(\hSetn cScečno in u&pe&nci leto 1976 LETO 1975 GLASILO KOLEKTIVA PREDELAVE LESA LJUBLJANA 480081 ST. 4 • XIII. MEDNARODNI SEJEM POHIŠTVA, NOTRANJE OPREME IN DEKORACIJE V BEOGRADU HOPO sistem — najboljše pohištvo v Jugoslaviji Visoko priznanje našemu sodelavcu dipl. inž. Bernardu Kučeju in Hoji — Tudi naš razstavni prostor je prejel najvišjo oceno — Z idejo in izdelkom smo navdušili žirijo, s kvalitetno izdelavo pa bomo morali pritegniti kupce — Nagrade obvezujejo Pretekli mesec je bil v Beogradu XIII. mednarodni sejem pohištva in notranje opreme ter dekoracije, ki je našemu sodelavcu dipl. inž. Bernardu Kučeju ter HOJI prinesel visoko priznanje. Na tem sejmu je sistem HOPO podjetja HOJA dobil visoko priznanje »Diplomo« in posebno diplomo avtor nagrajenega sistema, dipl. inž. Bernard Kučej. Poleg tega je bil na beograjskem sejmu HOPO program proglašen za najboljše pohištvo v Jugoslaviji za leto 1975 in je to priznanje prejel avtor in kolektiv HOJE. Poiskali smo dipl. inž. Kučej a in se z njim pomudili v krajšem pomenku. • Kako ste tov. inž. Kučej prišli do ideje tega HOPO sistema? Ideja se je porodila kot vsaka ideja, za realizacijo pa je bil potreben team, da smo jo speljali. Formirana je bila komisija za izdelavo dodatnega programa za TOZD Galanterija Podpeč. Gonilna sila te komisije je bil inž. Vidovič, inž. Lazar pa je s svojimi ljudmi tudi aktivno sodeloval. Pri realizaciji moje ideje pa se je z raznimi idejami in delom priključilo še nekaj sodelavcev. Prav delo na tem HOPO sistemu je ponovno dokazalo, da vse kar naredimo uspešno, lahko naredimo le v skupini. Podobno je bilo pred časom s Nadaljevanje na 2. strani Nagrada in priznanja Delavski svet izreka javno priznanje in pohvalo konstruktorju »HOPO« programa tov. Kučej Bernardu, dipl. ing. in sodelavcem Jereb Jožetu, Kavčnik Mirku, Kenig Stanetu, Lazar Saši, dipl. ing arh., Smole Stanetu, Škrbec Jožetu, Tehovnik Antonu, Vidovič ing. Damjanu in Vodopivec Nadji. HOPO program je bil nagrajen od strokovne žirije na mednarodnem sejmu pohištva, opreme in notranje dekoracije v blagovni grupi »ostali elementi opreme za stanovanje« v Beogradu z »DIPLOMO« in posebno »DIPLOMO« konstruktorju Bernardu Kučeju, dipl. ing., ter avtorskim priznanjem revije »Naš dom« Bernardu Kučeju, dipl ing. za konkurz »Jugoslovanski nameštaj 1975«. Delavski svet izreka posebno priznanje in po hvalo dipl. ing. arh. Lazar Saši za ureditev razstavnega prostora na Beograjskem sejmu pohištva in opreme, ki je bil ocenjen, kot najbolje urejen na tem sejmu. M-S l/ A ’ ' a - J Ks/ ^ - w *; "'jJ Zimski motiv z Žage na Škofljici • USPEŠNOST DELA ZAGOTOVILO BOLJŠE PRIHODNOSTI c^o^oLeinG &g&člLg Izteka se poslovno leto 1975, polno težav, pa tudi doseženih uspehov. Gospodarska gibanja koncem leta 1974 in v začetku pretečenega leta so kazala na izjemno težko situacijo in nakazovala, da bo treba vložiti ogromno truda in naporov, če bomo hoteli uspešno opraviti zastavljene naloge in doseči uspešno poslovanje delovne organizacije. Zavedajoč se težkega položaja, smo se temu primerno tudi ravnali; sorazmerno slab uspeh poslovanja v navidez konjunkturnem letu 1974 nam je bil temeljito opozorilo, da moramo v letu 1975 delati več, bolje in ceneje, da bi se finančna trdnost podjetja v skrajno neugodnih gospodarskih gibanjih ne poslabšala, temveč celo izboljšala. Zato smo pravočasno izdelali program iskanja notranjih rezerv in ga začeli izvajati. Prvi rezultati tega dela, ki za marsikaterega delavca predstavlja dodaten delovni napor, so že vidni in vplivajo na zboljšanje uspeha poslovanja. Doseženi uspehi nas ne smejo zavesti in uspavati, kajti pred nami je izvedba cele vrste nalog iz stabilizacijskih programov, ki morajo poleg normalnega rednega dela učinkovito prispevati k na-daljnemu izboljšanju uspeha poslovanja. Posebno bo to važno v prihodnjem letu, ki se obeta kot leto neugodnih gospodarskih gibanj, v katerih pa si naše temeljne organizacije in celotna delovna organizacija morajo uspeti priboriti ugodnejše mesto kot doslej, predvsem v izboljšanju konkurenčne sposobnosti na domačem in tujem trgu. Take uspehe bo možno doseči le z intenzivnim delom, tesnim sodelovanjem in solidarnostnim dogovarjanjem znotraj delovne organizacije na podlagi uspešnega razvoja samoupravljanja. Dosedanji uspehi kažejo, da smo enotni in solidarno složni zmožni storiti še dosti več, kot doslej. S to mislijo kot vodilom za naše nadaljnje delo, želim vsem članom kolektiva naše delovne organizacije v naslednjem letu obilo us- pehov pri delu ter osebne sreče in zadovoljstva. Generalni direktor STANE BRANDSTATTER, dipl. ing. ©DELO NAŠIH DELEGACIJ Odgovornost ni majhna Ne sme nam biti vseeno, da stvari gredo mimo nas, ne da bi se z njimi seznanili in svoje ugotovitve prenašali na celoten kolektiv tem, da bolje naši samoupravni socialistični družbi težimo za bi vse ljudi, ki živimo v tej skupnosti, čim in enostavneje seznanjali z vsemi zastavljenimi nalogami, ki jih srečujemo pri našem gospodarskem in družbenopolitičnem uresničevanju.' Da pa bi to dosegli, so temeljne organizacije združenega dela dne 28. marca 1974 izvolile svoje predstavnike — delegate v TOZD. V združenem delu »Hoja« imamo danes 7 delegacij in predstavnika — delegata iz TOZD Žaga Rob. Vse delegacije skupaj pa tvorijo dve, tj. 13. in 14. delegatsko konferenco. Naloga teh delegacij je tolmačiti in pojasnjevati gradiva Občinske skupščine. Tolmačenje teh gradiv pa ni enostavno in jih ne gre zanemarjati. Tako so naša prizadevanja usmerjena v dve smeri: • na eni strani opredeliti • temeljne značilnosti sa- • moupravnega sistema in • na drugi strani pokaza- • ti na vlogo, ki jo ima v • tem sistemu delegat ozi- • roma delegacija. Tako kot drugje, tudi v našem kolektivu »Hoja« pade nemajhna odgovornost na delegate, ki so jih SHS-*--" SMšSSZ • to w mtfjitMni* delavci izvolili za svoje predstavnike — delegate. Ne sme nam biti vseeno, da stvari gredo mimo nas, ne da bi se z njimi seznanili in svoje ugotovitve prenašali na celoten kolektiv. Zato se skupni zaključki dela naših delegacij preko svojih delegatov prenesejo naprej v obravnavo na skupno sejo obeh delegatskih konferenc združenega dela. Te delegacije redno sklicujemo nekaj dni pred zasedanjem občinske skupščine. Nujno pa bi bilo pritegniti k sodelovanju naše vodilne predstavnike podjetja, da bi redno obveščali delegacije o interesih, predlogih in o odločitvah delavskega sveta. Delavski svet mora posebej sporočati delegacijam tiste odločitve, ki naj jih predstavniki obeh konferenc prenesejo na mesto skup- ščinskega dogovarjanja in odločanja. Na skupnem zasedanju obeh delegatskih konferenc se izvoli po en delegat vsake konference, da se udeleži zasedanja Občinske skupščine. Za to sejo pa sta delegata seznanjena tudi s predlogi, pripombami in stališči združenega dela »HOJE«, ki so bili izluščeni na vseh že omenjenih predhodnih obravnavanih področij. Kljub prizadevanju naših delegacij, pa bo pri našem delu potrebno še marsikaj spremeniti. Prav te pomanjkljivosti so bile nakazane tudi na nedavnem seminarju, ki je bil organiziran za vodje delegacij v Ljubljani. Zmotno bi bilo misliti, da je v temeljni organizaciji združenega dela informiranje odvisno samo od delegatov oziroma delegacije, ki je bila izvoljena za to dejavnost, pač pa se morajo informiranju v veliki meri posvetiti tudi organi samoupravljanja in še posebej poslovodni izvršilni organi v temeljni organizaciji združenega dela za resnično in pravočasno obveščanje delavcev. RUDI SMUK • NI RAZLOGOV ZA OPTIMIZEM Vprašljiv izvoz lesa in pohištva Ob večjih količinah blaga v šestih mesecih le 65 odstotkov lanskega izvoza Predstavniki lesne industrije in gozdarstva so na dveh sestankih v gospodarski zbornici Jugoslavije obravnavali proizvajalna in izvozna gibanja v prvem polletju letošnjega leta in ugotovili, da ni razlogov za optimizem, zlasti zato ne, ker se negativna gibanja nadaljujejo še danes. Z drugimi besedami: svetovni trg še zmeraj ne sprejema vseh količin žaganega gradbenega lesa, ki so na voljo, in nekaterih drugih proizvodov gozdarstva. Podatki za prvih šest mesecev dokazujejo, da smo v primerjavi z ustreznim obdobjem lanskega leta ustvarili samo 65 odstotkov načrtovanega izvoza (po vrednosti). Da bi dosegli ta rezultat, smo morali podati veliko več blaga, saj so cene teh izdelkov na tujem trgu precej neugodne in nizke. Po predvidenih prognozah bomo lahko zadovoljni, če bomo do konca leta dosegli približno za 15 odstotkov manjši izvoz kot lani. To črno sliko dopolnjuje dejstvo, da se izdelki gozdarstva in primarne predelave lesa slabo prodajajo tudi na domačem trgu, vendar se cene kljub temu niso izraziteje zmanjžale. Kar zadeva pohištveno industrijo, kaže, da so se začeli zanjo po sprostitvi odloka o potrošniških kreditih in zmanjšanju davka na promet nekoliko boljši dnevi, vsaj glede prodaje doma. Tolažilno učinkuje tudi novica, da oživlja prodaja pohištva v ZDA. • XIII. MEDNARODNI SEJEM POHIŠTVA, NOTRANJE OPREME IN DEKORACIJE V BEOGRADU HOPO sistem—najboljše pohištvo v Jugoslaviji Prav delo na HOPO sistemu je ponovno pokazalo, da vse kar naredimo uspešno, lahko naredimo le v skupini, pravi nagrajenec dipl. ing. Bernard