopilo 10 domačih lepotic. Čeprav so vedeli, daje bilo tekmovanje posneto, nihče ni vedel, kje se film nahaja. Dolga leta ga je skrbno varoval Tine Korimšek, takratni tajnik Svobode in najbrž gre prav njemu zasluga, da seje film v času okupacije ohranil. T. L. Nova knjiga o slovenskih vodah V torek, 7. novembra, so v Geografskem muzeju v Ljubljani predstavili novo knjigo Trboveljčana Matevža Lenarčiča. Gre za obsežno monografijo z naslovom Vode v Sloveniji - od kapljice do morja, ki je neobičajno velika, obsega 208 strani ter številne barvne fotografije. Besedilo k fotografijam je napisal dr. Dušan Plut. Delo je prevedeno tudi v angleščino in nemščino. S takšnimi knjigami tudi Slovenci počasi dobivamo celotni pregled nad svojo vodno dediščino. T.L. J Ureja Franci Lakovič Tanja Šuligoj Moja sreča Zbudil meje sončni žarek in pogled se mi je uprl skozi okno, od koder je prodirala svetloba sinjemodrega neba. Sobota je in ura je odbila šest. V moji notranjosti se nekaj dogaja. Čutim tesnobo in napetost, ki me obdaja, pogled pa išče vršace naših gora. Že dolgo hrepenim po tako deviškem jutru. Vendar jutru s teboj. Rad bi te videl ležati poleg mene. ko bi se sončni žarki poigravali na tvojem golem telesu. Sam pabite samo opazoval. Igro žarka v tvojih črnih laseh, nežnih rok. Dokler se sama ne bi prebudila. Potem bi te nežno poljubil in najini telesi bi se izgubili v soju svetlobe. Jutro s teboj... o bog, le kaj hi vse dal, da bi se mi ta želja izpolnila. Nemir me priganja in ne morem se upreti klicu srca. Hočem biti sam, in vendar ne. Čutim, da ti bom danes še posebno blizu, da te vendarle le kje uzrem. Čeprav je še zarana, odidem, ker se hočem napojiti z bistrino komaj rojenegajutra. Stopam po stezi čudovite doline med vrhovi Alp. Obžarjene so z jutranjim soncem, zato obstojim, da občutim to nepopisno lepoto, ki me obdaja. Neprestano pameobdajamiscl nate. Čutim tvojo bližino. Nekje čisto blizu si. Utrip srca me je opozoril nate - nemiren postanem. Moje oči pa neusmiljeno iščejo nekaj, kar bi rade uzrle. Upanja pa je vedno manj.'Vidim le kamenje in prod, obsijane skale, dokler... Da, dokler; nedaleč ob stezi sem te zagledal. Tako sama in žalostna si stala sredi zelene trave. Obarvana s čudovito barvo gorske rože in z jutranjo roso na listih, ki se je lesketala kakor dve drobni solzi. V tem nežnem cvetu sem zagledal dvoje modrih oči. Da, to si bila ti! Najina pogleda sta se srečala in na tvojem obrazu sem opazil nežen pogled in oči so nemo prosile. Tako prodirajoč pogled in tako poln topline. Tvoje modre oči pa so se spajale z modrino neba in nežno si mi dejala: "S teboj hočem, ne bom več sama tu, tako osamljena sem. Družbo potrebujem, tvojo družbo." Nisem se mogel upreti tej tvoji želji, ki je izžarevala toliko upanja. Vedel sem. da tega ne smem, a kaj. ko je bila tudi moja želj a biti s teboj prevelika. Počasi, korak za korakom sem se ti približal in te odtrgal od tal. Ponesel sem te k obrazu in vsrkal vase tvoj nežno opojen vonj najžlahtnejšega planinskega cvetja. Začutil sem tvoj vonj, ki ga ne morem pozabiti. V tem trenutku nisem bil več sam: ob meni si bila TI. Narahlo sem te prislonil na prša in čutil tvoj dih. Potem sva skupaj nadaljevalapot. Tvoja prisotnost mi je vlivala novih moči za pot, ki naju je čakala. Bila si z menoj, ob meni, že vsa ta leta, mesece in dni. TI in jaz. Družila naju je skupna želja po ljubezni, nežnosti, dotiku in notranjemu miru, že od prvega trenutka, ko so se najine oči srečale. V tvoji modrini sem videl tvojo nežno dušo, ki meje vsrkala vase, kot vrtinec. Ni bilo - pomoči in vrnitve, pripadal sem tebi. Pa vendar me je neprestano spremljala misel, ki je bila hkrati tudi boleča. Kruta resnica, ki pravi, da bo najina skupna pot kratka. Da se bosta najini poti ločili, takoj, ko bo odkrita najina skrivnost. Nekaj v menije govorilo, naj vendar postoj im in ustavim čas, ki nama ne dovoli polno zaživeti. Naj prekinem to pot, pa vendar vem, da ne smem. Nimam te pravice. Pred menoj konec poti, bolečina v srcu pa vse hujša in globja. Dušilo me je in žgalo, dokler nisem na vso moč zakričal: "Ne, ni še čas, da se najini poti razideta!" Odmev mojega glasuje še dolgo časa donel, le pesem ptic gaje utišala in odmev mojih korakov. Naužil sem se lepote osvojenega vrha. Kamor mi je seglo oko, ena sama lepota. Občutek, da sem s tvojo pomočjo premagal oviro, me je navdajala s srečo. Legel sem na skalo in ves čas ponavljal: "Ljubim te, moja deklica. Ljubim, tako ljubim, čeprav ne smem." V sebi čutim, draga plavooka deklica, da je pred nama še veliko kratkih in lepih ter srečnih trenutkov, ki so nama dani. Tvoja prisotnost me navdihuje in mi daje novih moči in srečo, ki mi je potrebna v dolini tam spodaj. Našel sem srečo, TI si moja sreča, mala plavooka deklica. Vem, da sem napravil veliko in nepopravljivo napako s tem. ko sem prestopil prag tvojega življenja in prekrižal najini poti. Križajo se in razhajajo... znova in znova. In vendar si ne morem pomagati, ko pa je bila tvoja tiha prošnja upanja prevelika skušnjava zame. da bi se ti bil lahko enostavno uprl. Vem, predobro vem, v življenju bom nekoč zaradi tega kaznovan. Vendar kljub temu ne obžalujem. Kajti kar sem ti naredil, sem naredil zavestno z željo, da bi te imel le zase. Brez tvoje bližine ter nasmeha bi moje življenje postalo ena sama praznina. Velika črna globel. Sedaj imam tebe, opazujem te in ljubosumno čuvam. Zase. S teboj se veselim, s teboj tudi trpim. Veš, lepo je živeti z upanjem in v upanju in hrepenenju po človeku, ki ga imaš rad. Ki ga imaš rad intije tako zelo blizu - a kljub temu tako zelo daleč. Daleč za nama je vrh, ki sva ga bila skupaj osvojila. Sonce žari daleč po vrhovih in po dolinah tam spodaj. Ptički žgolijo, včasih tišino gorskega raja zmoti le kakšen naključni planinec. Tam gori sem pustil delček najine duše. Vračam se v vsakdanjik, ki mi ne bo naklonjen. Vse bližje je ura obračuna. Morda kmalu ali pa ne. Pa vendar: to majceno, drobceno cvetko ti pošiljam v dokaz, daje bila ob meni in z menoj. V njej sem videl tebe, moja sreča. Podarjam ti jo. naj ti bo v spomin na najino ukradeno ljubezen. Z mislijo nate tvoj vdani prijatelj Knjižne novosti KNJIŽNICA HRASTNIK NAJLEPŠE ZGODBE O MAČKAH, NAJLEPŠE ZGODBE O PSIH, Hill L.: DRZNA ZAMENJAVA, Hill L.: ŠPANSKI PLES, Peček S.: REZERVNI VOJAK JANZEJ, Fajdiga F.: VENICUANKE SO UTIHNILE, Zadnikar M.: KARTUZIJA PLETERJE, OTROKOM VSEGA SVETA, PRIMI PESMICO ZA REP, Robins D.: OTROŠKA SVETOVNA KUHARSKA KNJIGA; KNJIŽNICA ZAGORJE Ceršak T.: NATO - NJEGOVA PREOBRAZBA IN SLOVENIJA, Purg A.: OBVEŠČEVALNE SLUŽBE, Marentič - Požarnik B.: IZZIV RAZNOLIKOSTI, Collin S.: KAKO DELUJEJO MULTIMEDIJI, Musek J.: NEZNANKE DUHA, LipužičB.: IZOBRAŽEVANJE KOT RAZVOJNI DEJAVNIK, Pivac J.: ŠOLA V SVETU SPREMEMB, Lapajne Z.: POMOŽNE VEDE PEDAGOGIKE, Piciga D.: OD RAZVOJNE PSIHOLOGIJE K DRUGAČNEMU UČENJU IN POUČEVANJU, Elley B.W.:KAKOBEREJO UČENCI PO SVETU IN PRI NAS? KNJIŽNICA TRBOVLJE (KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA) Collin S.: KAKO DELUJEJO MULTIMEDIJI, Pistotnik B.: VEDNO Z IGRO, Mu že vič B.: MEDICINA SKOZI ČAS, MuževičB.: MOJ ZDRAVNIK NARAVA, Jakič I.: GRADOVI. GRAŠČINE IN DVORCI NA SLOVENSKEM, Cecochini M.: MORSKE DOBROTE, Heidegger M.: UVOD V METAFIZIKO, K. le Guin U.: ZAČETNI KRAJ, PROTESTANTSKI KATEKIZEM, Koman V.: BENJAMINOVE SANJE; mm Hrastnik V glasbeni šoli so imeli zadnji petek v oktobru že drugi nastop vseh oddelkov v letošnjem šolskem letu. Gojenci vseh instrumentov so izvajali glasbo na temo Barok in romantika. Interni nastop so pripravi h vsi pedagogi pod vodstvom Dejana Jakšiča. Tretji nastop bo 29. novembra na temo Slovenska narodna pesem. F.M. Šentlambert Kulturni utrip Šentlamberta je v tamkajšnjem gasilskem domu 10. novembra zvečer poživil nastopMoPZ Zarja iz Trbovelj pod vodstvom Blaža Rojka. Žal je lepoto pesmi doživela le peščica ljudi, kajti Zarjani so peli pred napol prazno dvorano. Morda so se ljudje enostavno odvadili kulturnih prireditev. Upati pa je, da bo prihodnjič bolje in se bo tako uresničil rek, da dober glas seže v deveto vas, kot je v uv T.L. Trbovlje Cerkveni mešani pevski zbor Sv. Barbare pod vodstvom Uršule Na peronu Simona Serneca V avli Delavskega doma Zagorje so 10. novembra otvorili razstavo grafičnega oblikovalca Simona Serneca iz Radeč. "Simon Sernec, ali v mnogih kolofonih tiskovin kot S.S. CREATION, je fanatičen grafičen oblikovalec," je v uvodni besedi dejal Blaž de Gleria, "ki mu je sveta kakršnakoli oblikovalska izrazna forma in tematika. To je tipična lastnost mlajše oblikovalske osebnosti, ki v svojih ustvarjalnih protislovjih in projekcijah zahteva svojo originalnost in mero. Že debelo desetletje nam avtor dokazuje, daje njegov življenjski slog in kreativni epicenter v območju vizualnih sporočil in uporabne grafike. Sernec snuje svoje obliko vi ne na svojem Vlaku, sporoča pa na postajah Ljubljane, Pariza, Radeč, Tokyja, Zagorja, Mexico Cityja, Laškega, Zagreba..." Oblikovalske podobe Simona Serneca v avli zagorskega Delavskega doma so vredne ogleda. Ob podobah na peronu, kamor vlaki prihajajo in odhajajo na vse konce našega planetarnega telesa in duha, boste sami presodili na katerem peronu ste. Tatjana Polanc Grabnarje 9. novembra ob 450 letnici trboveljske župnije nastopil na celovečernem koncertu v cerkvi sv. Martina. Zbor deluje že več kot 102 leti in je najstarejši še aktivni pevski zbor v Trbovljah. Med koncertom je nastopil tudi uveljavljeni trobentačDavid Špcc Jezernik. Prostovoljne prispevke namesto vstopnine bodo namenili nakupu novih orgel v župnijski cerkvi. MGL Svoboda Trbovlje je 9. novembra znova uprizorilo prirejeno Molierevo komedijo Dohtar pu sil', ki jo je režirala Nanda Guček. V Glasbeni šoli Trbovlje so 15. novembra pripravili koncertni večer, na katerem sta sodelovalaviolinist Igor Smoday in kitarist Tvrtko Sarič. T.L Zagorje Plesalci ljubljanskega SNG Opera in balet so se 14. novembra predstavili tudi zagorski publiki. Med drugim so lahko obiskovalci videli solo plese iz različnih del (Gustav Maher: Kdo sem. Bela Bartok: Himera, L.J.F. Herold: Navihanka,...). T.P. Z ] \ Klavirski koncert Jutri, 17. novembra, bo v gledališki dvorani DD Zagorje klavirski koncert. Ob klavirju bo nastopila enaindvajsetletna Veronika Hauptman iz Litije. Predstavila bo skladbe J. Matičiča, L. van Beethovena, F. Liszta in F. Chopina. Veronika obiskuje tretji letnik Akademije za glasbo v Ljubljani pri profesorju Hinku Haasu. V klavirskem duu s Tino Gašperič je nastopila na salzburškem Mozarteumu, Zagrebški akademiji in v Slovenski filharmoniji. Letos pa je na državnem tekmovanju mladih glasbenikov osvojila drugo mesto. T.P. V_______________________________J Pri Reliku pripravljajo lončarski tečaj Društvo revirskih likovnikov Relik Dadas pripravlja v okviru svojega programa dela začetni, 30-urni tečaj lončarstva. Tečaj bo vodil Boris Cestnik iz Trbovelj. Tečajniki se bodo seznanili z delom pri oblikovanju gline na vretenih, tako za uporabne izdelke, kot tudi za okrasno keramiko. Tečaj bo potekal v prostorih Relikav DD Trbovlje. Začel se bo takoj potem, ko bo dovolj prijavljenih. Stroški tečaja bodo znašali 12.000,00 tolarjev, kar bo plačljivo v dveh obrokih. Tu so všteti tudi stroški za glino, pa tudi drugi stroški materialnega značaja. Ponuja se edinstvena priložnost za vse, ki bi se radi naučili priprave in izdelave lončarskih izdelkov. Vodji bo pri delu pomagal grafik in oblikovalec Zoran Poznič. T. L. Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Olga Dečman Ujetost Toliko sonc, pa le ena roka. Toliko rok, pa le eno sonce. Roka se tanjša. Življenje ohaja. Ali bi bila večnost dovolj? Hotenje Vse odhaja in izgublja pomen. Preteklosti ni, sedanjost se razblinja. Prihodnost nas ne zanima. Drevo ima včeraj in danes in morda jutri. Človek se sprehaja v rosi mladih trav in uničuje ga njen mrčes. “V.-30 7 TT mu<*° *7ra?tudi Tle rikttV in starejsrh, ki radi prisluhnejo temu legendarnemu bendu. Prve Ui pesna so bile bolj "togima", kol bi tekel pevce AM, ob naslednjih pa nihče ni več ostal ravnodušen. Sloli, ki so imm piej slu/jh to sedenje, so bdi kmalu dober pripomoček za boljšt pogled m;i oder m za norenje, saj smoob besedah Akija: Ako ocetežur, neka ....... ■■ ■ »eUdja, Kao ti. Ivana, U prolatm. Suzan«, se vatre ue Sjaj u očima, UhvaU atom, Moh Iva m vmto dingih us pesnic. Spremljal jih ..................................................................... kije spoi ni n jat na Brad Pi na. Po dveh. urah neprekin jenegaigranja se :: : ic Pmm Veljak poslovil vendar je ostala nadigrana njihova, za . mnoge najlepša pesem. Z našimi klici: "Jesen, jesen, jesen...!" ,so sc ..... nule volje vrnili m besede Akrja: 'kad joneen pjevat. sad cu samo s!u šal."so marsikomu segledo si ca. Svetloba vžigaMkovjepreptovila : dvourno in vsi skupa j smo se pol) udih, da Valjati mso vedeli, kaj hi.. rekli drugega, kot hvala vam, .Slovenija, vi sle prekrasna pnhtika. ' Ko so se ponovno poslovifi, smo jih seveda še enkrat priklicali : .....»tl* P« —............. Daje prav glasba tista, s katero človek sprosti res največ energije, in skozi katero oddaja tudi dobro voljo, dokazujejo nastanki vedno več novih glasbenih skupin. Med njimi je tudi Anarhija. Skupino smo v Litiji zasledili že tretjič, kot predskupino na raznih koncertih, ki jih vse pogosteje organizira litijski KUD Zgaga. Ime Anarhija je sicer malce zavajajoče, saj so fantje vse prej kot punkerji. Njihova glasbajesestavljenaiz skoraj vseh stilov, ki skozi osnovo metalnega in hard corovskega stila zveni prav zanimivo, saj fanjte vsemu temu dodajajo še tone domačih viž. Skratka, njihova glasba je mešanica vsega, kar dvigne na noge in je presenetljivo izzivajoča tudi za še tako izbirčne poslušalce. Anarhijo sestavljajo štirje mladi fantje in sicer: Samo Peskar - ritem kitara, Tomaž Žagar - solo kitara in vokal,Rok Virant - bas kitara ter bobnarAnže Kristan. Njihov glasbeni stil je resnično neopredeljiv in zelo izviren. Vse skupaj fantje obogatijo tudi z lastnimi teksti, katere prispevajo kar vsi. Prvi in največji problem, s katerim se srečujejo, je denar. In kljub materialu, ki ga imajo že pripravljenega, ostaja pot v studio še naprej vprašanje časa. Tako so zopet zaželjeni sponzorji. Vsekakor so Anarhisti vztrajni in se kljub finančni stiski dogovarjajo za snemanje svoje prve kasete. Snemali naj bi v ljubljanskem studiu Akademik. Kot mlada skupina pa se srečujejo tudi z drugimi problemi. Eden izmed njih je tudi vadbeni prostor. Prostor, v katerem se srečujejo, nekako ne ustreza njihovim zahtevam in jih že močno omejuje. Vsak začetek je težak. Anarhistom je nekako že uspelo prestopiti garažni prag, saj imajo celotno glasbeno opremo. Tako se lahko lotevajo samostojnih koncertov. Dva takšna so že imeli, med drugim tudi v Ljubljani. S koncerti v domačem kraju niso preveč zadovoljni. Njihov zadnji vtis pa je še posebej slab. Kakorkoli že, da se litijska publika ne zna obnašati, vemo vsi, ki spremljamo prireditve, saj so fizični obračuni na koncertih vse prepogosti. Torej Anarhisti si zaenkrat želijo čim več nastopanja predvsem izven Litije, dobrodošla pa jim je prav vsaka prireditev, kjer bi se še lahko predstavili. In kakšno je njihovo mnenje o slovenski glasbeni sceni? Kratko in jedrnato; včasih je leva, dostikrat pa precej zanimiva. Karmen Verdenik Petek - dan. za zadetek Še malo, pa se ne bomo več mogli pritoževati, da nam manjka žurov. V petek seje ob dobri glasbi rajalo na Šklab žuru v Mesečini, v Shake's baru pa je igral bend Razvaline. Le kdo bi ob tem še čakal na sobotno martinovanje! j!n. Vse najboljše, Interval! V Domu Svobode v Trbovljah bo danes, 16. novembra, ob 20.00 uri promocijakasete in obeležitevdesete obletnice delovanjaskupine Interval. Intervalov« so kaseto (brez naslova) izdali pred približno dvema mesecema. Na svojo fešto bodo povabili tudi goste, med njimi Veter, Viki, Sunny side, Orlekc,... T.P. /fffli s MaIcE dltUCjAČNO v» le e ŽIVLJENJE (Marv SNeIIev^ FuANkENSTEiiN, ZDA, 1 994, iRisTAR/CONTiNEINTAl) Režiser in igralec Keneth Branagh je že imel prste pri skorajda najširšem možnem spektru filmov - od Shakespearove adaptacije Henrija V. (1989) do thrillerja, kot je Dead Again (1991). S Steph Lady (scenarij) in s pomočjo Coppolskegapogleda na žanr grozljivke (Bram Stoker's Dracula), sta postavila piko nai (ali pa vsaj zastavila v tej smeri) psihološko poglobljenem in nc-črno-belem pristopu izgradnje glavnih junakov. Ha, ampak najbrž je zadeva takšna (tudi) zato, ker je Coppola eden od producentov filma. Victor Frankenstein, mladenič iz premože ženevske družine, se poln idealov in obremenjen s smrtjo matere odpravi na študij medicine v Nemčijo. Po odkritju elektrike opazi, da lahko s pomočjo te in orientalske medicine (nekakšna akupunktura), "oživi" posamezne dele živali. Obsedenost z idejo o nepotrebnosti smrti ga žene v iskanje načina - kako jo premagati. Ne glede na želje zaročenke Elizabeth (Helena Bonham Carter) in opozoril prijatelja (Tom Hulce) v podstrešni sobi, preurejeni v laboratorij, vso energijo usmeri v sestavljanje bitja iz delov umrlih meščanov. Po oživitvi bitja (Robert De Niro) Frankenstein dojame, da se to ni "ponovno rodilo", temveč je "vstalo od mrtvih". Kot njegov stvarnik, oče in mati obnem, je zgrožen nad samim seboj in v grozi zbeži pred lastnimi dejanji, bitje pa iz laboratorija pobegne v svet, kjer se skriva pred zlobnimi nakanami ljudi. Skratka, filmjeklasičnazgodbaoFrankensteinu, dokaj verna izvirniku Mary Shelley, kjer ustvarjena kreatura ni le zombie brez intelektualnih kapacitet, ampak poetsko instinktivni človek-otrok, na trenutke neverjetno nežen in na trenutke nepopisno brutalen. Je... hmmm ... živi(?) dokaz večne podzavestne & nezavedne frustracije moških zaradi nezmožnosti "ustvarjanja življenja" (beri rojstva). Odlično igra Roberta De Nira in Helene Bonham Carter. Ocena: **** Tommy IPiiltlll Spii hrum, n.isu iiihiiko i začeli ssjivpmoOrlek, Fantje i i |\ rmn joposneto Že skorajdavso /agota vijajo, bo rzšcl še leios.^T 1 / ludi \ili Resnik je >r ^mrsne! dve novi pesmi za r^prvi samostojni album. Ne hvru k mrl* nriiutr5mXvXvX;X;X;X;X;X;X; % X;X;X;' X;XvX;X-.v. nisem usposobljen za to. Še raje pa bi živel v prvrr. |l|šj. Ali že imaš otroke in kakšen očka si? Imam otroke. Varro. Poldo..ložcka. Kol uče sem zelo strog. Navajamjih kaditi, saj j e lov današnjem času precej pomembno. Upam. da bodo živeli vsaj pet lei. Zakaj Irje bilo nerodno, ko smo te zaprosili za intervju7 Saj mi ni bilo nerodno, vcridai ne morem hi ii kar dvakrat v Zasav eu. Poteg Bla. lila sem še nekaj strani naprej Iv Atili..). Mirjam Mladim Zasavcem ■V .. v, ...... „ lilll-v *' J odi to sc zgodi. m„ci „ „h ^ Km,a J‘m k«r lepo leč, še lepša je Markova pesem o morju, ki se ne Riki Bil je lep sončen dan. Stopil sem pred zajčjo kletko in opazoval mojega zajca, ki mu je ime Riki. Moj zajec Riki ni velik. Je črneti ele barve. Ima dolge zadnje noge in velika ušesa. Dobro sliši in hitro teče. Prehranjuje se s korenjem, kruhom ali s svežo in suho travo. Hrano na drobno zgrize. Njegovi iztrebki so krogličasti. Poleg hrane potrebuje za svoj obstoj tudi vodo. Če odpreš vrata, se močno stisne v kot. V svojem kotu si Rikijeva žena Pika naredi svoje gnezdo, v katerem skrbi za svoje mladiče. Mojemu zajcu Rikiju moram pogostokrat prinesti hrano in vodo. Vsak lastnik svoje živali mora dobro skrbeti zanjo. Tevž Ocvirk, 3.b. OŠ T. Čeč Na dvoru Bil je pozen večer. Ko so vsi zaspali, sem se odplazila v kuhinjo. Tam sem si vzela mamičin kuharski klobuk in si ga posadila na glavo. In glej, že je bila pred mano dvorna kuhinja. Nek kuhar me je vprašal, kaj delam tu. Povedala sem mu, da bi bila rada dvorna kuharica. Dovolil mi je in zaloputnil vrata za seboj. Privezala sem si predpasnik in se lotila dela. Kmalu je prišel glavni kuhar in mi rekel, naj pohitim, ker se bo kmalu začela slovesna pojedina. Še hitreje sem se zasukala. Uspelo mi je skuhati in speči vse, kar sem imela naročeno. Dovolili so mi, da sem se jim pridružila. Ko je bila pojedina končana, mi je padel klobuk na tla in izginila sem jim izpred oči. Znašla sem se spet doma. Branka Emeršič, OŠ I. Cankarja Zajček repko Sem repko zajček mlad, si zobe čistim rad, posebno pa zvečer, s krtačo venomer.. Mi za kolače ni, le repa mi diši, moj dom sta dol in breg, zobje kot beli sneg. Sabina Šergan, 4.a Dol Morje V soncu se blešči livada, čisto morje, krasne sanje. Kakor zarja valovi v neskončne se daljave. K obzorju valovi, v soncu se iskri. Marko Štefane, 4.a Dol Krokodil Živel je krokodil, imel je tisoč kil. Pretežak je za v vodo bil, zato je utonil. Sebastjan Leskovšek, 4.a Dol Jaz Hugo sem, najboljši pri igricah za vse. Jaz skačem po deblih, jaz iščem zaklad. A najbolj jaz uživam takrat, kadar se odpravim spat. Adriana Žlak, OŠ I. Cankarja Litiji^; linj s ki športni; dvorani ?p v soboto (((Zagorc), 2. (Rozman (Izlake). 