ÍpŤ Gorenîski časnik od leta 1947 I W i' PIVI PBSDHVONI». JtCNIK GOBEHÍEC LfTA igoo PETEK, 9. )ANUARJA 2009 Uto [XU, št. 2. cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčíak Časopis izhaja ob torxih in ob pftkih naxiada: 22.000 izvodov WW.CORENJSKtGUS.SI nov vrtec na Posavcu Na Posavcu so v rekordnem času zgradili nov vrtec in malčke že izselili iz bližnjega bloka. Marjana Ahačić Športna igralnia delilna kuhinja» Posavec - V torek so na Po- goče kasneje preurediti v sa- savcu po le štirih mesecih mostojno, prostori za zapc- gradr.je slovesno odprli noxi sîene íji dve terasi za naj- vrtec, v katerega se je skupaj mlajše. Ograje, zunanje ig- z vzgojiteljicami preselilo 91 raine in ravne površine bodo malčkov s Posavca in okoli- uredO spomladi, ko bodo ce. Občina je za vrtec, ki predstavlja eno njenih največjih naložb v zadnjih letih, namenila 2,1 milijona evrov. parkim parkirišče oj fasade. vrtec, kakršnega V novem vrtcu, ki je zgrajen si vsi učitelji, vzgojitelji in kot nizkoenerge'.sfci pritlični otrod pa tudi starši, lahko le objekt s 830 kvadratnimi želeli/' je zadovoljna Irena metri površine, je prostora Kotnik, nova direktorica za sto otrok. V stavhi je pet igralrJc s samostojnimi sanitarijami za vsak oddelek, varstvenega zavoda a. fVeč v Deželnih cah: Vila Bled znova odprla vrata Konec leta je pod okriljem nove upraviteljice, družbe Sportina Turizem, spet odprla vrata Vila Bled. Stïfan Žargi V teh dneh so bili 98-odstot- rih, večletnih tradicionalnih no zasedeni, pri čemer je gostov, rezervacije in zani- žejo, da se jim za obisk ne bo treba bati. ► 17. stran Bled • Potem ko je bila juni- biia približno polovica sta- manje agendj pa že tudi ka ja lani med vlado Republike Slovenije in družbo Condor Real podpisana pogodba o 3O-letnem najemu, je slednja upravljanje Vile Bled oddala družbi Sportina Turizem, d. 0. o., ki se je novembra preoblikovala in preimenovala iz družbe Hotel Rib- no, turizem d. d- Kot jc poročajo vodstvo te družbe, so v novembru ob izredno korektnem in profesionalnem sodelovanju Vlade in Save, ki je bila dotedanja upraviteljica, nepremičnine prevzeli v upravljanje in se potrudili, da so ta znameniti hotel 23. decembra odprli za goste, ki so lahko tam praznovali božične in novoletne praznike. S 23. decembrom so se v razkošno Vilo Bled porovno vselili gostje. / ANJSKI Gorenj S l status kulturne dediiiln« in turt. stične znamenitosti pridobivajo tudi ulrdbe Î2 novejših časov. Hkrati je med nami vse več dobrih poznaval* cev teh reči • utrdbos lovcev Aleksander )ankoviČ Potočnik je gotovo eden najvidnejših. 10,11 EKONOMI)A LIP Bled dobii partnera v družbi LIP BIřd so se odicčili, da bodo odstotifov programa proiz* vodnje opažnih ploič v Bohinjski Bistrici prodali avstnjskemu Hassia-cherju» hkrati pa bodo spremenili or^niziranost m v Bohinju ustanovi-i hčerinsko drurbo. 17 VREME Ob koruni tedm kaže m dokcg jasno vrme z nekcý me^ ali nizke dAačnosd po nižinah. TernpenUure Ixdo zinjsh, lévgyrah bo mraz popusti ■12/-3 jutri: pretežnojasno m M KĐ Vi» M u^ o V ¥ k 2 POLITIKi i da n ica.zauri (§)g'gUis. si Brdo pri Kran)u Predsedniki povabili novinarje na srečanje Minulo sredo so predsednik države Danilo Tûrk, predsedinik državnega zbora Pavel Gantar In predsednik vlade Borut Pahor v kongresnem centru na Brdu sprejeli slovenske novinarje na tradřdonalnem novoletnem srečanju. Povabljenih je bilo 845 novinarjev, prišb jih je približno štiristo, srečanja pa se je udeležilo veČ politikov kot običajno, očitno postajajo zanje takSna srečanja vabljiva. Predsedniki so bili v svojih nagovorih kratki, tudi njihova "ponudba" je bila skromna, času In naravnanosti vlade prirnerna (kozarec šampanjca, nekaj sadja in slaščic). V središču pozornosti novinarskega klepeta je bila seveda gospodarska kriza, ki medijev ne bo obšla. M. V. ŠENČUP Janez Sušnik ostaja simpatizer SLS janež Sušnik, v prejšnjem mandatu predsednik državnega sveta, ki je bil od leta 199; član SLS, je ta teden Izstopil iz te stranke. "V SLS sem vsa leta delal, ker je zmerna desno sredinska, s katero se lahko marsikdo Istoveti, blizu mi je bil njen program, po nekaj letih stagnacije pa je v njej prišlo do notranjega razkola. Stranka ni veČ homogena, v njej sta se oblikovala dva klana in v takšni stranki ne želim veČ delovati," je za Gorenjski glas pojasnil janež Sušnik. Pravi, da bo Še naprej ostal simpatizer SLS, v kakšno drugo stranko se ne namerava vključiti, v občinskem svetu v Šenčurju pa bo ostal kot neodvisni svetnik. D. Ž. urilo izžrebanemu naročniku Časopisa Gorenjski Glas i Knjigo prejme MIRA PREZEU iz Železnikov. KOTIČEK ZA NAROČNIKE » Vstopnice za dobrodelni koncert Za veliki dobrodelni koncert, ki ga Lions klub Škofja Loka prireja v soboto, 24- januarja, ob 19. url v Športni dvorani v Medvodah, vam kot božično darilo poklanjamo 25 vstopnic. Nastopili bodo: Orkester Simfonika Vrhnika z dirigentom Markom Fablanljem, meSani pevski zbor Mavrica Vrhnika z dirigentko Darinko Fabiani, mešani pevski zbor Svoboda Šo- $tartj z dirigentko Anko Jazbec in solistka, pevka Alenka Co-tar. Koncert bo povezovala Monika Tavčar. Na raše vprašanje, na kateri dan bo koncert, ste vsi odgo- vorili pravilno, žreb je izbral naslednje dobitnike vstopnic: Nace Logar Iz Škofje Loke, joianda Peternelj iz Šenčurja. Mili Senk z Visokega, Cilka Černič iz Kranja, Mica BlažiČ Iz Kranja, Jože Nastran Iz Škofje Loke. Minka Demšar iz Železnikov, Marinka Hribovšek iz Kamnika, Maksimilijan Fojkar Iz Ško^e Loke, Draga Podnar Iz Škofje Loke, Marija Panjtar z Blejske Dobrave, Marija Logar iz Škofje Loke, Marija Koš-njek iz Nakla, Jože Šolar iz Škofje Loke, Milena Marguč iz Selc, Irena Polajnar iz Cerkelj ra Gorenjskem, Vida Rozman iz Podnarta, Helena Por Iz Zgornjih Corij, Marija Mlakar iz Kranja, Joži Mahkovic iz Žirovnice, Jože Čufar z Jesenic, janež Hašaj Iz Škofje Loke, Marija Bešter iz Škofje Loke, Danica juvan iz Škofje Loke In Franc Podnar iz Škof]e Loke. Vstopnice za veliki dobrodelni koncert so naprodaj tudi pri Gorenjskem glasu, na Bleiwelsoví cestt 4 v Kranju in na Pet- rolovlh bencinskih Črpalkah, pri Kompasu, Turističnem društvu Škofja Loka, v Turistično informacijskem centru BiegoŠ Škofja Loka in Turističnem biroju Medvode. Vstopnica stane 15 evrov, z nakupom vstopnice boste prispevali v dobrodelne namene. ponosni nase Poveljstvo sil Slovenske vojske deluje šest let. Ob tej priložnosti je bila na Brdu slovesnost s slavnostno govornico Ljubico Jelušič, ministrico za obrambo. Danica Zavrl Žlebir Brdo - Poveljstvo sil je operativno poveljstvo» ki poveljuje silam Slovenske vojske in jih vodi, Pristojno je za načrtovanje, organiziranje in vodenje obrambnih priprav ter izvajanje vojaških operacij doma in v tujini, kjer deluje prek pet tisoč pripadnikov SV. Na slovesnosti je uvodoma spregovoril sedanji poveljnik Alan Gider (prvi je poveljstvu sil SV poveljeval Gorenjec Bojan Suligojj, Id Ob Sesti obletnici poveljstva sil SV je poveljniku Alenu je pojasnil, na katerih nalo- Giderju čestitala obrambna ministrica Ljubica jelušič. gah doma in v tujini delujejo pripadniki SV. Prek 1200 jih mednarodnih deloviščih. nost, solidarnost in radonal» postaja zunanja meja EU. je na operadjah mednarod- Med najpomembnejšimi nost. Lani je naša dižava za Na slovesnosti je nastopil nih sil, nepogrešljivi pa so mednarodnimi operadjami, obrambne izdatke porabila orkester Slovenske vojske tudi pii helikopterskih reše- v katerih deluj e od leta 1997, 1-47 odstotka bmto domače- pod vodstvom Janija Šalamo-vanjih in pri odpravljanju po- pa je omenila delovanje boj- ga proizvoda in tudi letos bo na, ki je premiemo izvedel sledic naravnih nesreč. Tudi nih skupin Sokol in Grof v ta delež približno poldrtigi koračnico Ponosni nase. Po- slavnostna govornica, mini- silah KFOR-ja. Pred SV odstotek, Govorib je o tem, delili pa so tudi medalje in strica za obrambo Ljubica Je- dovolj izzivov za prihodnost, da v vojski primanjkuje okoli priznanja poveljstva sil 45 lušič, je poudarila pomen de- je dejala, in kot temelje delo- 1200 vojakov (medtem ko je posameznikom in eni voja- lovanja SV na domačih in vanja navedJa profesionál- častnikov preveč) in da bo v ški enoti. prihodnje treba ta primanjkljaj nadomestiti z uvedbo fleksibilne vojaške službe. Spremembe obljublja tudi na področju mednarodnih operacij. Tako kot smo se umaknili iz îraka, se bomo še od kod, svoje sile pa bomo, skladno z interesi na§e države, usmerili zlasti g na zahodni Balkan, je dejala ministrica. Pa tudi tam bi jih I kazalo čim prej zamenjati s i policijskimi, gospodarskimi, svetovalnimi in finandiimi prispevld, je še dodaia. Kaže tudi, da bodo kmalu potrebni tudi na Bližnjem Vzhodu, ki Dražgoše v nedeljo praznične Vas pod Jelovico je pripravljena na sprejem od sedem do osem tisoč ljudi, ki naj bodo zaradi mrziega vremena primerno oblečeni in opremljeni. Jož£ Košniek dne pri spomeniku pod vas- zvečer okrog polnoči. Še po- Železnikov prek Ratitovca v ..............................................................................jo. Slavnostni govornik bo sebej zanju velja, da naj gre- Drahoše pa se je po besedah DrázgOše • Priporočilo orga- predsednik državnega zbora do na letos Še posebno za- Lojzeta LotriČa, predsednika nizatorjev nedeljske priredit- Pavel Gantar. Kulturni pro- htevno pot v snegu in mrazu Planinskega druitva Železni- ve, naj bodo obiskovala vre- gram je tudi letos zasnoval (ob polni luni) psihično in fi- ki udeležilo nad 1100 pohod- menu priinemo opremljeni, in ga bo povezoval Jože Lo- žični primerno pripravljeni nikov. Leta 2007 jih je bilo velja tako za tiste, ki bodo gar. "Z njim želim poudariti in razmeram primemo oprem- največ: 214. Tudi pohod iz prišli v Dražgoše z osebnimi vozili in avtobusi, kot za po- Soteske v Bohinju prek Rov- tarice v Drahoše, ki se bo za- hodnike, ki bodo v nedeljo dražgoške prireditve bodo končane v soboto, ^^^ ^ ^ ^^ železniški jxy zjutraj ali že v soboto ponoči »7- januarja, ko bo od devetih naprej v biatlonskem sre- staji v Soteski, zahteva po be- peš krenili v kraj pod lelovi- dišču na Rudnem polju na Pokljuki mednarodno tek- sedah Antona Kristana do- co. Vremenoslovci napove- movanje policijskih in vojaških patrulj. Janez Luáina je bro pripravljenost in opre- dujejo mi^o zimsko vreme, povedal da pričakujejo prvič tudi udeležbo patrulj iz lijenost pohodnikov. Trži- čani bodo v nedeljo zjutraj ob 6. uri izpred gasilskega doma v Bistrid že drugič kre- Vse obiskovalce prosijo, naj Švedske upoštevajo navodila redarjev in policistov. Zdravko Rrvina, predsed- veličino narodnoosvobodil- Ijeni pohodniki. Oba sta letos nili na 6 ur dolgo hojo do nik organizacijskega odbora nega boja in pogum Cankar- jubilejna: s Pasje ravni bodo Dražgoš. Valentin KJemen- prireditve, ki bo letos že 52., jevcga bataljona ter nizkot- pohodniki krenili že 30., iz dč je povedal, da bodo letoš- je povedal, da v nedeljo pri- nost zločina, ki ga je okupa- Železnikov pa desetič. Jože nji pohod organizirali tudi v čakujejo v Dražgošah od se- tor zagrešil nad domačini/' Stanonik iz Planinskega dru- spomin na lani umrlega ude- dem do osem tisoč ljudi. "V je povedal. Dražfioše vabimo vse, še po- štva Škofja Loka, ki organizi- leženca boja v Dražgošah Med pohodi v Dražgoše po. ra ta pohod, je povedal, da se Karla Kravcarja. Lanskega sebej mlade, saj želimo, da težavnosti posebej prednjači- je dosedanjih pohodov ude- prvega pohoda se je udeležili ostanejo dražgoške priredit- ta dva: skoraj 40 kilometrov ležiJo 6862 pohodnikov, naj- sto pohodnikov. ve manifestacija pohodniš- dolg pohod Po poti Cankaije- več leta 2007, ko jih je biio Komandir policijske posta- tva, športa in rekreacije s vega bataljona s Pasje Ravni 535). Vinko Haâier in Lojze je Škofja Loka fanez ŠuStar spoštljivim spominom na do DražgoŠ in 25 kilometrov KoviČ sta se udeležUa vseh in predstavnik Dražgošanov dogodke januarja 1942," je dolg pohod iz Železnikov dosedanjih pohodov in bosta Frand Lušina sta prepričana, dejal Zdravko Krvina. Osrednja slovesnost bo opol- prek Ratitovca do DražgoŠ. Oba se bosta začela v soboto tudi na letošnjem. Doseda- da bo nedeljski obisk Draž njih devetih pohodov iz goš varen in prijeten, Lj nag AN A Mihaei Prevc predsednik glavnega odbora SLS Glavni odbor SLS je za novega predsednika izvolii Mihaela Prevca, župana Železnikov In bivšega poslanca SLS v državnem zboru. Po besedah predsednika stranke Bojana Šrota bo Prevc, ki ima v stranki ugled in veliko politiinih izkušenj, dobro vodil ta pomemben strankin organ, D. Ž. UUBgANA Boris Černilec na četu direktorata za vrtce Vlada je ta teden za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za vrtce in osnovno Šolstvo na Ministrstvu za Šolstvo in žport imenovala Borisa Černiica, od leta 1997 ravnatelja Osnovne Sole Naklo, Čemllec bo vršilec dolžnosti do imenovanja generalnega direktorja po natečajnem postopku. D. Ž. i « d AKTUi LNO infoigig-das.si 3 Oskrba normalna Kljub popoln! ustavitvi dobave zemeljskega plina iz Rusije na Gorenjskem oskrba s plinom poteka nemoteno. Sjmon Subic Kranj • Zaradi rusko-ukra- jinskega spora je v sredo opolnod tudi Slovenija v celoti ostala brez zemeljskega plina, ki iz Rusije prihaja v Evropo preko Ukrajine. Rešitev spora, zaradi katerega so brez ruskega plina ostale predvsem države srednje in vzhodne Evrope, so sicer včeraj vpletene strani iskale v Bruslju. Plinski spor je različno vplival na evropske dilave; v Pančevu v Srbiji je na primer v sredo brez ogrevanja ostalo kar 70 tisoč prebivalcev. V Sloveniji po zagotovilih Geo-plina, največjega dobavitelja zemeljskega plina v Sloveniji, ni razlogov za skrbi, saj imajo na zalogi več kot sto milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina, kar bi ob Redukcije ruskega plina na Gorenjskem ne čutimo. / rm» ooiti običajni porabi zadostovalo za dober mesec dni. Glavni redukcije ruskega plina. "Te- nujnih ukrepov za zagotav- bičnih metrov zeťneljskega direktor Geoplina Alojz Sta- žav za oskrbo svojih odje- Ijanje plina v izrednih raz- plina, s čimer so največji od- na je tako pojasnil, da jim je malcev z zemeljskim plinom merah, ki so lahko izredno jemalec plina na. Gor en j- uspelo zagotoviti transport- zaenkrat nimamo, smo pa nizke temperature ali pa skem. "Večino plina porabi« ne poti za praznjenje svojega vse pozvali, da naj uporablja- takšna situadja, v kateri se je mo za proizvodnjo. Ker al- skJadlšča v Baumgartnu, s jo substitute, če imajo to sedaj znašla Evropa. V vsa- temativuih virov energije ničimer so nadomestili izpad možnost," je zagotovil An- kem primeru moramo zago- mamo, bi nadaljevanje plin* ruskega plina. Poleg tega iš- drej Krč, vodja poslovne eno- toviti zadostno količino ener- ske krize v najslabšem pri-čejo možnosti za nakup do- te Energetika v kranjskem gentov odjemalcem. Id imajo meru lahko povzročilo tudi damega zemeljskega plina Domplanu, ki ima več kot tri poseben status. To so gospo- zaustavitev celotne proizvodna prostem trgu. Geoplin je tisoč odjemalcev v občinah dinjstva, bolnišnice, šole in nje v železarni in jeklami," sicer vse svoje odjemalce po- Kranj in Naklo, kt jim v zim- podobne ustanove," je še po- opozarja direktor za tehnolo- zval k optimalni rabi zemelj- skem obdobju dobavijo med jasnil Krč. ijo Branko Banko. V Acro- skega plina, ne pa tudi k re- 2,7 in 3 milijoni kubičnih Poglobitve plinske krize si niju so se takoj odzvali na dukcijam. metrov plina na mesec. "V zagotovo ne želijo v jeseni' poziv Geoplina in radonali- Tudi gorenjski dobavitelji kolikor bi se pUnska kriza škem Acroniju, kjer se pov- zirali porabo plina tam, kjer in večji odjemald zemeljske- poglobila, bi se ravnali v skla- preína mesečna poraba gib- je to možno, je še pojasnil ga plina še ne čutijo popolne du z internim programom Ije okoli šest milijonov ku- Banko. Prvi primeri gripe Večje število obolelih se pričakuje konec januarja in v začetku februarja Za cepljenje je še čas. Suzana P. KovaČiČ cu januarja in v začetku fe- rabo, robček pa po uporabi ...................................... bruarja," je povedala Andreja odvrgli v zaprt koš in si po- Kranj - V okviru Epidemiolo- Kit Lah, dr. med., vodja Eno- tem umili roke," je povedala škega spremljanja gripi po- te za epidemiologijo nalezlji- Krtova. Naj'bolj učinkovito pa dobnih bolezni in drugih vih bolezni na Zavodu za se pred gripo zavarujemo s akutnih respiratornih infek- zdravstveno varstvo Kranj. cepljenjem. Za cepljenje je tov pri mrežnih zdravnikih "Odpornost proti okužbi z Še vedno Čas, je povedala so- na Gorenjskem je bila obo- vimsi gripe lahko povečamo govornica, tudi cepivo je še levnost za akutnimi respira- z dobro telesno kondicijo, na voljoi "Cepljenje priporo- tomimi infekti v decembru v uživanjem kakovostne in vi- Čamo zlasti osebam, ki imajo povprečju 1136 obolelih na sto tisoč prebivalcev, v okviru taminsko bogate prehrane ter zadostno fiaično aktiv- kronično bolezen srca, ožilja, pljuč, ledvic, jeter aH pre- iste mreže so bili Že potrjeni nostjo na svežem zraku, snovne bolezni; osebam, sta- tudi trije primeri gripe na Prav tako svetujemo, da se Gorenjskem. 'Glede na iz- pogosto zračijo prostori in da rejšim od 65 let, in osebam s prirojeno ali pridobljeno kušnje preteklih sezon in se ljudje čim manj zadržuje- motnjo imunskega sistema. glede na podatke Evropske jo v zaprtih prostorih, kjer se Cepljenje priporočamo tudi mreže za epidemiološko zbira veliko ljudi. Važen pre- tistim, ki so pri svojem delu spremljanje gripe, kjer poro- ventivni ukrep pred okužbo bolj izpostavljeni okužbam Čajo o povečanju Števila zbo- z gripo je dosledno umivanje in je njihovo delo zelo poletih oseb v zahodni in južni rok. Ljudi bi opozorili tudi na membno za preskrbo prebi- Evropi, pričakujemo, da bo h^eno kašlja. Vsi, ki kašlja- valstva, kot so zaposleni v večje število obolelih na Go- jo, naj bi si pri tem pred usta zdravstvu, v vzgoji, prometu, renjskem za gripo proti kon- dali robček za enkratno upo- obrambi in polidji." Tržič Zobozdravnik bo zasebnik Zdravstveni dom Tržič že več let pesti pomanjkanje zobozdravnikov. Probleme so v preteklosti reševali z nadorrieičanji oziroma nadurnim delom zaposlenih. Ko se je upokojil Jakob Ste-fe In )e odšla Alenka Miloje- vič, so se razmere zaostrile. Na razpise za prosta delo* vna mesta se nI prijavljal nihče. Lani se je prijavil Goran SalkoviČ, ki pa je izrazil željo, da bi v Tržiču delal kot zasebnik. Direktor Zdravstvenega doma Tržič Iztok Tomazin je zato predlagal vodstvu Občine Tržič, naj kandidatu omogočijo prenos obstoječe koncesije ob izpolnjevanju dogovorjenih obveznosti. Na zadnji seji je občinski svet sogla* Šal, da župan v sodelovanju z Osnovnim zdravstvom Gorenjske • Zdravstvenim domom Tržič podeli koncesijo na področju zobozdravstva. S. S. Novi nadzorniki Skimarja že zasedali štífan žaRG-i Kralja pa predlagal nadzor-..............................................................................nemu svetu, da ga krivdno Ljubljana - Včeraj se je na razreši, je seveda nadvse prvi seji na sedežu največje- nujna naioga nadzornega ga lastnika Sklimaija - para- sveta imenovanje novega državnega sklada KAD na vodstva, na predle^ Štrlekar- prvi seji sestal nov nadzorni ja pa naj bi razpravljali tudi o svet, ki ga je skupščina druž- seznamu 180 zaposlenih. Vi benikov imenovala v pi Ijek. Skupščina mu nueč naložila, da takoj postopek izbiranja po naj bi jih v prihodnjih treh mesecih odpiistili. Seja nadzornega sveta do zaključka redakcije še ni bila končana; ga revizorja, ki bo preveril neuradno smo izvedeli le, ovanje v zadnjih petih da je bil za novega predsed- tih s posebnim poudarkom nika nadzornega sveta Ski- runaniuiu marja imenovan Stojan Ni dosedanji vršilec koiič in da bodo odpuščanja dolžnosti predsednika Strlekai podaJ prokurista izvedli po pripravljenem seznamu. 50 delavcev od 180 jih bo odpuščenih na mehak način. Kranj Izbruhovci ostajajo na bazenu opuščen stari zimski bazen, v katerem se zbirajo člani in simpatizerji Alternativnega društva Izbruh, je bil konec lanskega leta z odločbo, ki jo je izdala Upravna enota Kranj, vrnjen dedičem družine Majdič. Izbruhovce je tedaj skrbelo, ali se bodo morali izseliti, a je že potrjeno, da bodo v starem kranjskem bazenu delovali vsaj še eno leto. Kranjski podžupan Igor Velov je povedal: "Podpisali smo pogodbo z Vito- mirjem Grosom (pooblaščenim zastopnikom dedičev družine Majdič, op. a.) za enoletni najem prostorov z možnostjo podaljšanja. Dogovorili smo se za pogoje, pod katerimi Iz-bruhovd te prostore lahko uporabljajo, med drugim, da se na stavbi ne pojavlja poliitična ikonografija^ da nam bodo predložili programske vsebine za nekaj mesecev naprej ... Lastnik pa se ]e zavezal, da bo v sodelovanju z inšpekcijskimi službami pregledal pomanjkljivosti in bo uredil bazen na način, da bo varen za uporabo." Za enoletni najem bo občina odštela 43 tisoč evrov proračunskega denarja. "Želimo, da alternativna kultura ostane v Kranju, sedanja rešitev pa nI trajna. V sodelovanju z AKD Izbruh iščemo alternativno lokacijo," je še.povedal Velov. S. K. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčiak NAMESTNiKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zapk)tnik, Danica ZavH Žlebir UREDNIŠTVO NOVINARjI-UREDNIKI: Boštjan B^ataj, Alenka Brun, Igor Ka^č. Suzana P. Kovačij Urša Petemd, Mateja Rant^Stoj^ Saje. Vilma StanoevT>o): ut&dne uiv: delovni dan od 8. do 19. ure f OotenjskI glas je poltednik, fzha)a ob torkih in petkih^ v nakladi 22 000 izvodov / ftedne priloge: Me;a Corenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno} In devei lokalnih pnieg / Tisk: srr, d.d , LjuUjana / Naročnina' tel.: 04/201 42 41 / Cena irvoda: EUR, letna naročnina: k4«uio EUR: Re- skih cest in vodnogospodar- nost Planine Sija. nerjevega komanditnega de Bohinjska Bistrica Zadovoljni smučarji na Kobli Na Kobli v letošnji zimi niso imeli težav s snegom, vse naprave so začele obratovati že i2. decembra. "Naša prednost poleg dolgih prog odlična dostopnost, saj smo v bližini železniške proge," je povedal Peter Žnidar, direktor Smučarskega centra Kobia, ki ima 24 kilometrov prog, med njimi je najdaljia dolga osem kilometrov in pol. V letošnji zimi so zelo zadovoljni z obiskom, na dan jih obišče od tisoč do 1200 smučarjev. Smučišče je bilo dobro zasedeno tudi med nedavnimi prazniki, med smučarji so bili tudi tujci. "Počitnice preživljamo pri prijateljih iz Slovenije. Na Kobli smo prvič. Smučišče je odlično, primemo tudi za otroke. Ravno prav je strmo in ne preveliko, da se otroci ne bi izgubili," je povedal Paul Freeman, obiskovalec iz Brystola v Veliki Britaniji, Tudt slovenski obiskovalci so bili navdušeni, "Smučišče mi je všeč. Zadovoljen sem, da imajo tudi smučarske učitelje, hčer smo vpisali v začetni tečaj," je povedal Nejc Kotnik iz Kamnika. K. D. Sneg začasno ustavil Kljub snegu bodo na Rudnem polju skušali čim prej nadaljevati gradnjo osrednjega objekta v novem Športno rekreacijskem centru Pokljuka. Mata B ertonce li Pokljuka - Posodobitev In konstrukcija Športno rekreacijskega centra Pokljuka na Rudnem polju se je začela lani septembra, že prej pa so odstranili montažni objekt ob strelišču, ki je bil kot začasna rešitev postavljen za svetovno prveiistvo v biatlonu leta 2001. Projekt gradnje novega centra, ki bo uporabnikom na voljo v vseh letnih časih, je vreden deset milijonov evrov in bo delno financiran iz evropskih skladov. Vključuje gradnjo sodobnega večnamenskega osrednjega objekta, rolkarsko stezo z Osrednji objekt na Rudnem polju, ki so ga začeli graditi lani jeseni, je prekril sneg. / Mt delno osvetlitvijo, sistem umetnega zasneževanja, ka: "V grobem so narejena do spomladi- Še vedno načr- ravni. Ne dvomim, da bomo novo čistilno napravo, pre- vsa zemeljska dela, delno tujemo, da t>odo dela konča- prihod novljen vodovodni in elek- tudi že podaljšek stene za do- na do 1. julija." Zaradi del v inšpektorjev Mednarodne bi trični rarvod ter posodobitev datna strelska mesta. Na sta- letošnji zimi Pokljuka ne bo atlonske zveze bomo priprav stadiona in tekaške steze. dionu manjka še glavnina gostila tekem svetovnega po- (jeni že spomladi, ko bo cen Sneg, ki je zapadel decem- podhodov. Zaradi zapadlega kala v biatlonu, ki so bile pre- toliko narejen bra, je sicer na Pokljuki po- snega smo morali prekiniti stavljene v Hochfilzen, Po- daJo po tehnični Trenutno skjbd za pravo snežno Idilo» delo tudi na osrednjem ob- kljuke pa prav tako ni v kole- dati prizorišče a hkrati tudi ustavil nadaljnja jektu. Zgrajeni so kletni pros- darju za prihodnjo zimo. tekme dodeljí dela, ki jih izvaja SGPTehnik tori in del pritličja, Z objekta "Najprej bomo morali uspeš- na Slovašken iz Škofje Loke. Koliko je že bomo skušali odstaniti sneg no prestati inšpekdjski pre- bomo prepričati dovolj ljudi. Trudili narejenega, je povedal Borut in nadaljevati gradnjo. Druga gled za A-licenco, ki je pogoj Nunar, direktor OK Poklju- dela pa bodo morala počakati za izvedbo tekem na najvišji nam," je Še po- Nunai Čistilna naprava tudi V V Trzic Tržiški župan Borut Sajovic in generalni direktor družbe Primorje Dušan Šinigoj sta podpisala pogodbo o gradnji centralne čistilne naprave v občini Tržič. Stotan Saje saj smo doslej naredili prek trideset različno velikih âstil- Tiiič • Občina Tržič se že od . nih naprav. Prepričan sem, leta 2004 pripravlja na grad- da bomo uspešno izpolnili njo centralne čistilne napra- določila iz pogodbe, " je dejal ve. Po pridobitvi investicijske po podpisu generalni direk- in projektne dokumentacije tor Dušan Čmigoj. Kot je de- je novembra 2007 objavila jal župan Občine Tržič Borut prvi razpis za izbiro Izvajalca Sajovic, bo dela izvajala bče- del, maja lani drugega in ok- rinska firma Gradbinec iz tobra še tretjega. Med petimi Kranja, kjer si služi kruh tudi prijavami sta dve izpolnjevali nekaj njihovih prebivalcev. zahteve. Neizbrani ponud- Čistilno napravo bo upravija- nik se je pritožil, vecidar je lo Komunalno podjetje Tržič, državna revizijska komisija za katero bo to dodatna dejav- Pogodbo za gradnjo trži$ke čistilne naprave sta podpisala decembra zavrnila pritožbo. nost. Graditi bodo začeli ju- Dušan Črnigoj in Borut Sajovic. II Veseli nas, da so izbrali nija letos, februarja 2010 naj družbo Primorje za gradnjo bi začela poskusno obratova« obratovanje. Trziška čistilna na evrov. Podobno napravo tržiške čistiine naprave. Pri ti, septembra 2010 pa naj bi naprava, ki bo imela 16400 je isti izvajalec zgradil v ra- tem imamo bogate izkušnje, bila pripravljena za redno enot. bo stala blizu 3,4 milijo- dovljiSki občini. Uredili najem nepremičnin Stojan Saîe jem. V praksi gre za manjše površine, predvsem vrtičke in parkirišča zunaj javnih površin. Glavni cilj je, da Urada za urejanje prostora, od dva tisoč evrov določi sod- vzpostavijo red na občinskih ....................................... je pravilnik iz leta 2004 ure- ni cenilec, nižje najemnine zemljiščih, je poudaril žu- Tržič - Na seji decembra jal le oddajanje poslovnih pa morajo predpisati v pan Borut Sajovic. Ob tem lani je tržiški obdnski svet stavb, garaž in parkirnih ustreznem pravilniku. Novi bo nekaj koristi tudi za ob- sprejel Pravilnik o oddajanju boksov. Nova zakonodaja v pravihiik tako zajema tudi činski proračun> v katerem nepremičnega premoženja letu 2007 in poznejša vlad« stavbna in kmetijska zem- pričakujejo od teh najemnin Občine Tržič v najem. Kot je na uredba je občine zaveza- Ijišča v lasti Občine Tižič, k5 med dva in pet tisoč evrov na pojasnila Jasna Kavčič iz la, da višje leme najemnine jih začasno oddajajo v na- leto. l GORENJSKA " 5 Med več kol petbto prebivalci Loma pod Storžičem jih je šestdeset starejših od sedemdeset let. Zanje so pripravili že sedmo srečanje. Stotak Sate Lom pod Storžićem • Vasico na severni strani Storži^a je šele dan po prazniku svetih treh kraljev obiskal dedek Mraz. Za to je imel poseben razlog. Prej je zbolel, a so ga učenci podružnične šole Lom v igri Pehtino zdravilo za dedkâ Mraza čudežno pozdravili pred nevsakdanjim občinstvom. Deio Branke Slapar so uprizorili posebej za starejše krajane. Slednji so uživali v predstavi, veseli pa so bili tudi voščil, ki jih je izrekel Anton KramariČ v vlogi dobrega moža. "'Letos smo že sedmič po- vabili krajane, starejše od se- Starejše vaščane so razveselili mladi igralci iz Loma in dedek Mraz deindesei let» in invalide na srečanje ob novem letu. Pr- čane med sedemdesetletniki, žar, JanJco Meglič in Katí Privih imamo med več kot pel- prihodnje leto pa bosta še možič, " je povedala Mira Če- krajani pogovorila tudi trži-sto prebivalci šestdeset, dni- dva več. Ker se srečanj udele- mažar, predsednica krajev- ški župan Borut Sajovic in gih pa pet. Med starejšimi ži le od dvajset do Trideset nega odbora Rdečega križa v predsednik KS Lom Matej Med pogostitvijo sta se s prevladujejo ženske. Pavla vabljenih, druge obiščemo Godnov, Olipova mama, [e nadomu. Ob rojstnih dnevih obiskujemo tudi vse starejše od devetdesetih leL Za to skr- Lomu. Zahvalila se je za pomoč občinskemu odboru RK 6. januarja dopolnila 98 let. Tak jubilej pričakujeta Še Iva- Slapar. Za veselo lazpolože-nje so poskrbeli Lomski fant- TržiČ in domačinom, ki so je z narodno zabavno giasbo, prispevali denar za darila, ob kateri so nekateri celo za- na Stare in Ivanka Meglič. bijo poleg mene Nika Stare, Tokrat so starejše razveselili plesali. Dnigi so obujali spo-Letos imamo štiri nove vaš- Ivanka Tišler, Slave Čema- s toplimi rokavicami. mine. Največ kanalizacijo Svetniki v občini Preddvor so ob koncu leta odločali o proračunu za leto 2009. Največ denarja za kanalizacijo. Danica Zavrl 2l£BIR večja zneska, ki so ju napisa- prodati podjetje Energetika, li v načrt nabav, rekonstruk- nameravajo nadaljevati grad- njo daljinskega ogrevanja tudi za ta del Preddvora. Če Preddvor - Proračun občine dj in adaptadj, zadevata ka-Preddvor ni prav velik, nalizadjo v občini in nalož- osnovni maša manj kot dva bo v daljinsko c^evanje na pa prodaja Energetike ne milijona evrov, skupaj z dr- lesno biomaso. Slednja je uspe, bodo dela končali, as- iavnimi in evropsldmi sred- opredeljena s èeststo tisoč faltirali cesto in končali pro- stvi pa presega tri milijone, evri, kanalizadja s kar osem- jekt. Za naselje Hrib bi za V letu 2009 računajo kar ria sto tisoč evri. Le kanalizadja ureditev daljinskega ogreva- milijon nepovratnih sred- v naselju Hrib znaša 180 ti- nja potrebovali 150 tisoč ev- stev, od tega tretjinoz minis- soč evrov. Kot je pred krat- rov. Nadaljnjih 150 tisočakov trstev in dve tretjini iz struk- kim povedal župan Zadni- potrebujejo za kanalizadjo v turnih skladov, je povedal kar, se gradnja kanalizacije Bašlju, za kanalizadjo in d* župan Miran Zadnikar. Naj- končuje, če pa jim bo uspelo stilno napravo v Preddvoru pa 188 tisoč evrov. Kanaiiza- dje so denarno očitno največji projekti. Če bi jim uspelo dobiti na razpisih še kaj denarja, bi se lotili tudi vodovoda na Možjand, za kar je predvidenih 105 tisoč evrov. Razpisov pa očitno ne bo in stvari se bodo morali lotiti kar sami. To bodo storili v prihodnjih dveh ali treh letih. Opazen je še en večji znesek v osnutku proračuna za prihodnje leto: dvesto tisočakov za nakup poslovne stavbe za ureditev zdravstvenega doma. Pogodba o nakupu je že sklenjena. Za vrtec Čriček na Beli pa je predvidenih }20 tisoč evrov. Obnovili ga bodo ob pomoči dr- Za karralizacijo je občina Preddvor dobila denar iz evropske žave. od katere si obetajo 170 blagajne. / mo* coNzđ Kavcj« tisoč evrov. zcorn)£0upl)e Osmi nočni pohod Kulturno turistično druStvo Pod Krivo jelko Duplje prireja jutri, )o. januarja. S. nočni pohod do Krive jelke v Udin boršt. Pohod se bo začel ob 19. uri pred gasilskim domom v Dupljah. Zaradi varnosti bo potekal v organizirani skupini, kateri bodo pot osvetljevale bakle. Na ci{ju bodo pohodnikom postregli z vročim čajem in kuhanim krompirjem, rokov- njači pa bodo ponudili $e katero od svojih dobrot. Pohod bodo sklenili okrog 21. ure. S. s. varnosti dokumentu enem Na javni razpis za izdelavo medobčinskega programa varnosti za šest občin sta prispeli dve ponudbi. Suzana P. Kovačič ni oziroma občinski svetniki, pa tudi ministrstvo za notra- Kranj • Občine Kranj, Naklo, nje zadeve. Šenčur. Jezersko, Preddvor Občinski program vamo- in Cerklje so začele postopek sti je strateški dokument, ki izdelave medob&iskega pro- bo ponudil celovit pregled na grama varnosti» kar lokalnim enem mestu za različna var- skupnostim nalaga Zakon o nostna področja, kot so: var- občinskem redarstvu, sprejet nost cestnega prometa, varieta 2007. Za izdelavo pro- nost na drugih krajih (inter- jekta je bil objavljen javni vendjske poti, parki, rekrea- razpis, pred dnevi so na se- tivne površine ...), vzdrzeva- dežu kranjske občine odpira- nje javnega reda in miru, 11 ponudbe. "Do roka sta pri- preprečevanje kriminala, speii ponudbi podjetja Čas - varstvo okolja in varnost jav- zasebna šola za varnostno izobraževanje iz Ljubljane in nega premoženja ter naravne in kulturne dediščine. podjetja Nova panorama iz Občinski program varnosti Ljubljane. Glavni kriterij za bo obsegal posnetek dejan- izbiro - poleg kakovosti pro- skega stanja in stopnjo ogro- grama - je bila cena, podjetje ženosti na vsakem od našte- Čas bi projekt nnredilo zû 18 tih področij. Na podlagi tega tisoč evrov, Nova panorama bomo lahko izvedli ukrepe pa za neka j manj kot 26 tisoč za izboljšanje stanja, odpra- evrov," je povedal Slavko Sa- vili pomanjkljivosti, določili vič, koordinator medobčin- nosilce aktivnosti, povečali skega programa varnosti. Če nadzor, kjer bo treba. Predvi- ne bo zapletov, bo izbrani iz- doma enkrat na leto se bo vajalec na predlog komisije potem varnostni načrt spre-znan v kratkem, zatem ga minjal in dopolnjeval," je še bodo morali potrditi še župa- povedal Slavko Sa\ič. Jesenice Raztros pepela tudi na jeseniškem pokopališču? Na Občini Jesenice razmišljajo, da bi na pokopališču na Blejski Dobravi uredili poseben prostor, ki bo namenjen raz-trosu pepela pokojnikov. O tej možnosti so govorili občinski svetniki na zadnji seji in tudi 2e potrdili cenik te storitve, ki naj bi stala 92 evrov. A preden bodo na pokopališču na Blejski Dobravi lahko opravljali raztros pepela, bodo morali pripraviti predlog ureditve in idejne zasnove za tako imenovani rozarij, občina bo morala zagotoviti denar^ nato pa pri-praviti tudi pravilnik za izvajanje te storitve. Koliko bo zani' manja med Jeseničani za tovrstno obliko pokopa, je težko reči. Za primerjavo povejmo, da na Gorenjskem raztfos pepela opravljajo v Kranju, kjer imajo letno okrog enajst raztro-sov, in v Škofji Loki, kjer so v desetih letih opravili le dva ali tri raztrose pepela pokojnikov, V Ljubljani, denimo, pa imajo takšnih raztrosov kar okrog dvesto vsako leto. U. P, SAVA KMETUSKO ÔÛZDARSKA ZADRUaA Z^ LESCE Rožna dolina 50.4248 Ledce, Tel: 04 53 S3 610, 04 53 53 621 ZAPOSLIMO Cvetličarskega ali kmetijska tehnika (m/ž), za prodajo repromateriala v kmetijski trgovini in skladišču v Lescah, za določen čas s polnim delovnim časom. Kandidat mora biti državljan Repjblike Slovenije in aktivno obvladati slovenski jezik (pisno in ustno). Pisne prošnje z dokazili pošljite na naslov: KCZ Sava z. o. o^ Lesce Rožna dolina so 424SUsce Proinje sprejemamo do ao. i. 2009. ^ Kandidati boóa pisno obve^eni o izboru v S dneh po opravljenih razgovorih. '!' 6 GORENJSKA Darsu pomagali najti tablo Alenka Brun Baáelj - Kdor se je med prazniki pripeljal v vas Bašelj pri Preddvoru in poskušal zaviti v spodnji del vasi, se mu je kaj lahko godilo, da je skoraj spregledal 'na novo postavljeno' tablo, ki je jasno naznanjala, da se sedaj na tem mestu izvaja video nadzor. Zaradi velikosti so jo komaj obvo- zili ali pa so presenečeni kar ustavili. Cesta na tem delu kljub križiSču namreč ni dovolj široka» da bi se lahko srečala dva avtomobila» zato je postavljena tabla promet le Še dodatno Ovirala. Šála? nam je Čez Čas sporočil, da so v avtocestni vzdrževalni bazi Hrušica že pred časom Najprej smo poslali foto- avtocestni pregledniki druž- grafijo na domačo občino be Dars, d. d., opazili, da Preddvor, a smo že prej do- table za območje "video nad- bili odgovor od lastnice table, zor prometa" na priključku družbe Dars, Ta upravlja Kranj zahod na avtocesti ni slovenske avtoceste in hitre več, Podatek so vnesli v ceste, za druge državne ceste ustrezne dokumente kot pri- pa je pristojna ali Direkcija javo povzročene škode po RS za promet ali posamezna neznanem vozniku na avto- občina ', so nam takoj razlo- cesti in naročili novo. vendar žili na Darsu, vendar so ker sedaj vedo. kaj se je s ta-kmalu ugotovili, da res po- blo zgodilo, bodo krajo prija-grešajo eno tovrstnih tabel. vili policiji, zahtevali vrnitev, Marjan Koler iz Darsove novo naročilo izdelave table službe za komuniciranje pa stomirali. Kranj Razkoije modrega cvetja Sralka Andreja Luznar Zalar iz Kranja, velika ljubiteljica cvetja, je vzgojila modro tumbergijo, ki tudi v zimskem Času razkošno cveti. Plezalka prihaja iz toplih krajev, očitno pa ji prija tudi zimski vrt v Andrejinem stanovanju, kajti rastlina je že lep čas v cvetju in ker ima veliko nastavkov, bo najbrž svojo lastnico razveseljevala še precej zimskih dni, D. Ž. à : Kranj, {esenice Vabijo na krvodajalske akcije Po novem letu se nadaljujejo krvodajalske akcije, ki jih organizira Rdeči križ Slovenije, Ob koncu januarja bo večdnevna krvodajalska akcija za območje Kranja, in sicer 26., 27., 2S. In 29. januarja na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani. Kri pa je mogoče na Gorenjskem darovati tudi v bolnišnici na Jesenicah, na tamkajšnjem transfuzijskem oddelku, vsak torek od 7. do 12. ure. D. Ž. Ekipa slovenske La Boheme v okviru Opernih utrinkov se bodo danes, v petek, januarja, ob uri v Kulturnem centru Crelnativa predstavili nosilci glavnih vlog tz opere La Boheme, ki so jo v slovenskem jeziku pred Šestindvajsetimi leti peli v Operi SNC Maribor. Zvočni posnetek te opere je te dni izšel na cd plošči. I. K. Nedeljska osrednja slovesnost ob 67. obletnici dražgoške bitke bo tudi tokrat potekala ob dotrajanem spomeniku. Njegova obnova bo stala 170 tisoč evrov. Ana Hartman morala država dati sredstva ....................................... za obnovo tako kot za druge Dražgoše - Spomenika v podobne spomenike," je Dražgošah, ob katerem bo v dejal Sedej in izrazil pričako- nedeljo potekala slovesnost vanje, da bodo spomenik, ob 67. obletnici dražgoške postavljen leta 1976 v spo- bitke, še vedno niso obnovili. min na ubitih 41 Dražgo- "Z obnovo spomenika se ne šanov in devet partizanov, sme več odlašati. Zaradi iz- obnovili še letos. posta vi j enosti vremenskim vplivom spomenik propada, Sa nad j a razpadajočega betona in železne armature vse bolj je dotrajan in načet, ter ureditev odvodnjavanja obstaja pa nevarnost, da bo na spomeniku in okrog nje- razpoka)," opozarja Niko Se* ga naj bi po projektu stala dej, predsednik škofleloške- 170 tisoč evrov, je pojasnil ga Združenja borcev za vred- železnikarski župan Mihael note NOB. Kot je dejal, so Prevc, ki meni, da je država bili pred leti z državo že do- v celoti dolžna poskrbeti za govorjeni za obnovo sporne- obnovo dražgoškega spomenika, vendar pa teh načrtov nika, ker gre za spomenik prej šnj a \dada ni uresničila. državnega pomena. Dodal Projekt obnove dražgoške- je. da je v zvezi s tem že za- Obiskovalce nedeljske slovesnosti v DražgoSah bo tudi letos ga spomenika, ki ga je naro- prosil za sprejem pri minis- pričakal dotrajan spomenik. fi^ ymOQ Čila Občina Železniki, je zdaj trici za kulturo, prijaviti vendarle pripravljen. "Sku- pa se nameravajo tudi na nistrstvo za delo, družino in potrebi naknadno zagotovili paj z občino moramo čim . /azpis ministrstva za obno- socialne zadeve, saj je v spo- z rebalansom v občinskem prej v akcijo in se na pristoj- vo kulturnih spomenikov: meniku tudi kostnica. Ob- proračunu. Povsem jasno nih ministrstvih dogovoriti "Polovico stroškov bi mora- nova spomenika je nujno za obnovo. V tem spomeni- lo kriti koiltumo ministr- potrebna, in če ne bo šlo pa je, da lahko država ta denar zagotovi precej lažje ku je tudi kostnica, zato bi ' stvo, drugo polovico pa mi- drugače, bomo denar po kot majhna občina." investicij m sanacij V proračunu občine Železniki za leto 2009 bo šlo kar 81 odstotkov denarja za investicije, znaten delež na račun popoplavne sanacije. Ana Hartman je uvodoma dejal župan Mi- naprave Železniki ter uredi- in prevozi šolskih otrok. "Če ....................................... hael Prevc. Investicije bodo v tev trgov starih mestnih je- bo Šlo tako naprej, bo za in- Železniki - Občinski svetniki letošnjem proračunu tako der. V proračim so uvrščeni vesticije na razpolago vse v Železnikih so na zadnji predstavljale kar 81 odstot- tudi drugi večji projekti: oB- manj denarja. V prihodnjem seji sprejeli osnutekproraču- kov vseh odhodkov (14,6 mi- nova zdravstvenega doma obdobju nas sicer čakajo Še na za letošnje leto, v katerem lijona evrov). (1,2 milijona evrov), šport- precejšnje investidie na po- bo predvidoma 15,5 milijona Kot je predstavil župan, nih igrišč (600 tisoč evrov) dročju šolstva, saj so šolske evrov prihodkov in 19,2 mili- bodo v Železnikih letos pre- in kultiamega doma Želez- stavbe zelo dotrajane, še zla-jona evrov odhodkov. Razli- jeli dobrih Šest milijonov niki (160 tisoč evrov) ter sti podružnična šola v Drážko nameravajo pokriti s pre- evrov državnih sredstev za preureditev podružnične gošah, kjer pušča streha, " je sežld iz preteklih let v višini odpravo posledic lanskih šole v Selcih (222 tisoč'ev- razložil. Ob tem je spomnil, 2,7 milijona evrov, najeli pa poplav, pričakujejo pa tudi rov), za vzdrževanje in grad- da bodo potrebne tudi drxige bodo tudi milijon evrov po- slabe štiri milijone evrov ev- njo občinskih cest pa bodo velike investicije, kot je na sojila. "Proračun je zelo vi- ropskih sredstev za gradnjo namenili 1,3 milijona evrov. primer gradnja novega gasil- sok, glede na višino primer- širokopasovnega telekomu-ne porabe, ki znaša okoli pet nikacijskega omrežja, kana- Župan je v razpravi opozoril še na hitro ra&t stroškov. skega doma v Železnikih, zato se bo treba odloČiti, ka- milijonov evrov. Leto 2009 lizadjskega in vodovodnega kot so na primer vzgojno terim projektom dati pred-bo letoinvestidj in sanadj," omrežja, obnovo čistilne varstveni programi v vrtcih nost. Brez ukrepov zoper župana Prevca Ana HAitrMAN je kršil zakon o preprečeva- kakšen župan iz levih karte za ogled tekme. Jaz bi Železniki - Tudi občinski nju korupdje. strank. Leto prej v Parizu karto