Kučej To sta samo dve izmed priznanj, ki smo jih prejeli na mednarodnem sejmu v Beogradu Nadaljevanje s 1. strani sistemom ABC. Posameznik bi prav gotovo ne uspel tako in delo ne bi bilo kvalitetno speljano. • Kako, da ste ta sistem imenovali HOPO? HOPO pomeni HOJA — Pohištvo. To ime je našel Tehovnik in je bil namenjen sprva pohištvu iz Mizarstva Polhov Gradec. Vendar pa Polhograjčanom ni bil všeč in ga niso hoteli sprejeti. Nam pa je bilo to ime kar simpatično in mislim, da je zelo posrečeno. • Koliko časa je poteklo od rojstva ideje do prejema nagrad in diplom? — Od porojene ideje pa do predstavitve njene realizacije kupcem in podelitve diplom ter nagrade je poteklo približno pol leta. Najprej smo po ideji naredili prototip, da smo lahko pokazali kaj pravzaprav bi delali, in da bi vse odločujoče ljudi zainteresirali za ta novi proizvod, da bi le-ti prižgali zeleno luč za razvijanje programa. • Ali je tale HOPO povsem enak vaši zamisli, ideji? — Komisija za izdelavo dodatnega programa za TOZD Galanterija se je svojega dela resno oprijela in razvila mojo idejo v sedanji HOPO, ki je boljši in prikladnejši za prodajo, predvsem pa estetsko čistejši. • Kaj pa potrebni repro-material in stroji? — HOPO sistem smo prilagoditi naši proizvodnji tako, da uporabljamo bukov les takih dimenzij, ki jih sicer naše žage težko prodajajo. Stroje pa je naredil oziroma bolje, predelal obstoječe naš konstruktor Stane Smole. Morali pa bi nabaviti nekaj osnovnih strojev, ker so sedanji že povsem iztrošeni. Na ta način bi proizvodnja tekla nemoteno. Elementi HOPO programa so namreč zahtevnejši od obešalnikov in so zato potrebni natančnejši stroji. • Kaj od HOPO programa ste trenutno dali v proizvodnjo? — V proizvodnjo smo dali tisti del programa, ki služi za shrambo in kletne prostore. Na sejmu v Beogradu pa smo razstavljali iz enakih elementov tudi opremo za dnevne in otroške sobe v raznih barvnih izvedbah. • In kaj nam lahko poveste o samem beograjskem sejmu? — Naši časopisi so pisali, da je bil sejem slab. Mislim pa, da bi si vsak izmed naš želel v svojem domu tako pohištvo, kot je bilo prikazano na sejmu, Za vsak del stanovanja se je našel kak kvaliteten kos. Največ novosti je prikazala slovenska lesna industrija, ki pa je očitno iskala vzgled v skandinavskem pohištvenem de-signu. Tako sta Meblo in Lipa tudi dobili nagrado »zlati ključ«. Na sejmu je razstavljalo 285 domačih razstavljalcev. Nagrade, ki smo jih prejeli za naš HOPO program dobe pravi pomen šele, ko pomislimo, kaj vse se je razstavljalo na tem sejmu in kakšne kapacitete — znani arhitekti, so se ukvarjali z načrtovanjem razstavljenega pohištva. V ugodni luči smo se tudi pokazali s samim razstavnim prostorom, ki je bil izredno okusno in prijetno urejen, za kar pa je prav gotovo naj večja zasluga inž. Lazarja. • Kako bi lahko ocenili nagrade in priznanja, ki ste jih prejeli vi in HOJA za HOPO in kaj pomenijo te nagrade vam in podjetju? — Lahko trdim, da je HOPO program unikat, nikjer nismo kopirali. Ce pomislimo, da ga je izdelal domači team, smo nagrad in priznanj resnično lahko veseli in malce ponosni nanje. Vendar pa nas prav te nagrade obvezujejo. Z idejo in izdelkom smo navdušili žirijo, s kvalitetno izdelavo pa bomo morah pritegniti kupce. • In kakšni so načrti za naprej? V zvezi s HOPO programom bomo skušali tehnološko ta sistem dodelati, odstraniti napake, ki se še kje pojavijo in ga z novimi idejami popestriti, — je zaključil inž. Kučej. Inž. Kučej, tudi glasilo HOJA se pridružuje vsem, ki vam in vašim sodelavcem v teh dneh k uspehu s HOPO programom iskreno čestitajo. M.LOGAR • PRIZADEVANJA ZA SPODBUDITEV IZUMITELJSTVA, NOVATORSTVA IN RACIONALIZATORSTVA Sleherna izboljšava lahko prinese velike prihranke Ker smo že zaorali ledino na področju inventivne dejavnosti s pravilnikom, pa tudi nagrade za izboljšave so bile že podeljene, naj bi ne ostalo pri mrtvilu in nezainteresiranosti, kajti redke častne izjeme so prepuščene le osebni zainteresiranosti in zagnanosti Letošnje leto je Skupščina SFRJ proglasila za leto napredka, tehničnih inovacij in varstva pravic industrijske lastnine. V svojem razglasu je skupščina še posebej poudarila: »... da se vse družbene sile v združenem delu in naši celotni družbi aktivirajo, da bi spremenile dosedanje razmere tehničnega in znanstvenega ustvarjanja in močneje spodbudile izumiteljstvo, novatorstvo in racionalizatorstvo naših delovnih ljudi ter, da bi vse jugoslovansko gospodarstvo hitreje vključevalo v sodobne razvojne tokove in bi se vanj hitreje prinašali dosežki znanosti in tehnologiji v svetu, kar je eden osnovnih pogojev za nadaljnji razvoj Jugoslavije.«. Prav isto problematiko na temo inventivne dejavnosti v lesni industriji pri nas, pa je obravnavalo predsedstvo CK ZKS na 10. seji, oktobra 1974, kjer je bilo sklenjeno: »Odločno se moramo usmeriti v razvoj lastne tehnologije s spodbujanjem izumiteljstva in tehničnih izboljšav, z boljšo organiziranostjo in delovanjem raziskovalnih organizacij, boljšim nagrajevanjem strokovnih dosežkov v skladu z njihovo koristnostjo. Zagotoviti, moramo nadzor družbenega dela nad kupovanjem tujih licenc in drugih pravic industrijske lastnine ter nad sklepanjem pogodb o vlaganju sredstev tujih sodelavcev v organizacijo združenega dela. V temeljnih organizacijah združenega dela morajo okrepiti prizadevanje za večjo proizvodnjo, produktivnost dela in dohodek, za boljšo izrabo zmogljivosti dela, znanja novatorstva in tehničnih izboljšav, za nižje stroške poslovanja, za večjo delovno disciplino ter za učinkovitejše in smotrnejše zaposlovanje. Večjo pozornost moramo posvetiti učinkovitem združevanju dela in sredstev, sodobni organizaciji dela, nadomeščanju dragih in uvoženih energetskih virov, surovin in reprodukcijskega materiala, učinkovitejšem uključevanju v mednarodno delitev dela ter načrtnemu spodbujanju ustvarjalnega dela za povišanje produktivnosti dela tako z materialnimi kot tudi z družbenimi priznanji.« Trenutne razmere na področju inventivne dejavnosti — novatorstva v slovenski družbi pa nam kažejo, da nam kljub najugodnejšim družbenopolitičnim razmeram še ni uspelo sprostiti množičnega delovanja na področju novatorstva in inventivno dejavnost organizirati kot »množično« gibanje. S pojmom množična inventivna dejavnost razumemo celotni spekter in vseh kategorij predlogov za izboljšanje, pa tja do izumov. Vendar naj bi imeli pretežno opravka z izboljše-valnimi predlogi in racionalizacijami, v katere bi se lahko vključil sleherni, kajti s temi kategorijami je možno v kratkem obdobju ustvariti prihranke skozi stalno zniževanje poslovnih stroškov. Množično inventivno delo bo uspešno le takrat, ko bo poleg obstoja dobre organizacije po upravni in samoupravni poti delovni kolektiv preko najširše zastavljene akcije za njegovo popularizacijo dobro informiran o koristnosti in pomembnosti tega dela, tako za celoten kolektiv, kot tudi za vsakega posameznika. Nikakor ne smemo prezreti dejstva, da je med delavci tudi nekaj takih, ki ob svojem delu razmišljajo, se v delo poglabljajo in kritično mislijo o načinu opravljanja svojega dela ter se jim obenem porajajo ideje o drobnih izboljšavah, novih lažjih načinih opravljanja istega dela, manjših izboljšavah tehnološkega postopka, ki hi jim omogočile lažje, hitrejše in boljše delo. Mi vsi naj bi se skupno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami zavzeli, da se bodo uresničevala stavljena stališča v čim večji meri, ter sodelovali pri postavljanju takšne organizacijske oblike, ki bo sposobna do največje možne mere sprostiti ustvarjalnost vseh delovnih ljudi. V tej smeri deluje tudi sindikat gozdarjev in lesne industrije, saj je zavedajoč se pomena inventivne dejavnosti za organizacije združenega dela ter v skladu s sklepi 8. kongresa ZSS ter delovnim načrtom republiškega odbora konec julija letos izvedel vprašalnik o inventivni dejavnosti v štiridesetih OZD lesne industrije in štirinajstih gozdno-gospodar-skih organizacijah, ki skupaj zaposlujejo 38 000 delavcev. Cilj tega vprašalnika je bil ugotoviti dejansko stanje na področju novator- stva v delovnih organizacijah, da bi na osnovi dobljenih podatkov izdelali koncept svojega aktivnega pristopa k aktiviranju množične inventivne dejavnosti v sleherni delovni organizaciji. Podatke je prispevalo 23 delovnih organizacij, ki zaposlujejo 24 000, oziroma 63,3 % delavcev lesne industrije in gozdarstva, ter 9 gozdno-gospo-darskih organizacij (podatki za SRS). Ostali niso vrnili izpolnjenega vprašalnika, zato se smatra, da inventivna dejavnost pri teh ni razvita. Nekatere delovne organizacije pa imajo že izdelan pravilnik o inventivni dejavnosti, saj je čutiti pri teh, da imajo vsaj osnovno aktivnost na tem področju. Med te, lahko bi rekel, skoraj častne izjeme, sodi tudi HOJA. Ker smo že zaorali ledino na področju inventivne dejavnosti s pravilnikom, pa tudi nagrade za izboljšave so bile že podeljene, naj bi ne ostalo pri mrtvilu in. nezainteresiranosti, kajti redke častne izjeme so prepuščene le osebni zainteresiranosti in zagnanosti. Za prispevke na področju izumov, inovacij, tehničnih izboljšav, pa tudi koristnih predlogov predlagamo