3. Cvitkovič spivrili.il! ah..ir,;x mednarodni"turriit' V:kii^x)kingu,3* ((.ktstrebutofcbi.Ti. Bertoncelj (Zagorje); do M> kg: 1. Organizator Pon-Do-Kwiiti klub iz Zagorja > ta turnir Ornik (Branik Hvvarang, Maribor), 2. kuri (Kuj), 3. pod oknljvm Kick.BoxmCZveev Slovenije o,gamzind :::B»zma (Zagorje,; do 63 kglle Juhos (Bcreincndi), 2. /e dvanajstič. Tekmovanja se je udeležilo 270 ...Ogumbode (Ocmgoa,, HuieH( Spihal); nad 63 kg; tekmovalcev ,z 32 : klubOVaiz; petih držav: Avstrijce DragčcvSč (Zacretje), 2. KaUe, (Pporion), 3. Kapvilet Italije. Madžarske. Hrvaške in Slov(-riij|!|ba: .......;|patcrmon). organizatorja in vodje tekmovanja. Miklavčič in Bašelj Članice, do 50 kg: 1. Kader, 2. Rabofeg (obe Branik sta nam povedala, da so brij tekmovalci z organizacijo Hwarang. Maribor), 3. Pe«ol (Hopfgartcn); do 53 kg- 1 - tekmovanja zelo zadovoljni; z.a kar imajo. (Zasluge hali Ozmec (Ptuj}, 2. Trchšv (Branik Hvaraug. Maribor) 3. uslužbenci' športne- dvourne. V poscbfftfjčast pa st Haramtua (Krapina). 4, Pavlič (Zagorje); do 60 kg: J. ouamzator St j< udeležbo avstrijske ekipe Oetagon iz W e! e men tControll). 2. Šibila (Ptuj). 3. Both Dunaja, ki je sicer organizator najveCjega podobnega > Karicn-hem;: n.ui t-a kg. I Mira.lm tZagfeh... .'.Biti vvvi- tumiija na Dunaju. Samo :ek:i.".aniv jv pot. Lak. v 8 ( (Zagorje). 3. lunja (.fastrcbarskoi, 4. Kome (Zagorje), moških; 4 žensk,!, in 6 kategorijah dečl|v, Bdsa,tiez,id|||:( Člani(#||ll ■ Robnika22Zeljkovic (oba Branik bori» so (raje po 3 minule /a elane in članice in 2 minuti Hwarang. Maribor). 3. Gašljcvie (Ormož): do 63 kg: 1. z.a dečke. Widauer (Hopfgarten), 2. Hozijtm (Semič), 3. Gabrovec Posebna zanimivost tekmovanja je bil nastop ; (Ruj): do 69 kg: Drnpič (Celje). 2. (ia.amč. 3. Mužek svetovnega pisnika /a L 199$ v kategorji nad 89 kg, (oba BranikHtoarang,Maribor);do74kg: l.Koslogovitca Avstnjva Cii,,tkerja VVcmngcrja. Tekmovanje pa staž (ConttoH), 2. Fekonja, (Oonuž). 3. Rapitsch(Ptttemionj. zanimanjem spremljala tudi zagorski župan Matjaž, (4. Bračič (Zagorje); do 's kg t Vidovič (Ptuj) -• Švagan in tajnik litijske občine Mariin Hostnik. ■ ; Črcslovnik (Branik Hwarang. Maribor). 3,Žohar (Celje); Posamezni rezultati po kategorijah: do 84 kg: I. Pat tori«« (Patomion). 2. lčanovič (Ljuhl- Devkt, do 32 kg- K i’mlog (Ruj), 2 BuhtogOVie jatla). 3.Kalšek(Zagorjc);do 89 kg; 1. Tuth(Madžarska), (Slavko Šlander, Celje), 3. Obradovič (Rijeka); do 40 2. Tutk (Novo Mesto). 3. Porilirt (Branik Hvvafang, kg: Lukič (Branik Hvvarang Maribor). 2. Szahoiez Munbur). (Berementli). 3, Vindiš. (PU)j); d<> 48 (kg; L Juvan ® ’ *- ftrtžlbs NOGOMET Preveč oslabljeni Rudar - Era Šmartno 0:0 Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 800, sodnik Šturm (Kranj). Rudar: Dizdarevič, Kurež, Florjane (Bmndič).Jorgovan, Žibret, Uranič, A.Ranzinger (Dolenšek), Sotenšek, Barič (Oplotnik), Alič, Borštnar. Era Šmartno: Kališek, Fajdiga, Pirc, Irman, Omeragič, Pavič, Mašič, Podgoršek (Štefančič), Purg, Druškovič, Hodžar (Čcšno-var). Domači nogometaši, ki so nastopili precej oslabljeni (zaradi kazni in poškodb je manjkalo kar 6 igralcev) so še četrtič letos doma igrali brez zadetkov. Nadmgi strani so Šmarčani prvič remizirali, že pred tem pa so seveda zabeležili dve gostujoči zmagi. V prvem delu so imeli več od igre domačini, ki pa si niso imeli tistih pravih, stoodstotnih priložnost. Še najnevarnejši je bil Žibretov prosti strel z desne strani kazenskega prostora v 24. minuti, ki pa ga je vratar Kališek v velikem slogu ubranil. V nadaljevanju je bila igra izenačena. Obetavne akcije "rudarjev” so se praviloma končale še pred 16-metrskim prostorom, predložke s strani pa je zanesljivo krotil Kališek. V končnici tekme so bili sila nevarni tudi gostje in kaj kmalu bi v Šaleško dolino odnesli vse tri točke. V 78. minuti j e po diagonalni podaji Druškovičaiz bližine streljal Hodžar, vendar je Dizdarevič žogo ubranil z nogo. Trboveljski vratar je bil uspešen tudi dve minuti kasneje, ko je po Pavičevem kotu z glavo poizkušalMašič. Najslabši na igrišču je bil sodnik Šturm, ki je s svojimi odločitvami razburjal igralce in pristaše obeh ekip in ni veliko manjkalo, da bi se sicer mirno srečanje šprtnih prijateljev izrodilo. Po koncu tekme so številni gledalci z aplavzom nagradili igralce obeh ekip za pošteno igro in borbenost. S.F. Spet zadnji Šentjur - Zagorje 5:0 Šentjur, stadion Šentjurja, gledalcev 250, sodnik Kokol (Škofljica), strelci: 1:0 Stanič (22), 2:0 Pašalič (37), 3:0 Stanič (56), 4:0 Marinček (65), 5:0 Ahčan (68). Šentjur: Ficlenšek, Pašalič, Blatnik (Grbavac), Žitnik (Brečko), Marinček, Križnik, Kidrič (Ahčan), Podrepšek, Kačičnik, Stanič, Drobne. Zagorje: Bantan (Mud-rinič), Kurež,Dornik, Krajnc, Buovski, Borštnar, Kovač (Hace), Guna, Rižnar, Bukovščak (Judež), Kos. Nogometaši Zagorja so v predzadnjem jesenskem krogu v 2. SNL gostovali v Šentjurju in doživeli nov visok poraz. Velja dodati, da so na gostovanje odšli brez Šinka. Grčarja in Pov-šnarja, a to ne more biti opravičilo za tak poraz. V prvem polčasu so dominirali domači, saj so se njihove priložnosti kar vrstile po tekočem traku. Prvo je imel v 12. minutiStanič, prvo pravo in edino priložnost na tekmi pa je za goste imel v 17. minuti Guna, a sta bila vratarja v obeh primerih uspešnejša. V 22. minuti pa se je 250 gledalcev prvič veselilo, saj je po podajiDrobncta, Stanič prvič zadel. V prvem polčasu so domači še drugič zatresli mrežo gostov. Z roba kazenskega prostora je zadel Pašalič v 37. minuti. Drugi polčas je bil nadaljevanje prvega. Uspešni so bili še Stanič, ki je matiral Bantana po predložku Paš ali ča, Marinček in 3 minute pred koncem po ne najboljšem posredovanju Bantana Ahčan. Po petem zadetku je trener Bantan je zamenjal vratarja Bantana z Mudriničem. kar se je pokazalo kot dobra poteza, saj Zagorjani preostalih 20 minut niso prejeli zadetka. Kljub igralcu več pa niso zmogli doseči niti častnega gola. P.M. Točke v gosteh Slovan - Litija 0:2 (0:2) Igrišče Slovana na Kodeljevem, gledalcev 300, sodnik: Spasojevič (Koper), strelca: 0:1 Račič (19.), 0:2 M Zajc (39.) Litija: Pograjc, Props (Živkovič), Karamarkovič (Kunič), Dugič, Čuk, Uršič, Zajc, Begič, Škofca, Račič (Agatič), Mele. Litijski nogometaši so pripravili eno večjih presenečenj v zadnjem kolu 3. SNL zahodne skupine. Proti favoriziranemu Slovanu so, lahko rečemo povsem zasluženo, osvojili 3 točke. Veselje je na koncu skazila težja poškodba Karamarko-viča. ki je končal v bolnišnici. Svoje priložnosti so Litijani izkoristili že v prvem polčasu, v drugem pa so s pametno igro prednost zadržali, čeprav poročila s tekme pravijo, da bi lahko dosegli še kak gol. Zimski odmor bodo preživeli v sredini lestvice. Od tistih zadnjih mest, ki ogrožajo obstanek, pa so se malce oddaljili. Za zmago v Ljubljani pa zaslužijo čestitke prav vsi igralci in trenerski tandem Tišlcr - Milenkovič. S. K. ROKOMET Slab drugi polčas Gorenje - Rudis Rudar 30:24 (15:15) Velenje, rdeča dvorana, gledalcev 800, sodnika Nojič (Ptuj) in Glaiar (Maribor). Gorenje: Anžič, Čater, Krejan 3, Ocvirk 2, Ojsteršek, Plaskan 6, Kimčenko 4, Meolic 1, Semerdžijev 4, Ilič 6, Cvetko 4, Lapajne. Rudis Rudar: Randže-lovič, Podbregar, Medved 2, Maček 1, Teržan 2, Vrbnjak 3, Kosec 2, Senčar 4, Čater 2, Čop 5, Voglar 3, Lesjak. Trboveljčani so doživeli še četrti letošnji poraz in so znova na zadnjem mestu lestvice. Na Martinovo soboto so pokleknili v prelepi velenjski dvorani, kljub temu, da so v prvem delu igrali dobro. To velja predvsem za napad, kjer sta izstopala Senčar in končno tudi Čop, v obrambi pašo znova zatajili in prejeli preveč zadetkov. Srečanje je bilo izenačeno tudi v prvih desetih minutah nadaljevanja, potem pa so igro v svoje roke vzeli domačini. "Rudaiji" niso več našli prave rešitve za visoko nasprotnikovo obrambo. Velenjčani so si s hitrimi protinapadi priigrali visoko prednost in tri minute pred koncem vodili že s 30:21. V zadnjih trenutkih so nato gostje vendarle omilili poraz. Neuspeh v Velenju ni tragičen, veliko bolj pomembni bosta naslednji srečanji, ko bo Rudis Rudar dvakrat igral pred domačim občinstvom. Zmagi najprej z Akripolom, nato pa s Preventom sta "življenskega pomena". Z d verne uspešnima nastopoma bi se trboveljski rokometaši poslovili od zadnjega mesta in zajadrali proti sredini lestvice, saj so razlike na lestvici zaenkrat minimalne. S. F. Pomembna zmaga Inženiring Šarbek -Prevent 25:19 (13:19) Športna dvorana Litija, gledalcev 900, sodnika Kalin in Korič (oba L]). Inž. Šarbek: Ulčar, B. Kogovšek, Kralj, Bilbija 2, T. Kogovšek, Verbajs, Papež 8, Gradišek 5, Lubej 4, Sontenšek, Privšek 6, Doblekar. Prevent: Pušnik. Franc 4, Leve 1, Soršak, Petričevič 3, Strigi 1, Mauc 3, Leskovšek 1, Maksič 4, Doberšek 1, Gologranc, Matovič. Lilijani so končno zmagali. Tokrat povsem zasluženo, saj so svojega nasprotnika povsem nadigrali. Pri gostih je blestel reprezentančni vratar Pušnik, ki pa sam ni zmogel vsega. Nadrugi strani sta Papež z osmimi in Gradišek s petimi zadetki večala razliko v korist domačih. Dvojec, organi- zator igre Privšek in vratar Doblekar, kije od 38 ubranil kar 20 strelov, sta bili gonilni sili domačih. Po razburljivih 20- ih minutah so si domači priigrali največjo prednost -13:8. V začetku drugega polčasa so gostje zaigrali nekaj bolje, domači niso mogli doseči gola in Prevent je v 41. minuti izenačil na 16:16. To pa za razliko od prejšnjih tekem domačih ni zmedlo. Po zaslugi vratarja Doblekarja, ki je v teh trenutkih resnično blestel, so si domači ponovno priigrali 3 gole prednosti - 20:17. Z igralcem manj pa so dosegli še dva gola in 9 minut pred koncem srečanja vodili s 5 goli prednosti - 22:17, kar jim je zadostovalo za drugo zmago v prvenstvu. S. K. Gostje bližje uspehu Dol-Polet 28:28 (12:12). Hrastnik, športna dvoran na Logu, gledalcev 200, sodnika: Cvelbar (Semič) in Medek (Metlika). Dol: Sikošek, Potočnik 6, Hribar 2, Selak, Krajnc, Piškur 2. Špacapan 5, Sedeljšak, Raušl 7, Kreže, Pavlič, Moljk 6. Polet: Maitz, Sečko, Barišič, Lovenjak 9, Fefer, Slamar 2, Čemela 3, Horvat 4, Murgelj, Žugelj 8, Kreft 2, Kuhar. Razburljivo srečanje dveh enakovrednih tekmecev, od katerih so gostje prikazali