z veseljem plačal, am- Potovanje v Barcelono je so bili, in to na isti način, pak mi je bila dejansko po- svetniki v Železnikih so se organiziralo Cestno podjet- kot smo šli v Barcelono, a tisnjena v roke, bila pa je na zadnji seji seznanili z je Kranj v sodelovanju z jih Pariz popolnoma nič ne dražja od 62 evrov, mislim, dopisom komisije za pre- Integralom Tržič. Enake zanima. Prepričan sem, da da med 70 in 80 evri. To je prečevanje korupcije, v ka- prekrške sicer komisija je to popoln politični kon- edino, kar smo tam dobili," terem jih predsednik komi- očita tudi županom Sen- strukt," je ocenil Prevc in je še razložil Prevc. sije Drago Kos seznanja z čurja, Cerkelj in Skofie občinskim svetnikom zago- Ker svetniki niso vedeU, njihovo ugotovitvijo, da je Loke. "Dejstvo je, da se go- tovil, da obtožbe ne drže in kakšne okiepe imajo sploh župan Mihael Prevc maja spod Kos verjetno ne bi da je vse stroške ideta pla- na voljo, in so dvomili, ali 2007 z udeležbo na potova- spravil na lake neumnosti, čal sam. "Povabljeni pa so sploh za to pristojni, so nju v Barcelono neupraví- kot jih počenja s štirimi žu- smo bili tudi na nogomet- sklenili, da zoper župana čeno sprejel darilo v višini pani desnih strank, če bi bil no tekmo, kjer smo s strani ne sprejmejo nobenega najmanj 709 evrov, s čimer morda takrat v Barceloni še Integrala Tržič dobili v roke ukrepa. :::: K"« II.M «5« « yilnta.sUinQvnik (gjg'zlas.si 7 trener Po slabem začetku sezone in še slabših rezultatih slovenskih skakalcev na tekmah novoletne turneje je glavni trener Matjaž Zupan ponudil odstop, ki pa ga Franci Petek in drugi niso sprejeli. Vilma Stanovnik Kranj • Dejstvo je. da se tako pri sebi iščejo vzroke, zakaj jim ne gre po načrtih. Po vrnitvi domov je t;iko v poletni kot zimski sezoni glavni trener Matjai Zupan naši smučarji skakalci na športnemu direktorju Fran- večini mednarcKinih tekem ci}u Petku ponudiJ odstop, niso Í2ka2ali, zlasti slab pa je kot vzrok pa je poleg slabih bil izkupiček na zadnjih tek- rezultatov slovenske ekipe mah novoletne turneje, ko navedel tudi negativno klimo» so nastopili povsem razglašeni. Tako sta si na štirih tek. ki naj bi jo posamezrild ustvarjali v javnosti. Športni mah po enkrat točke sveto- direktor Frand Petek je po vnega pokala priskakala le posvetovanju 2 glavnimi tre- Jernej Damjan, ki je bU v nerji slovenskih skakalnih Garmisch Partenkirchnu klubov ter drugimi reprezen- 25., in Robert Kranjec. tančnimi trenerji Zupanov ki se je na zadnji tekmi v Bi- odstop zavrnil. Na kriznem schofshofnu uvrstil na 29. sestanku strokovnega sveta mesto. Takšen izkupiček pa miniilo sredo so potrdili pod- je seveda daleč manj od pri- poro sistematičnemu delu čakovanja navijačev, vodstva graditve stabilnega ogrodja naših nordijsldh reprezen« slovenske reprezentance v tanc, trenerjev, pa tudi ska- smučarskih skokih, katerega kalcev samih, ki te dni vsak proces se je začel v letoSnji Čeprav se je šele v torek, z velikim zmagoslavjem Avstrijca Wolfganga Loitzla, končala novoletna turneja. pa se tekme svetovnega pokala nadaljujejo že ta ko- ^^^^ ^ skakalce. nec tedna s poleti v Kulmu. Slovenijo bodo tam zasto- sezoni. Trenerski zhor je pre- dobii zeleno liič za nadaJjeva- pal. Robert Kranjec. Robert Hrgota, Rok Urbane in p^^^ ^^ , kratlcoroinega kot Junj Tepeš. mi STStami zmožni izhoda iz dolgoročnega programa tre-krize. Tako je Matjaž Zupan ningov in tficmovani. Lisičke že v Mariboru Vilma Stanovnik Maribor • Po tekmi alpskih smučark in smučanev na Sljemenu nad Zagrebom se je ženski del karavane najboljših veleslalomistk in sla-lomistk sveta že preselil na Štajersko, kjer bosta jutri m v nedeljo na sporedu novi tekmi svetovnega pokala, Slovenijo bodo tako v veleslalomu kot slalomu zastopale Tina Maze. Mateja Robnik, Ana Drev, Vanja Brodnik in Ma- Maruša Ferk / k««« niša Ferk, za mesto šeste đa- nice pa se potegujeta še Nina dvema tekoma slaloma (ob Katarina Mihovilovič in Pet- 9.15 in 12.15) ter razglasitvijo ra Robnik. rezultatov. Častno pokrovi- Program prireditev ob ju- teljstvo 45. Zlate lisice je pre- bilejni 45, Zlasti lisici se bo vzel predsednik vlade Bomt začelže danes, ko bo vsrcdiš- Pahor. Cene vstopnic za ču Maribora ob 18. uri sloves- ogled tekme so štiri evre za no odprtje tekmovanja z na- odrasle in dva zá mladino. stopom Nuše Derenda in Po zaključku smučarske Petra Graša ter žrebanjem 45. Zlate lisice se bo v neddjo štartnih številk za jutrišnji ve- ob 18. uri na Snežnem stadi-leslalom. Jutri 2 začetkom ob onu v Mariboru zbrala elitna 9.15 bo na snežnem Stadionu druščina alpskih deskarjev. prva vožnja veleslaloma, sle- Na povabilo akoialnega svědil bo nastop Boštjana Ko- tovnega prvaka Roka Flandra nečnika, druga vožnja pa se se bo v športnem spektaklu, bo začela ob 12.15. Zvečer od ki ga bosta s svojim nasto-17.30 naprej bo znova veselo pom začinila Murat & Jose, v središču Maribora, kjer bo ob Flandru predstavilo Še pet tudi razglasitev reziUtatov, deskarjev: Sigi Graboer, B^ žrebanje številk za nedeljski njamin Kari, Jasey Jay Ander- slalom, nastopila pa bo tudi son, Matthew Moríson in skupina Šank rock. Prireditev Gilles )aquet obljubljajo prase bo v nedeljo zaključila z vi deskarstó spektakel. DESKANJE NA SNECU KRE(SCHe£{)C Zablesteli tik pred svetovnim prvenstvom Naši deskarji so se na zadnji tekmi svetovnega pokala v paralelnem slalomu pred odhodom na svetovno prvenstvo veselHI največjega skupnega uspeha do stídaj In najboljšega izida letošnje sezone. Tako je Rok Flander z drugim mestom dosegel najvišjo letošnjo slovensko uvrstitev, v ve-llken finalu pa je po napaki moral priznati premoč le Švicarju Simonu Schochu. Žan Koširje ponovil tretje mesto z Arose, Rok Marguč pa je kot poraženec v malem finalu zasedel četrto mesto, Ekipni uspeh je s sedmim mestom dopolnil Jernej Demšar. "Z današnjimi rezultati smo dokazali, da smo res dobra ekipa," je po tekmi povedal slovenski trener Gîlles Jaquet In dodal, da je že določil tud slovensko ekipo za svetovno prvenstvo, ki bo od 15, januar ja naprej v Koreji. V paralelnem veleslalomu bodo poleg aktualnega svetovnega prvaka Roka Flandra, ki ima zago tovljen neposredni nastop, deskali še Žan Košir, Jerne Demšar, Izidor ŠušteršiČ in jure Hafner, v paralelnem slalomu pa Rok Flander, Žan Košir, Rok Marguč in Jerne Demšar, V konkurenci deklet bo nastopila Gloria Kotnik V. S. ODBOJKA Bled Blejski odbojkarji imajo novega igralca Moštvu slovenskih prvakov se je v začetku tedna pridružil ameriški odbojkar Phillip Eatherton. Igral bo na mestu srednjega blokerja, vodstvo kluba pa se je za njegov prihod odločilo predvsem zaradi številnih poškodb igralcev na tej igralni poziciji. Petintridesetletni igralec, ki prihaja iz St. Louisa, je tudi na širšem seznamu ameriške izbrane vrste, v moštvu ACH Volley pa naj bi ostal do konca sezone. Ta konec tedna blejski odbojkarji v srednjeevropski ligi gostujejo pri ekipi Chemes Humenne, 14. januarja pa jih čaka nova tekma v ligi prvakov, ko bodo gostovali na Dunaju V. S. VABIU, PRIREDITVE Košarkarski spored • V14. krogu lige UPC je ekipa Heliosa že odigrala tekmo z ekipo Elektre Esotech In zmagala s 102:60. TCG Mercator bo jutri, v soboto, ob 20, uri v dvorani na Podnu gostil ekipo Alpos Šentjurja. V i. B SKL za moške bo jutri na sporedu 14. krog. Ekipa Triglava bo v dvorani na Planini ob 20.15 gostila Janče, ekipa Šenčurja CP Kranj pa bo gostovala pri Parkllh. V 2. SKL zahod bo jutri ekipa Stražišča ob iS. uri gostila ekipo Idrije 2000, Radovljfčani odhajajo na go-štovanje k ekipi Splošne plovbe, v Medvodah pa bosta ob 19. uri igrali ekip: Tinexa in Jesenic. Dekleta v i. SKL bodo liga-ške obračune nadaljevale prihodnji teden. V. S. FloorbalI spored - V14, krogu članskega državnega pn/enstva za moške bo jutri, v soboto, v dvorani Poden v Žkofji Loki ob T7.30 ELROD gostil ekipo Bogojina 07 iz Murske Sobote. V Že-leznikih bo ob 20.30 domači Calaks prekrižal palice z ekipo Ljubljane, v dvorani Vitranc v Kranjski Gori pa do ob 19.15 derbi kola med trenutno vodilnimi Zelenci in aktualnimi državnimi pA^akl InSport Škofja Loka {TV prenos na ATV). V idrijski Modri dvoran bo ob 18.30 tekma med ekipama Mali Princ in Žiri, Borovnica in Polycom BHog pa se bosta pomerila na Vrhniki ob 18. uri, S turnirjem v dvorari osnovne šoie Poljane se bo v nedeljo nadaljevalo pn/enstvov kategoriji U19 in ženski kategoriji. Ob 13.30 bo tekma Brlog U19 r Ljubljana U19, ob 14.30 Calaks U19 : Žiri U19, ob 15.30 Marmor Ui9 : Borovnica U19, ob 16.30 BriogUi9 : Calaks Uig, ob 17.30 bo tekma ženskih ekip Žirov in Borovnice in ob 18.30 še tekma med ženskima ekipama InSport Skofja Loka in Zverinami. V. S. Turnir hokejskih šol in malčkov v Kranju - H K Triglav Kranj bo to nedeljo, 10. januarja, pripravil turnir hokejskih šol {letnik 2001 in mlajši) In malčkov (letnik 1999 in mlajši). Potekal bo v Ledeni dvorani v Kranju, začel pa se bo ob 11.45, Na turnir so povabljene ekipe iz vse Slovenije: HK Jesenice, HK MK Bled, HDD Bled (Rudt Hiti), HSOlimpija, HKSIavija Junior, HK Alfa, HK Celje, HK Maribor in seveda gostitelji iz HKTriglav. V, S. Občini zbor SD Marmor Hotavlje • jutri, v soboto, Špoino društvo Marmor Hotavlje z občnim zborom začenja novo sezono. Pripravili ga bodo v gostilni lipan na Hotavljah, začel se bo ob 19, url, na njem pa bodo govorili o opravljenem delu in načath, izvolili pa naj bi tudi novo vodstvo, V. S. HOKEJ Jesenice Jeseničani danes z Gradcem v torek je bil na sporedu 42. krog lige EBEL. Ekipa Acronija Jesenic seje z gostovanja pri celovškem KAC-u vrnila poražena s 6 :3, prav tako pa so po podaljšku z 2 :3 proti Innsbrucku v Tivoliju Izgubili hokejisti Tiiie Olimpije. Danes bodo Jeseničani doma igrali proti Gradcu 99ers, v moštvu pa bo morda že mogoče videti novinca, 26-letnega branika Conrada Martina, ki je včeraj prišel na tritedenski preiikus na Jesenice. V goste k ekipi KAC-a danes odhaja Tlila Olim-pija. Nov krog pa bo nato na sporedu že v nedeljo, ko ekipa Acroni Jesenic gostuje ra Dunaju, Tilia Olimpija pa doma gosti Albo. V sredo pa so redni krog odigrale tudi ekipe v državnem prvenstvu. Medtem ko sta ekipi Jesenice mladi in Maribor mladi tekmo preložili, pa je Triglav v gosteh z 2 : 3 premagal Slavijo, Mladi Bled pa so bili kar 21 :13 boljši na gostovanju pri Alfi. Jutri, v soboto, bo ob 18.45 na Bledu gorenjski derbi med M K Bled in Mladi Jesenice, v Kranju pa bo ob 19. uri ekipa Triglava gostila Alfo. V. S. Opravičilo v torkovi številki nam je na športni strani ponagajal "škrat", saj smo ob intervjuju 2 Boštjanom Goličičem pomotoma objavili sliko Roka Tičarji. Obema mladima hokejistoma in bralcem se za napako opravičujemo. Danř^ objavljamo sliko Boštjana Goličiča, v torek pa še pogovor z Rokom Tičarjem, Uredništvo 8 K I ■ O I I Simon. subic@g-glas.si KRIMINAL Vir pri Domžalah Zidali bodo Neznanci storlid so v prazničnih dneh vlomili v priročno skladišče na Viru pri Domžalah, iz katerega so odnesli več gradbenega orodja, skupaj vrednega dvajset tisoč evrov. Domžale Drzen tat v ponedeljek popoldne je neznani storilec na parkirišču pri pokopališču v okolici Domžal okradel 88-letno občanko. Oškodovanka je čakala v vozilu na parkirišču, ko se je tja pripeljalo neznano vozilo, v katerem je bilo več oseb, Neznani moški je izstopil in odprl vrata vozila, v katerem je sedela oškodovanka, nato pa iz torbice, ki jo je oškodovanka držala v rokah, vzel denarnico z gotovino in dokumenti. Škode je za okoli 150 evrov. jesenice Iz rok iztrgal torbico Neznani storilec je v ponedeljek zvečer na Cesti maršala Tita na Jesenicah oškodovanki iz rok iztrgal žensko torbico, v kateri je imela plačilne kartice, očala in dvajset evrov gotovine. Gmotna škoda znaša okoli Štiristo evrov, Policija išče moškega, visokega okoli 180 centimetrov, ki je bil v Času tatvine oblečen v sivo trenirko s kapuco. Lancovo V ibkal po dendr v noči na ponedeljek je neznani storilec vlomil v gostinski lokal na Lancovem in si prilastil osemsto evrov. Medvode i Izpraznili hišo Neznanci so vlomili v stanovanjsko hišo v Medvodah. S seboj so odnesli LCD televizor, smuči, projektor, prenosni disk in ozvočenje. Lastnika so oškodovali za okoli trinajst tisoč evrov. S. S. VABILO K ODDAJI PONUDB ZA NAKUP IN NAJEM NEPREMIČNIN 2 1. PRO DAJALEC/NAJ EMOD A J ALEC : Kompas Mejni turistični servis d.d. Pražakovd 4,1000 Ljubtjana PREDMET PRODAJE ALI ODDAJE: d) Restavracija Korensko sedlo, ki se nahaja na MMP Korensko v skupni Izmeri 90872 m^ pare. St 732/15 in 7l2/2t k.o. Pod koren. Obj ekt obsega go^in&ke prodore s kuhinjo in servisnimi prostori v pritličju. Objektu pripada tudi lastno parkirllde. b) Trgovski objekt na mejnem platoju Karavanke v skupnf izmeri 1.004.72 m^. Objekt obsega prodajne in servisne prostore v nadstropju ter skladišče in sen/isne prostore v pod&treiju. Objektu pripada tudi lastno parkirišče. c) Pisarniik< prostori nad Kompas Shopom Karavanke na izstopni strani MMP Karavanke, v skupni Izmeri 46670 m^. d) Pisamllki prostori v pritličju in kleti ipedicijskega objekta Karavanke na MMP Karavanke, 3 v približni izmeri lOOm POGOJI ZA NAKUPoz- NAJEM: • Pisne ponudbe morajo vsebovati predmet ponudbe, ceno in plačilne pogoje. Upoitevane bodo samo ^ksne ponudbe« > Odpiranje ponudb in Izbor najugodnejšega ponudnika bosta potekala komisijsko In nejavno; » Najuspeinejii ponudnik mora v roku IS dni od obvestila. da je izbran, s prodajanem skieniti pogodbo o nakupu oz. najemu; • Vse stroike In druge dajatve« nastale zaradi sklenitve prodajne pogodbe In prenosa lastnica, nosi kupec; » Nepremičnine so naprodaj po načelu »videno^kupljeno»: • Prodajalec m zavezan skleniti prodajne pogodbe z nobenim od ponudnikov; • Drugi pogoji bodo dogovorjeni s pogodbo. M FORMACIJE IN OGLEDI: Vse dodatne informacije o predmetu prodaje dobite na GSM U.0S1 6O9 944.VsdkdelovnlkmedS.00inlS.00uro. Ogled nepremičnin je mogoč po predhodnem dogovoru. Pisne Donudbe pošljite priporočeno na naslov Kompas MTSd*d«, Praiakova 4,1000 Ljubljana, s o^ipisom »ponudb«! 2è nakup(rnajeai nepremičnine Ponudbi je prflvoc^sna, ce prj^pe ni naslov v roku 15 dni po objavi oglasa» v* • steroidov Na brniškem letališču so decembra odkrili In zasegli dobrih 18 kilogramov anaboličnih steroidov. Komii je bila namenjena pošiljka, ni znano. Simon Šubic petdesetimi tabletami Turi- ....................................... nabol in 460 steklenih am- Brnik • Carinska mobilna pul po en miliiiter Somatro-ekipa je 19. decembra na le- pe. Gre za doslej največji za- tališču Jožeta Pučnika Ljub- seg anafaoličnih steroidov v Ijana med pregledovanjem Sloveniji. pofilik, ki so na Brnik pri- Cariniki so skupaj 26.500 spele s hitro pošto, odkrili tablet in 460 ampul predali več kot osemnajst kilogra- Sektorju kriminalistične po- mov anaboličnih steroidov licije Policijske uprave in jih predali kranjskim kri- Kranj, ki je v nadaljnjem po- minalistom, ki 50 zarsdi ne- stopku na podlagi odredbe upravičene proizvodnje in kranjskega sodišča opravila prometa z nedovoljenimi hišno preiskavo pri 34-let- snovmi v športu in predhod- nem Ljubljančanu, v kateri nimi sestavinami za izdelavo so zasegli določeno doku* prepovedanih drog kazen- mentadjo in računalnik. Kot Slovenski cariniki so na brniSkem letališču zasegli sko ovadili 34-lemega Ljub- je povedal vodja gorenjske 26.500 tablet in 460 ampul prepovedanih anaboličnih IjanČana. kriminalistične policije Si- steroidov. / f«»; cpu Po besedah vodje Sektorja mon Velički, so vse navede- za preiskave na Generalnem ne substance uvrščene na li- mejnem prehodu Metlika, iskovalni sodnici v Novem carinskem uradu Milana Bo- sto prepovedanih snovi in kamor se je z osebnim vozi- mestu, ki je zanj odredila gatiča so steroide naSli v eni postopkov, objavljene v skla- lom s hrvaške strani pripel jal pripor. Po besedah vodje od pošiljk, ki je bila prejem- du z Zakonom o ratifikaciji 29-letni državljan Bosne in sektorja kriminalistične po- niku v Sloveniji poslana iz mednarodne konvencije Hercegovine. Cariniku je licije na novomeški policij- Bolgarije, na Brnik pa je pri- proti uporabi nedovoljenih prijavil pet škatlic cigaret, a ski upravi Romana KrŽana spela s kombiniranim vozilom prek Dunaja. Zaradi snovi v športu. Po besedah Veličkega se je ta odločil za natančen naj bi bil z^-letnik kot pre-pregled avtomobila in tako voznik član šiiše hudodel- suma, da se za tihotapljenje osumljeni Ljubljančan nima za oblogo odkril trideset pa- ske združbe. Zaradi suma. prepovedanega blaga po bal- trgovine in se ukvarja z dru- ketov, zavitih v veČ slojev fo- kanski poti uporablja tudi hi- gimi posli, na podlagi zase- lije. Kot je povedal pomočnik da gre za mednarodno mrežo, je policijska pre- tra pošta, so cariniki pošiljko žene količine steroidov pa je vodje carinske izpostave Me- iskava v sodelovanju 2 med- pregledali. Tako so v dveh jasno, da ne gre za lastno tlika Aleš lahamar, sta preli- narodnimi organi segla skupaj zlepljenih kartona- uporabo. Ni še znano, komu minama testa pokazala veli- tudi v tujino. Kot je dejal stih škatlah našli 18,2 kilo- je bila pošiljka namenjena, ko možnost, da gre za do- Kržan, obstaja velika verjet- grama prepovedanih ambo- morda bodo natančnejše po- brih šestnajst kilogramov nost, da pošiljka zasežene- ličnih steroidov, in sicer sto datke našli v zaseženem ra- heroina. ga heroina ni bila namenje- plastenk s po dvesto tableta- čunalniku. Mejna policija v Metliki na slovenskemu trgu. z nje- mi Stanabol, dvajset pla- Cariniki so večjo pošiljko je bosanskemu državljanu sovo prodajo končnim upo- stenk s po dvesto tabletami prepovedane droge odkrili takoj odvzela prostost in ga rabnikom pa bi iztržili oko- Anava. petdeset vre6c s po tudi 24. decembra lani na pridržala do privedbe k pre- li pol milijona evrov. Domžalčan nasilen do mlajše sestre V Domžalah so pridržali 31-letnega moškega, ker je bil nasilen do sestre. V Kranju so zaradi poskusa umora prijeli državljana Dominikanske republike. Simon Šubic 25-ktno sestro. Glas ulice stalnim bivališčem v Slove- ....................................... govori, da jo je na vse mož- niji. Simiijo ga, da je na sil- Dornžale, Kranj - V ponede- ne načine ustrahoval in gro- vestisko noČ v stanovanju v Ijek dopoldne so domžalski zii, kaj da ji bo naredil, zato Ljubljani z nožem večkrat policisti odvzeli prostost 31- naj bi bilo dekle že povsem zabodel J4-Ietnega Ljubljan- letnemu moškemu iz okoli- ob živce. Čana, ki se v kliničnem čen- če Domžal, ki se je več mese- Psihično in fizično nasilje tru v Ljubljani še vedno bori cev fizično in psihično zna- se je stopnjevalo vse do 31. za življenje. Preiskovalni šal nad svojo 2;5-letnô sestro. Polidšti so v kazensko ovad- decembra, ko naj bi do- sodnik je za osumljenca mnevni nasilnež v popol- odredil pripor. bo zapisali, da je 3i-letnik danskih urah v enem od go- Kot poroča policija, je osumljen storitve kaznivih stinskih lokalov naletel na Ljubljančan i. januarja v ju- dejanj ogrožanja varnosti, sestro in jo znova zače! tranjih urah na ulid srečal nasilja v družini, povzročitve zmerjati ter ji groziti. Ko je zy-lemega Dominikanca in lahke telesne poškodbe in dokončno izgubil Živce, pa ga povabil V sebi na pijačo. poškodovanja tujih stvari. Po naj bi jo z mobilnim telefo- V stanovanju sta se sprla, zaslišanju je preiskovalni nom udaril po obrazu in pri pri tem pa je storilec Ljub- sodnik za nj odredil pripor Kot je sporočila Policijska tem lažje ranil. IjanČana z nožem večkrat Kranjski policisti pa so zabodel v trebuh, nato pa uprava Ljubljana, naj bi prejšnji teden zaradi suma zbežal. Na podlagi pridoblje- osumljeni od lanskega av- storitve kaznivega dejanja nega opisa so storilca izsiedi- gusta do konca leta izvajal poskusa uboja odvzeli pros- li v Kranju in mu odvzeli različne oblike fizičnega in tost 27-lememu državljanu prostost. Med preiskavo so psihičnega nasilja nad svojo Dominikanske republike s mu poUdsti zasegli tudi nož. Ljubljana Družinsko nasilje je resen problem Nasilje v družini je v Sloveniji resen problem, je v sredo dejal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Coran Klemenčíč. Čeprav rma po njegovem na tem področju policija veli odgovomost, pa vse vendarle nI odvisno le od nje. "Problem nasilja v družini je več- plasten^ pri čemer mora policija nositi svoj del odgovornosti, hkrati pa mora biti odprta za ŠirŠe delovanje dr* žavnih organov in nevladnega sektorja/' je dejal državni sekretar. S. Š. Pr€bačevo Našei kup bankovcev Lansko leto še ni poteklo» ko je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo na Prebačevem in jo temeljito pregledal. Našel je pet tisoč evrov, ki jih je seveda ob odhodu tudi vzel. Nekdo je vlomil tudi v stanovanjsko hišo na Kokrtci in odnesel računalnik, gotovino in zlatnino, skupaj vredno okoli 3500 evrov. S. Š. Priloga Gorenjskega glasa urednik: Miha.Naglič^siol.ket Na prvi dan novega leta 2009, ko smo praznovali vsi, je pesnica Světlana Makarovič praznovala dvojno, poleg novega leta tudi svoj 70. rojstni dan. No, koliko je zares praznovala, ve le ona. Gotovo pa ji vse najboljše voščimo tisti, ki cenimo njen ustvarjalni opus. Prva dama slovenske poezii e MihaNaguČ IjivimiimetniŠkiindaronim ske pesmi, kvečjemu kakš- bodo to Židje, pedri ali ka- puščajo svoje bolniške po- ...................................... svojo pesmijo