uvedbo vzpodbudnih sistemov moralnega in finančnega stimuliranja inventivne dejavnosti v naših TOZD, pa naj bo to le pohvala v našem internem glasilu, denarna nagrada ali morda brezplačno letovanje v katerem od naših počitniških domov. Delavce je treba poučiti o namenu inventivne dejavnosti in o gospodarski koristi h kateri pripomore že najmanjša izboljšava. Delovne organizacije na-splošno premalo izkoriščajo finančni potencial, ki se skriva v inovacijah, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih svojega proizvodnega procesa. Premalo se zavedamo, da ni ničesar izdelano tako, da se ne bi moglo izboljšati (racionalizirati). Vsaka izboljšava, pa naj bo še tako majhna, pomeni v naši raznoliki proizvodnji pomembno izhodišče za ustvarjanje ogromnega prihranka. To spoznanje mora biti osnovno vodilo, ki bo vzpodbujalo naše TOZD k čim bolj množični inventivni dejavnosti. • STALIŠČA IN ZAKLJUČKI SINDIKALNE KONFERENCE Nobenega sklepa brez razprave Vsaka osnovna organizacija sindikata naj si v svojem programu zastavi samo toliko nalog, kolikor jih je v stanju tudi uresničiti — Programi, ki nas zanimajo kot občane in obvezujejo kot proizvajalce_ Po sklepu Predsedstva sindikata podjetja je bila novembra sklicana sindikalna konferenca. Poleg članov konference so se tega sestanka udeležili tudi člani OO ZK, predstavniki samoupravnih organov, ter individualni izvršilni organi podjetja. Tematika na konferenci nas je zadevala prvenstveno kot občane. Kajti, programi, kateri so bili obravnavani nam urejujejo in omogočajo boljše življenjske pogoje v kraju bivanja, to je na območju krajevne skupnosti. Kot proizvajalec pa nas ti programi obvezujejo, da s svojimi finančnimi sredstvi iz dohodka podjetja, prispe- vamo svoj delež k realizaciji programov SIS, občine ali krajevne skupnosti. Poleg navedenega je konferenca tudi obravnavala predlog »Sindikalne liste« za prihodnje leto in sprejela stališča za sklic letnih skupščin sindikata po DOS v TOZD. če analiziramo delo konference po posameznih točkah dnevnega reda in prikažemo pomembnejše zaključke, je ta potekala takole: 1. Razprava o predlogu programa SIS družbenih dejavnosti za mesto Ljubljana v letu 1976. — nerealno zvišanje zdravstvenih storitev (plačilo zdravil ipd.). Neupravičenost zdravljenja v inozemstvu, če so zdravstvene kapacitete na razpolago doma. Istočasno pa je bilo enotno stališče, da pri določenih posegih, če pri nas teh ni, ne bi smeli zavirati zdravljenja v tujini. — zdravstvo in ostale družbene dejavnosti, ki se finansirajo iz prispevkov občanov, bi morali oprostiti obveznega pologa za investicije. — stabilizacijski programi SIS so preveč splošni, brez iskanja notranjih rezerv v dejavnosti, da bi s temi razlikami skušali kriti povečanje programov. — povečanje kapacitet VVZ in uvedba celodnevne šole. Usmerjanje otrok v osnovnih šolah v poklice, ki jih družba potrebuje. 2. Razprava o srednjeročnem programu SO Ljublja-na-Vič-Rudnik — plan razvoja komunalnih dejavnosti, posebno vodovodnega omrežja je premalo obdelan. — plan izgradnje VVZ in osnovnih šol je premajhen glede na porast prebivalcev v občini. — izgradnja novih stanovanj je nezadovoljiva na-pram potrebam. — nezadovoljiva ekspe- detivnost služb občine, posebno pri izdaji gradbenih dovoljen je zelo slaba. — davčni sistem ni kos nalogam in so še vedno primeri nopravičenega bogatenja posameznikov. — površine Barja koristno aktivizirati za kmetijske in gozdarske namene. 3. Razprava o osnutku samoupravnega sporazuma o finansiranju krajevnih skupnosti. — sporazum nima konkretnega delitvenega programa — objektivnost odbora pri delitvi finančnih sredstev na posamezne KS. Osnova bi morala biti število zaposlenih občanov, ter solidarnostni ključ za tiste KS, ki nimajo zaposlenih, ampak sredstva ravno tako potrebujejo za razvijanje svoje dejavnosti. Letne skupščine naj bi obravnavale naslednje: — poročilo o delu in finančnem poslovanju GOS; — poročilo o rezultatih izvajanja stabilizacijskih programov; — predlog Sindikalne liste za 1. 1976; — predlog delavskega in finančnega načrta za prihodnje leto. 3 Vsaka GOS naj si v svojem programu zastavi samo toliko nalog, kolikor jih je v stanju uresničiti. Prvenstveno pa programi morajo vključevati aktivno spremljanje izvajanja stabilizacijskih programov, oziroma pravočasno opozarjanje samoupi avnih organov in strokovnih služb na neizvajanje teh nalog, ki jih določajo stabilizacijski programi. • Geslo sindikalne organi- • zacije v prihodnjem le- • tu naj bo: Nobeno skle- • panja na DS ali drugih • samoupravnih organih • ne sme biti realizirano • brez predhodne razpra- • ve v delovnih ali sindi- • kalnih skupinah. • KAKO NAM JE POTEKALO LETO 1 975 IN KAJ PRIČAKUJEMO OD LETA 1976 ZVRHAN KOS VTISOV, LEPIH ŽELJA IN ČESTITK Pomudili smo se v krajšem pomenku z nekaterimi našimi sodelavkami in sodelavci v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela ter zvedeli za njihovo mnenje o letu od katerega se poslavljamo in za želje v letu, ki je pred nami _ Še malo, še nekaj hipov in poslovili se bomo od starega leta ter novemu podali roko. Kaj nam bo staro leto pustilo? Lep ali morda grenak spomin, ali pa bo zdrknilo mimo nas kot vsako drugo leto? Novemu letu bomo pogumno stisnili roko, ali pa bomo plahi obstali ter ga tiho vprašali — kaj mi prinašaš? Če bomo terjali od njega preveč, bomo zanesljivo dobili manj kot bi nam sicer lahko prineslo. S temi mislimi sem se napotila med sodelavke in sodelavce po naših TOZD in poprašala sem jih o letu 1975 in o željah, načrtih za leto 1976. Najprej sem vsa premra-žena prišla v TOZD Tesarstvo, kjer sta me ogreli Ani in Minka s svojo prisrčnostjo in prima kavico. Logar: Ani, kakšno je bilo leto za vas? Ani: Leto 1975 se je zame kar slabo začelo. Drugega januarja ponoči je nekdo vlomil v stanovanje in nam je pobral denar in še nekaj moževih stvari. O, pa je bilo tudi kdaj veselo v temle letu. Na primer na dopustu. Bila sem v Umagu, kjer še nikoli nisem bila. Bili so to prijetni dnevi — le prekratki. Logar: In kaj si želite za leto 1976? Ani: V novem letu želim zdravja in pa, da ne bi šlo naši TOZD in Hoji slabo — saj bo le tako tudi za nas več denarja. Logar: Minka, kakšno pa je bilo za vas leto 1975? Minka: Letošnje leto sem pravzaprav ves čas izkoriščala sadove preteklega leta. Lani sem namreč maturirala na srednji ekonomski šoli, naredila vozniški izpit, se poročila, pa še moja Tina je prijokala na svet. Logar: Kakšne želje in načrte imate za drugo leto? Minka: Drugo leto nameravava z možem nadaljevati z urejanjem našega doma. Pa vrnila se bo kolegica, ki jo nadomeščam in potem se bo odločilo kaj bom delala in kam bom šla. Rada bi še poskusila v komerciali, saj dokler še tega dela ne poznam, se težko odločim v katero smer naj bi v bodoče šlo moje delo. Čim več dela V TOZD Tesarstvo sem se pogovarjala še s tremi sodelavci: Logar: Tovariš Ivan, kaj vam je prineslo leto, ki se poslavlja? Pepca Tekavec, Rob Ivan: Leto 1975 mi je prineslo skoraj več slabega kot dobrega. Kot spomin na to leto pa mi bo ostalo delo v Beogradu, kjer sem bil skupaj 70 dni. Delali smo streho na reprezentančni zgradbi v Dobanov-cih. Delo je bilo zelo zanimivo, ker je šlo za precej zapleteno streho. Le pogoji niso bili najboljši, zlasti ni bilo urejeno glede prehrane. Bila je dogovorjena topla hrana, v resnici pa je bila postana in mrzla. Logar: Kaj načrtujete za leto 1976? Ivan: V prihodnjem letu nameravam dokončati hišo in se vseliti. Z družino stanujem v šoli in to stanovanje ni kaj prida. Želim si tudi, da bi bili hčerki Danica, ki hodi v 3. letnik srednje medicinske šole in Ivica, ki obiskuje 1. letnik vzgojiteljske, pridni in v šoli uspešni. No, doslej jima je kar šlo, želim si to še v naprej. Za tale naš TOZD pa si za drugo leto želim, da bi imeli čim več dela, da bi bilo vsaj tako kot letos. Logar: Pa vam, tovariš Milan, kakšen spomin zapušča leto, ki se poslavlja? Milan: Kadar se bom spomnil na leto 1975, bom prav gotovo pomislil na moje službeno potovanje v Sovjetsko zvezo. Bil sem na lesni razstavi, ki jo je priredil jugoslovanski center v Moskvi, potem pa še v Kijevu. Delal sem pri postavitvi v razstavnih prostorih. HOJA se je na obeh razstavah predstavila s svojimi okni in vrati. No, obe mesti sem si ogledal. Nepozaben je Rdeči trg, presenetile so me štiri pasovne ceste v Moskvi s svojimi podhodi, moskovski metro in ogromni parki z visokimi drevesi v Kijevu. Moskovski metro je podoben našim motorkam. Opazil sem, da mestne av- Viktor Jamnik, Rob tobuse vozijo v glavnem ženske, v Kijevu pa sem opazil, da so večina zidarji — ženskega spola. Logar: In Moskovčanke? Milan: Moskovčanke so čedna in prijazna dekleta, prav tako v Kijevu. Samo tam velja: čim bolj je premožna, moderna, imenitna, bolj »okrogla« je. To je malo drugače, kot pri nas. Logar: In želje za drugo leto? Milan: Želim, da bi bilo veliko dela in s tem zaslužka. Osebno pa imam v načrtu nakup novega avtomobila, izdelati fasado na hiši, pa sreče v družini si želim. Logar: Tovariš Jože, kako je vam potekalo leto 1975? Jože: Kar takšno je bilo kot so bila druga leta. Delam v brusilnici, kjer je delo enolično, brez sprememb. Tudi sicer se bolj doma