precej več, kot pa se to vidi iz njihove uvrstitve na prvenstveni lestvici, se je končalo z delitvijo točk. Gostitelji, ki niso ponovili igre iz zadnje tekme s Pomurko, so sicer povedli, nato pa j e bil rezultat dokonča prvega polčasa kar 8 krat izenačen. Nadaljevanje je pripadlo gostom, ki so vse do 5 minut pred koncem vodili, ko so domači prek mladega Hribarja izenačili in v naslednji minuti drugič na c tekmi povedli. Sledile so najbolj razburljive minute srečanja, ko sta sodnika najprej upravičeno izključila Krajnca, zatem, ko so gostje izenačili, domačini pa še enkrat povedli, pa sta prestrogo poslala na klop še Moljka in Potočnika. Številčno premoč so gostje hitro izkoristili in izenačili na 28:28. Pri gostiteljih velja ob izkušenem Raušlu pohvaliti še mladega Špacapana. J.P. SPOT Rudar v polfinalu Trbovlje - Vodstvo trboveljske mladinske ekipe na čelu z Mirom Proštom je pripravilo drugi turnir predtekmovalne skupine mladinskega državnega prvenstva. Pravico nastopa imajo igralci rojeni leta 1977 in mlajši. Nauspešnejši so bili znova domači mladinci pod vodstvom Dušana Žagarja. Najprej so premagali Sevničane s 23:19 (10:8), nato pa še mladinsko vrsto Celja Pivovarne Laško kar s 25:17 (12:11). Celjani so klonili tudi proti Lisci. Sevničani so namreč zmagali s 26:25 (11:12) in so tako na pragu uvrstitve v polfinale državnega prvenstva kamor napredujeta najboljši ekipi iz skupine, v kateri poleg omenjenih klubov nastopata še Kaj Dol in Brežice. Najboljši strelec tokratnega turnirja je bil Trboveljčan Rok Teržan, ki je še enkrat dokazal, da se ga vodstvo državne mladinske reprezentance neopravičeno izogiba. V dveh tekmah je 15-letni igralec, ki nastopa že tudi za člansko ekipo Rudis Rudarja, dosegel 18 golov. Le zadetek manj je dosegel Sevničan Sirk, najboljši strelec celjske ekipe pa je bil Bon, ki se je med strelce vpisal 14-krat. SPOTRudar seje že uvrstil v polfinale slovenskega prvenstva, končna odločitev o drugem polfinalistu pa bo padla naslednji vikend na zadnjemtumiiju v Hrastniku. S. F. Peta zaporedna zmaga Planina Kranj - Zagorje 18:19 (9:11) Kranj, dvorana na Planini, gledalcev 19, sodnika Pograjc in Veber (oba Lj). Planina: Stojkovič 1, Huseinovič, N. Miškulin 6, Ovčina, Kejžar 1, Lazakova, T. Miškulin 9, Bevk, Bunič, Šeruga 1, Zilkerbach. Zagorje: Klinc. Bolte 3, Sedej 4, Klopčič 3, Dragar 2, Zupančič 1, Smole, Poglajen 5, Nedeljko, Urankar, Remic 1, Peško. Rokometašice Zagorja so v svojem zadnjem nastopu v jesenskem delu dosegle svojo peto zaporedno zmago. To jih uvršča med prva štiri moštva, ki so zelo izenačena Po dveh porazih v začetku tudi naj večji optimisti niso pričakovali, da se bodo Zagorjanke pobrale in dosegle največje število zaporednih zmag. Te zmage so še toliko bolj pomembne, ker so kartri dosegle v gosteh. Očitno je, da je Zagorje končno dobilo strokovnjaka na rokometnem področju, saj je očitno, da je prav trener Boris Vrhovnik tisti, Id je znal dekleta pravilno motivirati. Ko bi le uprava sledila temu? V prvem polčasu je bila za domače nerešljiva uganka Sedejeva, ki je s streli od daleč zadevala kot za stavo. Nato so jo domačinke le zaustavile, zamenjala pa jo je Poglajnova, kije bila strelsko še bolj razpoložena. P.M. KOŠARKA Tesen poraz Hrastničanov Kemoplast Šentjur - GD Hrastnik 66:58 (29:29) Hrastnik - V preloženi tekmi 8. kroga vzhodne skupine B lige so košarkarji hrastniške Gradbene dejavnosti gostovali v Šentjurju pri Celju, kjer so se pomerili s favorizirano domačo ekipo. V izenačenem in kvalitetnem srečanju so imeli po koncu več sreče gostiteli, ki so zmagali s prednostjo 8 točk. Pričetek tekme je pripadal domačinom, ki so povedli z 8:0, vendar so Hrastničani z zavzeto igro in z delnim izidom 13:2 spreobrnili rezultat sebi v prid - 14:19. Žal pa je bila to edina obetavna prednost Hrastničanov na tem srečanju. V nadaljevanju sta se ekipi menjavali v vodstvu, s tem, da je bilo več prednosti na strani gostiteljev, ki so se razigrali zlasti v končnici tekme, ki so ga več kot zasluženo dobili. Hrastničanom se pozna premajhna uigranost, kar je proti močnejšim nasprotnikom še bolj opazno. J.P. Pionirske lige Trbovlje - Po končanem 1. krogu tekmovanj pionirjev in pionirk so ekipe iz Zasavja dosegle polovičen uspeh. Pionirji Iskre Litusa, Rudarja in Žago rja so v S KL - VZHOD 2. v konkurenci Smelta Olimpije, Savinjske Polzele, Heliosa Domžal le delno uspele. Le Iskra Litus se je uvrstila v nadaljne tekmovanje, s tem, ko je zasedla 3. mesto. V finalni skupini se bodo Lilijani potegovali za čim boljšo uvrstitev. Ostali dve ekipi, Rudar in Zagorje se bosta v razigravanju (od 13. - 20. mesta) poskušali priboriti čim višje mesto. Pionirjem GD Hrastnika je v SKL - zahod 2. le malo manjkalo za uvrstitev v nadaljne tekmovanje. Ekipa se bo tako v razigravanju (od 13. - 20. mesta) potegovala za čim boljše mesto v končni razvrstitvi. Pionirke ŽKD Studio Jin-Jang iz Trbovelj so se v svoji 2. sezoni uspele uvrstiti v SKL - vzhod na 3. mesto, kar jih pelje med 8 ekip, ki se bodo borile za naslov državnih prvakinj. Glede na velik napredek ekipe v tej sezoni se lahko v nadaljevanju nadejamo dobrih rezultatov. A. P. KEGLJANJE Znova tretji Rudar - Fužinar 6:2 (5291:5050) Hribar - Strašek 920:837, Klančišar - Paradiž 874:825, Gantar - Mlakar 885:885, Goljuf + Izgoršek - Podojsteršek 824:904, Novak - Borovnik 877:785, Stoklas - Nolk 911:814. Trboveljski kegljači so dosegli peto prvoligaško zmago v tem prvenstvu in so znova zasedli 3. mesto na lestvici. Uspeh proti ekipi z Raven na Koroškem ni bil vprašljiv. Slabše od pričakovanj je zaigral le Goljuf, pa tudi Izgoršek, ki ga je zamenjal ni imel svojega dneva. Še posebej pa sta se izkazala Bogdan Hribar in Uroš Stoklas, ki sta znova premagala mejo 900 podrtih kegljev. S. F. Le točka Rudar - Izola 4:4 (2359:2345) Tušek - L.Gregorič 376 :409, Mlakar - Šviligoj 378:388, Lapornik-Letvica 354:357, Lopan - N.Grego-rič 407:368, Burja Kozlovič 443:377, Podlesnik - Stegovec 401:446. Trboveljčanke so v srečanju zekipo zdnalestvice pričakovale popoln uspeh, zadovoljiti pa so se morale z delitvijo točk. Le dve posamični zmagi sta bili seveda premalo za kaj več. Še dobro, da je Saša Burja zrušila kar 443 kegljev, tako da so bile domačinke v ekipnem seštevku vendarle za 14 kegljev boljše in prejele dodatni dve točki. Na drugi strani tudi gostje niso blestele. Izjema je seveda Stegovčeva, ki je podrla kar 446 "klinov". Po 7. krogih državnega prvenstva so kegljavke iz Trbovelj na6. mestu lestvice. S. F. Visoka zmaga Hrastničanov EHO Hrastnik-Radenska 8:0 (5190:4853) Duh - Drvarič 873:801, Tomšc - Mauzar 861:812, Jazbinšek - Mundjar 844:800, Z. Drame-Marinič 871:743, Šeško - Steržaj 885:871, J. Drame - Kos 856:826. Trbovlje - V predzadnjem kolu 2. državne lige so kegljači Eha iz Hrastnika na kegljišču Rudarja gostili in zmagali z naj višjim možnim izidom. V najbolj zanimivem dvoboju jeVojko Šeško premagal nekdanjega svetovnega prvaka, Mira Steržaja. Dodajmo še to, da so Hrastničani nastopili oslabljeni, brez Burje in Mijatoviča in so trenutno 4.. v zadnjem kolu pa bodo gostovali pri Adriji. J.P. BORILNE VEŠČINE Uspehi v tujini Zagorje - V soboto, 28. oktobra se člani zagorskega kluba udeležili mednarodnega tekmovanja v šemi contactu, ki je bilo v Deutschlandsbergu v Avstriji. Nastopili so: Železnik, Kalšck, Bračič, Mars, Miklavčič in Bučevec. V kategoriji do 91 kg je Kalšek končno dosegel rezultat, ki so ga čakali že celo sezono. Premagal je vse svoje nasprotnike in osvojil 1. mesto. V ženski konkurenci je Erjavčeva osvojila 2. mesto, potem, ko je v finalu po dobri borbi izgubila s predstavnico Slovaške. Manj sreče pa je imel Mars, kijev prvi borbi gladko zmagal, v drugi borbi pa je zaradi obnove stare poškodbe moral dvoboj predati, čeprav je vodil za 3 točke. Njegov nasprotnik je bil na koncu uvrščen na 3. mesto. Na tekmovanje so se peljali s kombijem, ki nam ga je brezplačno posodil Roman Kržišnik, za kar se mu lepo zahvaljujejo. S.B. Gostovanje karateistov iz Nemčije Trbovlje - V soboto in nedeljo, 28. in 29. oktobra so pri članih karate kluba TIKA Trbovlje gostovali karateisti goste iz Nemčije sprejeli na svoje domove, saj je bil namen obiska predvsem v krepitvi vezi ter v izmenjavi znanj in izkušenj na področju karateja. Dvajset članska ekipa iz Nemčije namreč predstavlja KENBUKAN federacijo GOJU-KAI stila v Nemčiji, ki je nekoliko drugačen od zvrsti SHOTOKAN karateja, ki ga trenirajo v ekipo Radenske iz Radencev iz Nemčije. Trboveljčani so trboveljskem klubu. V nedeljo je bilo poleg krajšega treninga izvedeno prijateljsko tekmovanje v katah in športnih borbah. Sestavljeni sta bili dve mešani ekipi, tako iz trboveljske kot iz nemške ekipe, v obeh pa so nastopili predstavniki kategorij od najmlajših, pa vse do članov. Tekmovalci so se pomerili z nasprotniki iz iste starostne in težnostne kategorije, tisti, ki so zmagali, pa so prispevali točko za svojo ekipo. Tekma je bila zelo zanimiva, trboveljčani pa so tudi tokrat pokazali, da imajo v svojih vrstah zelo dobre in perspektivne tekmovalce. Predstavniki karate klubov TIKA in KENBUKAN federacije so se ob koncu obiska dogovorili za nadaljne sodelovanje in sicer bodo Nemci gostili Trboveljčane predvidoma v februarju prihodnje leto, že v začetku decembra letos pa so jih povabili napredbožični turnir za dečke in deklice, ki bo v Regensburgu. B.M. Seminar v Rušah Trbovl je - V Rušah je 21. in 22. oktobra potekal prvi karate seminar pod tako visokim vodstvom svetovno znanega mojstra karateja "KANCHO" Mirokazu Kanazawa, 9. dan. ki je v svetu glavni inštruktor in predsednik S.K.I. federacije. Treningi so potekali d vakrat dnevno in so temeljili na preciznih tehnikah, na visoki stopnji koncentracije ter izjemni kvaliteti. Udeležencev na seminarju je bilo okrog 150, kar potrjuje, da jih veliko stremi za novim in bogatejšim znanjem. Mojster Hirokazu Kanazawa je bil povabljen tudi na srečanje z olimpijskim komitejem v Ljubljani, kjer je med drugim tudi dejal, da je kljub majhnosti države karate pri nas na dobri poti in da lahko kaj kmalu poseže tudi v sam svetovni vrh te borilne veščine. A. P. PIKADO Mojčin hram na vrhu Trbovlje - V zasavski ligi v elektronskem pikadu so odigrali že 5 krogov. Na vrhu razpredelnice je Mojčin hram iz Trbovelj, ki je dobil vseh pet dvobojev. S štirimi zmagami sledijo Condor, Jolly bar in