je budila obis- no pijansko lajno. In vse, dilci, kdor koli, samo da se stelje, nalašč krevljajo iz naj- Světlano Makaro- kovalce, tudi tiste ob gostilni, kar potrebuje oziroma si po6Jtijo bolj vame, čiste in višjih nadstropij izzivat mi- vič sem se v živo ki so jih bolj zanimale druge želi. je kičeraj. Gojzarska poštene." Ko je protitikadil- moidoče nekadilce in jih srečal samo enkrat, reči. Vsem je voščila dolgo, glasba namesto slovenske ski zakon iz javnosti izgnal okuževat s slabim zgledom, pa še to na način, visoko poletje. Ko pa se je ljudske, kosmate zgodbice kadilce, se je Světlana zavze- Res je, da zmeraj huje kaš- da sem si sam to oglasila z baladno ubranim namesto Hterature, kvanta la za njihove pravice. V ese- Ijajo in prav je tako, ampak srečanje zelo zapomnil, ona glasom in zapela o praproti, namesto duhovitosti. " Se ju in pesmi Prekleti kadilci umirajo pa še zdaleč ne tako pa ga je najbri brŽ pozabila, ki je prerasla vse ceste, je za strinjam, iz osebnih izku- je med drugim zapisala, kar hitro, kot bí bilo pričakovati Bilo je leta 1987, ko sem v "amfiminiteatru" zraven ne- hip vse potihnilo. Inko jeza šenj in po spoznanju. Ozna- sledi. "Kadilci so brezobzir- in želeti. II tem razigrano cinično inter- ke "mikrocefaliis" (osebek z na drhal, Treba je samo po- Veličina Světlaně Makaro- kdanje italijanske kasarne pretirala svojo pesem Kaj bo majhno možgansko prosto- gledati gmče bolnikov v za- viČ seveda ni le v mozaiku pri Vidicu na Vrsniku (nad jedel ogenj (vse lažnivce, ob- mino) pa so bili deležni tisti, nikmih bolniških haljah in njenih duhovitih izjav. Veli- Žirmi, 764 m; medtem so rekljivce, nevoŠČijivce, vse ki se niso navduševali nad oguljenih natikačih, ki se čina je v njenih pesmih, žaga zasuli in spremenili v bolj vohune, ovaduhe, vse smr- zmago travestítske skupine kar naprej zbirajo pred vho- radi katerih je postala in produktivno njivo) organizi- duhe ...) se je oglasilo spon- Sestre na izboru popevke za dom v Klinični center in vie- ostaja prva dama slovenske ral drugo praznovanje kres- tano ploskanje." Evrosong. "Mikrocefalusi čejo svoje smrdljive dgarete poezije. Pa preberimo ob tej ne noči. Žal se ni zgodilo Světlana Makarovič je to- vedno potrebujejo nekoga, v ledenem zimskem vetru, priložnosti skupaj vsaj eno prav v kresni, ampak šele v rej znala že s svojo enkratno da ga popljuvajo, pa naj Nalašč se potrudijo in za- od njih. nočis26. na27. junij, tridni poezijo zbuditi pozornost "prepozno". To se je tudi po- javnosti. Še bolj pa jo je v zad- znalo; magične kresne sile njih dveh desetletjih s svoji- so že nekoliko oslabele in mi izzivalnimi izjavami in drugo kresovanje po celo tnem vtisu ni biJo tako čamo dejanji ob raznih priložno stih. Leta 2000, denimo, ko Ko seje oglasila kot prvo v letu 1986. Vreme so ji končno le namenili Pre- j . , je biJo do tistega dne lepo, na šemovo nagrado za Hvljenj- Z OaiCKiflO večer se je pooblačilo, pono- sko delo, ona pa jo je zavmi- j » 1 či je začelo deževati. Vrhu- la. Tako je protestirala proti HuVaVllfVl SiaSOfH nec večera je bil že na začet- odločitvi upravnega odbora . « ku, ko je nastopila pesnica sklada, da nagrado podeli in zapela Svetlana z interpretacijo svo- tudi patru Marku Rupniku. , J . . jih lastnih kresnih pesmi. Po odloâtW strokovne komi- 0 praproti, kije Nikoli ne bom pozabil nje- sije bi jo moral dobiti slikar J nega prihoda. Po ozki itali- Gustâv Gnámuš, upravni prerasla vse jansW vojaSW cesti jo je pri- odbor pa je strokovno odločitev politično spremenil. Sporna je ta sprememba zato, ker peljal njen menedžer Stane Sušnik v velikem in bleščečem novem Volvu. Iz limu- se Prešernove nagrade po ceste, je za hip vse potihnilo. zine je izstopila črna dama v statutu sklada podeljujejo le -, I dolgi črni obleki z bleščica- za javna umetniška dela, v In KO je zapela mi in se v našem spremstvu Rupnikovem, primeru pa je . napotila v bližnjo vrtačo. Va- šlo za likovno opremo pape- SVOJO peSCm i^J np je iz močnega ozvočenja že ve zasebne, javnosti pov- z vso silo nabijala "goveja II sem nedostopne kapele v uOjeOel ogenj glasta, ob kateri se je gostja Vatikanu. Sveûanin komen- . , kar stresla in nekoga pokli- tar: "izbiro so upravičevali s (vse lažnivce, cala na pomoč, pa ne vem tem, da je sam papež pohva- - - - več, ali Marijo Pomagaj ali lil Rupnikovo soboslikarstvo. obrekljivce, v^ —^ ... .............----— t----- neVOSClJlVCe, obzidja fanfaristi Alp ine za- papeževo stanovanje in da je J trobili začetek, je svoj nastop papež vrhovni umetniški ar- vse vohune, opravila "na višini", nadvse biter!" kar Boga samega. Ko je prišla do mikrofona in so vrh Izvedeli smo torej, da se slo-venstó prostor razteza prav v profesionalno. Zapela in brž Ponarodelo ie tudi njeno ovaduhe, vse odšla. Občuten danek o tem mnenje o rojakih mikroce- j . večeru je za Delo napisala falusih in Slovenceljnih. "In Stnrduhe Tončka Stanonik. ^'Priredi- kaj je značilno . t .1 tev ježe tekla, ko sem prišla 'SlovenceLjna? Da sploh Sč je oglasilo na cilj. Namesto velikega nima nobene identitete. Ne Ognja pa je na robu vrtače obvlada svojega jezika. spontano pojenjava! majhen, čist Nima pojma o nacionalni in Kresovaice je po- kulturni dediščini. Ne po- ploskanje. ogenj. zdravi jala Světlana. S prorúc- ř Peli n zena Žalib Žena pelín bere, komu ga bodala. fj penkiyswomóvdn, komu bo zavdala? Žalikžena pdinbere s hladnimi dlanmi, pelin bere, lepo poje 23 umrlimi. I V kačjem polju !alik žena zozkfmf očmi, vri peli novega vina nese med ljudi iMim pďrním Vs9k bo sam ra svetu vsak na svojetrt kifíem polju vpeiinovem l«tu v. u C » é h » I Si ■/rri.wtyE nuAvt.jia I I.- «K A/enkd Solil MIS ^ M ^ A % « /v zna niti ene slovenske Ijud^ Svetlana Makaravič^ njene pravljice in pesem POGOVOR Snovanja Zdi se, da si po srednjeveških gradovih status kulturne dediščine in turistične znamenitosti pridobivajo tudi utrdbe iz novejših časov. Hkrati je med nami vse več posameznikov, ki se na te reči spoznajo, recimo jim "utrdboslovci". Aleksander Jankovič Potočnik je gotovo eden najvidnejših. Aleksander Jankovič Potočnik, utrdboslovec Z Rupnikovo linijo in njej nasprotnim Alpskim zidom se Slovenija tudi v tem segmentu kulturnozgodovinske dediščine postavlja ob bok drugim evropskim državam, ki se lahko pohvalijo z velikimi utrdbenimi sistemi iz Miha Naguč nu. V njem sem res našel sa- sem, da bi bilo treba te osta- v bližini, pa je začelo vame bil je vesel, da lahko nekdo ....................................... mega sebe, vendar sem se line evidentirati, jih predsta- pronicati spoznanje, da je na terenu preveri dejansko Osebnostih,veli- po vmitvi v domovino spri- viti javnosti in morda celo bila Rupnikova linija, okate- stanje. Kasneje je zastavil kem slovenskem jaznil z dejstvom, da za po- obnoviti. Ko pa sem se po ri je bilo dotlej slišati zelo svojo besedo, da sem sestav- bi<^raiskein leksi- klicno udejstvovanje na tem pedetnem bivanju v tujini malo, vendarle pravi utrdbe- ke o Rupnikovi liniji objavil konu, ki je izšel področju pri nas ni pravih vrnil domov, sem ugotovil, ni sistem, enakovreden dru- v strokovnih revijah, kakršne lani novembra, so pogojev. Zato pa sem se po da so to nalogo z vso potreb- gim, ki so jih v tistem Času so britanski Fort in Casema- zraven vašega imena nasled* zneje prav tako našel na po- no resnostjo že prevzeli dru- gradili po Evropi. Ko sem te, francoski Magazine nje oznake: ilustrator« anima- dročju utrdboslovja in tu je gi. Tako sem se za nekaj let skušal opozoriti na pomen 39/45 in poljska Forteca, s tor» publidst, graRČni obliko imelo moje delovanje doslej posvetil bolj vsakdanjim utrdb na Žirovskem vrhu, čimer mi je pravzaprav veli- valeč. Po stroki ste arhitekt, nedvomno tudi največji ud- stvarem. Potem si me prav ti sta mi prva prisluhnila ti in kodušno odstopD primat v slovenska javnost pa vas po- nek." zna predvsem kot utrdbolju- povabil, naj za občino 2iri iz- amerišld zgodovinar in utrd- predstavljanju Rupnikove li- rišem ilustrirani krajinski boslovec loe E. Kaufrnann. S nije mednarodni javnosti." ba in utrdboslovcâ, ljubitelja Slovenski javnosti ste od- zemljevid in s takratnim svojim vabilom, naj napi- in poznavalca utrdb. Ste to- krili Rupnikov linijo. Kako rej res vse 10 ali bolj eno kot se je lo zgodilo^ predsednikom Turističnega društva Žiri Benom KavČi- šem prispevek za Žirovski Ko sem leta 2000 v Cobiss občasnik in v Žireh pripra- vtipkal geslo Rupcikova U- vse drugo? "Šlo je za kombinacijo za- čem sva se 27. oktobra 1999 vim predavanje, si mi dal po- nija» se je pokazalo "o za "V leksikonu bi bilo vseka- nimanja in spleta okoliščin. odpravila na krožno vožnjo trebno vzpodbudo, medtem detkov". Ob koccu leta kor treba dodati oznako Car odkrivanja neznanega po občini. V okolici Žirov ko rrú je joe Kaufrnann po- zoo8 jih je 54, pod geslom utrdboslovec', sicer pa bi sem spoznal v dijaških in sem opazil bunkerje, podo- sredoval dragoceno arhivsko Rupnikova Črta pa Še dodat* težko rekel, kaj sem bolj. Ne- študentskih letih, ko smo s bne tistim, ki sem jih pozr^ gradivo in mi bil nekakšen nih 7. Res, dobro se mi zdi, dvomno drli, da mi je študij prijatelji v obsoških gorah že z Ratitovca in Blegoša. a mentor pri raziskovanju da je prvi članek o njej izšel arhitekture dal dobro teore- iskali ostanke cest, naselij in jim nikoli nisem posvečal utrdb. Sam je namreč v svoji v Žirovskem občasniku (5t. tično podlago, a po du5i sem strelskih jarkov. Kar so Ijud- velike pozornosti- Ko sva se knjigi 'Fortress Europe', ki 31, decembra 2001). Leta bi] vedno predvsem likovnik, je zgradili v tako nemogočih znašla pri bojnih blokih sle- velja za prvo temeljno delo o 2004 pa je izSla prva knjiga kar se je potrdilo tudi z razmerah, se mi je zdelo fas- menske utrdbe na Golem medvojnih evropskih utrd- o tem fenomenu: Rupniko* uspešnim podiplomskim cinantno, Se bolj pa to, da je vrhu in ko mi je Beno rekel, Študijem animacije na uni- bilo vse to širši javnosti pov- da so podobne utrdbe tudi benih sistemih, s taro jugoslovanske utrdbe navedel le va linija in Alpski zid. Avtor obeh ste bili seveda vi. verzi Swinburne v Melbour- sem neznano. Razmišljal na nekaterih drugih vrhovih na podlagi nemških virov in Kako se zdaj spominjate prejšnjega stoletja na svojem ozemlju. Aleksander jankovič Potočnik pri bunkerjih ob železniškem mostu čez Savo v Črnučah / w : Corasd POGOVOR Snovama íeh prvenstvenih del? Bi jih letni 'Pohod ob stari meji', Koroške. Opisu je bilo doda- mu nas delo in ustvarjalne na utrdba'pade zaradi širje- ' 7ny\iyy\i\)r\ iV danes pisali dnieaće? bo razvoj tekel dalje." nih še šest itinerariev. do Ica- ideie zdmžiiie osptti nosa. nia r^ti^řa alf ciraHni^ in. ^^J^f danes pisali dnigaćer "Pri pisanju sem naletel nlh še šest itinerarjev, po ka- ideje združuje osem posa- nja cestišča ali gradnje in- terih smo vodili udeležence meznikov, ki pokrivamo po- dustrijskih hal, po drugi ^^ HOhčnč na tri veije težave. Prva so Srednjeveški gradovi so bili ekskurzije. Ker je bila knjiga dročja kulture in raziskova- strani pa se v mnogih oko- bili viri, ki jih bodisi ni bilo, zgrajeni kot ut^'ena bivališ- v treh tednih dobesedno raz- nja, od fotografije, arhitek- Ijih odločajo za prenovo to-ali pa mi takrat niso bili do- ča, danes so kulturní spo- grabljena^ smo se na Ad Pi- rumega projektiranja, obli- vrstne dediščine in njeno od dejavnosti, stopni. Poseben izziv je bilo meniki. Je že čas, da bi za rumu odločili za ponatis. Na izrazoslovje, saj so za ele- kulturni spomenik razgla* predlog prof Petra Fistra, ki kovanja, pa do raziskovalnih, izobraževalnih in založni- vkJj^itev v turistííno po- 5 katcHml nudbo. Bi me pa, kot rečeno, mente medvojnih utrdbenih sili tudi kako utrdbo iz 20. je dal na voljo tudi svoja gra- ških projektov. V zadnjih le- veselilo, če bi se zaradi stro- np ijl^)/^ rinvv) n/7 sistemov manjkali Številni stoletja. Je na utrdbah Rup- diva in risbe, sem v knjigo tih smo raziskovali, letos pa kovne podpore na Ad Pirum JUrn, pu ustrezni slovenski izrazi. nikove linije tudi kaj estet* vključil protiturške tabore pred domačo in strokovno obračali že med snovanjem Tretja težava so bila še ne- skega? ter lastnim ilustracijam do- svetovno javnostjo predstavi- načrtov in ne Šele takrat, ko raziskana območja. Danes bi "Kot sem obveščen, je na dal Se upodobitve rimskih 11 utrdbeno dediščino Ljub- je treba napisati ustrezne nekatere formulacije, ki sem pobudo gorenjevaške občine utrdb Mateja Zupančiča in Ijansko-Postojnskih vrat. V podnapise pod fotografije na jih takrât napisal v slogu ijubljanska enota ZVKDS Že obkolpskih gradov Igorja Sa- sklopu tega projekta je izšla informativnih panojih." 'domnevamo lahko' in 'verjetno je', lahko podal v obliki začela postopek za vpis obeh siemenskih utrdb na Žirov- pača. Z novimi itineraiji sta dodatno pokriti Še osrednja tudi prej omenjena knjiga Utrdbe na Slovenskem. gotovosti. Z obiski na terenu skem vrhu v register kultur- in severovzhodna Slovenija. Manj znana je naša konser- tudi živeti? in pogovori z domačini sem ne dediščine. Tudi naše po« Verjamem, da je vse to stro- vatorska dejavnost. Le malo* senamrečodtlejvvelikoveč- bude in argumenti so bili kovno in uporabno raven kdo na primer ve, da sta oba od dejavnosti, s katerimi se ji meri prepričal o dejan» doslej na ZVKDS dobro knjige precej dvignilo." skem stanju. Sicer pa sem sprejeti. Kar pa se tiče esteti- arhitekta, ki sta zaslužna za ukvaifam, pa naj gre za ilus- strokovno izpeljano prenovo tracijo, risanje zemljevidov. naj gre za ilustracijo, risanje MdfživS^''"'''' zemljevidov, "Zanimivo je, da nobene animacljo ali neiavnn^h s Ifati^nmi cp J utrdhoslovje, ni mogoče najti kar zadovoljen, da kljub ta- ke, je ta pogosto stvar posa- Pogovarjava se zd osrednji starega vhodnega trakta Lo- animacijo ali utrdboslovje, krat zelo omejenim virom, meznega okusa. Vendar gorenjski časopis. Zato škega gradu, dr. Darko Likar ni mogoče najti med razpisi kakor vse kaže, rusemustre- imajo utrdbe Rupnikove li- vprašanje: je Gorenjska z in Anton Mam, člana naše- prostih delovnih mest, kar mg/i rClZVlsi lil nobenega večjega kozla." nije nedvomno svojske obli- utrdbami obdarjena bolj ali ga zavoda, ali da sem sam pa še ne pomeni, da se od kovne značilnosti, med kate-Rupnikova linija |e bila rimi je treba posebej omeni- zgrajena kot utrdbeni si- ti betonski stolpič kot nado- manj kot druge slovenske pokrajine? tvorec idejne zasnove mu- tega ne da živeti." zejskega kompleksa v Parku "Vsekakor ima nekaj adu- vojaške zgodovine v Pivki. Vaša posebnost so tudi ilus- stem, v času svojega na- mestilo za jekleno kupolo, tov. Blejski grad na svoji vi- Zavoljo tega se nam še ved- trirani krajinski zemljevidi, Stanka pe bila torej pred» Utrdbam daje ne le izrazito soki skali je poleg Predjam- no dogaja, da se tisti, ki bi ilustracija sploh, stripi, ka vsem vojaški objekt. Aprila prepoznavnost, ampak tudi skega gradu nedvorruio naj- prostih delovnih mest - kar pa še 1941, ko naj bi dokazala svojsko estetsko vrednost." svojo upravičenost, je padJa brez bojev, (e bila torej postavljena zaman? impozantnější grad na Slovenskem- Med Žirmi in Go- radi oživili utrdbeno dedišči- rikatura, risanke ... To zve- ^ ' no na svojem območju, na ni znano. Ko človek prebe» ^^ tesa řtC nas obračajo šeie takrat, ko re, da se ukvarjate z anima- ^ Maj 2008 je bil vaš mesec, renjo vasjo so največje in potrebujejo besedila za in- cijo in ustvarjanjem arhi obiskali so vas kol^ utrd- najbolje ohranjene utrdbe "Nedavno so na televiziji boslovci z vsega sveta. Kaj Rupnikove linije. Pri Radov- formativne table. Mi pa vemo, da bi bilo bolj smisel- tektumih perspektiv, pa si marsikdo ne predstavlja da živeti. predvajali dokumentarec o vse ste počeli? Ijid najdemo rujbolj slikovi- no in zanje mnogo koristne- prav dobro, za kaj gre? sloviti trdnjavi Boden na se- "Šlo je za redno letno eks- te oziroma nenavadne bun- je, če bi nas kot partnerje "S tem se tudi pri nas sre- A veni Švedske, Nekdanji člaj^ kumjo mednarodnega utrd- kerje, medtem ko so tisti na vključili v projekte že na sa- čujemo vedno pogosteje. njene posadke je pojasnil, da boslovnega združenja FSG Lajnarju in Možicu, torej na mem začetku. Rezultat goto- Gre za to, da si večina ljudi je glavna naloga utrdb odvr- (Fortress Study Group), ki je sami meji med Gorenjsko in vo ne bi izostal. " niti sovražnika od napada. bilo pred triintridesetimi leti Primorsko, v izjemno sliko-Dejstvo, da trdnjave Boden sicer ustanovljeno na Oxfor- vitem okolju. Pa še kaj bi se Utrdboslovci ste bolj redka, na bo videti nova stavba in jo zgolj na podlagi načrtov ne zna prav predstavljati, kakš- niso nikoli napadli, je imel du kot akademsko društvo, a našlo!" sam za dokaz njene uspeš- je kasneje dobilo širši, med- nosti. Tudi v.primeru Rup- narodni oziroma resnično Katere so najbolj impozant- nikove linije 80 Italijani ča- globalni značaj. To pot se je ne utrdbe na Slovenskem? a za svojo stvar močno zav- je zato treba narisati. 2e v zeta človeška podvrsta. Koliko vas je. kje se srečujete? prvi polovici dvajsetega stoletja so znali svoje projekte v "Ena od organizacij, ki nas risbi predstaviti vsi arhitekti, kali, da Nemci najprej pre- odbor odločil za ogled slo- "To je spet v precejšnji združuje, ie vsekakor že pozneje pa so to začeli pre- magajo obrambo na sevem. venske utrdbene dediščine meri stvar okusa. Na nekate- omenjena FSG. Druga, ne- puščati specialistom. Na pre- Torej je svoj namen - odvrni- in s Œarlesom Blackwoo- re naredi največji vtis razve- mara še bolj zanimiva, je lomu stoletja je nato skoraj ti italijanski napad - dejan- dom, urednikom revije Ca- jan splet podzemnih rovov utrdboslovna spletna mreža povsem prevladala računal» sko dosegla. Zakaj so Nemci semale, sva že leto dni prej in tu vsekakor prednjačila SiteO, ki jo je ustanovil ame- niška grafika, ročna risba, prodrli tako hitro, pa je že izdelala natančen program, utrdbi Rupnikove linije na riškl zgodovinar in utrdbos- kakrSno gojim sam. pa je do- drugo vprašanje." ki je vključeval šest enodnev- Žirovskem vrhu. Glede voja- lovec Joe Kauâmnn z name- bila pridih prestiža." nih izletov. Začeli smo z ške dovršenosti ne moremo nom, da bi 2druži] ljubitelje Kaj pa nam Rupnikova lini- ogledom utrdb na 2irov- mimo italijanske utrdbe na utrdb vsega sveta. Meni je, Na katera od svojih dd ste ja pomeni danes, v Čem je skem vrhu in obiskom mu- planini Polog v dolini Toi- kot rečeno, pomagala pri najbolj ponosni? njen aktualni potendal? žeja v Žireh, nato pa smo v minke (pod Javorco), med« zbiranju podatkov o Rupni- "Nedvomno na svojo prvo "Sam pa bi poudaril pred- Kendovem dvorcu v Spodnji tem ko bi se po lepoti narav- kovi liniji m mislim, da je knjigo Rupnikova linija in vsem simbolni pomen. Z Idriji udeležence podrobno nega okolja redko katera lah- prof. ZdravkoMlinartoveni AlpsW zid, Predstavljane- Rupnikovo linijo in njej na- seznaruli s strateško lego in ko kosala 2 obrambno črto svojih študij navedel kot pri- kaícšno krono prizadevanj, sproti stoječim Alpskim zi- zgodovino slovenskega pros- devetih italijanskih utrdb na mer, kako novi načini komu- da bi utrdbeno zapuščino tri- dom se Slovenija tudi v tem lora ter iz njiju izhajajočo Milanji pri Ilirski Bistrici - niciranja. predvsem inter- desetih let prepoznali za po- segmentu kultumozgodo- utrdbeno dediščino. V na- vsaj zaenkrat Poleg blejske- net, omogočajo povezovanje membno kultumozgodovin- vinske dediščine postavlja ob slednjih dneh so se nato zvr- ga velja omeniti še Predjam- zgolj na podlagi interesa, sko dediščino in hkrati turi- bok drugim evropskim drža- stili izJeti, na katerih smo si ski grad, Pri tem je treba po- brez pogojenosti z lokacijo. " stični potencial in če sodim vam, ki se lahko pohvalijo z ogledali še številne druge udariti, da utrdbe na Sloven- po Številnih turističnih po skem ne pritegnejo toliko za- Kakšen je odnos drugih lju* budah v zadnjih letih, je bilo velikimi utrdbenimi sistemi utrdbe." iz tridesetih let prejšnjega radi svojih dimenzij, marveč di in ustanov do vašega po- to prizadevanje uspešno. Se- stoletja na svojem ozemlju. Letos je že dvakrat, najprej predvsem zaradi svojih po- četja? Odnos tistih, ki o teh veda bi se našlo tudi marsi- Pri tem je Rupnikova linija pred prihodom utrdboslov- sebnosd in vpetosti v privlač- rečeh nimajo tako ljubeče- kaj drugega, na primer zem- §e toliko pomembnejša, ker cev in nato še novembra v no naravno okolje." je, kljub temu da ni nastala v dopolnjeni izdaji, izšla vaša ga in poznavalskega odno- Ijevidi, najsi gre za koprske sa kot utrdboljubi in utrd- vinorodne lege, občino Idrija času nacionalne države, v ve- knjiga Utrdbe na Sloven* Utrdbe na Slovenskem je boslovci. Pritrdilen, odklo- ali nenazadnje Žiri.' liki meri slovenski gradbeni skem. Prosim, da jo na založil Ad Pirum. "zavod nilen, indiferenten? Kaj bi podvig. Gotovo pa ni zane- kratko predstavite? za intelektualne dejavnosti" si v tem pc^edu želeli? marljiv niti njen turistični "Prva izdala [e bila zasno- v Lsti močni potresi, mentarjih še posebej Umeljito svoje zmote in grehe, in netoli- istega besedila v sodobno slo- bodo gibale nebeške sile'in se udori, gf>re se bodo razklale in in odkrito izrazil svoje religioz- ko zato, da bi protestantska cer- venščino. V tej se ruislov