držim. Kadar imam čas, pomagam ženi pri njenem delu na vrtu. Logar: Kaj pa si želite v letu 1976? Jože: V prvi vrsti želim, da bi bil zdrav. Ce zdravja ne bo, bo tudi delati težko. Prvi rezultati stabilizacijskega programa Tudi v TOZD Stavbno mizarstvo sem pokramljala z nekaterimi o starem in novem letu. Logar: Tovarišica Milka, kaj vam bo pustilo leto 1975? Milka: Pustilo mi bo skrbi. Mlajša punčka Jožica ima bolne ledvice. V vrtec jo vsako jutro vozim na kolesu, to pa zanjo ni najboljše. Pa še stanovanje je bolj žalostno — baraka. Prosim za sprejem punčke v vrtec, ki je bližji našega doma, a ne vem, če bom Milka Jurčevič, Stavbno mizarstvo uspela. Z delom in službo pa sem v letu 1975 kar zadovoljna. Le ta skrb doma me gloda. Logar: In kaj si želite v drugem letu in kako ga boste pričakali? MUka: Predvsem zdravja za mojo družino, zlasti za Jožico. Upam tudi na stanovanje iz solidarnostnega sklada, za katerega sem letos zaprosila. Silvestrovali pa letos verjetno ne bomo. Še žalujem za mojim pokojnim očetom. O, lani pa smo imeli pri meni doma pravi, veseli Silvester. Logar: Tovarišica Jelka, kaj pa bi vi rekli za leto letu 1976? Jelka: To leto mi je kot vsa druga leta minilo v delu. Delam pri tem podjetju že 16 let in pol, v glavnem v lakirnici. Pa bi rada še kaj drugega delala. Rada bi šla na krpanje. Tu normo ves čas presegam. Delam tudi nadure. Veste, imam dva otroka v starosti 13 in pol in 10 in pol let. Sama ju preživljam, pa so potrebe večje. Logar: Kaj pa si želite v letu 1975? Jelka: Predvsem, da bi bila otroka pridna in zdrava, pa da bi uspela doma čim več narediti. Rada bi dokončala hišo. Logar: Tovariš Tone, kaj pa bi nam vi rekel o letu, ki se poslavlja? Tone: Na leto 1975 mi bo ostal v spominu izlet v ČSSR, bilo je lepo in zanimivo. Drugače, pa je bilo letos tu pri nas nekajkrat z denarjem še kar dobro, sicer pa bolj slabo. Vse se draži, no, pa le gre. Logar: In kaj pričakujete v novem letu? Tone: Želim si v novem letu mir in da bi leto 1976 bilo takšno, kot je bilo leto 1975, ali pa še malo boljše. Logar: Tovariš Janez, kaj se vam zdi, da je bilo v letu 1975 pomembno? Janez: Najpomembnejši za naš TOZD je prav gotovo sanacijski program, njegovo izvajanje in rezultati, ki se kažejo. Predvsem smo z boljšo organizacijo dela dvignili produktiv- Anton Knavs, Stavbno mizarstvo nost. Moramo se držati načela, da je potrebno izvajati vsa dela točno in dosledno. Logar: In želje za leto 1976? Janez: Da bi nam bila zagotovljena naročila in s tem delo. Če ne bo individualnih naročil, bomo primorani delati serijska okna, za katera pa je spet vprašljiva prodaja. Lahko se zgodi, da bi se nam tako povečale zaloge. V letu 1976 bomo morali realizirati naš stabilizacijski program. Za leto 1976 si želim, da bi šel razvoj naše TOZD v vseh smereh naprej v takem tempu, kot je bil letošnji. V Podpeči bi potrebovali vrtec O starem in novem letu je stekel pogovor tudi s Podpečani. Logar: Tovarišica Marija, v tej tovarni delate že 22 let. Ali je bilo leto 1975 drugačno od onih drugih? Marija: Res, toliko let sem že tu. Delala sem na raznih strojih. Veste, vsak stroj moraš spoznati kot človeka, pa se te stroj navadi. Tole leto pravzaprav ni bilo drugačno od drugih. Bila sem zdrava, pa tudi ostalo je bilo v redu. Logar: In kaj pričakujete od leta 1976? Marija: Predvsem želim zdravja za svojo družino in zase. Če sem zdrava, sem vesela in lahko delam. Ne bi bilo narobe, ko bi dili otroško varstvo. Veliko je otrok samih, kadar so starši na delu. Obljubljeno je, da bodo drugo leto delali montažni vrtec. Če ne bo cena previsoka, bo takoj poln. že 5 let se govori o tem vrtcu, še moja hčerka je bila majhna — zdaj pa je stara že 10 let. Logar: Tovariš Jože, kako pa ste vi doživljali leto 1975? Jože: Letošnje leto je zame zelo zanimivo potekalo. Od vsega začetka sem sodeloval pri izdelavi HO-PO programa. Delal sem pri prototipu in pri redni v Podpeči že enkrat ure- Minka iz Tesarstva proizvodnji. Tudi na montaži na sejmu v Beogradu sena bil. Veliko dela je bilo in mnogo truda sem vložit Zato je pa še toliko večje zadovoljstvo ob priznanju in nagradah, ki jih je dobil HOPO program in njegov avtor. Meni so ta priznanja dokaz, da lahko pričakujemo uspešno proizvodnjo in prodajo tega artikla. L°gar: Nam lahko poveste, kako ste delali ta pro-totip, pa morda še kaj zanimivega o HOPO in seveda o vašem delu. Jože: Prototip smo delali bolj z ročnim orodjem. S^oje smo za izdelavo HO-Pti Programa morali izpo-pcmiti. Pri izdelavi sedaj ni večjih težav, razen s sušilnico, vendar moramo sKrbeti za še boljšo izdela-vo in odstraniti pomanjkljivosti. Letos sem sodeloval tudi pri izdelavi novih vzorcev obešalnikov. Eden od teh je že v proizvodnji. Pn oblikovanju tega obešalnika je največ naredila tovarišica Vodopivčeva iz skupnih služb. Logar: Kaj si želite od nevega leta? Jože: želim si zdravje in dflo za nas vse. Ce bo delo bo zaslužek. Sicer pasi denarja ne želim prav veli!0, le toliko, da je za sHomno življenje. Saj ve-rn°, da tisti, ki ima vsega preveč, največkrat nima sreče. Jaz pa sem srečen s svojimi majhnimi željami- Logar: Tovarišica Tonč-k», kakšno pa je bilo za v?s leto 1975? Tončka: Leto mi je minilo v delu, kot ostalih 29 let, ki sena jih preživela v tej tovarni, imam dve hčerki, od katerih hodi ena v srednjo ekonomsko šolo, druga pt‘ .se uči za šiviljo. Obe preživljam sama, pa mo-rsna biti pri delu še bolj »fridna«. že nekaj let ni-sdh bila na dopustu, ker ni nenarja. Logar: Imate kake želje °1> letu, ki prihaja? Tončka: Rada bi, da bi bih vsi v družini zdravi, da bi.se hčerki učili in bili phdni. Tu v tovarni pa si Grimšič iz Tesarstva Knavs in Marinko s svojimi sodelavci želim, da bi bilo veliko dela, da bi kaj zaslužili. Želji: asfaltirana cesta in viličar Poslovila sem se od Podpečanov, njihovih skritih in povedanih želja ter se s tovarišem Mesarjem, ki je naše »pogovore« spremljal s fotoaparatom, odpravila na žago Rob. Tam sva najprej obiskala tovarišico Pepco, ki je na tem našem TOZD edina predstavnica nežnega spola. Logar: Tovarišica Pepca, kako vam je potekalo letošnje leto tu na Robu? Pepca: Letošnje leto je bilo bolj enolično, čeprav mi dela ni nikoli zmanjkalo. Malo spremembe mi je prinesel dopust, ki sem ga preživela z družino v Umagu. Logar: In kaj si želite v letu 1976? Pepca: Predvsem si želim, da bi bila otroka zdrava. Za tale naš Rob pa si želim, da bi ga malo modernizirali in razširili, želim dela za naš TOZD, potem nam bo že dobro. Pa da bi se rešilo vprašanje toplega obroka — malice, ki je pravzaprav nimamo. Je pa težko kaj organizirati, imamo dve izmeni in je tu težko dobiti žensko za tako delo. Rada bi tudi, da bi nam asfaltirali cesto. Logar: Tovariš Viktor, povedali so mi, da ste tu gaterist že 16 let. Kakšno je bilo za vas leto 1975? Viktor: Res, že toliko let delam na gatru. Vse mogoče je bilo, veliko šefov se je izmenjalo. Tovariš Peček je tu sedaj že nekaj Tončka Kramberger, Podpeč časa in navadili smo se drug na drugega. Letos je tu šlo bolj slabo. Les ni šel tako v prodajo, pa je nastalo veliko zalog. Na dopustu nisem bil nikjer. Šli pa sta žena in hči. Pa je teh dni za kolikor sta lahko šli kar malo (v Portorožu 10 dni) zlasti za ženo, ki je bolehna. Logar: Pa vaše želje za leto 1976? Viktor: Želim si zdravja za družino, pa da bi bila hčerka v šoli pridna. Tu na žagi pa bi rad, da bi bilo več dela in kaj večja plača. Logar: Tovariš Franc, kaj pa je vam prineslo tole leto, ki se poslavlja? Franc: Letos sem v službi malce napredoval. Prej sem delal na cirkuiarju, zdaj pa sem brusač. Tako imam malo večjo plačo — in težje delo. Delal sem v tem letu precej — tako kot drugi — pri izgradnji našega zadružnega doma. Največ smo delali ob sobotah in nedeljah. Logar: Kakšne so vaše želje za leto 1976? Franc: Največji trn v peti je tale cesta. Je zelo slaba. Saj smo že nekaj zbirali za cesto, pa je bilo premalo. Od žage do Roba noče nihče ceste urediti. Kolikor jo naša žaga sama vzdržuje, takšna je. Rad bi, da bi drugo leto le asfaltirali ta kos ceste. Rad bi tudi, da bi tole žago od znotraj ometali. Bilo bi bolj toplo in prijetnejše. Nasuti bi tudi bilo treba prostor, ki je za skladišče lesa ... Želim za našo žago novega viličarja, ki ga res nujno potrebujemo. Zase osebno pa si želim, da bi bilo leto 1976 vsaj tako, kot je bilo letošnje. Marija Smole, Podpeč Logar: Tovariš Slavko, če pomislite na leto 1975, kaj bi dejali? Slavko: že 12 let sem na tej žagi cirkularist. Lahko rečem, da je bilo tole leto za žage slabo. Bila je slaba prodaja, to pa se je poznalo na plačah. Logar: In kaj si želite v letu 1976? Slavko: Želim si, da se stanje pri nas popravi. Rad bi tudi novega viličarja. Sicer pa nameravam drugo leto popraviti in urediti domačo hišo. Dobil sem že nekaj kredita in upam, da bo šlo. Logar: Tovariš Jože, za vas so mi povedali, da ste že dolgo na žagi, trenutno pa ste tudi predsednik delavske kontrole. Kakšno je bilo leto 1975? Jože: Leta 1975 smo pri nas naredili stabilizacijski program. V njem je zlasti poudarek na boljši organiziranosti dela, izkorislKu materiala — hlodov in podobno. Kako pa bo z realizacijo tega programa, bomo šele videli, želimo čim boljše