Okrepčevalnica Zupan. Danes (četrtek) bo na sporedu 6.krog. Derbi bo v Litiji, kjer se bosta pomerila Jolly bar in Mojčin hram. Ostali pari: Gostišče Rajka -Bar 91, Viktorija - Amadeus, Čipo - Condor, Gambrinus -Mane bar in Okrepčevalnica Zupan - Jevnica. Vse tekme so na sporedu ob 18. uri. S. F. ŠAH 24 ur šaha Trbovlje - ŠK Griže je organiziral v soboto, 4. novembra hitropotezni šahovski maraton, ki se je pričel ob 10.00, končal pa v nedeljo ob 10.30 uri. Nastopilo je 43 igralcev iz Slovenije in iz sosednje Hrvaške. Prvi del turnirja je bil namenjen hitropoteznim partijam vseh nastopajočih, kjer je vsak igral z vsakim. Po odmoru pa je bil še dmgi del, ki je potekal podobno kot prvi. Po obeh turnirjih je organizator seštel vsakemu osvojene točke in prvih 16 igralcev se je uvrstilo v finale. Iz Trbovelj sta se maratona udeležila Uroš Zalokar in Aljaž Dušak. Prvi je v skupnem seštevku dveh turnirjev zbral dovolj točk za finale, Aljaž Dušak pa je končal na 31. mestu. V finalni skupini je zmagal Lončar iz Hrvaške s 14,5 točkami in za to prejel denarno nagrado 40.000,00 tolarjev. Najboljši domačin je bil MK Dani Vombek, ki je s 7,5 točkami osvojil 8. mesto. MK Zalokarju je 6,5 točk zadostovalo za 10. mesto. V si udeležni finalne skupine so bili nagrajeni. Prvih 12 je prejelo denarne, ostali štirje pa praktične nagrade, s katerimi pa so bili nagrajeni tudi igralci od 17. - 22. mesta. Organizator je zelo dobro poskrbel za nastopajoče. M.V. Šolsko prvenstvo Trbovlje - OŠ A. Hoh-kraut in ŠK Rudar Trbovlje sta organizirala šahovski turnir, ki je potekal v OŠ A. Hohkrauta. Nastopilo je 15 učencev, prvo mesto pa je prepričljivo osvojil Žiga Ahac s 5 točkami, dmgi je bil Denis Selimovič 4, tretjiAlcn Plajhmer 4, 4. Alen Koštič 3, 5. Urban Drnovšek 3, 6. Gašper Vozelj 3, 7. Denis Čemalj 2,5. Prvi trije so prejeli diplome in praktične nagrade. M.V. Triglav najboljši Sevnica - ŠK "Milan Majcen" Sevnica je v okvim sevniškega občinskega praznika pripravil v soboto, 4. novembra ekipni in posamični hitropotezni šahovski turnir za pokal Milana Majcena. Tekmovanja se je udeležilo 6 ekip s po 4 igralci in 27 posamezniki. Med ekipami je zmagal ŠK Triglav Krško, 2. mesto je zasedel ŠK Milan Majcen Sevnica, tretje pa DKŠD Svoboda iz Krmelja. Pri posameznikih je prvo mesto zasedel Marjan Božič. Zmagovalca ekipnega in posameznega turnirja, ki je bil pripravljen v počastitev občinskega praznika, sta prejela pokale v trajno last. J.B. Končana liga Zagorje - V Slovenski bistrici seje s 6. in 7. kolom končala 2. slovenska liga -vzhod. Zagorje - Krško 3:3, Poljčane - Zagorje 1,5:4,5. Ekipa Zagorja je tako med 25 ekipami dosegla 10. mesto, ker je večino dvobojev igrala v oslabljeni postavi. Posamezni šahisti so dosegli sledeče rezultate: Janko Hribovšek2,5 (4), Krajnc 3,5 (7), Tomažič 2 (6), Regancin 3,5 (6), Anžar 1 (2), Jurič 0 (1), Gračner 0 (2). Ženske: Marija Sešlar 4 (5), Polona Poznič 0,5 (2), mladinci: Goršek 4,5 (5), Bajda 0 (2). Končni vrstni red ekip je bil: 1. Branik 12, 2. Fužinar 11,3. Sevnica 10.4. Gorišnica 9, 5. Rudar 9, 10. Zagorje 8 itd. Mesečnega hitropoteznega prvenstva Zagorja se je v novembm udeležilo 17 igralcev iz Zasavja. Vrstni red: 1. Jazbec 15, 2. Jurič 11,5. 3. Regancin 10,5, 4. Bajda 10, 5. Kuzmič 10, 6. Vidmar 9,5, 7. Krajnc 9,5, 8. Grčar 9, 9. Grahek 8,5 in 10. Gračner 8,5. Po 11 turnirjih je skupni vrstni red: 1. Krajnc 205, 2. Jazbec 203, 3. Jurič 104, 4. Grčar 101,5. Gračner 91,6. Regancin 89, 7. Kuzmič 74, 8. Bajda 41,9. Tomažič 41 in 10. Gorišek 20 točk. Pred zadnjim december-skim turnirjem sta edina kandidata za prvaka Zagorja Oto Krajnc in Hinko Jazbec. R.R. športnikom dsta[y večnem spominu. Hrastnik - 8. novembra ob 5.40uri je voznica P.S. s svojim avtomobilom speljevala z dvorišča na cesto. Za njo je pripeljal A.S. in se zaradi prevelike hitrosti zabil v zadnji del vozila P.S. Škode je za 200.000 tolarjev. Hrastnik - 8. novembra ob 10.15 uri je F.A. na PP Hrastnik sporočil, da mu je na zoženi cesti pri Suhadolu nasproti pripeljal neznan voznik v srebrnem terenskem vozilu celjske registracije. F.A. se je vozilu umikal, pri tem je zapeljal v ograjo na cestišču. Policisti za neznanim voznikom poizvedujejo, škode pa je za 50.000 tolarjev. Trbovlje - 10. novembra je voznik K.A. zaradi neprilagojene hitrosti na Ulici 1. junija, trčil v vozilo last S .B. Po nesreči je K.A. odpeljal dalje. Policisti so ga izsledili nekoliko kasneje, pomagale pa so jim priče, ki so nesrečo videle. Trbovlje - 10. novembra je M.J. vozil od bazena proti hotelu. Na tržnici ni pravočasno opazil otroka, zato gaje zadel z vozilom. Otrok seje pri tem huje telesno poškodoval. Zagorje - 12. novembra ob 19.00 uri je voznik R.T. na savskem mostu v Zagorju zavijal levo. Pri tem je izsilil prednost pred Š.B. Š.B. in njegov sovoznik Š .M., sta bila lažj e poškodovana, škode je za 300.000 tolarjev. Hrastnik - 12. novembra ob 16.30 uri je M.D. pripeljala z Dolske smeri in pri Riklovem mostu pravilno ustavila. V zadnji del avtomobila seje pri tem zaletela J.S. Pri tem je nastalo škode za 50.000 tolarjev. Zima prihaja Zima je pred vrati. Zato voznike opozarjamo, da si pravi čas priskrbijo ustrezno zimsko opremo in primerno "obutev" za svoje jeklene konjičke. Policisti nameravajo kmalu poleg redne kontrole prometa, preverjati tudi pripravljenost voznikov na zimo. Trbovlje - 9. novembra seje na PP Trbovlje zglasil B .R. in povedal, damu je neznanec ukradel avtoradio, ki ga je imel montiranega v svojem avtu. Trbovlje - 10 novembra je Š.Š. policiste obvestil, da so mu neznanci vlomili v avto in iz njega ukradli žensko torbico. Zagorje - 10. novembra je R.L. obvestil policiste, da mu je bilo vlomljeno v stanovanje. Hišo so vlomilci (ali vlomilec) razmetali in samo z vlamljanjem povzročil(i) za 85.000 tolaijev škode. Odnesli pa so nekaj zlatnine, čeke in druge vredne predmete. Trbovlje - 11. novembra so bili policisti obveščeni, da je prišlo do tatvine na tržnici. Zmikavt je O.R. ukradel denarnico v kateri je bilo 20.000 tolarjev in osebni dokumenti. Intervencija tudi to potrebno. Pa naj bo to opozordo. vinjen Trboveljčan i L novembra " popoldnepretepal ženo taroka. Ker je s pretepanjem nadaljeval tudi potem, ko so intervenirali policisti, so ca odpeljali : v prostor /a zadržanje:; na policijski: Požar na Dolu 14. novembra so bili policisti PP Hrastnik ob 02.20 uri zjutraj obveščeni o požaru v hlevu, kozolcu in stanovanjskem objektu na Krištandolski ulici na Dolu. Na kraj u dogodka so ugotovili, daje skupaj s hlevom zgorel tudi bik, stanovalec K.J. pa je zaradi požara padel in se poškodoval. Požar so pogasili hrastniški gasilci. Ustrelila se je Zagorski policisti so 10. novembra ob 12.15 uri obravnavali samomor z ... ustrelitvijo. Ugotovili so.dagro za N./.., Čigavo je kolo Policisti PP Zagorje obveščajo, da že 14 dni hranijo City bike znamke Atala MFB, zeleno modre barve, ki so ga našli na Kolodvorski ulici v Zagorju. Lastnik naj se javi! Aufbiks Tudi martinovo ni več, kar je včasih bilo. Človek ga ne sme niti pošteno biksati na ta dan, saj vsepovsod nanj prežijo nevarnosti v modrih uniformah. Zato ga je pametno malo pobiksati tudi pred in po Martinovi soboti. jR Osmega se je na veliko izlaško pivsko turnejo podal A.F. Za zabavo je najprej A poskrbel v bifeju Valvazor. Ker mu niso izplačali dnevnice z več kot 11 odstotki vesečesa, je bil tečen. Napotili so ga domov. Vendar je pot do doma dolga, zato seje oglasil še v lokalu Čebelica, kjer je s turnejo nadaljeval. Ovacije je dočakal v ustreznem proštom, kije namenjen za iztreznitev. Jj1 G.Ž. iz Hrastnika seje odločil, da ga bo biksal devetega. V bifeju Izletnik je ves v 0 rožcah zahteval, naj pred njega postavijo tekoče zadeve, da jih enkrat za vselej reši. Njegovi prošnji niso ugodili. Na poti proti domu seje verjetno spraševal: zakaj, zakaj? JR P.Z. je desetega pred Point 21 občestvu dokazal, da ga neupravičeno zmerjajo za ^ kavalirja. Junaško se je spravil na predstavnico nežnejšega spola, jo udaril in zbil na tla. Strah, da morda svojega dela ni dobro opravil, se je polegel šele, ko so ga pred žensko prišli zaščitit varuhi v modrem. Prijava za tekmovanje Slovenec leta, ježe vložena. JR Da zna tudi elektronski pikado biti nevaren, se je trinajstega še najbolj prepričal ^ K.M izZagorja. Ob navidez nedolžni igri pikada seje sprl z R.R. K.M. seje nenadoma znašel na tleh, bolje rečeno, padel je na steklenico. Očitno se ni dovolj porezal, saj je vzel steklenico v roke in se z njo še sam malo podrgnil. Ob tem je ugotovil, da bi bila steklenica tudi za pod zob sila primerna. Pri obroku so ga zmotili pripadniki sil za hitro posredovanje iz zdravstvenega doma in ga hoteli kar s seboj odpeljati. Da se K.M. ne ustraši niti najbolj izurjenih specialcev, je dokazal minutko kasneje z drznim begom skozi okno reševalnega avtomobila. Naša zgodbica se bolj ali manj srečno konča v bolnišnici Trbovlj e, kjer je končal tudi glavni junak. iS.-.-........ -4 Na Slovenskem je martinovo čaščeno predvsem kot dan, ko se mošt spremeni v vino. Na ta dan se običajno v številnih vinskih goricah zberejo družbe, ki preizkušajo mlado vino. Prav na ta dan, v soboto, 11. novembra, je Društvo invalidov iz Zagorja organiziralo izlet - martinovanje na Kostanjevici na Krki. Prijetnega izleta med dolenjsko gričevje seje udeležilo kar šestdeset članov, ki so preživeli pester in nepozaben dan. Pot jih je vodila preko Zidanega Mosta, mimo Sevnice in Krkškega vse do Kostanjevice na Krki. Že od začetka samega potovanja seje med člani razvilo prijetno in veselo razpoloženje, ki seje med potjo vse bolj stopnjevalo. Kostanjevica na Krki je med najstarejšimi mesti na Slovenskem, saj šteje 750 let. Okrog in okrog obdaj a naselje reka Krka in ravno v središču tega otočka se nahaja Kmečki hram Kostanjevica, kamorso se invalidi najprej namenili. V prijetnem domačem okolju so se prijetno počutili, okrepčali pa so se ob pristni domači hrani. Tu so lahko tudi že poskusili domače vino. Vzdušje je postajalo vse bolj sproščeno, tako daje že takoj na začetku harmonikar Peter razpotegnil svoj meh, vsi ostali pa so se mu pridružili pri petju. Kmečko sobano je zapolnilo petje, smeh in dobra volja, kije ni manjkalo. Po počitku in okrepčitvi v Kmečkem hramu so se odločili, da prijeten izlet združijo s koristnim. Odločili so se, da si ob tej priložnosti, ko so ravno na Kostanjevici na Krki ogledajo še poslopje nekdanjega cisteijanskega samostana, kjerjesedaj sedež galerije Božidarja Jakca in kjer so od leta 1961 potekala mednarodna kiparska srečanja Forma Viva. Udeleženci izleta so si z zanimanjem ogledovali razstavljena umetniška salame, pršut, sir, smetana... Vse to j e tako dobro teknilo, da si marsikdo ni in ni mogel naužiti vseh mogočih dobrot. Razpoloženje je bilo čedalje boljše, saj je k temu pripomogel čudovit ambient, v katerem so se znašli. V zidanici so se nato udobno namestili in poču tjeje bilo enkratno. K temu je pripomogla tudi harmonika, ki je marsikoga zvabila na plesišče. Zidanica je bila sicer majhna, vendar dovolj velika za ljudi s širokim srcem, ki si želijo druženja in veselja. Na vse strani seje razlegal smeh dobrih ljudi, ki so svoje vsakdanje skrbi pustili doma. V taki družbi in tako prijetnem okolju je marsikdo vsaj za hip pozabil na bolezen, ki ga tare, na težko življenje, ki gaje preživel ter na vse tiste tegobe, ki človeka spremljajo iz dneva v dan. V pogovorih so si marsikaj povedali, si zaupali ter se na ta način tudi bolj spoznali med seboj. Seveda to ni bil povsem običajen dan, bilo jenamreč namartinovo in ob vinu je tudi pogovor lažje stekel. Vsem se zdi lepo, da se ta stari praznik, kije bil pred časom Rado Češnovar je lastniku izročil priznanje. svetilko. Lastnikje bil nad priznanjem in darilom zelo presenečen in se jim je iz srca zahvalil. Vse skupaj je povabil, da ga še večkrat obiščejo, saj so zelo prijetna družba. Hkrati pa so Milana tudi pohvalili za odlično vino, katerega se nihče ni branilpoiskusiti. Ob prijetni družbi so urice hitro tekle, v zidanici pa seje plesalo in pelo, da seje razlegalo daleč naokrog. Ob trku kozarcev je bilo neštetokrat slišati "na zdravje" in morda so ob dobri kapljici na Martinov praznik le začutili K dobremu vinu spada tudi dobra hrana. Člani Društva invalidov pred zidanico. dela v galerijah in lesene skulpture v okolici poslopja, ki so nastale na kiparskih srečanjih. Iz Kostanjevice na Krki so se nato popeljali med griče, ki so posejani z vinsko trto. S trma pot jih je popeljala do naselja Brezovnik, kjer je bil njihov končni cilj. Na tem lepem gorjanskem predelu, kije komaj tri kilometre oddaljeno od hrvaške mej e,jestalazidanica, obdana z vinskimi grički. Takoj po prihodu je sledila poskušina vina in domačih dobrot v vinski kleti. Poleg okusnega vina so lahko poiskusili tudi domače specialitete, kot so ajdov ali koruznikruh, domače že kar malce pozabljen, zopet obnavlja. K dobremu vinu pa sodi tudi dobra hrana in leje bilo v izobilju. Predsednik Društva invalidov Zagorje Rado Češnovar je z navdušenjem spremljal razpoloženje vseh članov, ki so se na izletu resnično razvedrili, bili srečni in zado volj ni. Prav tako pa je bil z obiskom zadovojen tudi lastnik Kmečkega hrama in zidanice Milan Herakovič. Društvo je že večkrat obiskalo njegov hram in vedno so bili prijazno sprejeti, zato so se odločili damu v znak zahvale izročijo priznanje in mu za trajen spomin izročijo tudi rudarsko še malce več volje in veselja do življenja. Vsi člani društva so bili nadvse veseli, da so letos organizirali martinovanje nadrugačen način kot ponavadi, saj so preživeli nepozaben dan v pristnem, domačem okolju zidanice. Martinovo so počastili na tak način, kot se za ta praznik spodobi. Vrh tegapaje praznovanje dopolnila še novica, daje ravno ta čas privekal na svet vnuk RadaČešnovaija. Tako je bil razlog več, da seje praznovanje potegnilo še malce dlje. Tekat in foto: Anita Cesar Kaj takega se ne dogaja vsak dan. Zasavc seje v soboto zvečer na Kolodvorski ulici v Ljubljani počutil kot doma. Kamorkoli je pogledal, je s pogledom ujel kakšno "znano faco" iz Zasavja. Nič čudnega. V studiu 14 radia Slovenija je bila gost skupina Hiša. Fantje so imeli koncert na čast MEDICUS CUHAT, NATURA SANAT Informacije in rezervacije terminov na tel. št. 063 731 336 KvwwjjjwjwXvwXvjwAvjwj^^ ZDRAVILIŠČE LAŠKO Zdraviliška cesta 4 63270 Laško OJ 10.11.1995 dalje vsak pefels cd 16 Jo 20 ure ordinirajo: SPECIALISTI ORTOPEDI BOLNIŠNICE VALDOLTRA SAMOPLAČNIŠKA ORTOPEDSKA AMBULANTA-POSVETOVALNICA J u ZASAVSKA HKS Zagorje ob Savi tel.:64-058 ZHKS Zagorje obvešča svoje stranke, da se je preselila z Cankarjevega trga v nove prostore na cesto zmage 33 (pri Džamiji). Smo hranilna družba z več 10-letno tradicijo. Dejavnost Zasavske HKS trenutno zajema naslednja področja: - zbiranje hranilnih vlog in depozitov občanov in pravnih oseb, - vodenje ŽR občanov in TR občanov in pravnih oseb, - opravlja plačilni promet za občane in civilno pravne osebe, - najema kredite in daje kredite ustanoviteljicam, občanom in civilnim pravnim osebam, - opravlja denarne in kreditne posle v imenu in na račun ustanoviteljic - opravlja denarne in kreditne posle v imenu in na račun bank in drugih finančnih organizacij - opravlja druge posle v skladu s posebnimi predpisi, - opravlja menjalniško poslovanje. Odpiralni čas: od 8. do 16. ure. VABLJENI! Projekt Levstikova pot iz Litije in TD Čatež sta na Martinovo soboto organizirala že deveti množični pohod po kulturno-zgodovinski poti od Litije do Čateža. Na isti dan pred 138 leti jo je prehodil Fran Levstik. Letošnjega pohoda se je po besedah organizatorja udeležilo 3.500 ljudi. Na cilju, kjer je bila zaključna prireditev, pa jih je bilo še veliko več. Pot je, kot vsa leta doslej, prehodil tudi predsednik države Milan Kučan in to v rekordnih treh urah in petdesetih minutah. Pohodniki, ki so prihajali v praznično Litijo, ta praznuje 850 - letnico prve omembe, iz vseh krajev Slovenije, so se na Valvasorjevem trgu (staro mestno jedro) na startu prvič srečali. Prijavljati so se začeli že ob 6. uri zjutraj, zamudniki pa ob 9. uri. Za slednje niti ne vem, če so prispeli na cilj. Mi smo startati ob 7. uri. Pot nas je vodila preko Frtice v 860 let staro Šmartno. Tu so si lahko žejni in lačni prvič potešili žejo in lakoto. Sami smo kar najhitreje odšli naprej, saj nas je do cilja ločilo še več kot 20 kilometrov poti po gozdovih, kolovozih, travnikih in asfaltu. Iz Šmartna smo zavili proti Usnjarni in dalje v gozd proti Libergi. Med potjo nas je omamil vonj po suhem sadju iz stare in obnovljene sušilnice ob cesti. Kupili smo zavitek za popotnico in hitro nadaljevali pot proti drugi kontrolni točki, kjer so nas prvič in zadnjič tisti dan obsijali sončni žarki. Pot nas je vodila dalje proti Gobniku, ki je znan po vinogradih in zidanicah. Ustavili smo se pri obnovljeni Weissovi zidanici, kjer so članice Društva podeželjskih kmetic Gabrovka prodajale dobrote iz kmečke peči in točile mlado vino iz vinograda ob zidanici, s katerim smo se po približno pol poti (saj je bila vendar Martinova sobota), tudi odžejali. Tonina zidanica v Moravčah je tretja kontrolna točka na poti proti Čatežu. Tu smo naleteli na litijskega župana Mirka Kapljo, ki je povedal: "Devet je ljudsko število. Ljudski praznik je tudi martinovo. Vzdušje ljudi, pohodnikov je enkratno. Zdi se mi, da jih je letos največ. Največji naval pohodnikov je bil okrog 7.30 ure zjutraj in zdaj srečujem tiste, ki so ob sedmih startali iz Litije. Pot je Slovencem zlezla v kri, tako kot Martin in pa seveda Levstikovo popotovanje od Litije do Čateža." In že smo šli naprej proti Čatežu, kamor smo prispeli okrog dvanajste ure v oblačnem in vetrovnem vremenu. Še uro čakanja do osrednje prireditve je prad nami, smo pomislili. Veter je pihal s čedalje večjo močjo, bilo je čedalje hladneje, pohodnikov pa je bilo vsako minuto več. Na sprehodu po trgu na Čatežu smo srečali več znanih obrazov, med njimi tudi župana občine Trebnje (kot vsa leta doslej) in ministra Krjavelj je krstil mošt. za šolstvo in šport Slavka Gabra, ki je pot prehodil prvič. Zaključna prireditev pohoda na osrednjem trgu na Čatežu. Godba na pihala Trebnje, pozdravni govori, Trebanjski oktet in krst mošta, ki ga je na svoj duhovit način opravil Krjavelj. Gledalci pohodniki, ki so prireditveni prostor napolnili, so mlado "Krjavljevo" vino skupaj z njim poskušali, da so "sod" spraznili. Tekst in foto: Marjan Šušteršič Kontrola na Libergi. Zadnji vzpon proti Čatežu. Visoki izkoristki sodobnih plinskih naprav, okolju prijazno zgorevanje in konkurenčna cena so najpomembnejše prednosti plinastih goriv za ogrevanje stanovanj in pripravo tople sanitarne vode. Enostavno rokovanje, avtomatsko delovanje sistema in naprav, stalna obratovalna pripravljenost, ni potrebna zaloga goriva, razen pri uporabi utekočinjenega naftnega plina, dodatno podkrepijo prednosti uporabe plina. Za ogrevanje stanovanj in pripravo tople vode se uporabljata predvsem dve vrsti plina.Zemeljski ter utekočinjeni naftni plin (UNP ali TNP). Zemeljski plin se do potrošnikov distribuira po plinovodnem omrežju, ki je praviloma vkopan v zemljo. Nanj nas opozarjajo velike rumene oštevilčene table. Slovenija je oskrbovana z zemeljskim plinom ločeno iz dveh velikih svetovnih nahajališč v Rusiji in Alžiriji. Utekočinjeni naftni plin je propan (C3H8) ah butan (C4H10) ter njuna mešanica. Pri normalnih atmosferskih pogojih je UNP v plinastem stanju, utekočini pa se že pri manjšem nadtlaku, kar omogoča shranjevanje velikih količin plina v rezervoarjih. UNP za razliko od zemeljskega plina pridobivajo iz nafte v rafinerijah. Pri zgorevanju plina v nasprotju z drugimi vrstami goriv skoraj ne nastaja strupeni žveplov dioksid, manjše so emisije ogljikovega dioksida, z uporabo sodobnih plinskih trošil se zmanjša tudi emisija dušikovih oksidov. V primerjavi s kurilnim oljem, ki vsebuje 0.12 vol.