glasi: bodo videli čudni kometi in se valile. Med ljudmi se bodo no občuje apokaliptičnega kev prevzela vlogo katoliške v Poslednji dd Nove zaveze, v ka- druge prikazni. No morju bodo razširile kutne bolezni, vojske, časa in go didaktično spretno urlanju sveta. " SLOVENCI PO SVETU Snovanja Z Lubnikom med argentinskimi Slovend (9} Sedem žensk na enega moškega Makiia Volćta* posebej. Svojega bogastva ni- ......................................kakor ni pametno razkazova- endoza je tila ti, denimo debelih zlatih ve-v nedeljo zju- rižic okoli vratu, dragega fotra] tiha in toaparata alJ kamere. Najhi- prazna, poži- treje "shodijo" denarnice in vahni noči je ženske torbice. Tudi torbice mesto spalo in oživelo Šele za pasom, ki jih doma upo- sredi dneva, Na vseh izlož- rahljamo pri smučanju, so bah so bile spuščene debele hitro prazne, saj tatiČ upora- kovinske mreže, zaklenjene bi britvico in premoženje s težkimi ključavnicami. Za- mu pade v roke. Običajno Prav nCVCtJCtčfi radi vamostl, saj je kriminala kradejo v paru, eden vas za- vse več. Nasploh so vse hiSe moti, drugi opravi svoje. Za SC yidïHJC ZuCl zgrajene tako, da so na zunaj potovanje po Argentini so se čim revnejše, razkošje se mn(^ izmed nas opremili s POuCltCK, dCl V skriva v notranjosti. Avtomo- posebno denarnico, ki jo pribili so prej stari kot novi, 2 pneS na trebuh, pod obleko, MčndOZi ' nCl njimi se ne razkazujejo tako da tatovi ne morejo vedeli, ali kot pri nas. Noâii postanek je spodaj denarnica ali le ne- CfieSCl ffioškcgu pred semaforjem utegne biti kaj preveč trebuha. nevaren, saj tatovi Čakajo na V Mendozi nih^^e izmed p ride sedem priložnosti, pred rdečo lučjo nas ni bil okraden. Se več. Ko Žensk, med hče. zato ponoči ne ustavlja ni- smo se vračali z mendoškega Na vseh izložbah so ponoči spuščene kovinske mreže hriba, kjer se na več kot pet- Na krajih, kjer se zbira več sto hektarih razprostira zna- stol. Ko smo premlevah, poljubljali. Vendar lokalni našajo s pločniki pred hiša- sprehodom po ijudi, za varnost parkiranih meniti park, je ena od pevk kako se je to zgodilo, smo vodič ni dopustil niti kančka mi, čistijo jih s petrolejem, , avtomobilov skrbijo mlade- ugotovila, da je na vlakcu po- vedno znova ostali pri ugoto- dvoma, da podatek ne drži, zato se bleščijo že od daleč. mestu m parku niči, ki gledajo dovolj grdo ali zabila torbico. Fotografiranje vitvi, da so imeli dolge prste dodal je le, da fantje odhajajo Zanimiva navada ;e siesta. razkazujejo mišice, da si ni- veličastnih dreves jo je tako verjetno natakarji. na delo v Buenos Aires. Kaj kakor pravijo opoldanskemu tegCl ftlSftlO hče ne želi bližnjega srečanja prevzelo, da se je torbica od» Prav neverjeten se nam je takšno razmerje pomeni za počitku, ki je značilen za z njimi. Očitno dobro skrbijo peljala z naslednjo skupino, zdel podatek, da v Mendozi vsakdanje življenje, seveda špansko in italijansko okolje. opazili, vendar "za svoje uUce", saj jim last- Vendar se je pripeljaia do re- na enega moškega pride se- nismo mogli ugotoviti, saj Svetovna globalizadja takS- -, T • v 1 avtomobilov rade volje cepdje, kjer jo je nato dobila, dem žensk. Med sprehodom smo bili v Mendozi le nekaj nim razvadam ni naklonjena, lokalni vodic ob stisnejo v roko bankovec, že Globoko se je oddahnila, saj po mestu in parku tega nismo dni. Mislite pa si lahko, kako toda v Mendozi je trdovratna iz te kretnje pa je moč raz- v torbid ni bil samo denar, opazili, morda je res nekaj več izbirčni so lahko fantje, ki in opoldne trgovine zaprejo. V vseh podjetjih tega v glav- Preverili pa smo lahko, da nem ni več, le redki še odha- tem podatku ni brati, da ti fantje davkov ne temveč tudi potni list. Toda, žensk kot moških, toda, da je ostanejo doma. Am«« __4 « i 4 4 ■ ■ «A ^ plačujejo. sreča je opoteča. Prav njej so razlika tako velika.'! dopustil niti Previdnost je na potova- kasneje v Buenos Aires u Saj je bilo v parku vendar so pločniki res Čistí. Mendo- jajo domov na kosilo in poči- njih po svetu vselej dobro- ukradJi torl^co, med kosilom veliko zaljubljencev, ki so po- za je eno najčistejših argen- tek V Buenos Alresu je siesta rCanCka dvoma. doSla, v Latinski AmeriJd še v restavradji, odložila jo je na ležavali v travi, se objemali in tinskih mest, ženske se po- že skoraj pozabljena. Med sosedi 124 SLOVENCI v ZAMEJSTVU Iož£ Košn^ek Na Korošl^ ďáuje uradno ni konzul v Cehwu MaÇ'ai 16S nogometnih moštev^ kar Lonear. iz klubske blagajne letno okrog j6o tisoč evrov. Klub zaradi Brata, predsednik kluba sloivnskega porekla težko nuj- kaže na veliko zanimanje prebivalcev te avstrijske dežele Franci Wîeser in poslovodeči de nove pokrointelje. Marsikdo za nogomet. Med petimi na- kluba Marko Wieser, rojena v sine upa sodelovati $ Sakom, juspť^jšimi klubi je Sloven» zavedni Wieserjevi družini v čeprav ta ni več izključno klub ski atletski klub (SAK), ki Celovcu, sta predstavila delo- slovensko govorečih, ampak tekmuje v družbi moštev s Ko- vanje, probleme in uspehe klu- grad i na dvoj eziČnosti. ki naj roškega. Štajerskega in ba. Člansko moftvo je na bi na tekme privabila tudi Zgornje Avstrije v eni od re- dvanajstem mestu. Žal na številnejše občinstvo. "Dvojez- gionalnih lig. Po jesenskem Sakove tekme prihtija vedno ično delovanje je nujno, če delu tekmovanja je slovenski manj Slovencev, Včasih je bila želimo ostati med najboljšimi klub na dvanajstem mestu tekma sioiwwiciři nogometašev klubi na Koroškem in ne med Šestnajstimi moštvi, Z nekaterimi novimi igralci praznik in je bil o^ed tekme bomo zdrsnili na raven nenapisano pravilo. Ob vaškega kluba," je povedal napoveduje spomladi napre- igrišču, na katerem je igral Franci Wieser. V programu dovanje med deseterico. SAK, seje zbralo tudi po 1000 imajo posodobitev igrišča ob Od leve: nekdanji predsednik SAK in znani koroški novinar Slovenski atletski klub je or- in več ljudi. Danes je uspeh že Slovenski gimnaziji v Celo- jurij Perč, sedanji poslovodeči kluba Marko Wieser in tajnik ganiziral preteklo nedeljo v Mladinskem domu v Celovcu nekaj slo. Ženska ekipa je med vcu, saj so sedaj primorani kluba Silvo Kumer, ki je tudi urednik slovenskega tednika za najboljši mi na Koroške m. igrati na različnih igr^Čih v Ko roŠ ko N o vice. / fo^o, jožb KoSn^f k novoletni sprejem za igralke Naraščajniki do dvanajst let so Celovcu in okolici. Na novo in igralce, trenerje, vodstvo prvi v svoji skupini, mladina uvajajo družinsko sezonsko "Vrni se domov k SAKf" Njen ki pri Saku in so odšli igrat k klub in pokrovitelje. Slovenska U-ip pa so koroški prvaki, karto za ogled tekem, nazaj začetek je bil uspden. Rene drugim avstrijskim klubom, športna zveza pa je poskrbela Skupno ima klub po različnih pa želijo dobiti igralce, ki so Parti, Thomas Riedel in za srečelov. Sprejema se je krajih dvojezične Koroške šest- začeli igrati pri Saku, vendar Patrick Lausegger, fei so začeli so se že vrnili. Spomladi ho tako Člansko moštvo Še močne- udeležU tudi dovenski general' najst ekip, za katere prispeva so odšli drugam. To je akcija igrati nogomet kot narc^jni- j§e. USODE Snovama Zgodba o ženski, ki sem jo občudovala V času Žal je imelo srečanje eno odločilno Milina Miklavčič sošolci. Našel sem si delo in la. Toda odgovora nanj ni- Mama je dolga leta hrani- lati do smrti. Zoprno in poni- ...................... več kot dve plači sem px)tem sem nilco^ dobil. Čas je poča- la verižico, ki mi jo je kupil, ževalno bi se mu zdelo» Če bi aokoli sta se pri- dal za verižico, ki sem jo hi- si zabrisal rane, našel sem in šele danes, po mnogih le- mu Rebeka očitala, da nima peljala sredi lan- pil Rebeki za 16. rojstni dan. dekle, rodili so se otrod, toda tih, jo lahko brez slabe vesti lastnega denarja. skega decem- Kako sem bil ponosen, ko jo spomini na Rebeko so ostali nosim," je dejala Rebeka. Ko smo se usedli k večerji, bra. Najprej mi je nosila! A kaj, ko nama je živi. Lahko si predstavljaš. Odločitev, da se Paolo pre- pa mi je vseeno "podrobil'": je padel v oči usoda zmeSala štrene, ona je kako sem obstal, zadet od seli k njej, v Avstrijo, je pa- Zmeraj se jeziš nad tistimi, večji in boljši avto, pred tem spoznala Emesta, ki je izha- strele, ko sem jo, po dolgih dla Čez noč. Tvegal je vse, ki gledajo mehiške nadalje- se Rebeka za avtomobile ni jal iz družine, ki je imela tudi letih, spet zagledal pred se- kar mu je bilo do takrat dra- vanke. Tega, da pa ima tvoja J rj Ï ^^^^ brigala. Bila sem nemSko-avstrijske korenine, boj, Odtaval sem domov, po- go in pri srcu, zapustil je najboljša prijateljica za seboj nerodnosti l aoío iskreno vesela, da jo spet vi- Naj povem, da so bili v Ar- vedal ženi, da odhajam, ni preteklost in se podal v ne- podobno zgodbo, pa ne podim in tudi njen Paolo mi je gentini priseljenci iz Evrope mi branila, nenazadnje sva gotovo prihodnost. Najbolj misliš." Ostala sem brez besed, le - - , J J večer, ko smo se posedli za so nekaj posebnega. Tudi deset let Le otroci niso m<^ bil vajen. A se je tudi temu veliko sreče sem jima zažeie- Kebekine beseue, mizo in Wepetali in klepetaU. Slovenci, da ne bo pomote, verjeti ušesom, da jih bom "problemu" privadil. Le je- la. Njemu, da bo znal ohrani- "Moraš napisati najino îju- Ko sem nekega dne potrkal zapiistil zaradi ženske, ki me zik mu dela težave, saj bi ti stike z otroki, njej, da bo • 1 »i v -— --------I"-------- — J" ^ -----f.- ^ —M.- f je OU poročen. bllvšeč.Prednamijebildolg zmeraj zelo spoštovani, bili bila poročena že več kot tri- so ga skrbele zime, saj jih ni da bo ženo bezenskozgodbo/'jedejalin pri Rebekini mami, sem jo objel Rebeko okoli vratu. našel v solzah. Povedala mi je, na nek način, pustila ne koč na cedilu. rad bil v kakšni družbi tudi tudi sama pomagala hčerki. "glavni", a kaj, ko mu mora da jo bo (končno) razumela. zapustil, se yni Potem se je s svojimi spo- je, da je hČi zbežala od doma Ker ne razumem špansko, Rebeka prevajati vse, kar Življenje je včasih res ne- mini preselil skonj pol sto- in se poročila s tistim ''prite- je morala Rebeka prevajati kdo izreče. predvidljivo in medtem ko sploh niso zdele lerja nazaj, v čas, ko je srečal pencem". Takrat se mi je po- njegov dolg samogovor, ob- Moti ga tudi to, ker mora sem poslušala Rebeko in Pa- ljubezen svojega življenja. rušil svet, zjokal sem se kot Časno sta se vmes spnčkala, živeti na njen račun. V Ar- ola, sem razmišljala tudi o verjetne. A prav "Doma smo bili revni, zato otrok. Napisal sem ji dolgo kajti videti je bilo, danekate- gentini ne poznajo pokojnin- tem, da nam usoda - že kako » J M nisem mogel nadaljevati šo- pismo, kajti njena mama mi rih stvari sama ni želela po- skega sistema, kot je v nava- • nameni tisto, kar nam (e to seje zgodilo ... Unja tako kot tisti, bogatejši je obljubila, da ji ga bo posla- grevati. di v Evropi, tam bi moral de- določila že ob rojstvu. Veliki dobrodelni koncert Športna dvorana Medvode, pri OŠ Svetje 24. januarja 2009 ob 19. uri PREDPRODAJA VSTOPNIC Gorenjski Glas Bleiweisovâ cesta 4000 Kranj CENA VSTOPNICE JE 15 EUR ř 1 6 LEGENDA Snovama posameznikov 20. stoletja bi legendarni Che dopolnil 80 let je založba Sanje izdala dve njegovi knjigi: Omogočata nam vpogled v duhovno anatomijo enega najbolj prepoznavnih Vedno do zmage Miha Naguč nenehno iskanje novih poti petljaj s kobilo dokazuje, da ............................................................................(dostikrat jih izsekujejo z na trenutke izgubim nadzor o so 9. oktobra maietami) in prehodov čez nad seboj; to se bo sicer spre- 1967 v §oli bolivij- številne reke. Kar naprej kop- menilo, toda položaj gotovo ske vasi La Higue- Ijejo neke jame in rove za pritiska na vse, in kdor íuti, ra ubili ranjenega shranjevanje zalog hrane, da ga ni vei sposoben prena- Che Guevaro, sem hodil v orožja in opreme. Ko jim šati, mora to povedati. To je prvi razred gimnazije. Tudi hrane zmanjka, pobijejo ko- eden od trenutkov, ko je tre- po njegovi zaslugi sem po- nja ali mulo ali pa hrano na- ba sprejeti velike odločitve: stal revolucionar, čeprav le lovijo in naberejo v naravi, prav ta način boja nam daje sobnega formata. V letih, ki Kmetom jo plačujejo v goto- priložnost» da postanemo reso sledila, je bila namreč tudi vini (in ne z ničvrednimi pa- volucionarji, najviSji klin na na stenah mojih dijaSkih in pirji kot naši partizani). Tako lestvi človeštva, obenem pa študentskih sob vsaj ena nje- so na njihovem jedilniku nam dovoli, da se izkažemo govih podob. No» resnid na tudi razni ptiči {divje pure» kot ljudje; tisti, ki ne zmore-ljubo: če bi Che preživel in papagaji, skobd jelenčki. jo ne prv^ ne drugega, mome v tistih letih osebno pova- opice, tapirji, palmine sredi- rajo to povedati in opustiti bil. naj se mu pridružim, ne ce, buče... "Po bogati večerji boj ..." (8. avgust) "Pozabil jamčim, da ne bi šel ... Šele - rižu s fižolom in jelenjim sem poudariti en dogodek: zdaj, ko berem njegov Boli- mesom..." (19.3.} Skrbijo za danes sem se po nekaj več vijski dnevnik, pa vidim, kaj bi me čakalo. Nenehni "po- 'Dopolnil SCÍ7X laet" (tako smo v jugovojsld ranjene, si zdravijo žulje, Cheja duši njegova življenjska družica astma ... Nadvse rekli pohodom, ki so bih na- Štrapaoia avantura. kot šestih mesecih skopal. To je rekord, ki pa ga šte\dlni že naskakuje jo. " (10. septem- ber) svoje 39. leto iyi menjeni predvsem samim Preberimo nekaj odlom- Same banalije: človek» ki sebi oziroma temu, da se je kov. "Dopolni] sem svoje 39. se počuti kot cunja, izgublja ftClZprOSHO SC vojska gibala in ni sedela), leto in neizprosno se pribli- živce in z nožem zabode ko- •, ^ , ^ • Zakaj so bili Che in njegovi žuje Čas, ko bom moral raz- bDo, ki ga nosi. Kar naprej pnOllZUJC Cas, ko tovariši kar naprej v prenni- misUti o svoji gverilski pri- brede po bolivijskih rekah, kanju, mi pravzaprav ni jas- hodnosti • za zdaj sem še V hkrati pa se že več kot pol leta ni umil. In vendar vse to "Hodili smo okroglo uro, stoično prenaša. Smrt ga OOtTl tnOrCll no. Kot da bi bil smoter nji- enem kosu'." (14. junij) hovega početja v tem gibanju 1 ^»»»A" fV^./A. iA'^ltA fvlfifií .fy f ftlA (Afttí^ rClZftllSilVl o SVC^l in ne v revoluciji. Se premi- ki je bila zame zaradi kobili- pravzaprav odreši gverilskih , . kajo zato, da bi se izognili čine utrujenosti dvakrat dalj- muk, v nemirnem letu 1968 Che (v argentinski španščini: E}, ti!) in njegov Boliwjsld dnevnik ^CnlSKl sovražnemu rwpadu, poiska- ša. V nekem hipu sem ji za- je že ena od najbolj prepo- li hrano, raziskak teren m sadil nož v vrat in jo krepko ranii... Zvečer sem zbral vse znavnih ikon stoletja, posta- eden od njih, pa je postal "Hasta la victoria siempre!" ne mit Ko je prišel mednje» predsednik države. Latinska Vedno do zmage! S temi be- prihodnosti " za našli nove poti? Najbrž res , , ^ prav vse to in še kaj. Njihovi može in jim povedal nasled- so se ga bolivijski kmetje - Amerika z drugimi sredstvi sedami je Che zaključil svoje ZCUJj Sčttl S6 dnevi od 7. novembra 1966 nje: smo v te^em položaju, kot še enega od tujih vsiljiv- dosega tisto, za kar sta se z zadnje pismo Fidelu. In ^ • ^ ,, do 7. oktobra 1967 (ko so Pachevo zdravje se izboljšu- cev - bali, zdaj ga častijo kot nasiljem borila Che in nje- zmaga Se nikoli ni bila tako V CHCffl KOSU . Cheja ranjenega ujeli) so bili je, sam pa sem kot cunja; pri- svetnika. Evo Morales, ki je gov kubanski soborec Fidel, blizu. Harmonični kaos SEDMICA Marjeta Smolnikar Čc vzamemo za merilo jav- kom je pravzaprav v vladni ču m'it sanjalo, da bi lahko za- Gregorja Golobiia velja za sUr v (najmanj) treh javnih rtc nastope vladnega predsed- koaliciji; poleg z DeSVS in radi drugih, domnevno nepre- vodjo največje opozicijske vlogah: a) v vlogi posebnega nika Boruta Pahoija, je via- LDS še z Zares in njenim lažljivih obveznosti zamudil stranke Janeza Janšo. Tudi ta odposlanca vladnega predsed- dajoČa ekipa spevna kot Rap- sodija v modrem Georga predsednikom Gregojjem Co- sestanek koalicijskega vrha. se mora spustiti na realrta tla, nika, h) v vlogi Člana vladeJa- lohičem ûli 5 prvima dvema Ai i. drugače, potem bo tudi priznati volilni poraz na sep' ncza Janše v senci in c) v vlo- Gershwina. Žal gre le za strankama in z opozicijsko Gregor GolobiČ točen najmanj tembrskih driavnozborskih gi nesojenega slovenskega vele- poslanika na Dunaju. Če ne bi bila trdna in toK- umetniSki vtis za oči in ušesa SDS ter njenim prvakom Ja- tako, kot je točna švicarska volitvah in iskati napake ter javnosti, resničnost je precej nezom Janšo. Po dru^ strani ura. Če ne bo na sestanek pr^ slabe politične in gospodarske manj harmonična, Pravza- se mora Gregor Golobič spri' celo minutko ali dve pred vlad- rešitve vladajoče koalicije, kot sistentna, da ne uporabim iz- pravje d^ansko stahje v aktu- jazniti z izidom volitev in «im predsednikom. Je pa - se za pošteno koalicijsko drio raza harmonična vladna ko- alni slovenski vladi do skraj- sprejeti dejstvo, daje predsed- samo mimogrede - dobro ope- pač spodobi, ne pa s predsed- alidja za Slovenijo vitalnega nosti neubrano, če na kar ka- nik vlade Borut Pahor in ne rirati z lo^ko, da bi morala nikom vlade Borutom Pahor- pomena, hi bil vladajoči kaos otično. V prispodobi poveda- on. se pravi Gregor Golobič. biii vplivna podroi^a in raz- jem sklepati teoretično sicer bolj ali manj duhovita politično, je za vladne razmere zna- Ko b odo vplivna p odroma in merja jasn o razdeljen a pred mogoče (spomnim o se nekda- na pa radigma. Rekla b/, da je čilen harmoničen kaos. razmerja znotraj vladne koali- samim podpisom koalicijske Prvi odgovoren za razmere dje (v dobro Slovenije, da se pogodbe in ne mesece po pre- nje Socialistične zveze delavnega ljudstva ali kratko min^tra, ki jo je vladna koalicija skuhala v kombinaciji z v vladajoči koaliciji je, kajpa- razumemo) razčiščena ter za vzemu vlade ali, kar je še slab- SZDL), malo manj mogoče opozicijsko SDS oziroma z da, predsednik vlade Borut vse sprqemljiva, bo prikritih in še. spbh nikoli. in čisto nemogoči politično sO' njenimi vplivnimi dani, Slo- Pahor. Če namerava ta vladi odkritih trkov različnik inte- Približno isto kot za aktual' spodanke zveze in pakte. Čis- veniji vsa toliko nevarna kot predsedovati celoten mandat, resnih da ne rečem fevdov, nega vladnega predsednika to nemogoče, da ne rečem ko- domnevna gospodarska kriza, pomeni prihodnja štiri leta, se bistveno manj. Potem, deni- Boruta Paitoi^a in za mmis- mično,je na primer to, da na- In sicer tako v gospodarskem bo moral za začetek odločiti, s mo, se nebo Gregoiju Golobi- tra za znanost in tehnologijo stopa nekdanji zunanji mini- kot tudi v političnem smislu. EKONOMIJ i stefc n. 2argi@g'^as.si 17 LIP Bled dobil partnerja V LIP-iJ Bled so se odločili podjetje razdeliti na dve družbi in 35 odstotkov programa opažnih plošč prodali avstrijskemu Hasslacherju. Štefan Žasgi Ljubljana • V sredo so na Gospodarski zbornici Slovenije predstavili zanimivo odločitev vodst/a UP-a Bled, katerega Člani so tudi njegovi lastniki, da si s prodajo 35 odstotkov programa proizvodnje opažnih ploič v Bohinjski Bistrici pridobijo strateškega partnerja. Po triletnem sodelovanju, predvsem pri i>]aipnem trienju opažnih plošč, so se odločili za kapitalsko povezavo z avstrijsko družbo Hasslacher. Povezo- ^ povezovanju UP-a in Hasslacherja so spregovorili (od sti avstrijski partner povečal svoj lastniški delež celo v večinskega, dejal pa je, da bodo vsekakor v tem primeru ohranili kontrolni delež. Da je sodelovanje že trdno, so nam ponazorili tudi s skico skupnega razstavnega prostora UP-a, Hasslacherja in Jelovice na bližnjem sejmu BAU Miinchen 2009. Na vpraSanje, kako trenut» no na poslovanje vpliva gospodarska kriza, smo izvedeli, da jo je bilo čutiti že vse leto 2008, zato trenutno, ko tudi ni sezone povpraševa- vanje sta predstavila glavni Chri«toph KulUw, Aloji Burja in Samo Hribar Milič. ^^^ ^ Bchinjski BL^d dela- jo 32 ur in na Bledu 36 ur na direktor LIP-a Bled AJojz Burja in direktor ter iastnik Sorodni in različni skupine H as s lâcher Cri- stoph Kulterer. prometa (torej skoraj 5,5-krat teden, več na zaposlenega). Na treh Za internacionalizacijo podjetij Zantóva je tu^ primerja- „.odemih žagah na Koro- povezovanie za vzor va obeh podjeti,, ki sta se od. skem letno razžagajomiUjon ^^ ločili za povezovanje. LIP hl^^^y^j^ç^ Sicer pa predsta\itev kapi- Bled je drugo največje .