uspehe. Logar: Kaj pa si želite za leto 1976? Jože: Za našo žago si najbolj želim novega viličarja. Dobili smo sicer enega, ki pa je tudi dotrajan. Ce bi imeli novega, ne bi bilo toliko stroškov s stalnimi popravili. Včasih smo morali celo žago ustaviti, da smo šli vsi viličarja rinit, ki ni hotel »vžgati«. Tako je bilo zgubljenih precej delovnih ur. Tu pri žagi si tudi želimo, da bi potegnili streho od žage naprej, da bi lahko delali na suhem pri prejemanju in sortiranju lesa. Zase pa si želim, da bi drugo leto bilo zagotovljeno delo in s tem boljša plača. Pri kraju smo s temile pogovori. Leto se je med tem še bolj nagnilo in kmalu bo utonilo. V pozabo? Naj vam v spominu ostanejo le sončni dnevi tega leta. Ko pa boste na silvestrsko noč, opolnoči dvignili čaše in trčili z domačimi, prijatelji, nazdravite novemu letu, da bo izpolnilo vse vaše želje. Na zdravje! MAJDA LOGAR NAČIN OBVEŠČANJA IN SEZNANJANJA DELOVNIH LJUDI »Okrogla miza« Ne gre samo za vprašanja in odgovore ampak tudi za ragovore, na katerih naj bi tudi delavci posredovali svoje predloge, mnenja in pobude — Razgovor v Galanteriji v Podpeči je zelo dobro uspel Ko so razpravljali o potrebah in možnosti čim popolnejšega obvivščar.ia in seznanjanja delovnih ljudi »Hoje« s celotno problematiko poslovanja gospodarskih in družbenopolitičnim položajem podjetja so delavski svet podjetja in družbenopolitične organizacije dale pobudo za organiziranje »okroglih miz«. Te so mišljene kot razgovori izven rednega delovnega časa brez naprej odrejenega dnevnega reda, na katerem sodelujejo delavci, strokovnjaki, vodilni delavci in predstavniki družbenopolitičnih organizacij, na katerih bi delavci na najbolj neposreden način dobili pojasnila in odgovore na različna vprašanja. Potrditev o upravičenosti in koristnosti take oblike obveščanja in seznanjanja je dala organiziranje in sam potek »okrogle mize« v Galanteriji Podpeč. Razgovoru v Podpeči so poleg delavcev in vodilnih Galanterije prisostvovali tudi generalni direktor in direktorji sektorjev. Na razgovoru so bili posredovani izčrpni odgovori na številna vprašanja: o osebnih dohodkih, zalogah, stanju na tržišču, možnostih prodaje, o novem proizvodnem programu, višini in zmožnosti zmanjšanje režije in podobno. Plodno razpravo so razvili delavci Galanterije o kvaliteti svojih izdelkov in s tem v zvezi o odgovornosti vsake delovne enote in vsakega delavca, katerega delo vpliva na končno kvaliteto izdelka. Razprava je tekla tudi o vprašanju odgovornosti delegatov in vseh drugih, ki na kakršni koli način predstavljajo združeno delo V drugih družbenih sferah. Posebno razveseljivo je bilo to, da »okrogla miza« ni potekala le kot vprašanja delavcev — odgovori strokovnjakov in vodilni. Delavci so izrazili svoja mnenja, dajali pobude in predloge za rešitev določenih problemov. K uspešnosti »okrogle mize« v Galanteriji je vsekakor prispevala dobra organizacija in priprava. Nesporno je, da je treba s takimi oblikami obveščanja in seznanjanja delavcev tudi nadaljevati. Občasno organiziranje »okroglih miz« po vseh TOZD bo prispevalo k popolj-nejši obveščenosti delavcev in nadaljnjem razvoju samoupravljanja v podjetju. 0PRAV JE, DA O TEM RAZMIŠLJAMO ...in še enkrat »Nagrade za lenobo« V' desetih mesecih leta 1975 smo za boleznine do 30 dni izgubili 66.624 ur ali 754.089,35 dinarjev, to pa so trije odstotki naših neto mesečnih dohodkov — Čas bi bil, da bi se sleherni zavedal, da je sestavni del podjetja, da je moč dvigniti proizvodnjo le, če vsi delamo složno in marljivo ter štedimo z materialom in dragoceno strojno opremo Članek s tem naslovom v časopisu Delo me je spodbudil k razmišljanju, da bi bilo morda prav, če si ogledamo ali ni morda tudi v našem podjetju takih delavcev, ki so nagrajeni za lenobo. Namreč, pisec članka obravnava primere iz Lesnoindustrijskega kombinata Beograd. To podjetje izdeluje okna in vrata. Tovarna ima lepe načrte, da dvigne proizvodnjo, toda največja ovira in nevarnost jim preti od »zdravih bolnikov«. Teh je toliko, da vsaki peti človek ne dela. Januarja 1974. leta so zaradi bolezni izgubili celo 25,8 odstotkov delovnega časa. Pravijo, da so na ta način vrgli milijone skozi okno. Da pa je bilo določeno število res »zdravih bolnikov«, so ugotovili z uvedbo stroge kontrole po domovih. Tako so marsikaterega »bolnika« našli pri fušu. Pisec članka v Delu navaja, da so s kontrolo le ozdravili precej »zdravih bolnikov«. Dalje, da so z analizo ugotovili, da so taki bolniki nevarni za podjetje kot celoto, pa tudi za pridne delavce, saj jim ti praktično kradejo zaslužek. Tudi pri nas smo ugotovili, da imamo precej takih Zajatov, Milivojev in Janezov, ki so in si še znajo »pridobiti« po nekaj dni bolniške. Tako imamo primere, ko so taki zahtevali dopust, in ker ga niso mogli dobiti, so si »vzeli bolniško«. Značilni so primeri ob večdnevnih praznikih, ko dosledno več ali manj eni in isti delavci »zbolijo«. Poznamo primere, ko taki bolniki že več dni vnaprej vedo, da bodo zboleli za nekaj dni. Nek naš bivši delavec je vlekel bolniško iz leta v leto. Šele po opozorilu je zdravnik ugotovil namišljeno bolezen. Toda ta delavec je bil vztrajen borec za svoje »pravice«. Kasneje si je kar sam podaljšal bolniško s falsifikatom. ... In tako smo se rešili tega večnega bolnika. Kaj bo o tem reklo sodišče, bomo šele videli. Pri ugotavljanju naših »bolnikov« je zanimivo, da so to v glavnem eni in isti delavci. Njihovo delovno vnemo je moč opaziti tudi kadar so na delu. Ti imajo, kakor pravimo »dve levi roki«. Dalje, kritizirajo dohodke, poznajo dobro vse pravice, ki jim gredo po naši zakonodaji; dolžnosti pa ne poznajo. Ker številke ne varajo, jih poglejmo kaj kažejo za bolniško v našem podjetju. Prevladuje bolniška do 30 dni, največ do nekaj dni. Tako smo izgubili v desetih mesecih 1. 1975 za boleznine do 30 dni 66.624 ur ali 754.089,35 din, to pa je 3 % neto naših mesečnih dohodkov. Od naših TOZD ima največ bolniške Velox, kjer je stalno 10% delavcev odsotnih. • V celoti je v našem podjetju zaradi bolezni do 30 dni • stalno odsotnih kar 36 delavcev. Če k temu prišteje- • mo še dopuste, je stalno odsotnih kar 136 delavcev • ... in kljub temu hočemo imeti vsi visoke zaslužke. • Če pa so zaslužki prenizki, kdo je kriv? Vemo, da • prav slabi delavci zavračajo krivdo na vodstvo pod- • jetja. Čas bi bil, da bi se sleherni delavec zavedal, da je sestavni del podjetja, in da se da dvigniti proizvodnjo le, če vsi delamo složno in marljivo ter da štedimo z materialom in dragoceno strojno opremo. Do kdaj pa bodo taki še živeli na račun dobrih delavcev, pa je največ odvisno prav od pridnih, od njihove potrpežljivosti, da delajo za lene. Morda bi k odpravi tega pojava lahko nekaj pripomogla tudi kadrovska služba. Pri sprejemu na delo je dobro če malo »poškili« v zdravstveno in delavsko knjižico. Iz nje je često moč ugotoviti »enodnevnice«, ki stalno prebirajo »boljši in lažji zaslužek«. A. C. • PREGLED IZSTAVLJENIH BOLNIŠKIH LISTOV V 10 MESECIH 1975 tozdT^6™1®. f lx | bolniški list 2x 3x 4x 5x 6x 7x 8x Skupaj zaposl. v bol. ,N ~ O ■W,Q Podpeč 38 30 16 13 9 2 1 109 262 Polhov Gradec 28 16 3 — 1 — — — 48 74 Stav. mizarstvo 44 44 19 7 7 5 1 1 128 297 Rob 6 1 1 11 8 Škofljica 20 9 2 2 — — — —■ 33 52 Velox 17 9 7 4 4 3 1 — 45 117 Tesarstvo 26 21 12 7 — 2 1 — 69 151 Uprava 16 8 2 1 — — — — 27 42 Skupaj: 195 138 62 34 21 12 4 1 467 1003 Iz gornje tabele je razvidno, da je skupno 467 zaposlenih iskalo bolniško, od tega 195 zaposlenih 1-krat, 138 zaposlenih 2-krat, 62 zaposlenih 3-krat, 34 zaposlenih 4-krat, 21 zaposlenih 5-krat, 12 zaposlenih 6-krat, 4 zaposleni 7-krat in 1 zaposlen 8-krat v 10 mesecih (ali skoraj vsak mesec 1-krat). Če spremenimo vse izgubljene ure bolniške v število zaposlenih, potem vidimo, da je bilo povprečno v 10 mesecih v bolniškem vsak dan 36 ljudi. vse ure bolniške = 66624:1816 (mora opraviti ur 1 zaposl. v 10 mesecih) = 36 zaposlenih. • IZGUBA ŠTEVILA ZAPOSLENIH ZARADI BOLNIŠKEGA STALEŽA TOZD Izgub. ure Obvezne ure v 10 mes. Št. zap. v bol. Povp. št. zap. % Podpeč 15.263 1816 8 180 4.4 Polhov Gradec 5.336 1816 3 105 2.9 Stav. miz. 19.270 1816 11 181 6.1 Rob 1.248 1816 1 23 4.3 Škofljica 3.904 1816 2 54 3.7 Velo>: 7.129 1816 4 45 8.9 Tesarstvo 11.738 1816 6 99 6.1 Uprava 2.736 1816 1 91 1.1 Skupaj: 66.624 1816 36 778 4.6 Iz tabele je razvidno, da ima največ ji izostanek glede na število zaposlenih TOZD Velox, sledijo Stavbno mizarstvo. Tesarstvo, Podpeč in Rob, na koncu pa sta Polhov Gradec in DSSS. BOLNIŠKI STALEŽ DO 30 DNI V ČASU OD 1. JANUARJA 1975 DO 31 . OKTOBRA 1975 TOZD število ljudi v boln. Štev. Tx)l. list. Štev. izgublj. ur Štev. vseh razpol. ur IZPLAČANI NETO OD Povpr. štev. 10 mes. štev. del. na bol. Za bolniško Vsi OD skupaj Podpeč 109 626 15.263 317.036 .4,8 151.342.75 4.686.731.35 '3,2 180 6,0 »/„ Polhov Gradec 48 74 5.336 185.719 2,9 65.581.90 3.073.945.85 2,1 105 4,6 »/„ Stavb, imizar. 