% 802, vsebuje zemeljski plin zanemarljivo majhno količino S 02. Emisija C02 je pri zgorevanju zemeljskega plina za polovico manjša, kot pri zgorevanju kurilnih olj. V primerjavi s premogom pa je manjša kar za dve tretjini. Zaradi uporabe plina seje v Sloveniji že za desetino zmanjšala skupna emisija S02, ki ogroža zdravje ljudi in uničuje okolje. V hišahln stanovanjih, kjer je žeizvedena napeljava centralnega ogrevanja, se ob menjavi vrste goriva in uvedbi plina pogosto pojavlja vprašanje, ali je bolje na obstoječi kotel vgraditi plinski gorilnik, ah kotel zamenjati s plinskim. Tehnično je izvedljivo oboje, vendar priporočamo vgradnjo specialnega plinskega kotla, pri čemer se stari kotel lahko obdrži za rezervo, ah pa se ga odstrani. Vgradnjo plinskega kotla priporočamo zato, ker ima plin svoje značilnosti zgorevanja in ker obstoječi kotel na trda goriva oziroma ker kombinirani kotli na trda goriva ali olje nimajo primernega kurišča za kvalitetno zgorevanje phna, kar se kaže na bistveno slabšem izkoristku naprave. Pri tem moramo opozoriti, da imajo sodobni plinski kotli izkoristek preko 90%. Glede na dovod zgorevnega zraka in odvod dimnih plinov ločimo zaprte zgorevalne komore in odprta kurišča. Zaprte zgorevalne komore potrebujejo za izpuh dimnih plinov in dovod zgorevnega zraka ventilator. Njihova prednost je, da prostora, kjer je nameščen kotel, ni potrebno posebej prezračevati. Zato so uporabni tam, kjer je dovod zraka za zgorevanje oviran. Imajo zatesnjeno zgorevalno komoro in zajemajo zgorevalni zrak preko dovodne cevi na prostem. Uporaba tovrstnega kotla je primerna tudi tam, kjer ni na razpolago ustreznega dimnika. Pri odprtih kuriščih pa je potrebno zagotoviti ustrezen dovod zgorevnega zraka iz sosednjih prostorov v stanovanju ah direktno od zunaj, za odvod dimnih phnov pa potrebujejo dimnik. Stoječe phnske peči in stenski plinski kotli služijo samo za centralno ogrevanje, lahko pa tudi za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode. V tem primeru jih imenujemo kombinirane naprave. Samo za pripravo tople sanitarne vode služijo bojlerji. Poznamo dva načina priprave tople sanitarne vode in sicer pretočni in tlačni z akumulacijskim bojlerjem, kamor lahko priklopimo tudi cirkulacijski vod. Sodobne plinske naprave zavzemajo zelo malo prostora v stanovanju in ne zahtevajo več posebnega prostora oziroma kotlovnice. Zoran Gračner, dipl. ing. TRGOVINA IN BIFE SPINA V KANDRŠAH GOSTILNA VRTAČNIK BOŠTJAN VRTAČNIK s.p. Čolniše 1, 61410 ZAGORJE 06 SAVI, tei.: 0601-61-185 NUDIMO VAM C€lO L6TO DOMAČE KOLINE JEDI PO NAROČILU •S PIZZE # JEDI PO OSEBNEM IZBORU S IZBOR ODPRTIH IN BUTEUČNIH VIN S SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE DO 50 OSEB ODPIRALNI ČAS ponedeljek, torek, sredo, nedeljo od 9h do 23h četrtek od 18h do 23h petek, soboto od 9h do 01 h r z i L telefon: (0601) M 250, 64 166 J Mif W//____ M o\\* s; I E. b & + o 8. !° O Vi + S VJ D g; 3 p Taksist "Preden sedete v moj avto, moram pregledati vašo dlan." reče taksist človeku, ki se hoče Peljati z njegovim taksijem. "Zakaj pa to?" je začuden le ta. "Imam slabe zavore in sprejemam samo potnike z dolgo življenjsko črto," reče taksist. Napoleon "Ali se vam zopet zdi, da ste Napoleon?" vpraša psihiater bivšega pacienta, moškega, ki Je bolnišnico zapustil pred dvema mesecema. Ne. zdaj sem normalen in se tudi tako Počutim," reče pacient. "Če je tako, ne razumem, zakaj se niste držali mojih navodil in prišli na kontrolo prej? En mesec zamude imate in to mi ni všeč." "Oprostite, gospod doktor," reče možak, "res nisem utegnil prej. imel sem nujen opravek v Waterlooju." Čiščenje Jurij in Pavliha sta vsak v svoji soseski organizirala spomladansko čiščenje takoimenovanega bivanjskega okolja. Naslednjega dne se dobita, da bi izmenjala izkušnje in primetjala dosežke. "Si tudi ti kaj delal?" vpraša Jurij Pavliho. "Seveda sem," reče Pavliha. "Kaj pa?" zanima Jurija. "Dajal sem navodila," se izprsi Pavliha. OVEN Imeli boste težave s prilagajanjem in do vsega novega boste čutili odpor. V partnerstvu boste s svojo iskrenostjo naredili velik korak naprej. Št.: 21. BIK Na vsak način boste poskušali doseči zastavljen cilj. Čeprav bo ovir na tej poti kar precej, jih boste vztrajno premagovali. V ljubezni bodo manjše težave. Št.: 11. DVOJČKA Ne iščite v drugih tistega, kar bi morali najti v sebi. Na trenutke boste zapadli povsem pod vpliv čustev in ne boste sposobni trezno razmišljati. Št.: 5. RAK V tem obdobju bodo v ospredju družabna srečanja. Obiskali boste nekatere stare prijatelje, ki pa so se kar precej spremenili. V ljubezni ste precej zmedeni. Št.: 2. LEV Razmišljali boste o preteklosti in o minljivosti dogodkov. Bolj kot družbe si boste želeli samote in miru. Partner vas bo razumel, kar vam bo veliko pomenilo. Št.: 28. DEVICA Marsikatera želja bo ostala neuresničena, saj si dostikrat premalo zaupate. Dokaj pesimistični boste. Čeprav se boste veliko pogovarjali, ne bo pravega učinka. Št.: 14. TEHTNICA Določene težave se bodo pojavile v zvezi z družino, zato boste o tem veliko razmišljali. Vprašajte se, zakaj ste tako vezani na dom. Vzemite si čas za prijatelje. Št.: 3. ŠKORPIJON Zdravje vam bo služilo in z energijo boste naravnost nabiti. V odnosih z drugimi, posebej pa še s partnerjem, boste dokaj preračun]ivi. Št.: 9. STRELEC Težko se boste vživljali v občutja drugih, zato se vam bo partner začel upirati. Poskušali se boste zabavati in tako utišati notranje hrepenenje. Št.: 15. KOZOROG V družbi boste lepo sprejeti, kljub temu pa ne zaupajte vsakomur vsega. Na poslovnem področju pazite, da se ne boste preveč vtikali v zadeve drugih. Št.: 8. VODNAR Predvsem boste osredotočeni nase in svoje težave, zato boste vdružbi dokaj neprilagodljivi. Tudi s partnerjem si bosta prišla navzkriž zaradi vaše nepopustljivosti. Št.: 23. RIBI Potrudite se in poiščite skupne točke s partnerjem, namesto da se osredotočate le na njegove napake. Tudi vi niste idealni, zato dopustite pomanjkljivosti tudi drugim. Št.: 7. II piOtyl&U HRASTNIK h-.-1». K -VZNIKNILA ODRI.ŠlTVr: iiiElplliilli 17.-19. NAJINI MO- to.; url. sob. ob I /. m to. ; iiiiilillliiiillii 23. PRl.GON i;,kv. konto. srtoin čet,: ob 19. ur DOL PRI HRASTNIKU L8. KAZNILNICA ODREŠITVE (drama), 16. Z.tX)BA (gru/.tj.). čet. uh 1 7. in 19. mi: 17-20. OPIČJE NORČIJE mi. soh. in nat. ob 17. rito SPREHOD V OBLAKIH (dramo), tor, in m. ob 17. in to. uri, srčiilič: ZAGORJE 16-17. IRNLUČI- ..................... ..iliiililiiliiiiii: NO SR ČE trn.21-23. POTOPLJENI svi l (|>u9bioyski). FILMSKO GLEDALI ŠČI.NAJINI MOSTOVI KUD Jevnica vabi na predstavitev knjige Ivana Sivca Triglavski kralj, ki bo 19. novembra ob 16. uri v dvorani zadružnega doma v Jevnici. RAZSTAVE Trbovlje - V galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja je odprta skupinska razstava likovnih ročnih del dijakov -gojencev in gojenkDijašlcega doma Trbovlje. Trbovlje - ZKO Trbovlje organizira skupinsko razstavo - del slikarjev članov Dolik-a iz Jesenic, razstavo bodo odprli v petek, 17.novembra ob 18. uri. SLOVESNOSTI Zagorje - V petek, 17. novembra ob 15.30 uri bo odkritje rudarsko tehničnega spomenika na Lokah ob 240 letnici Rudnika Zagorje. FILMSKO GLEDALIŠČE Zagorje - V torek, 21. novembra, ob 20. uri bo v DD Zagorje filmsko gledališče. Vrteli bodo film Najini mostovi (ljubezenska zgodba). KLAVIRSKI KONCERT Zagorje - V gledališki dvorani DD Zagorje bo v petek, 17. novembra, ob 19.30 uri klavirski koncert. Ob klavirju bo Veronika Hauptman. Igrala bo dela J. Matičiča, L. van Beethovena, F. Liszta, F. Chopena. KONCERTI Lončarski tečaj l)ruM\o i -ui -1.1h včččLvččivččč.TvčččččččČČčččvČL.ččvvčččččč-čč.-čč. likovnikov Reb k Dadas pripravlja tečaj ton- pu obhkoviuiu ulin ’ im dovolj prijavljenih, srn.ški U'i.i|.i bodi. znašali 12.000tdarjevin bodo plačljivi V dveh- Trbovlje - V DD Trbovlje bo v soboto, 19. novembra ob 19. uri celovečerni koncert MPZ iz Maribora pod vodstvom prof. Karmen Šileč. VEČERNI ABONMA Trbovlje - ZKO Trbovlje organizira v okviru večernega gledališkega abonmaja gostovanje MLG. V sredo, 22. novembra ob 19.30 uri se bodo v okviru III. gledališkega abonmaja predstavili s Strindbergovo Gospodično Julijo. Trbovlje - ZKO bo v ponedeljek, 20. novembra, ob 11.30 uri organizirala Razstava malih živali Društvo gojiteljev mah h Živah Trbovlje tudi letos organizira razstavo malih živali. Tokrat na njej polega domačih rejcev malih živali, sodelujejo tudi gostje iz Kamnika. DGMZ Trbovlje obljublja tudi bogat srečolov in še vrsto drugih zanimivosti, ki so namenjene predvsem najmlajšim obiskovalcem. Razstava bo odprta od petka, 17. novembra, do nedelje, 19. novembra. J.N. osnovnošolski abonma B. Gostje S MG bodo uprizorili delo Vachtarja - Dekleve: Klovni. PROMOCIJA KASETE Trbovlje - V Domu Svobode bo danes, 16. novembra, ob 20. uri promocija kasete in obeležitev desete obletnice delovanja skupine Interval. Gostje: Veter, Viki, Sunny side, Orlek,... POP ROCK Litija - V petek, 17. novembra, ob 20. uri bo v dvorani Na stavbah koncert pop rocka. Nastopali bodo Adrenalin! iz Ljubljane, Prisluhnimo tišini iz Rovt in Srečna mladina iz Ljubljane. Športne prireditve Tekmovanje Mladina in gore - Mladinska komisija pri PZD organizira s PD Sežana, VII. državno tekmovanje Mladina in gore. To bo v soboto, 18. novembra na OŠ Komen. RTV TRBOVLJE K10 ČETRTEK 16.11.1995 09.00 VIDEO STRANI, 10.00 HIGICA: ZDRAVSTVENA ODDAJA (N. SKLEP) -PONOVITEV, 10.45 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 5 LET GAŠPERJI (NARODNO ZABAVNA GLASBENA ODDAJA) PETEK 17.11.1995 09.00 VIDEO STRANI. 10.00 RADIO ZOS - PONO-VITEV.10.30VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 ŽEBLJIČKI (M.LAVRINŠEK),21.15FILM TEDNA SOBOTA18.il.1995 13.00 VIDEO STRANI, 16.00 30 LET RADIA TRBOVLJE-PONOVITEV,17.40 FILM TEDNA - PONOVITEV PONEDEUEK20.il. 1995 09.00 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI. 20.00 PRELUDIJ. 20.15 ŠPORT ZA ŠPORT (G. KITA), 20.35 AVTORALV - REPORTAŽA TOREK21.11.1995 09.00 VIDEO STRANI. 10.00 ŠPORT ZA ŠPORT - PONOVITEV, 10.25 VIDEOSTRANI, 18.00 VIDEOSTRANI. 20.00 PRELUDIJ, 20.15GRAFEKS -REKLAMNI FILM. 20.30 CENTER ZA SOCIALNO DELO - KONTAKTNA ODDAJA (KARMEN RAJEVEC) 5REDA22.11.1995 09.00 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI. 20.00 PRELUDIJ, 20.15 VVZ-UTRINEK IZ ŽIVLJENJA NAJMLAJŠIH ČETRTEK 16.11.1995 20.00 VIDEO BOOM 40 -ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE PETEK 17.11.1995 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 SOBOTA18.il. 1995 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER NEDEUA19.il.1995 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER PONEDEUEK20.11.1995 20.00ATV ŠPORT-ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI T0REK21.il. 1995 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT SREDA22.il.1995 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE ČETRTEK 16.11.1995 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 SREDA NA ETV (ponovitev), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 TOREK NA ETV (ponovitev), 19.