<5lo- proizvajajo različne oblike ulskega povezovanja med vensko lesnopredelovalno stavbnega pohištva, lepljene LIPom in Hassladierjem ni S kapitalsko povezavo na ká je lani praznovalo nosilce in polizdelke za mon- bila slučajno na GZS. Priso- prc^ramu opažnih plošč želi- 6o-letnico, s 650 zaposleni- tažne hiše, 75 odstotkov pro- tni generalni direktor G2S ta podjetji, ki se v času globa- ™ ^^vari lemo 42 milijonov daje ustvarijo z izvozom. Iz Samo Hribar Milič je opozo- lizacije zavedata pomena in- evrov prometa, od tega dve odpadne biomase proizvaja- ril, da je lahko tako povezo- temadonalizadje, doseči šte- tretjini na tujih trgih. Polo\i- jo toplotno in dektrično vanje za vzor, saj slovenska energijo v dveh sodobnih elektrarnah. vilne sinergije, zlasti 2 optimi- co predstavlja blejska proiz- zadjo pri nabavi hlodovine, z vodnja notranjih vnt (lani so večjo proizvodno-stToškovno odkupili tudi tovrstni pro- učinkovitostjo proizvodnje, gram škofjeloške Jelovice in ^^^ povečanimi sredstvi za razis- postali največji pruizvajalet lesnopredelovalna industrija, ki je bila nekoč naš industrijski paradni konj, danes ob vsej svoji razdrobljenosti in majhnosti pomeni veliko kave in razvoj novih izdelkov notranjih vrat na Balkanu), Za uresničitev avstrijskega manj, kot bi lahko. Nujno je in storitev na osnovi predela- 40 odstotkov predstavlja pro- nakupa programa opažnih prestrukturiranje panoge, ve lesa in z dodatnirri razširit« gram opažnih plošč v Bo- plošč pa bo po besedidi Aloj- povezovanje in ob podpori vami prodajnih asoitimentov hinjsldBistxid, Id jih izdelajo za Burje potrebna reorgani- države tvorno sodelovanje obeh podjetij. Alojz Burja je letno 1,5 nailijona kvadratnih zadja družbe LIP Bled, ki naj celotnega sektorja - od lastni- odločno zanikal, da bi bila metrov in so med vodilnimi bi ta proizvodni program v kov gozdov, gozdarske pano- prodaja deleža v programu proizvajalci v Evropi, pre- Bohinjski Bistrici "osamo- ge do lesne predelave. Na opažnih plošč, ki v celotnem ostalo pa proizvodnja masiv- svojila" v obliko hčerinske Združenju lesne in pohiStve- LIP-u predstavlja 40 odstot- nega pohištva, ki pa se v družbe 2 imenom (če bodo ne industrije pri GZS so se kov, v kakršni kolj zvezi z od- zadnjih letih pomembno zanj dobili soglasje okolja) tega že lotili lani poleti in je- plačevanjem kreditov mene- zmanjšuie. LIP Bohinj, medtein ko bi seni podpisah pismo o na- džerjev, ki so kupili podjetje. Podjetje Hasslacher je bilo proizvodnja notranjih vrat in meri za izvedbo strateškega in zagotovil, da bodo vso kup- ustanovljeno pred 108 leti in masivnega pohištva (tega na- panožnega projekta Gozd in nino vložili v avtomatizadjo je Četrto največje iesnoprede- meravajo v prihodnosti pre- les za trajnostni razvoj Slove- in siceršnjo modemizadjo lovalno podjetje v Avstriji, seliti na Bled) ostala v družbi nije. Takšno prestrukturira- tega prc^rama. Koliko je zna- štiri generacije v družinski LIP Bled. Zanimivo je tudi, nje je že uspelo v Avstrijii šala kupnina, direktorja nista lasti. S štiristo zaposlenimi da direktor Burja ni izključil kjer je prav lesnopredeloval- želela razkriti. ustvari 140 milijonov evrov možnosti, da bi v prihodno- na panoga zgodba o uspehu. Ohranili bodo staro podobo Predvidoma aprila bodo znova odprli prenovljeni hotel Triglav ob železniški postaji na Bledu. Mateja Rant potencialov za obdobje 2007 Večina sob ima balkon s po- li tudi nekaj ruSitvenih del, je Bled . Hotel Triglav v Mali do 2013. gledom na jezero, v pritličju Hotel Triglav je bil zgrajen pa bodo uredili restavradjo, pojasnil Zdravko Rus, saj je bil vhod v hotel že zelo neva- Zaki, tó je bil že vse od leta leta 1906, ko se je izvedelo, Id bo namenjena tudi zuna- ren, precej dotrajano pa je 1908 zapuščen, je v tem letu da bo na današnji lokadji že- njim obiskovalcem. Posebno bilo tudi zgornje nadstropje. začel dobivati novo podobo, lezmška postaja. "Pri obnovi Prenove so se lotili potoma bomo poskušali vestno ohra- presenečenje, obljublja Zdravko Rus, bo dnevni Zdravko Rus pravi, da bo hotel verjetno pisan na kožo Ivanjke Trnka, rojene Rus, niti staro obliko hotela in prostor za goste. Hotel bo predvsem tistim, ki cenijo ki so ji kot denadonalizadj' tudi notranja oprema bo v imel Še piano bar, v katerem tradidjo in imajo občutek za ski upravičenki hotel vrnili stQu obdobja, ko je bil zgra- bo klavir s prvega džez festi- tisto, kar so zgradili naši pred šestimi leti. Naložbo, vredno okrog 2,4 milijona jen," je razložil Zdravko Rus. V hotelu s štirimi zvezdica- vala na Bledu. Gostom bodo predniki. "Hotel ima tudi lana voljo tudi bazen, savne in sten dostop do jezera skozi evrov, delno financira Evrop- mi bo 15 dvoposteljnih in se- prostor za rekreadjo. V kleti park, ki smo ga povsem sami ska unija iz Evropskega skia- dem enoposteljnih sob, ki pa bodo zgradili vinsko klet, uredili in tudi deloma na da za regionalni razvoj. In si- bodo m«d seboj povezane, in sicer iz opeke, ki je bila že novo zasadili." Vsekakor, Še cer v okviru programa kre- tako da bo mogoče koristiti prej vgrajena v hotelske zido- dodaja Rus, pa bodo njihovi pitve regionalnih razvojnih tudi kompleks dveh sob. ve. Opraviti so namreč mora- gostje lahko uživali v miru. Vila Bled znova odprla vrata i 1. Stran V Sportini Turizmu pa so si zadali tudi izjemno zahte- Kot so povedali na včerajš- ven program investicij. Po nji novinarski konferend. ve- pogodbi o najemu morajo v Ija pogodba o najemu Vile petdesetih letih vložiti 33 mi- Bled do leta 2059, pri čemer lijonov evrov, od tega n mili- bodo prvih pet let plačevali jonov v Vilo Bled, 22 milijo- najemnino 15.500 evrov, nov pa v Pristavo. Ta naj bi nato pa po 18 tisoč evrov na postala, pogojno rečeno, sre- mesec. Že pred podpisom dišče zabave z dvema restav- najemne pogodbe so v Skupi- racijama, centrom dobrega ni Sportina pripravili pro- počutja, štiridesetimi hotel- gram dejavnosti, ki upošteva skimi sobami četrte kategori- vse prednosti tega prestižne- je in morda tudi casinom. ga objekta, zato je njihov dlj Imajo pa tudi širše načrte: v pripraviti ponudbo za najbolj petih do sedmih letih naj bi petične in zahtevne goste, porušili Vilo Prešeren in se Vila Bled ponuja različne tipe tam lotili novogradnje, pre- nastanitve. Gostom je na vo- novili naj bi Vilo Viktorija, Ijo sedem dvoposteljnih sob, modernizirati in dograditi 17 apartmajev, šest apartma- nameravajo Hotel Ribno. jev superior in izjemno pros- Skupna vlaganja naj bi dose- toren predsedniški apartma, gla celo sedemdeset milijo- V vili je mogoče začutiti duh nov evrov. Posebej pa po- časa, ki se kaže predvsem v udarjajo, da si želijo dobrega stilno izbranem pohištvu, iz- sodelovanja z lokalno skup- jemni so seveda tudi pogledi nostjo (svoje načrte so Že po- na jezero in park. V Sportini drobno predstavili občin- turizmu, v kateri je trenutno skim svetnikom) in drugim sedemdeset zaposlenih, so se dejavnikom v blejskem turiz- potrudili tudi za vrhimsko mu. Z največjim turističnim kulinarično ekipo, ki bo z do- akterjem na Bledu Savo so- brotami razvajala goste, vin- delujejo izjemno kooperativ- ska kzirta pa obsega kar 250 no in skupno snujejo nsdalj- vrhunskih vin. nje razvojne načrte. Kranj Odprtje dveh novih centrov Vuico Kot so sporočili iz Save Tires, je konec lanskega leta prinesel tudi odprtje dveh novih centrov VuIco, ki sta se tako pridružila Coodyearovi franšizni mreži hitrih sen/isov Vuico v Sloveniji. Konec oktobra je nov Center odprlo podjetje Tuning, d. o. o., na Ptuju In decembra Vulkanizerstvo KovaČiČ v Šentjerneju. Od leta 2002 je ta mednarodna franšízna ve« riga hitrih sen/isov, ki deluje pod okriljem koncema Goodyear, postala visoko prepoznavna, saj je trenutno po Sloveniji že 37 servisov. Servisi Vuico morajo dosegati visok standard poslovanja In Iti v korak s časom in zahtevami trga. Vstop konkurenčnega ponudnika na slovenski trg vulkani- zerskih storitev je leta 2002 dodobra prevetril ponudbo slovenskih vulkanizerjev, katerih ponudba je včasih temeljila predvsem na prodaji pnevmatik. Danes kupci niso deležni zgolj kakovostnejših pnevmatik, ponudba dobrih vulkani- zerjev temelji predvsem na kakovostnih vulkanízerskih storitvah in hitrem servisu vozila. S. Z. obrestna mera do 6,50% HRANILNICA LON d.d.. Kroni 04 28 00 777 vnwv.1on.sl info^on.»i Z veljavno smučarsko Karto dobitd poptisi v toplicah ^Ertebni8th«rnM Warmbâd« Mjak. Smuéafsk« karte 9 popustom prh 9K1PA&S TflAVEL Kranjaka Gora ^ apartmaji Vrtraitc, tel. 04-582 10 00 \n na avtoe««1i pred ktravenikim predorom, pri *-------tel. 04'59$ www.skipasstrevel.si 4 # i f ř i8 KMETIJSTVO cveto .zaplot nik (S>g'gla$, si Strele udarjajo tudi pozimi CVFTO ZAPLOTNIK Strele so poleti nekaj običajnega, takrat udarijo tudi v Spodnja Bela • Zgodilo se je gozdna drevesa. Kaj pa de- v začetku decembra, zjutraj cembra: so pogoste ali bolj se je zabliskaJo in zagrmelo, redke, v kakšnih okoliščinah strela je v zasebnem gozdu se predvsem pojavljajo? nedaleč od Spodnje Bele Branko Gregorčič z urada za udarila v debelo smreko. Ko meteorologijo pri agenciji za so si domačini ogledovali okolje je pojasnil, da so strele razdejanje, so lahko le ugiba- sicer mnogo pogostejše pole- li, kako močan je bil udar ti, a ob prehodih izrazitih vre- stiele in kakšna sila se je pri menskih front se pojavljajo tem sprostila. Od mogočne tudi pozimi. V povprečju je smreke je namreč ostalo le največ nevihtnih dni julija malo razklanega debla, kroš- (okoli deset na mesec), de- nja je obležala na tleh, trske cembra pa beležijo v povpre- ležijo tudi sto metrov daleč... čju manj kot en tak dan. ř. ^ i Strela je decembra takole razklala smreko. bled, žirovnica, koí^oška Bela. kí^n)skagora O gnojenju, zavarovanju in ekoloâki pridelavi Kmetijska svetovalna služba bo v okviru obveznega izobraževanja za kmetijsko okoljske ukrepe (KO-P in SKOP) pripravila januarja več predavanj Tatjane Grilc in Tilke Klinar o dobri kmetijski praksi pri gnojenju, o preusmeritvi kmetije v ekolo- Sko pridelavo in o pomenu zavarovanja v kmetijstvu. Predavanja bodo v torek, 13. januarja, ob 9.30 v gasilskem domu na Koroški Beli, v Četrtek, 15. januarja, ob 9.30 v dvorani Gozdnega gospodarstva B/ed na Bledu in ob 15. uri v Čopovi hiši v Žirovnici, v petek, 16. januarja, ob 9.30 v dvorani Gozdnega gospodarstva Bled na Bledu, v torek, 20. januarja, ob 9.30 v gasilskem domu v Kranjski Gori ;n isti dan ob 15. url Še v dvorani Gozdnega gospodarstva Bled na Bledu. Na predavanje vabijo tudi druge, ki jih ne obvezuje KOP oz. SKOP. C Z. Gorenjs ka 96 MHz RADIO Z A RADOVEDNE Prisluhnite nam-polepšali vam bomo dan. tcll sat tele iv 91,0 MHz TURISTIČNI ' » OJ I I • - ; ' "H" uiuiuj.potepuh.com Podelitev bodo Lovski družini Kokra in Preddvor, ki sta še vedno brez lovišča, bosta lahko le "opazovali" podelitev koncesij za gospodarjenje z divjadjo. Cveto Zaplotnik Ah » » A A « J • » « « Kokra • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo na podlagi javnega razpisa do 16. januarja sprejemalo vloge za podelitev dvajsetletnih koncesij za trajnost-no gospodarjenje z divjadjo. Prednost pri dodelitvi bodo imele lovske organizacije, ki so že doslej v skladu s predpisi in načrti strokovno upravljale z loviščem. Dve gorenjski lovski družini, to sta LD Kokra in LD Preddvor, se za razliko od ostalih ne bosta mogli potegovati za korïcesijo za upravljanje z loviščem. Kot sta povedala predsednika obeh družin. Stane Bergant (Kokra) in Zdravko Žižmond (Preddvor), jim kljub dolgoletnim prizadevanjem še vedno ni uspelo dobili nazaj lovišč, ki jim jih je povojna oblast odvzela in vkljxitQa v (sedanje) lovišče s posebnim namenom Kozorog, s katerim upravlja Zavod za gozdove Slovenije. Obe lovski družini Sta ob koncu predjsnskega leta sicer podpisali z zavodom sporarum o sodelova- 'ti Stane Bergant Zdravko Žižmond nju pri lovskem udejstvova* Preddvora lahko lovsko udej- so iz lovišča s posebnim nanju, vključno z lovom na ne- stvovali, ni strokovnih in za- menom Kozorog izločili lo- trofejno divjad, vendar ... konskih ovir, potrebna je le višče Krvavec, za katerega je "Pri izvajanju sporazuma se politična volja, da se spreme- država zdaj tudi že razpisala zatika, zato smo tedanjega ni uredba o loviščih, izloči podelitev koncesije za traj- direktorja zavoda Andreja del lovišča iz lovišča s poseb- no5tno gospodarjenje. "Ob Kermavnaija in potem nove- nim namenom Kozorog in osnovni ustavni dilemi, ali ga direktoria fošta fakšo za- objavi javni razpis za podeli- bo divjad državna ali zasebna prosili za sestanek, na kate- tev koncesije. Če s tem ne lastnina, je oblast očitno rem bi razčistili sporna vpra- bomo uspeli, bomo začeli spregledala neenak položaj šanja. Doslej sestanka Še ni ustavni spor, pri tem pa se občin, lovskih družin in last- bilo» upamo, da bo kmalu," zavedamo, da bo to časovno nikov zemljišč na območjih, pravi Stane Bergant in ob daijša pot, kot bi bila spre- kjer so lovišča s posebnim tem poudarja: "V lovskih memba uredbe o loviščih." namenom. Lastniki zemljišč družinah razmišljamo v V lovskih družinah Kokra na teh območjih se ne more- dveh smereh: ali sporazum in Preddvor, prva šteje 25 čla- mo lovsko udejstvovati, lov- __izvajata 'V duhu", kot smo ga nov, druga še nekaj več, so skim družinam se ne vračajo 's/^ v im ' U podpisali, ali zahtevati od dr- prepričani, da se jim godi odvzeta lovišča, občine nima- e |e o poar- ^^^^ ^^ ^^^ ^^ lovišče, krivica. Lovišče lovske druži- jo prihodka od koncesijske žavljenju obsegalo okrog g^j ^^ nagibamo k drugi re- ne Jezersko je bilo podržav- dajatve ...," pravi Stane Ber- 5.400 hektarjev površine, šitvi, pri tem pa bomo svojo Ijeno enako kot kokrško in preddvorsko je bilo le ne- "bolečino 'poskušalipredsla- preddvorsko,agajeoblastže gant, prepričan v to, da bi ustanovitev lovišča nevtrali- kaj sto hektaiiev manjše. viti tudi novi vladi- Da bi se leta 1937 vmila nazaj. Iz no- zirala tudi radikalne zahteve tudi na območju Kokre in vejSeœodovine je primer, ko po zasebnih loviščih. Lj ubljana Deželna banka bo dobila novo upravo Deželna banka Slovenije (DBS), ki je nastala z združitvijo Slovenske zadružne kmetijske banke in Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije, bo februarja dobila novo upravo. Ker bo sedanji predsednik uprave dr. DraŠko VeselinoviČ prevzel vodenje Nove Ljubljanske banke, je nadzorni svet Deželne banke na seji v sredo za novega predsednika uprave z mandatom do 31. maja 2010 imenoval dosedanjega Člana uprave mag. Stegna Belingarja, Članica uprave z mandatom do 31. marca 2OÎO pa bo postala dosedanja svetovalka uprave Mojca Stajner. Največja lastnica Deželne banke Slovenije je Kapitalska zadruga, kije naslednica nekdanjeZvezehranli- no kreditnih služb Slovenije. Nadzorni odbor banke vodi Peter Vrisk, sicer predsednik Zadružne zveze Slovenije. C. Z. Dr. Draško Veselinovič (levo) in mag. Štefan Belingar - dosedanji in novi predsednik uprave DBS KRAN) Uveljavljanje olajšave za vlaganja Davčni zavezanci, ki dosegajo dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, lahko vložijo na davčni urad vlogo za uveljavljanje olajšave za vlaganja v osnovna sredstva na kmetiji ali v okviru agrarne skupnosti. Olajšave ne morejo uveljavljati za vlaganja v nakup zemljišč, nakup ali gradnjo stavb ter za nakup motornih vozil, izjema so trak- torji in druga kmetijska in gozdarska mehanizacija. Vlogo morajo vložiti do 31. januarja po letu vlaganja, kot leto vlaganja pa se šteje leto, navedeno na računu. Olajšava se pri- zna v višini 30 odstotkov vlaganj, vendar največ do višine davčne osnove od dohodkov \z osnovne kmetijske in goz- darske dejavnosti, pri tem pa neizkoriščen? del olajšave lah-ko zmanjšuje osnovo še naslednjih pet let, V obrazec je tre- ba navesti vrsto vlaganj (traktor» plug, brana, trosilnik ...), vrednost vlaganj v evrih, naziv organa, ki je sofinanciral naložbo in znesek sofinanciranja, v primeru agrarne skupnosti pa tudi solastniški delež. K vlogi je treba pritožiti različna dokazila: račune^ potrdilo agrarne skupnosti o solastniškem deležu, kopijo odločbe o sofinanciranju ... C. Z. Kranj Le še neka) dni časa za prenos plačilnih pravic Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja obvelča kmete, da se bo 15. januarja končal rok za vložitev zahtevkov za prenos plačilnih pravic. Do konca januarja je rok za oddajo zahtevkov za posebno premijo za bike in vole ter za ekstenzivno rejo "ženskih " govedi, rok za oddajo vloge za prenos mlečnih kvot brez zemlje in z zemljo v primeru nakupa ali zakupa kmetijskih zemljISČ ter rok za oddajo vloge za pretvorbo mlečnih kvot za določen čas. Zadnji rok za oddajo vloge za vnovično dodelitev mlečnih kvot je 28. februar. C. Z. k 4 H GORENJSKA .51 19 Umetni sneg bo V Športno rekreacijskem centru Preska v Medvodah je vse pripravljeno za umetno zasneževanje tekažkih prog. Čakajo le še na priklop elektrike. Mata Bertoncelj 11 črpaliSće za vodo, ga v lan- skem letu dokončno opremi Medvode • "V našem Sport- li, postavili razvod in jaške za nem centru je vse pripravlje- priklop dveh novih topov, no za umetno zasneževanje. Načrtovali so, da bi sistem Ni pa še prikbpljena električ- lahko preizkusili konec přena energija. Upam, da se bo teklega leta in med prazniki to zgodilo Čim prej, " pravi Klemen Svoljšak, ki v ŠD ŠRC Preska Medvode bedi izdelali prvi umetni sneg, kar pa se ni zgodilo. "Aktivnosti v zvezi z napeljavo eîek- nad gradnjo tekaškega centra, trike smo začeli takoj po spiejetju-proračuna občine Medvode za leto 2008, torej Športno rekreacijski center Preska je novo podobo začel dobivati leta 2004. Naj- maja lani. V decembru so prej so zgradili nove tekaške bila dela končana» žal pa proge, ki ustrezajo stardar- nam elektrike še niso prido- dom mednarodne smučar- pili," pojasnjuje Svoljšak Tof>ova sta pripravljena na izdelovanje umetnega snega bosta delati čim prej. ske organizacije FIS. Deino Umetno bodo zasněžili so posodobili tudi druge pro- okrog kilometra in pol prog ge za rekreadjo. Zgradili so vrtino za vodo. v letu 2006 ob gozdu, medtem ko stadiona ne bodo zasneževali. "To kupili tehnološko opremo za bo dovolj za rekreadjo in zâ delovanje centra, in sicer bi- trening naših tekačev. Ta del valne kontejnerje, motorne proge bo tudi razsvetljen, sani, nov teptalni stroj. Zav- tako da bo mogoče teči tudi v leklo pa se je pri gradnji si- večernih urah/ je povedal stema umetnega zasneževa-nja. Zanj so leta 2007 zgradi- Ale§ Galof, predsednik Š Src Preska Medvode. kavinik Letos 780-letnica Kamnika Z vstopom v novo leto se je v Kamniku na simbolen naČIn, s prižigom svetlobnega napisa na Turistično-informacij-skem centru na Glavnem trgu, začelo praznovanje visoke obletnice • 780-letnice, odkar je Kamnik dobil mestne pravice. S tem se Kamnik uvršča med najstarejša mesra v Sloveniji, to pa nameravajo v občini primerno praznovati. Prireditve sc bodo z določenimi vrhunci odvijale skozt vse leto» na občini pa si želijo, da bi bila obletnica tudi dobra turistična promocija mesta. j. P. Na visoko obletnico opczaija svetlobni napis na davnem trat. Zimska idila na Veliki planini Dober meter debela snežna odeja na Veliko planino dnevno privabi številne smučarje in pohodnike, rekorden je bil tudi obisk božične polnočnice. iasna paiadin Velika planina - Velika planina je s svojimi pobočji na približno 1600 metrov nadmorske višine v teh zimskih dneh, ko nižine pogosto pokriva siva megla, večinoma obdana s soncem. Zima je bila doslej radodarna tudi s sn^om, česar so v podjetju Velika planina še posebej veseli, saj vode za umetno za-sneževanje na planini ni. Na tem družinskem smu» čišču, kakor svojo ponudbo opisujejo v omenjenem podjetju, Id je še vedno v stood-stomi lasti Občine Kamnik, že mesec dni obratujejo dvo-sedežnica Šimnovec, otroška vlečnica lurček ter vlečnice Zeleni rob, Tiha 1 in Tiha 8. Kot je povedala namestnica Otroci do desetega leta starosti iz kamniške občine letos na Veliki planini smučajo direktorja družbe Velika pla- brezplačno. nlna Nika ViliOvuik. so z letošnjo zimo zelo zadovoljni, tudi krplje • na planini oiga-saj so v prazničnih dneh pro- nizirajo tudi nočno sankanje, dali tudi po petsto smučar- tek na smučeh, šolo smuča-skih vozovnic na dan, smu- nja in deskanja ter otroški vr- čar;em pa so se pridružiU tec z igrali na smučišču za tudi številni pohodniki. Več- najmlajše, ki bodo ob pomoči ina se na planino pripelje 2 občine vse leto lahko smučaK nihalko iz Kamniške Bistrice brezplačno. ter se na Zeleni rob poda z V znamenju rekorda je le- dvosedežnico, vse več pa }e tos minil obisk polnočnice v tudi takšnih, ki se do planšar- cerkvid Marije Snežne v skega naselja in Domžalske- planšarskem naselju, saj so ga doma na Mali planini z to noč z nihalko prepeljaK kar dobro zimsko opremo poda- 1400 obiskovalcev, največ v jotudipeš,številjiiizStahovi- vseh letih doslej, maše pa naj ce mimo Svetega Primoža, bi se po ocenah organizator- Poleg smučanja in pohodni- jev z baklami udeležilo med štva • sposoditi si je mogoče ^ in Štiri tisoč ljudi. Velika planina pozimi Hiša Zdravja G G .i - ř »p • «v J / % 't I7.RRANF ZDRAVSTVENE TEME OD A DO Ž Brezplačna predavanja v sprejemni dvoran Gorenjskega glasa {Slerweísova cesta 4). Predstavitev zdravju korisinlh izdelkov, brez plačne cegus'acije in diagnostični tem. Mini zdravstveni priročniki in CVD, spletno svetovanje o zdravju, hisazdravjaè^-glas.si Z virusi HPV (humarimi papilomavlrusi) se vsâj enkrat vživljenju okuži od 50 do 8Ó odstotkov ljudi, posebej mladiti. Čeprav okuiba, Ki je spo no prenosljiva, običajno mine brez vidnejiih simptomov, so za ženske posledice lahko usodne. Razvije se rak na materničnem vratu« ki v Evropi vsako leto odnese okrog 25 tisoč življenj. Kako prepre6'ti okužbo s HPV in raka na materničnem vratu, boste izvedeli na brezplačrtem predavanju prof. dr. Marjetke Vriit Vr&ćaj, ginekologinje onkologinje tz Onkoloikega inštituta v Ljubljani. Predavanje, ki gaje omogočilo podjetje OlaxoSmithKIine, bo v sredo, 21. januarja 2009 ob 17. url v sprejemni dvorani Gorenjskega glasa. Vabljeni! Na elektronskem naslovu hisazdravja^-glds.si bo na vaia vprašanja o HPV in raku na materničnem vratu odgovarjal strokovnjak. i sk CiaxoSmcthKiinř Gorenjski Glas A ^ * 20 ZANIMIVOSTI / KAŽIPOT Goricah Romanje so sklenili z ogledom