128 297 19.270 330.344 5,8 215.260.50 5.226.450.70 4,1 181 7,1 % Rob 8 11 1.248 40.756 3,1 13.078.45 671.737.95 1,9 23 3,5 % Škofljica 33 52 3.904 97.415 4,0 44.562.10 1.557.900.35 2,9 54 6,1 % Velox 45 117 7.129 90.820 7,8 86.628.70 1.352.838.55 6,4 45 10,0 % Tesarstvo 69 151 11.738 194.034 6,0 137.275.60 3.354.948.40 4,1 99 7,0 % DSSS 27 42 2.736 163.106 1,6 40.359.35 3.598.631.55 1,1 91 3,0 % SKUPAJ: »167 1006 66.624 1.419.230 4,7 754.089.35 23.523.184.70 3,2 778 6,0 % Iz zgornje tabele je razvidno, da je bilo skupaj v podjetju v 10 mesecih 467 ljudi v bolniškem staležu ali 6 % od vseh zaposlenih v 10 mesecih. Na poprečno število zaposlenih v 10 mesecih je imel TOZD Velox 10 % ljudi v bolniškem staležu, sledijo mu TOZD Tesarstvo in Stavbno mizarstvo s po 7 %, nato Podpeč in Škofljica s 6 % in nazadnje še TOZD Polhov Gradec s 4,6 %, Rob 3,5 in DSSS s 3 %. V tem obdobju je bilo izgubljenih zaradi bolniške 66.624 ali 4,7 % vseh razpoložljivih ur. Pri tem prednjači zopet TOZD Velox s 7.8 % izgubljenih ur. Tesarstvo s 6,1 % itd., najboljši pa so DSSS z 1,6 % izgubljenih ur zaradi bolniške do 30 dni. Če pogledamo v tabelo, kjer je izguba zaradi bolniške prikazana v dinarjih, vidimo, da smo v 10 mesecih plačali za bolniško do 30 dni 754.089,35 din ali 3,2 % od vseh izplačanih neto OD. Po TOZD je zopet Veloxnr. najslabšem s 6,4 %, potem TOZD Tesarstvo in Polhov Gradec s 4,1 % , najmanj pa je za bolniško izgubilo DSSS z 1,1 %• • MARINKO FRANC: 27 LET ZVESTOBE Novembra je odšel v pokoj Marinko Franc, Kv mizar — skupinovodja, zaposlen v TOZD Stavbno mizarstvo. Pri podjetju je bil neprekinjeno 27 let, kar mu je tudi vsa priznana delovna doba. Rodil se je 1. 1915 v Lukovici pri Brezovici. Manjša kmetija je le s težavo preživljala 9 mladih ust. še teže je bilo, ko jim je leta 1931 umrl oče. Od devetih otrok so še vsi živi. Mizarske stroke se je Marinko učil v Bevkah pri mojstru Nartniku. Ker je bil na delo navajen že doma, mu ni bilo težko delati po ves dan. Domov je hodil le ob nedeljah. Del vojne je preživel v internaciji (Dachau in Hamburg). Domov se je vrnil šele leta 1947. Leta 1952 se je preselil v lastni dom. Od šestih otrok jih je pri kruhu že pet, le najmlajši, star 13 let, še hodi v šolo. Marinko Franc V Stavbnem mizarstvu v Slomškovi se je zaposlil leta 1948. Deial je v gornji delavnici in na montaži. Po selitvi obratov na ICV je delal na ročnem krpanju kot skupinovodja. Zastavili smo mu nekaj vprašanj: Kakšna je razlika med načinom dela v povojnih letih in sedaj? Kako ste zadovoljni s pogoji dela na ICV? Kolikokrat ste bili na dopustu in sindikalnih izletih? S čim se boste ukvarjali kot upokojenec? Marinko: »Razlika v načinu dela je precejšnja. Mnogo dela je bilo ročnega. Posebno težak in zamuden je bil v Slomškovi transport v gornjo delavnico. Tople malice ni bilo, delali smo vse sobote. Sedanji pogoji dela so mnogo primernejši. Z manj truda se dosega boljša kvaliteta in več. Kar zadeva dopust, moram reči, da še nisem bil na oddihu. Vse dopuste sem koristil doma, saj je bilo vedno dovolj dela. Bil pa sem enkrat na sindikalnem izletu in enkrat na srečanju jubilantov. Srečanje jubilantov je dobra stvar in mi je ostalo v lepem spominu. Kaj bom delal kot upokojenec me ne skrbi. Malo bom kmetoval in malo mizaril. Doma imam cirkular in »pome;«, pa nekaj orodja. Kakšno omarico, škaf ali kolo bom še vedno spravil skupaj. Od skromnega in vestnega sodelavca smo se poslovili z željo, da se bo v krogu številne družine še dolgo zdrav ukvarjal s kmetovanjem in mizar jen jem.« STANE MESAR • AKTIVNOST NAŠIH DELAVCEV V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH OD GARAŽE DO NOVEGA KULTURNEGA DOMA Sodelovanje članov našega kolektiva s krajevno skupnostjo na Robu je že obrodilo sadove Da bodo krajevne skupnosti polno zaživele, je nujno sodelovanje vseh krajanov. V nekaterih krajevnih skupnostih se je to sodelovanje že lepo razvilo in po kazali so se prvi uspehi. Med drugimi so posebno aktivni naši sodelavci na Robu. Tako sem povprašala Mirka KLANČARJA o delu izven HOJE in povedal mi je naslednje — Misel, želja, da bi imeli svoj kulturni dom, je že zelo stara. Začeli smo ga graditi leta 1972. Pobudnik je bila (Puhova Angela, ki je še danes močno aktivna. Za samo gradnjo doma smo zbirali denar, les in opravili veliko prostovoljnih ur. Nekaj denarja je dala tudi krajevna skupnost. Veliko pa je pomagala tudi naša žaga. Dom ima dvorano z odrom, garderobno sobo, sejno sobo in knjižnico, je pripovedoval Mirko KLANČAR. Zakaj ste se sploh odločili za to gradnjo? Tu. na Robu že vrsto let deluje kulturno umetniško društvo. Pri-— Septembra smo imeli krajevni praznik in smo uradno odreja razne igre. Igrali smo kar v avtobusni garaži. Avtobuse smo zrinili ven, zakurili peči na žaganje in postavii oder. Tako »narejena« dvorana je bila vedno polna, celo vrata smo morali sneti in ljudje so stali zunaj na mrazu. Sedanja dvorana pa je dovolj velika ze vse. • Če sem vas prav razumela, tudi vi igrate. Kdaj pa imate vaje? — Vaje imamo ob sobotah zvečer in v nedeljo dopoldne. Včasih pa se dogovorimo tudi za med tednom. • In kdaj ste otvorili tale vaš dom? prli naš dom družbenih organizacij. Letos je bila tu že revija amaterskih dramskih skupin občine Ljubljana-Vič-Rudnik. Naša skupina je dobila kar lepo oceno. 0 Kaj ste doslej že igrali? — No, pripravili smo že veliko iger. Med njimi: »Domen«, »Dve nevesti«, »Charlijeva teta«, »Ka- dar se ženski jezik ne suče«, in šo več drugih. % In kaj pripravljate novega? — Ker želimo drugo leto zopet sodelovati na reviji dramskih skupin naše občine, se že pripravljamo z novo igro — »Mirando-lina«. Upam, da bomo uspeli. • Kakše načrte imate za leto 197 li? — Predvsem bi se radi čim boljše uvrstili na reviji dramskih skupin občine Vič-Rudnik. Drugo leto želimo urediti športno igrišče. Radi bi tudi organizirali plesni tečaj. Osebno pa si želim, da bi bil zdrav in bi lahko pomagal po svojih močeh na žagi in v našem novem domu. Poslovila sem se od prijaznega Mirko Klančar REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Vodoravno: Mrak, Smole, ekipa, krava, Jereb, Feliks, Alabama, Raner, roleta, Lamar, Ike, znak, kolar, otor, skok, Fap, NATO, jer, Ines, viličar, IS, A2, Hren, linija, olika, poet, To-sama, klin, Brejc, Te, planota, rana, brt, klada, at, ETA, krik, repa, Ane, za, sraka, Ema, mlin, Aretino, Fe, pokna, nota, kro-mit, šilo, Itali, trolar, kolk, kt, li, Krvavec, veja, mur, Iris, pot, Nika, Jera, jarem, remi, oče, nalet, anilin, rovar, Cremo-na, anemik, Šarec, U Tant, Anita, Arica, mora. • Nr. uredništvo glasila HOJA je prispelo 17 rešitev križanke • od katerih pa so žal samo tri pravilno rešene. Pravilno rešitev so poslali: Koščak Stanka. TOZD Galanterija Zalar Jože, TOZD Galanterija Krek Anton, TOZD Stavbno mizarstvo, ki bodo prejeli tudi knjižne nagrade. Dom družbenih organizacij na Robu Mirka Klančarja, med potjo domov pa sem se ustavila še v novem domu družbenih organizacij na Robu. Ravno pripravljali so za proslavo dneva republike. Seznanila sem se s prisrčno Angelo Puhovo, ki mi je razkazala vse prostore v tem domu. 29. november je sedaj že mimo in prepričane, sem, da so ga krajani Roba lepo in prijetno proslavili. 0 To tesno sodelovanje naših soli delavcev s krajevno skupnostjo • jc že obrodilo sad — lep dom % kulture. Vemo pa, da niso na-H ši na Robu osamljen primer ^ in bomo prihodnjič obiskali % zopet kakega aktivnega kraja-^ na — našega sodelavca. ^ INŽENIR TONE MAJCEN, SLOVENSKI PRVAK IN REKORDER V HOJI V slabih treh urah z Rudnega polja na Triglav Veliko vas pozna sodelavca ing. Toneta Majcna, ki se najmanj po osem ur na dan ubada v DSSS »Hoja« s številkami, seštevanjem, primerjanjem, indeksi in s še drugimi bolj zapletenimi rečmi. Prav gotovo pa je bolj malo tistih, ki bi vedeli kaj ta preskromni tihi Tone počne potem, po drugi uri. Mar veste, da je v atletski disciplini — hoji bil letos in lani prvi na slovenskem prvenstvu in četrti na državnem? Prav je, da se seznanimo s tem našim športnikom, zato smo ga zaprosili za razgovor, za naš časopis. Tovariš Majcen, povejte nam prosim kaj o poti, ki ste jo prehodili doslej kot slovenski športnik? — Rodil sem se leta 1936 v Gorjah pri Bledu, svoja otroška leta pa sem preživel v Dalmaciji, kjer je bil zaposlen oče. Sanke in smučke sem videl šele 1947 leta. S športom sem se začel ukvarjati žb v šoli. Od 6. razreda osemletke dalje sem igral v reprezentancah nogomet in košarko, gojil pa sem še druge športe. Pri Odredu (sedaj Olimpija) sem dve leti igral nogomet, potem pa sem pri istem klubu pričel gojiti atletiko, s katero se ukvarjam še danes. Se morda spomnite svojega prvega nastopa v atletskem tekmovanju? O seveda se. Moje prvo tekmovanje je bil tek na 10 km za atletski (pokal Jugoslavije, na tekališču v Ljubljani. To tekmovanje je bilo že po treh mesecih treninga in ves čas tekmovanja sem si želel le eno: da ne bi bil zadnji. No res, enega sem v finišu premagal. Moj rezultat je bil 37’42”. In kako je potem tekla vaša športna pot? — Bil sem dolgoprogaš, ne hiter, ampak vzdržljiv. Vsako leto sem v teku na 10.000 metrov rezultat popravljal za približno 2 minute in dosegel čas 33’38” v slovenski reprezentanci ob dvoboju republike. To je bil že lep rezultat. Vsako leto sem se tudi udeleževal pohoda ob žici okupirane Ljubljane, na katerem je naša ekipa trikrat zmagala. Moje doseganje uspehov na športnm področju je zaustavila prometna nesreča leta 1962. Nekaj