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP, 20.15 VIJA, VAJA, VEN (KNJIŽNI MOLJI, MINI PET), 20.45 EPP, 20.50 POZOR, SNEMAMO, 21.00ZASAVSKI MAGAZIN PETEK17.il. 1995 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI,18.00SREDA NA ETV (p), 19.30 VIDEOSTRANI. 20.00 EPP PROGRAM. 20.15 ZASAVSKI magazin (P), 20.45 epp, 20.47 NE PREZRITE (p), 20.50 3-2- 1-START (p), 21.20 KULT & URA (p) S0B0TA18.il.1995 8.30 VIDEOSTRANI Zasavje Na programu ETV Zasavje že precej mesecev poteka oddaja z naslovom Pozor, snemamo. Najprej jo je vodila Karmen Cestnik, sedaj pa jo pripravlja in vodi Mateja Leskovšek. Mateja je Trbo-veljčanka, sicer pa študentka novinarstva na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Čeprav ji študij dopušča le malo časa za televizijo, vseeno rada pride pred kamero. Pravi, naji je to dopolnitev znanja, ki NEDEUA19.il.1995 PETEK 17.11.1995 PROGRAM SREDA22.11.1991 8.30 VIDEOSTRANI, 9.00 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 9.30 EPP. 9.32 NE PREZRITE (p), 9.35 KNJIŽNI MOLJI (p), 9.45 MINI PET (p), 10.05 POZOR, SNEMAMO (p),10.15 REZERVIRANO: BAJDI V ŽIVO (p) PONEDEUEK20.il. 1995 8.30 VIDEOSTRANI, 20.15 3-2- 1-START,20.45 EPP,20.47 NE PREZRITE, 20.50 EPP REPORTAŽA ETI, 21.00 TEDENSKA REPORTAŽA: UMAG, VIP TENIS TURNIR TOREK21.il. 1995 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 1130 VIDEOSTRANI, 20.15 REZERVIRANO: IGOR IN ZLATI ZVOKI V ŽIVO (VODI KARMEN CESTNIK) SREDA22.il.1995 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00PONEDE-LJEK NA ETV, 19.30 VIDEOSTRANI, 20.15 IZ PRODUKCIJE LOKALNIH TV SLOVENIJE: VIDEO BOOM 40 ~RAD10 TRBOVLJE ČETRTEK 16.11.1995 6.00 -10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP.l 5.15RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 1645 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ24.00 -6.00NOČNI PROGRAM 6.00 -10.00JUTRANJI PROGRAM, 10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL 15.30 GLASBENE NOVOSTI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK,17.00 MLADINSKI VAL,18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SOBOTA 18.11.1995 8.00 DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.4SOB VRSTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM HIDEUA19.il.1995 8.00 - 9.00DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTILJAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE," 12.30 EPP, 12.4SOBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM PONEDEUEK20.11.1995 6.00-10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,15.30ŽELEL1 STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.450B VESTILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI T0REK21.11.1995 6.00 -10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DWINZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 6.00-10.00JUTR ANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15SPOROČI-LA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DWINZASAVSKIDNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNIPROGRAM m Radovednost "Gospa, kaj pa je z vami," vpraša soseda Marto, "tri dni vas ni bilo na spregled in opazila sem, da k vam redno zahaja zdravnik. Ste morda bolni?" "Gospa, k vam pa redno hodi oficir. Imate mogoče vojno?" ji odgovori Marta. Pismonoša Gospa Novakova svojemu sinku: "Ja, Petrček, kje pa si bil tako dolgo?" "S sosedovim Mihcem sva se igrala pismonošo. V so sosesko sva oskrbela s pošto." "Ja, kje pa sta dobila toliko pisem?" "V tvoji nočni omarici, mami. Saj veš, tisti dve škatli z rožnatim trakom." Stric Jakčeva sarejša sestra pričakuje otroka. "A ni lepo, Jakec? Kmalu boš postal stric." "Auu! Mami, jaz bi bil rad astronavt, ne pa stric!" V vrtcu "Veš, pri nas doma smo trije otroci, pa ima vsak od nas svojo vilico, svojo žlico, svoj nož in svoj krožnik!" se hvali Mihec v vrtcu. "Toni nič! Pri nas smo štirje otroci, pa ima vsak svojega očeta!" odvrne prijatelj. Klofute Oče oklofuta sina in ga vpraša: "Ali veš, zakaj sijih dobil?" "Taje pa dobra! Tepeš me, pa še sam ne veš, zakaj?!" Med tajnicami -Pogovor med novo tajnico in njeno starejšo kolegico. "Kako lepo se oblači naš direktor!" pravi nova. Starejša pa ji odvrne: "Da. in kako hitro !" ga pridobiva na fakulteti. Pa tudi novinarske obrti se uči ob pripravah prispevkov za televizijo ETV Zasavje. Mateja v oddaji Pozor, snemamo predstavlja različne oddaje na E'1"V, v njej skoraj vsak teden predstavi tudi kakšnega od sodelavcev televizije. Vendar ne pripravlja le te oddaje. Spopada se tudi s povsem novinarskimi prispevki, poročili ter pogovori za osrednjo informativno oddajo Zasavski magazin. Za svojo dušo pa vsak novinar rad dela zanimive reportaže. In tudi Mateja jih - kadar ji seveda dopušča čas. V naslednjih dneh si bodo gledalci ETV Zasavje ogledali različne zanimive oddaje. Še posebej je treba opozoriti na dve. V torek zvečer bo Karmen Cestnik gostila v studiu ETV Zasavje ansambel Igor in zlati zvoki. Ljubiteljem narodno zabavne glasbe Igorja Podpečana in njegovega ansambla ni trebaposebej predstavljati, saj so znani po svojem kvalitetnem igranju. No, Igorja poznajo tudi dnigi muzikanti, saj ima v Kisovcu svoj snemalni studio, kjer je posnelo svojo glasbo že nešteto pevcev in glasbenih skupin. Pogovor z njimi, prepleten z njihovo glasboin nagradnimi vprašanji, bo prav gotovo popestril torkov večer v marsikaterem domu. Prihodnji četrtek zvečer pa bo po oddaji Zasavski magazin posebna oddajao televiziji ETV in kabelskem sistemu. Predstavili bomo programske načrte, še posebej pa se bomo pogovarjali o programih v kabelskem sistemu, tehničnih rešitvah in možnostih zaširilev. Gledalke in gledalci bodo lahko postavljali vprašanja direktno po telefonu, lahko pa jih pošljete tudi po pošti (naslov: ETV Zasavje, Izlake 3, 61411 Izlake), ali faxu (74-151). Mateja Leskovšek v snemalnem studiu. Hodoljubje Če niste bili na letošnjem romanju od Litije do Čateža, potem ste zamudili enkratno priložnost, saj so bili tam vsi. Bili so predsedniki, npr. Milan Kučan, ministri, recimo Slavko Gaber, poslanci in poslanke, denimo Danica Simšič. Bili so župani, med njimi Mirko Kaplja, in svetniki vseh vrst, najbolj videnje bil Sveti Martin. Trlo seje direktorjev, bilje recimo Jože Smrkolj, in novinarjev: Drago Bulc je bil brez metuljčka. Izzivu so podlegli generali kot Janez Slapar, državni športni selektorji, npr. Dušan Razboršek, in celo pravljične osebe niso manjkale, saj je tudi Krjavelj z bridko sabljo tamkaj bil. Zaradi dobrosrčnosti seje organizator odločil, da vam drugo leto ponudi še eno možnost. Proti tistim, ki bodo zamudili tudi to, pa bo verjetno sprožen postopek za odvzem državljanstva. ijjgr ■m? cR^LaA<^a/ č&sMa/ bn/ ptizduiAjtjji/ Tokrat stiskamo roko mojstru Stanetu Ocepku, ki je z . Ajdo na ljubljanskem pohištvenem sejmu prislužil Svei zlato diplomo. Čeprav smo v kuloarjih slišali, da bi nas S veina konkurenca za zelo močan stisk roke - tak krpano vski, ko iza nohtov kri špricne in se kosti drobijo - bogato nagradila, le čestitka z željo, da bi v zagorski kuhinjski harem pripeljal še kakšno lepotičko. Ob okrogli obletnici rudarjenja v Zagorju in hkratnem zapiranju tamkajšnjega rudnika, razkrivamo delček tistega, kar bi rudarjenje ne le obdržalo pri življenju, ampak ga naredilo za najbolj rvptnrn Hpinvnnct nri nm. ^-------------------------- Premog po 25 $ za košček V New Yorku so pred nekaj dnevi prodali ves premog, ki so ga dvignili iz razbitin leta 1912 potopljenega Titanica. Vsak košček premoga, velik kot polovička golf žogice, so prodali za 25 ameriških zelencev. Kupcev je bilo dovolj, tako da so vse količine hitro prodali. Ker je pri nas s premogom težko, bi ga veljalo začeti prodajati na temu podobne inovativne načine. Nekaj sto kilogramov bi ga lahko prodali kot kose, ki so jih na predvolilnem zborovanju zmetali v Ivana Cankarja. Nekaj sto kilogramov bi ga šlo med oboževalce zasavskih politikov - od Staneta Dolanca do Janeza Drnovška - kot kosi, s katerimi so jih greli v njihovi mladosti. Seveda je oseb in dogodkov, na katere bi lahko zalepili koščke premoga in kupce, še veliko. Seveda je načinov, kako dobro prodajati premog, še veliko. Namesto znanih ekspresnih loterij s klasičnimi listki bi lahko pripravili kolm-loterijo. V vreče bi zmetali nekaj sto kosov premoga, ki bi nekateri ne prinašali nič, drugi možnost, da iz vreče povlečete nov košček premoga, tretji pa hi prinašali bogate nagrade. S široko propagandnimi akcijami, ki so se na Slovenskem začele s kultnim Rad imam mleko, bi ustvarili potrebo, da vsak dan ob štruci kruha in litru mleka kupimo še zavojček premoga: Vsaj zavitek premoga vsak dan v vsako slovensko družino. In tako bi premog zasedel prostor na knjižnih policah, v vazah bi zamenjal cvetje... ker Črno je lepo. Namesto trakov, dimnih bomb in raznoraznih predmetov za metanje, ki jih mrgoli na vsaki pravi športni tekmi, bi z ustreznim propagiranjem in izobraževanjem navijače prepričali v prednost premoga: dobro leti, z njim je mogoče natančno ciljati, ker pusti črno sled vidimo, kako uspešni smo bili pri metu... Z upravami klubov bi se dogovorili, da lahko obiskovalci tekem posebne navijaške vrečke premoga posebej ugodno kupijo kar v kompletu z vstopnico. Zaradi priljubljenosti premoga bi ta verjetno povsem podrl ustaljena tržna razmerja na trgu drog. Mladi bi se namesto za heroin in sodobno sintetiko odločali za vonjanje premogovega prahu, najtežji primerki pa se naslajali nad izgorevajočim premogom. Res trdo drogo bi morda lahko-celo propagirali, saj bi s tržišča spodrinila mnogo bolj škodljivo sodobno sintetiko. Ja, tako nekako bi se iz črnega premoga in črnih časov dalo narediti kaj bolj pisanega, bolj veselega. Rdeči Revir č- -------^ mm: TTTV liti ŽIVLJENJSKI KROG Rentna zavarovanja Zavarovalnice Triglav zavarovalnica triglav illiillllllll Ililiii^Eil^lleieSil mm 1 I || I 1 1 II M 9 I! 1 1 __Celje - skladišče /O Banka Zasai o-per 6/1995 Trbovlje Ti Ljubljanska banka - Banka Zasavje c 5000002442,41 Na bančnih avtomatih v Movljah (Irj; revolucije), Zagorju in Hrastniku lahko tudi plačate položnice položite gotovino na svoj tekoči račun PREPROSTO kot DVIG GOTOVINE LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi COBISS Q II l I I .I I 1 1 1 1 I ■ I ■ NAROČILNICA I ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi I tel.: 0601/64 250, 64 166; lax: 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek podpis..... NAROČNINO BOM PLAČEVAL: ^ sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) j