živih jaslic v obmejni župniji Razkrižje. lože košnjek Kranj • Pod vodstvom franfi- škan^kega patra Leopolda Gr- čai}a z Brezij je okrog 50 čb- nov DruStva ljubiteljev jaslic v soix>to, 3. januarja, romalo v Marijino božjepotno središče Ptujska Gora, v Veižej in bližnje Banovce ter v župnijo Razkrižje na meji med Slovenijo in Hrvaško, Na Ptujski Gori, ki je osrednje Marijino božje-potro središče v mariborski nadškofi)! in kjer se že pripravljajo na 600-letnico prve omembe cerkve, ki bo leta 2010, je jasličarje sprejel predstojnik minoritskega samostana pater )anez Šam* peri. Minoriti so postali skrb-lûki Ptujske Gore leta 1937. Člani Društva ljubiteljev jaslic pred župnijsko cerkvijo v Juršincih Po Ptujski Gori je bil na vrsti ogled cerkve sv. Lovrenca v luršindh v Slovenskih Gori- Janez Kmc je povedal, da so se odločili za zahtevno in dra- novcih, in center domače Za zaključek romanja so se umetnostne obrti (DUO), udeležili predstave živih jas- cah, nato pa obisk salezijan- go obnovo, ki je bila končana Upajo, da bodo s pomočjo ev- lic v obmejni župniji Razkriž- skega zavoda Marianum leta 2006. Dejavnost zavoda ropskega denarja ustanovili le. RazknŠka predstava, ki jo Veržeju v Priekiji, kjer je bila je Marijanišče, ki organizira rokodelsko šolo. Romarji so prirejajo že 11 let, jih je nav- do sróie odprta razstava slo- najrazličnejše oblike duhov- si ogledali razstavo jaslic in dušila in bila po oceni patra venskih jaslic. Salezijand so izobraževanja, penzion center domače obrti, jaslice v Leopolda Grčarja eden od dobili po vojni nacionaliziran Mavrica, k: ponuja gostinske hiši Franca Plohla v Kukovi najboljših prikazov dogajanja in propadajoči "klošter" vr- storitve in sodeluje z bližnjim nad Juišind in zunanje jasli- pred božičem, na božično njen leta 1997. Vodja zavoda termalnim središčem v Ba- ce pred hišami v Banovcih. noč in po njej. nton je zbiratelj vsega starega Anton jereb je v svojem bivališču na jezerskem uredil muzej starih predmetov. Zbira jih že 32 let in jih rad pokaže obiskovalcem Jezerskega. Dan ica Zavrl Žlebir )ezersko • 2e od malih nog ga zanimajo predmeti, ki so jih uporabljali naši predniki, od kmečkega orodja do posode in pohištva- V Antonovi zbirki je kakih dva tisoč predmetov, ki jih je lepo sistematično ramstil po petih prostorih svoje hiše na jezerskem. To je hiža, v kateri so nekdaj prebivali hlapd in dekle mc^oČ-ne Ankove domačije, poleg nje pa je tudi stara kašča, prav tako preurejena v muzej. KašČa je po Antonovih podatkih iz leta 1770, letnica je tudi vrezana na njeni zunanji leseni steni, Ankova domačija pa nosi častitljivo letnico 1554. Kot da bi ;^odovina, Id obdaja Antonovo bivališče, Anton Jereb Ima v svoji muzejski zbirki okoli dva tisoč premetov, ki pričajo o na$Í napajala tudi njegovo ljube- preteklosti. / po» cor«d kív<,ž zen do vsega starega, kar so nam zapustili naSi predniki, današnjim ljudem. Pričajo o in Čebele so mirneje prenaša- pali in hoteli zavreči, toda An- Anton nam razkažesvoj mu- tem, kako so nekdaj živeli, s le vožnjo. Za vsakim predme- ton jih je vzel, obnovil m uvr- zej in v njem nekaj najljubših koliko truda so tovorili vsak- tom tiâ zgodba o tem, kaj je stil v svojo zbirko. Še veliko eksponatov. Pravi, da mu je danje potrebščine v visoko- nekdaj predstavljal ljudem, okih zgodb bi lahko poveda- rujljubša lesena krošnja, s gorje, kar si ob današnjem kako so ga uporabljali, kako li. Anton pa še naprej zbira katero so včasih nosili hrano tehnološkem razvoju težko so ga imenovali, v kakšnem stare predmete, rešuje tisto, in dnige potrebščine na Češ- predstavljamo. Anton pokaže stanju ga je zbiratelj dobil, kar drugi ljudje zavržejo, ker ko kočo, Težko je dobil ta tudi lesen voz za prevoz če- kako ga je obnovil in shranil, se ne zavedajo zapuščine svo-okoli 120 let stari predmet in bel. Star je okoli sto let, ročno kaj ima o njem povedati svo- jih prednikov. Precej jih ima zanj je odštel tudi precej de- ga je izdelal domačin z Jezer- jim obiskovalcem. Tudi o le- še v "bunkerju". Njegova žfe- narja, nemara mu je tudi zato skega, posebno zanimiv pa je senih ceveh, po katerih je Ija je, da bi se zbirka ohranita še posebej dragocen-Najpo- zato, ker ima lesene tudi svoje čase tekla znamenita je- in da bi ostala jezerskemu, membnejše pa je sporočilo, vzmeti. Tako se na maka- zerska slatina. Ko so kopali za kajti ravno od tu je polovica ki ga tald predmeti prinašajo damski cesti ni preveč tresel gradnjo vikendov, so jili izko- vseh predmetov. Grad Grajski večer Danes zvečer bo v Gostilni pod Krvavcem v Gradu potekala kulturna prireditev Grajski večer. Gre za zaključno prireditev ob uspešni izdaji Grajskega zbornika in blagoslovu obnovljenih oltarjev v grajski cerkvi sv. Helene, hkrati pa bodo praznovali tudi petdeseto obletnico odprtja Gostilne pod Krvavcem. Prireditev se prične ob 19. uri 5 krajširr kulturnim programom, v katerem bodo plesali in peli, s pomočjo skečev pa se bodo vrnili tudi v minula, rahlo že pozabljena dogajanja v vasi Grad. Prireditev organizirata uredniški odbor Grajskega zbornika in Gostilna pod Krvavcem. S. Š. HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 NaroMo U vKr^niirAi. sprejMumo po :elřloru W/?0)-42-íO, ali «ebno ni &fiwfiscvi (nii * .-do ponMelfiîa irt (<>tr:kj jo n.CO vre! Cnu ooluov a poo'jdD v rubnti'izrMno uçMn^ jANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS. LANCOVO 91» 4240 RADOVLJICA, TEL: 04/531S 249, FAX:04/53 04Z30 MADŽARSKE TOPLICE 29, i. • i. 2. 2009. PUSTOVANIE: 19. 2. • 2. in 19. 3. • 22. 3.;TRST RAZPRODAJA 10. 2. 2009; BERNARDIN: 8. v • 11. 3.; KOPALNI IZLET BERNARDIN: 16.2. Obvestila o dogodkih objavljamo v rusriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. IZLETI Zahodni del Posavskega hribovja Kranj - Planinci kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 13. januarja, na pohod po zahodnem delu Posavskega hribovja (LaSko-MallČ-Šmohor). Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred Creine. Hoje bo za 4 do $ ur. Prijavite se do ponedeljka, 12. januarja, v društverti pisarni. Na Veliki Selišnik nad Pokljuko Kranj - Planinsko druStvo iskra Kranj vabo v soboto, 24. januarja, na zimski vzpon na Veliki Selišnik nad Pokljuko. Odhod z osebnimi avtomobili izpred hotela Creina bo v soboto, 24. januarja, ob 6.30. V primeru večjega Števila prijav bo organiziran skupni prevoz. Hoje bo za okrog 6 ur, zahtevnost bo odvisna od trenutnih razmer. Prijave z vplačili n dodatne informacije pri vodnikih: Tatjana, 051/603-475 oz. tatjana.cvetkotg)gmail.com, Stanko, 040/206*164 oz. stanko.dolensek(g)celzija.si. V Dražgoáe Kokríca - Društvo upokojencev Kokrica vabi Članice in člane na pohod v Dražgoše na tradicionalno prireditev Po stezah partizanske Jelovice, ki bo v nedeljo, 11. januarja. Zbor bo ob 9. uri pred Domom krajanov na Kokrici. Ob polni luni na planino Lipanca Bled - Triglavski narodni park vabi jutri, v soboto, 10. januarja, na brezplačni vodeni izlet TNP. Zborno mesto: parkirišče na Mrzlem Studencu ob 17.45. ^^ planine Zajavornik se boste peljali 2 avtomobili, nato pa se skozi tihoto velrčast- va pokljuških smrek podali na pot. Od tu pa do koče na planini Lipanca je slabo uro hoda. Vrnitev v dolino bo ob 22. uri. Prijave za izlet sprejemajo na mojca.smolejo ob 9. uri izpred Crelne, prijavite se na sedežu društva. OBVESTILA Slikarstvo Marka Šuáteršiča Kranj • Galerija Prešernovih nagrajencev in Gorenjski muzej vdbild nd okroglo rntzo o slikar:»tvu Mdrkd Šuštaršlča, ki bo potekala danes, v petek, 9- januarja, ob 17. url v Renesančni dvorani Mestne hiše v Kranju, Glavni trg 4. PREDAVANJA Predstavitev alpinizma skozi kratke plezalne pustolovščine Kranj * Klub Študentov Kranj vabi v nedefjo, 11. januarja, ob 19.30 v Klubar na predavanje Matjaža Jerana Alpinizem v Alpah • predstavitev alpinizma skozi kratke plezalne pustolovščine iz domaČih In tujih Alp; Centralne Alpe, Dolomiti, julijci, Val dl Mello, zakaj plezamo po gorah, kaj sploh je a/plnlzem, moderni alpi in njegovi akterji, ki niso ne samomorilci ne dramaturgi ampak uživačl. Odlična fo- togra^ja. KONCERTI Božični koncerti Radovljica • KD Sotočje In Župnija Radovljica vabita na božične koncerte v župnijski cerkvi $v. Petra v Radovljici: danes, v petek 9. januarja, ob 1S.30- Mešani pevski zbor Antona Tomaža Linharta • Božične pesmi; jutri, v soboto, 10. januarja, ob 19. url - APZ France Prešeren Iz Kranja • Slovenske božične pesmi, v nedeíjo, 11. januarja, med sv. mašo ob 10. url - Tamburaški orkester Šmartno pri Litiji • Slovenski božič. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest. da je miiDgo prezgodaj umrl naš zvesti sodelavec Miran Kopač iz Tržiča Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Iskra OTC. d. o. o. LOTO Rezultati 2. krogâ • 7 januar;; 9, 10, 17» 20,23. 37. 39 ir Lojifo C 4 ' 00 Loto PLUS: 5, 6.14. 24, 23, 30, in 1 Predvideni sklad 3. kroga za Sedmicc; 130.000 8UR Rekordni sMad 3. kroga za Lotka: 1 140.000 EUR Garant ran^ dobitek PLUS: 20.000 EUR Ponovitev letnega koncerta zbora Lubnik Gorenja vas - Pevski zbor Lubnik Škofja Loka vabi na ponovitev letnega koncerta v nedeljo, ii. januarja, ob 17. uri v domu občine Gorenja vas-Poljane. Koncert bo obarvan s slikovnimi Izseki iz turneje zbora po Argentini v mesecu oktobru 2008. Vstopnice dobite pri pevcih zbora in uro pred concertom v domu. RAZSTAVE Skupinska fotografska razstava Bled - Iz Triglavskega narodnega parka vabijo na prvi letošnji sredin večer v Triglavski roži na Bledu • na odprtje skupinske fotografske razstave udeležencev fotografskih delavnic, ki jih je TNP organiziral v letu 200S. Odprtje razstave bo 14. januarja 2009 ob 19. uri v Info središču Trlglavs-ka roža na Bledu^ Ljubljanska c. 27. PREDSTAVE Vražja vdova Križe - Dramska skupina pri DU Sovodenj bo predstavila komedijo Vražja vdova Franca Streicherja jutri, v soboto, lo. januarja, ob 19. un v kulturni dvorani v Križah. Dve komediji v Zasipu ip - Kulturno druStvo Rudija jedretIČa Ribno vabi na ogled dveh enodejank komedij Pršparan jur In Analfabet v Dom krajanov v Zasipu danes» v petek, 9. januarja» ob 19. uri. J r J f i PETKOVA PRIREDITEV Goâluje: GIddaliâto Bs^klela CIPITO, deček iz džungle ?pff>k, O iflňtiar ?fX«, ri) 17 30 uri V Krfce Kracd. Glavni tro 22 SOBOTNA MATINEJA Gostuje: Glddaliiee potujoča hlllca TRAVNIK ČAROBNE LEPOTE Sobota, 10. januar 2009, ob 10. uri v PreSefnosfim dedaliS^u 1.1 »iun^« Goreniskr Glas » Za popoln pregled si oglejte www.c0renjskiclas.si/ka21p0t KsKERN M _______e ... Maistrov irg 12, 40CD Kr^nj 04/202 13 53, 2C2 25 &6 K1/310 70Û, Email: lofoftlg PREDSTAVU AM O NEKAf NEPRE- miCnin iz nase bogate po^ NUDBE, KI jO V CELOTI PfiEBERE^ TE NA NAS[ SPLETNI STRANI: POSLOVNI PROSTORI: Predamo: KRAN):sMacll$(no * proizvodni pros* tofi^ dostop 2 kjmlonom^ inotraj tudi 2 pisarniška prostordi letnik >982. ceni « by> gUR/rn2 mŠ£«NOVOCRAON)E: Prodamo: UNCOVO pri RadovljkI: v naselju novih hiš (dvojčki ali tojiek) v >edaljšar^j gradbeni fazi, skupaj stan. povfSin« 191 na zem* \\iàj od 180 • 322 mi, cena se giblje od 18^.000 EUR do 199*000 EUR. mirna loUciji pod gorami v bližini Radovljice. Novogradnja je last K) KERN. Pri na* kupu niS lahko izkorislhe PO$EÔNE UGODNOSTI!, k«r v kpnlno upoštevajo tudi vaie morebcno stanova* fn doptačat^ URFOI* MG BANČNE KREDITE. SITNIE PRI KRANJU: hila - dvOj^k stan. povrijne 13S1O2 L 2008, 2$o m2 jemljii^a, v podaljšani ilL gradbeni lazi (vgrajena okna in vhod' na vrata, 12 cm fasada), hiša ima klet. pritličje in mansardo, cena » 145000,00 EUR» Kranja Pri makovo: hiii^ zgrajena 1956, vizneri 9x10 m, stan. povrJi^ ne 270 mis 517 m2 zerïljiîia, hiJa (ma klet. pritličje in mansardo, cena « i45»ooo,oo EUR. ZEMgiiCA! Prodamo: ikořt» Loka: Trata «obririoM cona, stavbno zemljišče 2.029 mz, pravo* kotne oblike, za objelct v velikosti too mz v etaži, vsi priklju&i na parceli (plin, elektrika^ kanalizacijai veda)i dovoz urejen, cena » 120 EUR/m2. KranI {bližina sodlića): stavbno zem« l]\ll91*089 primerno za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta za 212.000,00 EUR. KomMda: stavbno zemljišče cca. 750 mi, lahko tudi i.ooo m2 po 150 £UR/m2, s pridobljenimi projektni* mi pogoji za gradnjo hiše-dvojčka^ možnost dokupa zemljiška do skup^ ne povríine yzoomi^ Bela pri Preddvoru: zemljišče na robu vasi in na mcj^ zazidljivega v fz* meri i^jS^z, že podina vloga za spremerrbo namembnosti v razid vo, cena «50 EUR/ma. STANOVANIA: Prodamo; jesanic«: trisobno, 76,59 m2,11985, popolna prenova 20C7 (okna, vra* ta> InstaUcije^ keramika v kopalnici in kuhinji« slikopkskarsks dela). 6./12 nad<» no^a oprema v celoti, 2 balkona in klet, last K 3 KERN, d* o* o., cena: ioS.oco,oo EUR. jcMnice: \ C, 29,3s m2, popolna pre* nova L 3007 (kopalnica in kuhinja 7 instalacijami| PVC okna, novi tlaki In vrata, s I* kop leska nka dela), nova oprema v cdotii balkon in klet, tast K 3 KERNi d* o* o., cena: 55*000,00 fur Kraflji Planina I: 1 G, 32,50 m2 v 2. nad», nizek blok, letnik kuhinja ^n». cera * 70.000 EUR. Kfanji Planina II: en osobno, 49^60 m2 v 7. ned., Ictnek predelano v t SS, cena ^87.000 EUR Tri^ Kotorska: dvosobno, 57,19 m2, v K nadsïopju, nizek blok, letnik 70, cena*92*500 EUR. Trac (Cankariev»}: dvo$obno, 49.70 m2,1.1963, adaptirano L 2001^ viso* ko pritličje od 4 nad., bilkon, vsi pn* kljiički, okna stara 4 leta, lastna cen* traîna kurjava na oije^ cena « 6$ 000,00 EUR. www.k'i^ker n.sl domplan arutba a rtertrtno. oKnrnirim imnvm IT «naqjnh^i 0*0* 041/647^499 www.domplan.Si STANOVU^JE PRODAMO Krviji Vodovodni stolpa dvosobno v nadst izmere $1,29 ma. I* 19661 ddno obw^jerto * kopahka in oloia I. 2G04. cena ^.ooaoo EUR, možnost vsetrv« junij 1. Kr«nj» Vodovodni fto^, trisobno v I* nadstr* izmere 82,08 L izgr. 1964, delno ob'tovljeno I* 20C3 - okna, bal* konska vrata, CK nI, plin v bloku, vpisa* no vZK^ccna 112.500,00 EUR. Bistnca pri Tr^iu^ enosobno. visoko v izfrefi 39,66 m2,1 agr. ^m CK, vsi pnkjudci, potrebno ^r>ove, cena 6^000.00 ELfŘ, možnor vselile tako}. Kr^n}, Plaiuna II, ^nosebne V^ nadstropje v zmen 41,76 mz, L izgr« 19S2, balkon, dvigalo, vsr pnklju6d, vpisano v ZK. možnost vselitve februar 2009, cena 79 500,00 EUR. Preddvor, enonobno « mansardno v dvonadstropni hili izm«re 48*00 m2. hiia zgrajsna L i960, starvovanje izdda- no 1.1991, c*na 79.500,00 EUR* Krviji žoi^w nan^ v novem objek* tud^tt^so^lvpndi^uzatnjem, pove^ zava s kl?t|o, kjer sta še dve sobi, in shrambo v iznvn 140,00 m2 rn dve nsobni v L nadsir. $ stopnicami v mansardo in kletno shrambo v izmeri iSvoomiJ c^* 3008, nadstandardna ^.^pirrTM. iu^^dliid ki J in prbai^ talno ^revanjt, električne žaljzije* bambu* sov parket vsi fastni pnMjučki, ogrevanje na pjin, vsa ko stanovanje dv« parkir ni mesti, cena: stanovanje v prit EUR, v nadflr. 290.000^ EUR, v ceni je že obračunan 8,5 % DDV. Knfl^ Zlato po^ v mansardi objekta r>ovo zgrajeno dvosobne startovanje + kabinet v izmeri rm, I rzgrad 0^ jekta 1953. ' iZgT^dnje sta'wvan a 200S, CK na plin, vsi príkíjudci, tiaki aminat klima, cena 97.000,00 £UR. Knnf, Vodovodni stolp» trisobr>o v KL nadstr, tzmere 73,80 mj, I îzgr. 1965, obnovl}ero 2005, Kopalnica, ^ centralna na plin, vselitev po dogovoru, cena 130.000,00 EUR. Kranji Zlato po|e^ trisobno, vsoko pri* tli^e Vfzmerr 66,82 m2, ddno obnovij» rvo V letih 2000 in 2003 (kopalnica in okna) J. i2grj96i*Osielefbn, kabel tfr ev., balkona ni, cena ^1^755,00 EUR (Z7,5 mk) SIT). Kl^ » PRODAMO Kranji Sp. Besnlea, vtsokoprMiCna* ticrh sa 720 m2 na parceli velikosti 549 m2, CK na olje, tel. garaža, dve parami m^ sti, son^a lega, Klia je lipo vzdrieva« na, L izgrad. 1981, cena 320.cndo,oo EUR^ wlrtev možna korec leta 2009. Kranja Orièy visokopritlifria tkx^sa 9x8 m2 na povanjskj <^elđ na parce* ii velikosti 15S3 mz, cca^ 370 ma poslov* nih prostorov in cca. 195 m2 stanovanj-sldH prostc^ov, dve garaži, parkirišče, sončna f^, 1. czgr* 1960. pMopoma obrKivljcn in dozidan od I* 19650998, cena 339.000,00 EUR. Krize^ Cownjsloy enonadstropna • dvo^ stanovanji tlorisa 75 m2 v vs»lg et> ži na parceli velikosti 222 mz^ L Izgr* 1936. popoIrK^ma prenovljena od I* 2004^2006, CK na F^in* td., vse instalar oje v v^i etaži l^nc, tri paridriiča, cena 182.000,00 EUR. HtŽA « OOOMAO V NAJEM Prados|e pri Kivju, v starejši kmečid hiši ^;efiiLi93oin delno obnovljeni 1^995 c3darno dvosobno stancvanje v izmen 96 mz V5l pnldjuďo, ogrwanje klasi&x), cdTia 360P0 EUR meMâ^o ^ .stTôl^, u var$đna, u 3 ali 4 dansko družirto* VIKEND ^PRODAMO Tfstanik«Oriei zidan, visctopftdični, do- nsa 46 tr2 na parceli velikosti 478 mz, epa sončna lokadja« garaža« do^optla* kovan, ob vikendu tudi r^anjša brunarv caj izgrj997, cena 250000,00 EUR^ GARAŽA ^PR^)AMO Knnj^ Pbrira Hl pariumo iresto v pcd2«iv nî garali na UL Tup Vi^aifa v czmen 13 mi I Ugr. 2007, cena 7*500,00 EUR. POSLOVNI PROSrOR-PROOAMO Km^ Savska Ua, pr^i^ v smeri 630 mz, i. 1952, samostojni vhod, rarrh pa, možrost partdranfa, wSiru stropa s m, cena 409.cc0,p0 EUR^ POSLOVNI PROSTOR -oddamo v rajon NaMo, L nadstr« v izmeri ys mz, pn mer* no za pisarne* I off. 1970* prenovljeno 12004 CK, internet, telebn, samostojni parkirna mesta zagotovljena, cena 400,00 EUR/mesečno 4 stroikj cca. 120,00 EUR skupaj z ogrv/anjem, m v pntli^u so m2 sktadiiča, samostoj* ni vhod^ svoje sanrtan7e« una 220 EUR mesečno-h sm^kl. PARCEIA • raODAMO Knnjp pfpli Naklemup v irvdustrijski coni v izmeri 5957 m2 za prcczvodnjo, sida* dišča, pa*Ûr>iée^ cena 168 EUR/mz in Se cca* i2 EUR/mz za komunalni pri* spevek. Mali oglasi tei.: 20Î 42 47 fax: 201 42 13 e-mall: mallOQiasl@g-glds.$i Male ogl^s? sprejem^mD: za objavo v petek ■ v sredo do 1).30 in xa objavo v torek do petka do 14.00! Delovni t^^: od petka nepekînjeno od .ure. MBPBEMIČHINE STANOVANJA_ PRODAM EN0Ô06N0 dtanovar^ja v D«9unjah, 1./4 r\ađ.. noveiâi blok. balkon, Uet, nâd$tres$K za avto, cena 105.000 eUR, «031/225-670 9CCOOSI KRANJ, olanina l.b $S. mZ, sončno, obnovljeno, oprsmljeno, tr m TRISOBNO s)âr>ovdni$. 76 m2. Šorlé jeva ul., 3./3 nad., balkon, priklluc-kj, 122.000 EUR, « 041/744-709 «Koot? KUPIM STANOVANJE z garaia. pol hlia ali manišo hišo z vrtom v ozjam delu Kran-ia. « 04/23-2505Ô dt>DAH $060 v okolici Kranja s souporabo kopalnice in kuhinje. 9 031/243-619 ENOSOBNO áltinuvdiije na Ravnah pn Tržču, »040/51&-881 dOMO?« DELNO opremljano, dvosobno stan- ovanj« v Kranju, vseljivo 1.2.09, O gekkoprojekt nepremičnine wvvw.ockkoproKM^ 04 2341 999 031 67 40 33 OVOSOBNO stanovanje m2 z garažnim mestom, jono, « 0^^/SAA'730 v Kranju, 56 delno oprenil- STANOViNJE SO m2. v Kranju, komplet opremljeno, samski osebi a1i paru. po pogodbi. « 031 /6$r-30i HISE PRODAM bNODKUŽiNSKO hiso V III. gr. razi, v okolici Krsnja, «041/520-353 KAFNARJEVO NASELJE, prodamo polovico stanovanjakega dvojčka, tt 051 /338^22 V POD PEČI prodam stanovanjsko novogradnjo,« 05l/33&^22 V STARI LOKI je v stanovanjskega di/ojčka, 9 051 /386- VIRMaSE • šk. Loka prodamo stanovanUko hiso ter d^ícKa v 9 POSESTI PRODAM PARCELO z gradbenirr dovoljenjem -Ško^a lûiB. okoNca. 9051/366-622 dcoaasi NJIVO 13.699 m2 K.O. Visoke. « ODDAM HLEV 220 m2 za skladtsče aJi mimo obrt med MaOvodamI in ék. Loko, V 031 /726^54 MCODni POSLOVNI PROSTORI ODDAM PROSTOR, 200 m2 ria lokaciji àk Loka • Kranj, za skladišča aN delavnico, •o 031/666-473 POSLOVNI pfos(or (bvsa prttlr^ju 67 m2 Z6 Oatf&e oDdoOje, 3.S EUR'mS. « 041/50S-0&4. f à 22 MALI OGLASI, ZAHVALE GARAŽE PRODAM GARAŽO v Memi etail na Goralovi uIk ci (Ptanina). 9 041/24(V310 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM AVTOMOBILI • odkup, prodaja, Dreoist, konkurenčne cens. Mepax, d.0.0.. Hanina 5. Kranj, ir 041/773-772 AUOI A4 2,0 TOI DPF. L 05/08. 9.800 km. kremen sive barve, c^na: 28.500.00 EUR. « 031/225-870 CHEVROUfT Kalos. 1.04.85.000 km CZ. ESaiarm, Khma. rado CD, 1- lastnik, knjiga. « 040/559-256 Dooaora FIAT Stlo JTD, I, 04. 72.000 km, wcw»o OPEL Coraa, I. 97. 119.000 km In Renautt FK«. 1. ^nik, 96, kotel za žganiekuho, 9 040/389-518 GOLF m, I. 95 lepo 040/84^90, popoldan KUPIH OSEBNI avto, 1.00 do 05, ohranjen, s Mimo, g 031 /307-0S7 MOTORNA KOLESA PRODAM MOTO« CAGIVA. Canyon, 500 c.e, 07, 7,800 km, 29 KW, srebrn. serMsir-an. z opremo, cena 3.500 EUR. o AVTODELI IN OPREMA PRODiUI PLATIŠČA, GUME za različne avte vei dimenzij, malo «obilen! akumulator-li, « 041/722-625 »ooioi STROJI IN ORODJA PRODAM CIRKULAR na kolesih mizo. tř 031 /35 2-605 s koritom In GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM SUHE Oeskd deD. 2. 3 cm 1.5 m3. deti. 04/20-42-703 cm. 3 m3, deb. 5 cm 2 m3. Qûsoioa KOPALNIŠKA OPREMA PRODAM_ LklAK in WC školjko .O 051/428-687 aoDoo67 KURIVO PRODAM DRVA metrska ali razžagana, motna dosUrvg. o 041/718^19 DRVA, mešana, ugodno. 9 041/008- 702 SUHA, mešana drva, 833 OÚOCÚřl STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM JOOlJA 190x90 malo EUR, « 041/27&485 rabl)dn za 30 KLUBSKO MIZO m govejo strojeno ïo. o 031/516-189 Mooto« NOV REGAL Zâ dnevno sobo, niz^, modem dizajn in iranoosko Dosteijo 160*200. ohrar^jeno, tr 041/543- 876 GOSPODINJSKI APARATf PRODAM PRALNI, sušilni stroj In hladilnik Gorenle, 9 041/878-494 ZAMRZOVALNO sKnnJo 200 I. LTHd, 2 koâan. v, 88. s.95. g. 65 cm, tr 04/51-20-612 9000679 00 REVAN JE, HLAJENJE PRODAM PEC Zibro, malo rablieno in 4 f^atiš^ 13 col za RenauH. « 041/758-972 HUDIM KOLEK TO RJI, vaKumski, švicarskega pn?tzvaialca AMK za ogrevanje lop^e vode in podpon:^ pri ogrevanju prostorov, Vsa ostala instalatérská dala. TîRMOiNSTAL, Tomaž ćesnik s.p., Krnica 11, 2g. Gocje, « 041/893- 682 Mûûia7 GLASBILA PRODAM KLAVIRSKO harmoniko, cena 650 EUR in diatoniino • 3 vrlino, cena 1000 EUR. « 041/203-458 eeeoius TURIZEM TERME ČATEŽ, počitniiko ugodno oddam do konca januaoa, 160 EUR/7 dni, 9 041/652-320 MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKULI STIČNI pregledi In možnost br^zpla^oe^a oMija ob o^lih na r^ cepi Optika Aleksandra, Olandla Kranj. 