časa nisem treniral. Potem se mi je zdravje zboljšalo in sem šel na od- služen je kadrovskega roka. Ko pa sem se od vojakov vrnil domov, sem pričel spet redno trenirati. Leta 1970 sem v Celju brez posebnega treninga poskusil s hojo na 10 km, in bil sem peti. Po tej tekmi sem se odločil in pričel sistematsko trenirati hojo. Ta hoja ni hoja v običajnem smislu, ampak je zanjo predpisana posebna tehnika. Vsako leto sem rezultat zboljševal in sem bil leta 1972 in 1973 drugi na slovenskem prvenstvu, pa peti na državnem. Leta 1974 in 1975 pa sem bil prvi na slovenskem prvenstvu in četrti na državnem prvenstvu. Uspel sem zboljšati slovenski rekord na 5 in 10 km. Katerih tekmovanj se še udeležujete? — Vsako leto se udeležim vseh smučarskih maratonov — trnovskega, bloškega. Sodelujem tudi na gozdarskem prvenstvu Slovenije. Udeležujem se tudi tekmovanja »kros Dela«, na katerem sem bil lani zmagovalec v svoji kategoriji. Za dosego vseh teh rezultatov je gotovo potreben trening. Kdaj in kako trenirate? — Treniram pet do šestkrat na teden v vsakem vremenu, približno po 17 km. Trening traja okrog dve in pol ure, moja pot pa poteka preko Golovca, Rožnika, Nemške ceste, Tacna, Rašice na črnuški most. V zimskem času ne kosim doma, ampak kar v službi malo »krepkeje« malicam in grem na trening, ker je tako hitro tema. Poleti pa še doma kaj malo pojem, pa grem na trening. Alkohola ne pijem in ne kadim. Le včasih spijem malo piva. Nam zaupate kakšno zanimivost, dogodek z vaših treningov? — No, morda bi vas zanima- lo to, da smo letos po zgledu smučarskih tekačev, ,za trening tekli na Triglav. Trije smo bili in smo v slabih treh urah pretekli z Rudnega polja da Vodnikove koče, pa Planike na Triglav. Nazaj pa smo za isto pot rabili 2 uri in 5 minut. Na tej poti nisem imel nobenih težav in sem prepričan, da bi prišel na cilj še za kako uro prej, a ker smo tekli v skupini, sem se moral ozirati še na kolega. In katerega uspeha ste bili najbolj veseli? — Najbolj vesel sem bil lani, ko sem bil prvič slovenski prvak v hoji na 20 km, z rezultatom 1'43’'. Pa druga priznanja? — še kot študent sem tekmoval in dobival priznanja. Ob 30-letnici Osvoboditve sem dobil tudi družbenopolitična priznanja mesta Ljubljane, atletske zveze Jugoslavije in plaketo ob 20-letnici društva Olimpije. Ali vam je katero množično tekmovanje posebno pri srcu? ____ Najraje se udeležujem teka ob žici okupirane Ljubljane. To je spomin na vojna leta. Bil sem takrat sicer še otrok, a okusil sem vse kar so tista leta prinesla moji domovini. Živeli smo v Tro-giru. Oče je bil pri partizanih. Pri nas je živela stara mama, ki se ji je od vsega hudega pomračil um. Napadla je četnike, pa so jo poslali v bolnico v Split, od koder je poskusila zbežati, a na begu so jo prerešetali. Še mesec dni je potem živela v bolnišnici, ravno toliko časa, da sta prišla k njej, vsak s svoje strani, mama in oče, da so se še enkrat videli. Med vojno nekaj let sploh nismo vedeli kaj je z očetom in mislili smo, da je padel. Mama je bila ves čas aktivistka. Spominjam se, kako sem majhen pobič nesel obvestilo ven iz Trogira. Skritega sem imel v robu kratkih hlač. Med potjo sem opazil patruljo. Skril sem se v skalovje, ko pa so odšli, sem se spustil v dir in jok in pritekel naravnost v naročje domačinu, kateremu sem nesel sporočilo. V tistih vojnih letih sem se večkrat srečal z lakoto. Teka ob žici okupirane Ljubljane sem se doslej udeležil 'sedemnajstkrat. Naša ekipa je bila trikrat prva, nekajkrat druga, sicer pa je zasedla peto ali četrto mesto. Prvič nas je bilo v ekipi pet, tekli smo vsak s puško in nahrbtnikom 36 km. Na cilj smo prišli s krvavo ožuljenimi nogami in ramami, izčrpani in smo rekli nikoli več! No, že čez nekaj dni smo premišljevali, kako se bomo pripravili za naslednje leto, da nam bo lažje. Kasneje so se pogoji tega teka olajšali. Sedaj je proga dolga 26 km in ni puške in nahrbtnika, ekipa pa šteje le tri člane. Rad se tudi udeležim Trnovskega smučarskega maratona. To je spomin na XIV. divizijo. Ta maraton je dolg 25 km in moraš biti res vztrajen in borben da vzdržiš do konca. Kako pa je bilo pri vas doma še prej, pred vojno, ko ste bili še vsi skupaj? — Nič me niso crkljali. 2e majhnega so me doma vzgajali v fantiča, ki se ne joka za »vsako figo«. Ce sem kdaj padel in se malce potolkel, pa sem jokal, me je mama kaznovala zato, ker sem jokal. Spominjam se, da me je oče pošiljal po vino, pa sem na enem in istem mestu trikrat padel in se s steklenico porezal, a nisem jokal. Ko smo otroci pekli krokanat (to je pražen sladkor, potresen z mandeljni), pa so mi večji rekli, »na, to je pa zate«, sem seveda ponujeno prijel in si opekel vso roko. Doma sem potem jedel z levico in opečene roke dolgo časa sploh nisem hotel pokazati mami. Ing. Majcen, vas smem vprašati, kako gleda vaša družinica na svojega športnika? — Moja žena se za šport ni zanimala, dokler se ni spoznala z menoj. Kot fant in dekle sva »hodila skupaj« sedem let in pol. Hodila je z menoj na tekmovanja. Sedaj telovadi. Vsako leto gresta s sinetom, ki je star devet let in pol z menoj ob žici okupirane Ljubljane. Sin je član TVD Partizan, je najmlajši član Olim- Inž. Tone Majcen pije in skače v daljino, ter teče na 60 m. Sin mi ureja vse priborjene diplome in značke, ter hrani štartne številke, ki jih lahko na nekaterih tekmovanjih vzamem. Na pohodu ob žici okupirane Ljubljane sem enkrat dobil biivski aparat, drugič uro, pa je sin tudi to shranil. Ob tekmovanjih me žena običajno čaka na cilju. Letos pa me bo spremljana na Trnovskem maratonu. S treningom in udeležbo na tekmovanjih imate gotovo finančne izdatke. Kako jih krijete? — V glavnem vse sam. Tudi opremo si nabavim sam. Včasih kaj na občini Bežigrad »nafehtam«, zlasti za ekipo ob žici, stroške za potovanja na tekmovanja pa mi povrne klub. Sam treniram iz zadovoljstva in zaradi prijetnega počutja, da sem še vedno aktiven. Po službi mi ukvarjanje s športom pomeni sprostitev. Tovariš Majcen, hvala za ta razgovor in dovolite, da vam v imenu sodelavcev kolektiva »Hoje« in v svojem imenu iskreno čestitam k vsem vašim športnim uspehom. M. LOGAR ©PLAČEVANJE S ČEKI Varno, preprosto in zanesljivo Ček pomeni denar, gotovino, zato je seveda poslovanje s čeki natančno urejeno in podvrženo določenim zakonitostim, ki so v prid kupcu, prejemniku in banki Poslovanje s čeki je odraz moderne bančne tehnologije, ki jo je pred leti začela uvajati tudi Ljubljanska banka. Mnogo ljudi, ne le poslovnih in. tistih, ki veliko poklicno potujejo, je že dojelo, kaj pomeni zanje ček, kaj vse lahko z njim kupijo oziroma plačajo. Ustvaril se je že določen krog imetnikov osebnih tekočih računov, pa tudi podjetij, trgovin, turističnih agencij, gostišč in drugih organizacij, ki čeke prejemajo. Vsi skupaj so spoznali, da je tako poslovanje enostavnejše in mnogo priročnejše kot z gotovino. • ZAKAJ ČEK? Ob vse večji izbiri blaga, ob vse hitrejšem ritmu našega vsakdanjika, zmanjkuje časa, da bi človek lahko tako kupoval, kot je nekoč. Spomnimo se, kako so kupovali naši starši: moke vsaj za mesec dni, prav toliko tudi -sladkorja, olja, pa kave in soli. Kadar pa je bilo treba kupiti kaj trajnejšega, na primer perilo, posteljnino, pohištvo, se je o tem govorilo mesece in mesece. In dan nakupa je bil pravcati praznik za vso družino, vedno se je kupilo še kaj počez, kot spomin na veliki nakupovalni dan. % Ti časi so že zdavnaj mimo. • Danes, ko je svet prežet z in- • formacijami, se vse pogosteje • dogaja, da seže kupec po ti- • stem, kar se mu zahoče trenut- • no in o potrebnosti ali nepo-0 trebnosti nakupa ne pomišlja • prav veliko. Poleg tega se nam • najboljša priložnost za nakup • ponudi največkrat kot nalašč • prav tedaj, ko nimamo s seboj 0 dovolj denarja. V razvitejših deželah so to spoznali že veliko pred nami. Spoznali so, da se da včasih kupiti stvari neverjetno ceneje kot drugič, da se včasih za isto vsoto dobi več, da se nehote ponujajo priložnosti, ko se nakup dejansko splača. Če bi z vsem tem računali, bi morali imeti kot ljudje, ki vemo, kdaj se splača kupovati, gotovino vedno pri sebi. To pa ni niti varno niti praktično. Čekovna knjižica, drobna knjižica lističev, pa nam omogoča, da kupujemo in plačujemo kjerkoli in karkoli. Toda samo tiste trgovine in druge poslovalnice, ki imajo urejeno sodobno poslovanje, bodo znale pritegniti kupca: s tem, da prejmejo ček brez vsakih zaplet-Ijajev, izkažejo tudi neke vrste zaupanje, potrditev, da verjamejo v kupno moč plačnika. 0 POPOLNA ZANESLJIVOST PLAČILA Tisti, ki prejme pri plačilu namesto gotovine ček, ne tvega ničesar. Za vnovčen j e pravilno izpolnjenega čeka v vsakem primeru jamči podružnica Ljubljanske banke, ki je ček izdala. Služba družbenega knjigovodstva nikoli ne preverja, ali ima ček kritje. Vsa ta negotovost zadeva r.amo Ljubljansko banko. Prejemanje čekov pomeni dokaj poenostavljen plačilni promet. Ček je vedno izpolnjen na celotno vsoto, zato ni treba menjati denarja, skakati za drobižem in ob zaključku poslovanja sortirati bankovcev in kovancev ter jih vestno preštete oddati na za to določeno mesto. To ne omogoča le mnogo hitrejšega dela, marveč tudi mnogo zanesljivejše poslovanje. Ni se moč ušteti, ni moč prejeti ponarejenega denarja ali denarja, ki je toliko poškodovan, da ga banka zavrne ali označi za manj vrednega. Pravilno izpolnjen ček je NOV VILIČAR V letošnjem poletju je TOZD Stavbeno mizarstvo postalo bo- Viličar je nemške izdelave in ima nosilnost 1,5 t, kar v dru-gatejše z?, pomembno napravo: ločno čelni baterijski viličar, žini baterijskih viličarjev predstavlja močnejšo izvedbo. Navedeni stroj služi v prvi fazi za: — manipulacijo žaganega lesa v temperirnici; — dovoz žaganega lesa iz temperirnice v razžagovalnico, kar jc najpomembnejše in so doslej to opravljali pretežno ročno; — odvoz žamanja in kosovnih odpadkov iz proizvodnje; — skladanje polizdelkov na nadfaznem depoju v dve etaži. Z ureditvijo prehodov med ročno delavnico in strojno ter med strojno in skladiščem, bo novi viličar opravljal še naslednje naloge: — prevoz končnih izdelkov na skladišče, — skladanje izdelkov na skladišče ter — nakladanje izdelkov na tovornjake. Dr. bo lahko viličar opravljal navedena dela, bo potrebno preurediti skladišče izdelkov in ga prirediti za delo z viličarjem. Žel jr. in hotenja vseh prizadetih je, da bo uvedba viličarja stekla čim prej na vseh predvidenih delih. Stane Mesar vedno neoporečno plačilno sredstvo. 0 PRAVILNO IZPOLNJEN ČEK Seveda pa tudi za ček veljajo pravila, ki zagotavljajo varnost banki. Na čeku, ki ga predloži plačnik, mora biti napisano, kolikšen znesek naj izplača Ljubljanska banka in komu. Napisana mora biti torej natančna vsota in naziv organizacije, ki ček prejme. ček mora biti podpisan. Podpiše ga seveda tisti, ki z njim plačuje. Da je ček predložila prava oseba, se da kaj preprosto ugotoviti: prejemniku čeka se mora plačnik »predstaviti« s čekovno karto, na kateri je podpis imetnika tekočega računa, torej morata biti podpisa na čeku in čekovni karti identična. Vesten prejemnik čeka pa kontrolira imetnika čekovne karte in čekov tudi tako, da primerja čekovno karto z osebno izkaznico; na čekovni karti je namreč napisana tudi registrska številka osebne izkaznice. 0 Vsi podatki na čeku morajo bi-0 ti napisani čitljivo in brez ka-0 kršnih koli popravkov. Nepra-0 vilno izpolnjen ček je treba ta-0 ko j vrniti njegovemu imetniku 0 in ga napotiti, naj ga odda v 0 poslovni enoti Ljubljanske ban-0 ke, ki vodi njegov tekoči ra-0 čun. Najmanjša vsota, katero lahko kupec oziroma naročnik storitev plača s čekom, je 30 dinarjev. Prav tako je določena največja vsota, in sicer tisoč dinarjev. Cc je treba plačati vsoto, ki je večja od tisoč dinarjev, imetnik tekočega računa izpolni več čekov, pač toliko, da je pokrita celotna vsota. Ali bo pri tem prekoračil dobroimetje na svojem tekočem računu, nikakor ni skrb prejemnika čekov, marveč vedno samo Ljubljanske banke. 0 ČEKE PREVZEMA SDK Čeke, ki jih organizacija prejme namesto gotovine, je treba na hrbtni strani podpisati. To opravita pooblaščeni osebi. Prav tako mora biti na hrbtni strani štampiljka organizacije, ki je ček prejela. Potem je treba čeke razvrstiti po podružnicah Ljubljanske banke, ki so čeke izdale ali kot pravijo bančniki, na katere so čeki trasirani. Za vsako podružnico Ljubljanske banke je treba sestaviti specifikacijo, ki obsega številko žiro računa banke, popis številk prejetih čekov in čekovnih zneskov ter skupno vsoto čekov. Takšno specifikacijo, overjeno s štampiljko, podpišeta pooblaščeni osebi. Specifikacija se izdela v treh izvodih: dva je treba skupaj s čeki predložiti pristojni SDK, eden pa ostane organizaciji. 0 Vsota \vseh specifikacij se vpiše 0 na barirano položnico, na kate-0 ri mora biti seveda napisano 0 ime organizacije in številka nje-0 nega žiro računa pri SDK. Vse 0 skupaj, čeke, specifikacije in 0 barirano položnico je treba 0 predložiti pristojni SDK v os-0 mih dneh, če sta podružnica 0 Ljubljanske banke in organiza-0 cija v istem kraju, če sta ta 0 dva kraja različna, pa v pet-0 naj stih dneh. SDK, ki vodi žiro račun organizacije, prenese na podlagi dokumentov vsoto, ki je napisana na barirani položnici, na žiro račun organizacije, v breme pa ga knjiži podružnicam Ljubljanske banke, ki so čeke izdale oziroma na katere so čeki trasirani. Cek pomeni denar, gotovino, zato je seveda poslovanje s čeki natančno urejeno in podvrženo določenim zakonitostim, ki so v prid kupcu, prejemniku in banki. Poslovanje s čeki je torej mnogo enostavnejše, hkrati pa tudi varnejše, saj ukradenih čekov ni mogoče vnovčiti mimo redne in zakonite poti. Odpade tudi preštevanje denarja, s tem pa delo, ki je pogosto zoprno in se kaj rado dolgo vleče. 0 STE ŽE POMISLILI, DA BI SE JIM PRIDRUŽILI? ©ZA LETO 1976 Novosti v sindikalni listi Realizacija izplačil nam bo omogočena samo z neposrednim aktivnim delom, večanjem storilnosti in ustvarjanjem dohodka v podjetju Sindikalna lista za leto 1976. je skupen dogovor organizacij sindikata in še nima neposredne pravne veljave. Stališča iz te liste so obvezna za udeležence SS šele, ko bomo z zavzemanjem sindikalnih organizacij, in udeležencev samoupravnega sporazumevanja, postala sestavni del teh SS dejavnosti v merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev na OD. šele v tem primeru veljajo za nespoštovanje teh določb sankcije, kot jih določa samoupravni sporazum. Zato so osnovne organizacije sindikata s svojo aktivnostjo dolžne zagotoviti doslednje spoštovanje Sindikalne liste v mejah razpoložljivega dohodka, ter ob upoštevanju določil družbenih dogovorov o višini skupne porabe. Najnižji osebni dohodek se med letom spreminja skladno z gibanjem poprečnih OD na delavca v republiki, kakor tudi vsi ostali izdatki (dnevnice, terenski dodatek itd.). O višini valorizacije O D ino stalih izdatkov bo udeležence SS pravočasno obveščal republiški Svet Zveze sindikatov Slovenije. Za izplačila, ki so enkratna v letu (regres za letni dopust) se med letom ne spreminja. Če pogledamo bistvene novosti, ki jih prinaša sindikalna lista, pa te še niso vključene v naše samoupravne akte podjetja, so naslednje: 1. Najnižji osebni dohodek: Sindikalna lista zagotavlja OD vsakemu delavcu za normalno delo, 60 % povprečnega OD na zaposlenega v Sloveniji v minulem koledarskem letu. Povprečje v rep.______60 % — leto 1974. Din 2.670,00 1.600,00 — leto 1975. (10 mes.) Din 3.369,00 2.021,00 Iz prikazanega sledi, da v Hoji prihodnje leto najnižji OD ne bi smel biti nižji od 2.021,00 din na mesec. 2. Dodatek za nočno delo in delo na nedeljo: Novost je varianta, da se ta dodatek lahko izplačuje v enakem. dinarskem znesku na vse delavce, ki so opravičeni do dodatka in ne v % na osnovo, kot je praksa dosedanjih izplačil. 3. Nagrajevanje iz vloženega minulega dela: Osebni dohodek delavca je odvisen tudi od vloženega minulega dela. Predlog omogoča, da imamo v Hoji možnost nagra-jevaija iz tega naslova, ko je osnovni pogoj samo delovna do- , precej povečati. Primer — delavca z 10-letno delovno dobo — zaslužek po osnov, obrač. postavki Din 2.800,00 — dosedanji dodatek 10 let X 4.50 din Din 45.00 — predlog sindikalne liste nam omogoča izplačilo 4 % osnove (4 % od 2.800,00) Din 112,00 4. Dnevnice Novost je predlog, da se izplačuje polovična dnevnica za od- sotnost delavca za manj kot 8 ur s sedeža podjetja ali TOZD. 5. Terenski dodatek: Bistvena razlika v izplačilu tega dodatka je predlog, ki pravi: Terenski dodatek gre delavcu v primeru, ko sta organizirani hrana ali prenočišče na terenu, sicer pa ima delavec pravico do dnevnice. 6. Regres za prehrano med delom: Sindikat se mora prizadevati, da je organiziran topli obrok hrane za vsako izmeno v TOZD. Udeležba organizacije je lahko največ do 300 din mesečno nr, delavca. Ta regres se ne more izplačevati v obliki vrednostnih bonov. Višino dogovorjenega regresa se lahko z vrednostnimi boni izplačujejo delavcem, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da imajo predpisano dietno prehrano. 7. Regres za letni dopust: Maso sredstev za nadomestilo stroškov rednega letnega dopusta se oblikuje v višini najmanj 1.100 do največ 1.300 din na zaposlenega. V znesku za rogres za letni dopust je všteto tudi regresiranje oskrbnega dne v počitniških domovih. Višino regresa, ki ga neposredno dobi izplačanega delavec, je lahko višji ali nižji od zneska s katerim je bila oblikovana masr. sredstev za regres. Kriterije določijo udeleženci SS, upoštevaje pri tem socialni ali zdravstveni položaj delavca. Do regresa je upravičen vsak delavec, ki ima pravico do letnega dopusta in mu ga mora izplačati organizacija, pri kateri koristi dopust. • Nakazane novosti raznih izplačil in dodatkov, • katere predvideva sindikalna lista za prihodnje • leto, je v veliki meri odvisna od prizadevanja • sindikalne organizacije, da se ta določila vklju- • čijo v samoupravne akte podjetja. Realizacija • izplačil, pa nam bo omogočena samo z nepo- • srednim aktivnim delom, večanjem storilnosti • in ustvarjanjem dohodka v podjetju. GLASILO KOLEKTIVA PREDELAVE LESA LJUBLJANA HOJA — Glasilo kolektiva Hoja — predelava lesa Ljubljana, Langusova 8. — Tiska Tiskarna LJUBLJANA, Ljubljana — Odgovorna urednica Marjana Kampjut — Ureja uredniški odbor: Majda Kuclar, Marjana Kampjut, Stane Mesar, Ciril Mrak, dipl. ing., Ivan Remškar, dipl. pravnik, Jože Škrbec, Anton Tehovnik.