1ei. 04/235-01-23 in Opilka Saša Tr«č. 9 04/59-22-602 < WM01» ŽIVALI IN RASTLINE PODARIM DOBRIM ljudem podanrrK) 3 mesece starega miicka, prijazen, navajen cis* toće In razdisten, KM ETIJSTVO KMETIJSKI STBOJI PRODAM CIRKULAR na traktorski pogon, skJmo de^o za dvobobenski vřteij, o 040/212-819 MOOC«« 4 SEKULAR za žaganje drv In hobi pro* grem, tt 04/20-46-578, 031/812- 210 90000*7 TRAKTOR TV 422. dobro ohranjen, cena 2.200 ÊUR, « 04l/75&^72 M0004I KUPIN ENOORAZONI plug, obračalni Regent jupiiar 1S, 9 01/36-41-021, 0i/50- 7&^65 eooooM PUHAL NIK Z boćnim odvzemom derta. prodam hladilnik za mleko 100 i, 9 04/67-21-605 «ooces TRAKTOR Zetor in kiperprfkotico Tsfwosíroi. O 041/680-684 TRAKTOR Ursus in ISfT, « 051 /S39-777 MOCOÎS TRAKTOR Zetor, Univerzál Store ali IMT, lahko vokvaii, «051/203^87 PRIDELKI PRODAM BRINOVE jagode, cena 1,90 EUR/kg, možna dostava, 9 041/928^11 MOCOd' NEŠKROPUENA ia&OlKa, voščenke. tr NESKROPUENA jabolka, cena 80 c9ntc»v/tó, 9 04/20^^07 SENO, govejo, tialirano v kocke z dostavo. 9 031 /276-930 VEČ suhih kock sana, i 5UR Kos. 04/53-33-237 VZREJNE ŽIVALI PRODAM 6ELE PIŠČANCE brojlerje, težke 1 Kg za nadfil]njo rejo. 9 051/838-252 «00M19 BIKCA simentalca in tailce stare 5 tednov, 9 04/2046-644 BIKCA simentatca. starega en teden. tr 041/378-900 MCC077 BIKCA knžanca simematec sh/c, teža 100 kg in teličko simentalko, težko 80 , 9 OSI /826-048 BIKCA knžarca ČB/LS, starega 7 dne, 9 040/750-963 ČBBJKCA.tr 041/254-711 MOOOM ČB BIKCA, starega 10 dni, 041/942-015 90X10*1 Č8 BIKCA, staraga 10 dni, 9 04/58-03-056 ĆB BIKCA. 9 041/882-021 eoooce ČB BIKCA, 031/278-928 10 dni. 9 ČB BIKCA, starega mesec dni. 040/304-187 ČB BIKCA, 040/800-278 10 dni, 9 B000102 ČB BmCE. stare 10 dni, «04/53-31-310 ČB in RH visoko brajl tetici «04t/711-8e6 90W0I6 OVA BIKCA, križanca in CB, 9 031 /356-869 ooooou DVE TEUČKI Č€ tn križano, stail 20 dnl.«041/347-510 KRAVO simentalko, brejo 4 meseca, po drugem teletu, 9 031 /356-669 ORJAŠKE lisce, pssemske samce in samice, stare 4 mesece, 9 040/674- PRAšlČA za zakol, 180 kg. cena po ogledu in dogovoru, 9 041/371-996 ftflOCKW? PRAŠIČA 2â 2akol, lahko tudi polovico, 9 051 /899-823 1^UC0 skT>en talko, staro 11 mesecev in 20 bal, « 04/5309-560 TEUCO simentalko. stan? 10 dni, 9 031/378-922 90000%9 TEUČKI simantalki. siaii 3 en mesec. 9 041 /390-449 n TELIČKO r)avko, stand 10 dni. 04/68-76-178, 041/585-385 «OCOOiO TEUČKO simentalko. Stàro 10 dni. 9 041/608-686 TELIČKO simentalko, staro en leden. 9 04/51-48-9 58 9000093 TELIČKO simentalko. Staro 14 dni. 9 031/854-549 TRI ČB bikce. Stare tri tedna In ČB teNco> brejo 8 mesecev. 9 040/887- ZAJCE, stare 7 mesecev. 9 041/846-837 KUPIM BIKCA Simentatca, » starega do dva MESO od 220 stare krave. 9 031 /582- OSTALO ZA DVA MESECA posodim ple-men^^ ovnd. O 04i /218-493 sooecđA KUPIM MLEČNE kvote, 9 031/843-673 OCOOOiO ZAPOSLITVE (m/z) NUDIM GOSTILNA Pn VrKtonu, Partizanska o 17, Kranj zaposli kuharja/fco. 9 040/646-174, 040/435-070 90wm iSČEM OSEBO za občasno nadomeščanje za delov kiosku - prcK daja čascp«s9i/ In cigaret, JakelI m ostali d.n.o.. Benedikova i, Kranj. OSEBO za deio • občasno pomoć v strežbi zapositmo takoj. Rserljs Sr^ ka. Mošnje 41, Radovljica, tr 031/302-221 eooooo? PIZZERtJA Picanto, zaposli picopeka z 031/437-816, Matej Sejmišče 1, Kranj Lzkužniarri. 9 geoûûAi RED NO alf honorarno zaposlimo dekle za delo vsfrežbl, Sar Novi svet. Sk. Loka, Taverna Petra, Poljanska c. 104. Gorania vas, v 041 /482-363 ISčemo 3 osebe (m/ž) za prodajo. Ke, adaptaciie. urejanje in tlakovanje dvonšč. 9 041 /589-996 ZA REDNO tn dobro píač>lo zaposlimo veslr>e9a in urejenega kuharja. Slavkov dooi. Golo brdo 8, Medvode, o 01/36-11-242 Matevž d.o.o,. Zbilje 4c, Medvode, 041/691-784 9C00110 IŠČEMO avtokleoaila. Avtotri. d.o.o.. Rupa 38, 9 04/20-1^80 »000079 SERVISERJA lovomih vozil z izkuènla- mi zaposlimo. Nudimo dobre delovne pogoje in možnost napredovanja. Zaželen izprt C in E kal., štemoihar Slavko Poslovna cona A 12, èenôur wooors NAJEM kombi vozit za prevoz oseb ali tovora kombl prevozi Igor Konkollc S.p., Triglavska ul. 12, Kranj, NUDIMO zidarska in slikopieskaraka dela, asfaltiranje In tlakovanje cM^rlš^, spfosno ČLSćenje prostorov Nanis šabotič Sinan s.p.. Pot 27. julija 3. Kamnik. 9 031/803-081 i OB2A(30VANJE in podiranje težje dostopnih dreves. Aljoia ivab s.p.. Sw»dnje Vetrno Kjiža, « 05i /225- 590 900004Í ZAPOSUM dekle za strežbo, Blstn:» Enka, Nazorjeva 1, Kranj, tr 041/618-417, Danilo SMsr»? Redno zâposiinx) več voznikov (m/ž) C fn E kata^orije v mednarodnem trai^spalu. Zapodimo osebo (m/z) za dispozicijo v rriMii^afodriM transportu s tekoćsm znanjefn nerráčine ter angleščine in oset>o (m/ž) za Proj Matevž d.o.o., Zbille4c, 1215 Medvode ZAPOSUMO vmnka C h E hat. z izki^ fefPi v meiliaajnem transcoftu 23 preveœ po zatxí^ EufOp>, ôtompiia'Sl»ko S.O., Postavna cona A12. Šen&r ZAPOSUMO lesarskega te innika in KV mizana. Podjed Matjaž s.p, ,Britof 116, Kranj, «04/20-41-642 MOOO» ZAPOSUMO friwrla ai triwrKç, Moj- ca Avsec s.p.. Kranjska c. 2. Radovljk ca. 9 04/53-12-890 «Mocoa »iĆEH STROJNI Ing. išče de o. instrukcije matematike, fizike, 0£ na vašem domu. IT 04/20-26'532. 031/534- 061 000007Í IŠĆEM OELO - varstvo vaše^ n^óka na mojem domu. okolica Radovljice. 9 04/53<33^23 «nooofi REFLEKSNA masaža slo d al bo nim in invalidnim na vaéem al) mi oje m domu domu, 9 041/56^21 «OOCOM STORITVE NUDIM POSLOVNI STIKI GOTOVINSKI KREDITI DO lo LET ZA VSE ZAPOSLENE, ZA DOLOČEN ĆAS, TIR UPOKOjENCE. do 50 % obr, obveznosti niso ovira. Tudi krediti r)a osnovi vozila in leasíngi. Možnost odplačila na položni* cfr, pridemo tudi na dom, NUMERO UNO, Kukovec Robert s.pr, MII nska 22,2000 Maribor, 02/252-48-26» 041/7SO-S6O ZAPOSLIMO redno ve6 voznikov C in E kategorije v mednarodnem prometu, Proj Matevž d.o.o., Zbilje 4c. Med-vode. B 041/6 91 •TS«! 900010e ZA NEDOLOČEN čas za^nto zastopnike a terensko prodajo artiklov 22 varcwanle zdravja. O^lejto si wMw.sinkopa.si, Sinkopa, d.o.o., Írmik cè 87. ZffXMwa, 9 041/793-367soceur Z/U^SUMO komercialista z i^jsnja- mi na pcdro&ju trženje. Prc»ènje posljhe na elektronski n&slov adapaa^ gma ADAPTACIJE ADAPTACIJE, novogradnje od temelja do strebe. Motrenje omete, 'asade, kamnite ikarpe, urejanje In ttdhovanje dvof^, z našim ali vaáim mater^lom, SGP Bytyal d.n.o.. STruževo 3 a, Kranj, 9 041/222-741 èootui ASTERtKS SENĆIU Rozman Peter, S. p., Sentćno 7, Križe, tel.: 59'55- 170, 041/73^70^; zaluoje, roloji, rolete. lamelne zavese, c^iae zavese, ko-mamik], markize. wvAv.asterikfi. net ZASEBNI STIKI ŽEN ITN A posredovetnica Zaupanje za vse. Ki si teirte trajnih razmerij, 9 0000106 ŽENSKE in dekleta, stara do 46 let âhkc 2ââDni ^xsnate paimoria za ^poo živ^ ienie, 9 041/32^9 «wice RAZNO PRODAM adapsa. Milan Nadižar s.p.. ^orlijeva ul. 22. Kranj woco» ZAPOSLIMO refe^ta prodaje, zahtevano znanje ang. jezika. Izpit B kal. ter najmanj snadna izobrazba ekonomske ali komercialne smen, Hurr«r, d.o.o.. Zasavska 45 D, Kranj, 9 04/28-72- 000 90000S3 SELJENJE in glajenje notranjih prostoren/, premazi oken In vrtf, otistianje-vanje tapet, deko^'afivnl ometi tn ooie^ ki,antigfivićnipremazi Pavecivans.p., Podbrezje 179, t^Kto. 9 031 /39-2»- Od Moee's FLORUANI. d.o.o., C. na Brdo 41, Kranj Izvaja vsa gradbena dela od temeljev do sirttie, adaptacije, ometi, ometi fasad, kamnite šKarpe, Uakovan-jedvortić, 9 041/657-871 ©oooo7i FREZO za sneg samohodno, telicc sim., 10 mes., strelno opeko Bramac, breje ovce. 9 040/886-208 ooooom ZAMENJAM RAZNE Krznene zdelke, tople copate, prevleke za avtoaedež zamer\>am za ve6jo avtomobilsko piikoiico ali različen les. « 031/616.187 SPOROČILO O SMRTI Umrla je naSa nekdanja sodelavka Radoslava Mencinger Ohianill jo bomo v trajnem spominu. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNIH ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila naša diaga Terezija delli Franci roj. Balažič 12 LahovČ 120 Iskreno se zahvaljujemo vseri^ sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi osebni zdravnici dr. Ani Teran, osebju bolnišnice Golnik, gospodu župniku s Trstenika za lepe In tolažilne besede, pevcem, trobentaču, pogrebni službi KomunaJe Kranj. Posebej se zahvaljujemo gospe Vidi Gorjanc iz StražiSČa za njeno nesebično reševanje v požaru, sosedom in OŠ s Trstenika, ki so ji pomagali. Žalujoči vsi njeni LahovČe, 31. decembra 2008 à 4 ZAHVALE 23 zahvala V 54. letu starostí nas je po hudi bolezni zapustila Žena. rnami, mama. hčerka, sestra in teta Vanja Štefe 4 ^ 4 iz Vogeij Iskreno se zahvaljtijemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sodelavcem in sindikatu Iskiaemeco. njenim sodelavkam In sodelavcem za izrečena so^ja, darovano cvetje in sve-če. Posebej zahvala g. župniku, pevcem, osebni zdravnid, onkološkemu inštitutu, patronažni sestri, pogrebni službi NavČek. Vsem imenovanim in neimenovanim Se enkrat iskrena hvala' Žalujoči: mož Miha. mama Pavla, sinova Ale^ in Tomaž z dnižinama, vnuki, sestra Milena z dnižino in vsi ostali ZAHVAiA pustila draga žena, mami Ivanka Vovk roj. Brejc iz MoŠ Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečena sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Hvala njeni zdravnici dr. Jenko, g. Župniku za lepo opravljen obred, pevcem bratje Zupan, pogrebni službi NavČek in nosačem. Hvala vsem. ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala tudi vsem tistim, ki vas nismo imenovali, pa ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: mož Pavel, hčerka Darja 2 Mihom in hčerka Tatjana 7. družino Ćtf mt iSčete. me iščitć v îwy iH srcih. Če imam tam bimlišče, bom Vidno pri vas. zahvala V 95. letu starosti je odála k večnemu počitku naáa mama, stara mama in tašča a Pilar po domače Žitnikova Tona iz Šenčurja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-jem in znancem za izrečena sožalfa. podarjene sveče in darovane svete male. Posebna zahvala gospe Majdi za pomoč in pod* poro. gospodu župniku za lepo opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, pevcem ter pogrebni službi NavČek. NajlepSa hva» la vsem sosedom, ki ste jo imeli radi, in vsem, ki ste jo pospre» mili k večnemu počitku. Sin lože z družino zahvala v S8. letu starosti nas je zapustil naš mož. ata, brat, tast. stric Dušan Korenčan p. d. Strojev ata Iskreno se zahvaljujemo sorodiilkom. sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče, darove za oltarje in svete maše. Posebna zahvala gospodu župni« ku Janez Riharju za duhovno oskrbo in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi gasilcem in govorniku g, Ivanu Diiitovcu za besede slovesa. Zahvala velja vsem tistim, ki ste pomagali pri negi fiai^ga ata. Hvala pftgrphni službi NavČpk in vç^m risrim, )d ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi Podbrezie. Sr. vas - Goriče. Zadraga. Naklo SPOROČILO O SMRTI - y > A v neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v 96. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče. dedek in pradedek Viljem Stiglic profesor v pokoju Od dragega pokojnika smo se poslovili v družinskem kiogu v torek. G. januarja 2009, ca mestnem pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Vsi njegovi zahvala Pride Čas prelep, ki daje... Pa se ne zaveš takrat... Pride čas preklet, ki iztrga, vza me, kar imai brezmei V 67. letu nas je mnogo prezgodaj, po hudi bolezni, zapustil nai dragi mož. ati, ata, brat in stric Vinko Fajfar z Orehka pri Kranju Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, zdravniškemu osebju, g. župniku, pevcem» KK Sava, DU Kranj, KS Orehek-Dnilovka za izrečena sožalja. podarjeno cvetje in sveče, skratka vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, se v tako velikem števiJu od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Orehek, 31. decembra 2008 Kakor je v Življenju tiho delala ' in se razdajala za nas, tako se je tiho poslovila naša drago mama. zahval4 V 80. letu je odšla k večnemu počitku naša draga Marija Luznar iz Selc Ob nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena in pisna sožalja, podarjene sveče, cvetje in svete maše. Najlepša hvala dr. Speli Petemelj za dolgoletno zdravstveno oskrbo ter dr. Branku Koširju in dežurni ekipi ZD Sk. Loka za njihov trud v njenih zadnjih trenutidh. Prav lepo se zahvaljujemo tudi duhovnikom Damjanu Pro§tu, vnuku Boštjanu. Ivanu Miheliču in ]anezu Šketu za ganljiv^ sveto mašo in pogreb- Hvala lepa pevcem domačega cerkvenega zbora ter moškemu kvartetu tega zbora. Hvala vsem. ki ste jo ijT^eli radi in ste jo pospremil! na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Janez, otrod Jane, Mira, Tone, Nada in Cirila z dmžirtami, bratje in sestre z družinami Ne žali^'mo ker nam je vzeta, veselimo se zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice kcrjc .a. dam.. Ra T) T C TAV £ KRZ IS NIK roj. Šiftar, p. d. m. Koreninske Slavice s Sovodnja }t. S. L91Ć • 13. u. 2ooS Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, predstavnikom KS.TD, PGDin DU, tóste sočustvovali z nami, ustno in pisno izrekli sožalje, darovali cvetjein sveče ter vnjen namen prispevali finančna sredstva za potrebe naše cerkve. Hvala zastavonoši Štefanu in praporščaku Aleksandru, Hvala Udu Rženu, družinam Debel^, MiiatoviČ in MalovaŠič. posebno pa še Zlatki in Ivíartini za pomoč pri negi v zadnjih mesedh. Ge. Nevenki za lepo orisano mamino življenjsko pot, župniku jaicobu Kralju za čuteče opravljen cerkveni obred in cerkvenemu pevskemu zboru za petje v cerkvi in odprtem grobu. Hvala dr. Sedeju, šc posebej pa patronažni sestri Va« eriji za sfcrb v zadnjih mesecih maminega tivijenja. Vsem, ki ste nam lakorkoli pomagali, Še enkrat hvala in vam vsem Bog povmL Vsi njeni Sovodenj, Pevno, Moravče, Koprivnik, Stara Loka. Mokriach, Kdl n in Rogoznica ZAHVAIA Materi Mati, vsak mora po svoje živeti, vsak mora sam prehoditi svoj pot. Kar mu je dano. to mora spr^eti, ne da bi vprašal, zakaj in od kod. Kiorda ne vei. kak je včasih samotno, morda ne veš, kak je včasih hude, morda ne veš, kak se včasih odsotno duša smehlja, a ne misii na to. (Kajetan Kovič) Ob izgubi naše drage prababice, stare mame in tašče JuLijANE Hafner 9.2.1914 - 26.12.200S se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter pomoč, Iskrena hvala tudi g. župniku Matjažu Zupanu za lep obred in sveto maSo. pogrebnemu zavodu in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njcru zadnji poti. Žalujoči: STuha Tinka, vnuk Marko 1 družino, vnuk Tomaž z družino Škofja Loka, januar 2009 24 i n/o@ g-gia s.st Anketa Razprodaje še mamljive Suzana P. Kovačič Kranj • S ponedeljkom so se po trgovinah s konfekcijo, obutvijo \n Športno opremo začele razprodaje zimskih kolekcij. Zanimalo nas je, ali so razprodaje ie vedrio magnet za kupce. ťotcr Tina Doki Djordje Srete noski: "Letos je prvlč^ da sem šel sploh na razprodajo. Kupil sem nekaj oblačil. Nakup se je obrestoval, saj so trgove zelo znižali cene." Grega Jankovič: "Nisem šel na razprodaje. Bolj se držim načela, da kupujem takrat, ko nekaj zares potrebujem. Je pa verjetno res, da so Šele znižane cene realne cene blaga." I bra hi in Magič: "Nisem še bil in ne nameravam kupovati na razprodajah, niti ne primerjam cen v času, ko so in ko niso razprodaje. Kupujem takrat, ko nekaj potrebujem." Angela Rogelj: "Šla sem po nakupih, po ugodnih cenah sem dobila zimska oblačila. Res je vse cenejše, vendar pa veliko konfekcijskih številk pri tekstilu že manjka." Marija Belčič: "Malo sem že pogledala po trgovinah, predvsem za Čevlje in pohodne jakne. Cene so precej ntžje» Izbira je dobra in se zato splača počakati na razprodaje." pri Stotih V torek je dočakala stoti rojstni dan Marija Simčii, Meri. V tržiškem domu starejših so ji pripravili veselo praznovanje. Stotan Saje Ročevnica - Stanovalcem Doma starejših Tržič se je decembra 1999 pridružila Marija Simčič, ki jo kličejo Meri. Po rodu je 12 Primorske. Rodila se je 6. janiiarja 1909 v Gorici kot druga od treh otrok krojača in gospodinje. Zora, Meri in Elda s spoznale krutost prve svetovne vojne, ki jim je vzeia očeta. Ženskam je prizanesla granata, ki je treščila v hišo, a ni eksplodirala. Mati se je nato podala s hčerami k sorodnikom v Podljubelj. Kmalu je našia stanovanje v Tržiču, kjer je odprla trgovino s slaščicami, sadjem in zelerijavo. Tudi Meri se je izučila za trgovko. Ko so leta 1947 nji- Marija SimČič je prva zarezala v torto, ki jo je speke! Franc Ajdovec hovo trgovino nacionalizirali, se je zaposlila v tržiški ko Marij, a le eno Meri. Njo valcev ji je izročila vezen "Skromnost, delavnost in železnini. Zato je bila v to- posebej cenijo, ker je vedno prtiček Marija Hvalica, s dobrovoljopriporočamvsem rek ganjena, ko sta ji prišla dobre volje. Svoj optirai- pesmijo pa ji je voščila Vera za dolgo življenje," jelzdaJa voščit v dom tudi nekdanji poslovodja Anton Frantar zem prenaša na vse druge celo v slabih trenutkih. Ahačič iz skupine za samo- svoj recept stoletnica Marija pomoč. Posebno darilo ji je Simdd Njej je pomagala tudi in sodelavec Stanko Meglič. Eden takih je bil pred praz- namenil Marjan Beton, ki hoja v gore. Pri sedemdese-Seveda so slavljenki izrekli niki, ko je zaradi padca je zaigral na citre. Zapeli so tih letih je bila še na Begunj-dobre želje za stoti rojstni njen obraz dobil mavrične ji člani moškega pevskega Šdd z družbo. Tudi sedaj ni dan še mnogi drugi. barve. Vse je tolažila, da za zbora Druitva upokojencev osamljena, čeprav v sobi pre- Direktorica doma Zvon- rojstni dan sploh ne bo po- Tržič in pevci domskega biva sama. Njena zvesta obiska Hočevar Šajatovič je pre- trebovala ličil. Tržiški žu« zbora. Manjkala nista niti kovalca sta nečakinja Magda brala čestitko, ki jo je Mari- pan Borut Sajovîc je dobro Šampanjec niti toila. Sled- Lesjak iz Kranja in nečak Mi- ji poslal predsednik države razpoloženi Mariji zaželel, njo je pripravil kuhar Franc Bevc iz Ljubljane, kateri- DanUo Tiirk. Sama je pove- da bi ji lahko voščil tudi za Ajdovec, ki je Meri spekel ma so se na slavju pridružili dala, da imajo v domu veli- uo-ietnico. V imenu stano- tudi njej ljubši šarkelj. še drugi sorodniki. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Ob koncu tedna kaže na dokaj jasno vreme z nekaj megle ali nizke oblačnosti po nižinah. Temperature bodo zimske, le v gorah bo mraz popustil. Agencija RS za okdi«, Urad Zi mMeotologijo f SOBOTA PETEK -13/-5°Ci -12/-3''C NEDEL}A •3/-13-C NqvíG<«CSI rv r Hmo mMio Zaqrw Ô o Reka _ «/4-C škof)a Loka s Za predor pravnomočno gradbeno dovoljenje Gradbeno dovoljenje za gradnjo poljanske obvoznice od predora pod Stenom z vstopom v Puitaiu in Izstopom Iz predora v naselju Na Dobravi je pred koncem leta postalo pravnomočno. Izdano dovoljenje vključuje gradnjo vstopnega predorskega portala na puštafskl strani, predorsko cev. Izstopni portal pri naselju Na Dobravi, gradnjo treh mostov prek potoka Hrastnica, izvedbo klasičnega trikrakega križišča 4 na obvoznici in dveh podpornih zidov, Gre za grad- beno-tehniČno in finančno najzahtevnejši odsek obvoznice, ki zajema predor pod Stenom v dolžini 660 metrov skupaj z okoli pol kilometra obvoznice, pravijo na občini Škofja Loka. Po oceni občinskih strokovnih služb znaša celotna vrednost gradbenih del na tem cestnem odseku okoli dvajset milijonov evrov. Pričakujejo, da bo Direkcija RS za ceste, ki je ob občini naložbenica za poljansko obvoznico, že januarja razpisala natečaj za izbiro izvajalca gradbenih del. D. Ž. Jesenice Del Tavčarjeve ne bo enosmeren Potem ko je bito prvotno načrtovano, da bodo v okviru obnove Ceste Cirila Tavčarja na Jesenicah odsek od križišča z regionalno cesto pri slaščičarni Metuljček do križišča pri objektu Tavčarjeva 8 uredili kot enosmerno cesto, je zdaj prišlo do sprememb. Na Občini jesenice so se namj^eč odločili, da bodo tudi ta del Tavčarjeve uredili za dvosmeren promet. Tako tudi ne bodo uredili parkirišč za zaporedno in poševno parkiranje ter pločnikov na obeh straneh ceste. Po novem bodo povečali širino vozišča, poševno parkiranje pa bodo spremenili v pravokotno. Zaradi spremembe bodo morali spremeniti projektno dokumentacijo, kar bo Občino Jesenice stalo dodatnih deset tisoč evrov, kolikor so že zagotovili v spremembah proračuna za leto 2009. U. P. Mladoporočenci v Tržiču sta se 24. decembra poročila Anna Davidova in Klemen Bečan, ha Bledu Bogdan Kobeienski in Marjanca Lužar, v Kranju pa Anton Zupane in Martina Solar. Vsem Čestitamo in jim podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. 1 . LIÛ A UPC TELE M ACH TCÛ MERCATOR s ALPOS ŠENTJUR SOBOTA, 10. 1. 2009, ob 20. uri ŠPOnTNA DVORANA PODEN VABLJENI! RADIO KRANJ d.o.o. Strilarjdva uL 6. KRANJ T6l r. PON ; (fU) 284-2220 Pom^* (04) 2Bi-2Z2'% (OA) (OSI) 2022.222 MOAMtf MCiMiMa'w (04) 2^1- (04) mumi umnu € po&tQ: r ««I lûXraaUpr adl^ter« nt .ml www.radio-kranj.si A