TRST, četrtek 21. februarja 1957 Leto XIII . Št. 45 (3580) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI K. 6, II. nad. — TELEFON »MM IN S4-«3* — Poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; eetrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din, St.37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-IL, Tel. 33-82 — OGLASI: od «.-12.30 in od 15,-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm PoStnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, višine v Širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB. 1 - Z - 375 . izdala založništvo tržaškega tiska IJ. zuz- l rsi Predsedniki šestih o zahodnoevropskem sporazum Evratomu Posebna petletna konvencija o pridružitvi prekomorskih dežel, ki so razdeljene na tri kategorije - Lastnina posebnih jedrnih snovi bo pripadala Evratomu Investicijski Innd za prekomorska ozemlja bo znašal 581 milijonov dolarjev Podpis pogodb verjetno marca v Rimu - Izjave Segnija in drugih udeležencev , PARIZ, 20. — Z načelnim pristankom petih partnerjev Francije, da sprejmejo francosko zahtevo za vklju-®ev njenih prekomorskih posesti v zahodno-evropsko skupno tržišče, se je danes v Parizu končala dvodnevna konferenca predsednikov vlad in zunanjih ministrov držav »male Evrope*, t. j. Francije, Zahodne w®mčije, Italije in Beneluksa. Sporazumeli so se o sklenitvi pogodbe o ustano- vnvi skupnega tržišča in skupnosti za atomsko energijo (Evratom). O pridružitvi prekomor-skih ozemelj k skupnemu tržišču in o ustanovitvi "Vratoma bosta podpisana Sv?- - SP°razuma, ki bosta ™huiČ8«ia v konvencijo, Iti bo ptenjena za dobo petih let bo priložena pogodbi o •kupnem tržišču. Hkrati bi morali parafirati ®Porazum o skupnem tržišču n Evratomu, vendar pa do tega ni prišlo, ker niso še Pripravili dokončnih formula-®'l' Uradno poročilo o razgovorih pravi: *Dosežen je bil sporazum vprašanjih, ki se tičejo pri-jucitve prekomorskih oze-"le'j h skupnemu tržišču. Do-oSr^no 3e bilo, da bo po-rni ■ vsebovala načela, ki iz-urikr šestil1 držav, da ti, bučijo k skupnemu evrop-tržišču prekomorska o-2 ja, ki so z njimi pove- spori’ 'U da Prispevajo k go-PJarskim in socialnim inve-eijam, ki jih razvoj teh o-sernelj terja. n:„rva konvencija, ki bo skle-na za dobo petih let in ki ,j0, Priiožena k pogodbi, bo teh°Ca - P°S°ie za izvajanje dni .na^ei- Ta konvencija bo 6tn^ sodelovanje držav so l'h važnih naporih, ki snr- *e države pripravljene ,za investicije v pre-ločal°TS l- ozemljih, in bo do-j,.at a tudi pogoje, na podlagi prt bodo postopoma od- tro* *a Jnedsebojno izmenjavo Pio ^Tiav članic in preko-lost ozemelj. Pred zapad- ,» te konvencije se bodo Bajali g novem isporazumu svetu ministrov. ro ‘enJeno je bilo, da bo ev-enpr skupnost za atomsko ninsp1^0 (Evratom) imela last-ieriJl° Pravico nad posebnim ptrutn materialom. zaključku seje so minile t,^B,ot°vib, da je delo, ki OiiH- kalo pod vodstvom bel-ce. JfBa rninistra Spaaka, prežati aPzadovalo, da se rezul-v kratkem lahko predlo- no , Prebirate danes glav-včer^S dneva, da je bil SDnr„ v Parizu dosežen 0 ustanovitvi nem EvroPe». t. j. o skup-Ev- . evroPskem tržišču in cut» Drnv?Zi katerega ni Pravi prof. Rossi. ukinitev carin in uvoznih kvot. Ob zaključku razgovorov je predsednik francoske vlade G. Mollet izrazil zadovoljstvo zaradi doseženega uspeha, vendar pa je dodal, da so predsedniki vlad in zunanji ministri popolnoma sporazumni, da gre dejansko samo za etapo. Belgijski zunanji minister Spaak pa je poudaril, da je doseženi sporazum dober začetek. dejal je tudi, da je s tem uresničena prva etapa na poti skupnega tržišča, da pa so predvidene tudi druge e-tape. «Gre za dolgoročno politiko, ki se šele začenja, je dejal Spaak». Italijanski zunanji minister Martino je prav tako zadovoljen s sporazumom. Meni, da bosta pogodbi o skupnem tržišču in Evratomu podpisani v Rimu prihodnji- mesec. Kancler Adenauer je izjavil; »Pogajanja so bila težavna zaradi začetnih nasprotij. Sila evropske misli pa je o-mogočila premaganje težav. Zato sem zadovoljen z doseženimi rezultati. Napravili smo velik korak naprej na poti k Evropi«. Predsednik italijanske vlade Segni je izjavil, da je bil rezultat razgovorov konstruktiven ter da predstavlja ustanovitev skupnega tržišča za vse pozitivno dejstvo tako r gospodarskega kakor tudi s socialnega stališča in odpira pot za politično zgraditev Evrope. »Gotovo je. da bomo i-meli mi pomoč pri povečanju naših na,orov za boljše gospodarsko ravnotežje in za večjo zaposlenost, za katero stremimo v skladu z našim desetletnim načrtom za razvoj zaposlenosti in dohodka. Ta pomoč nam bo poleg razširitve in raztegnitve tržišča dana se posebno v okviru nekaterih inštrumentov pogodbe, kakor sta investicijska banka in fond za kvalifikacijo, ki bo služil tudi za poklicno formacijo nekvalificirane delovne sile. Danes doseženi sporazum o priključitvi prekomorskih^ ozemelj k skupnemu tržišču nudi naši državi nadaljnje možnosti ekspanzije ne samo na gospodarskem področju, pač pa tudi, kar se tiče vsako vrstnih vezi, zlasti z državami afriškega kontinenta, kar bo znatno prispevalo k njihovemu razvoju.)) Agencija Ansa našteva takole glavne koristi, ki naj bi jih Italija imela od ustanovitve skupnega tržišča, ki zajema 160 milijonov prebivalcev: 1. prosto kroženje delovne sile, do katerega bo prišlo postopoma, a bo popolno po petnajstih letih. Agencija pripominja, da bo s tem rešeno kronično vprašanje brezposelnosti v Italiji. Prosto kroženje delavcev velja tudi za prekomorska ozemlja šestih držav. 2. Investicije za potenciranje nezadostno razvitih področij v okviru evropske banke za finansiranje s kapitalom milijarde dolarjev, od katerih bo samo 25 odstotkov položenih v prvih dveh letih Italija bo verjetno imela največjo korist od banke in dosegla je, da bo podpisala manjši kapital, t. j 240 milijonov dolar- jev proti 300 milijonov, ki ga bosta podpisali Francija in Velika Britanija. Ostalo se bo razdelilo med Belgijo (86 milijonov), Holandsko (61 milijonov) in Luksemburgom (3 milijone). 3. Skupnost za evropsko tržišče bo s posebnim fondom prispevala pri finansiranju stroškov za rekvalifi-kacijo in premeščanje delovne sile. Prispevek bo odgovarjal 50 odstotkom celotnih stroškov vsake države. 4. Namen skupnega tržišča je izboljšati gibčnost kapitalov.-Italija upa. da bo zaradi presežka delovne sile lahko pritegnila precej izrednega privatnega kapitala. Agencija pravi dalje, da bo Italija imela veliko korist zaradi svobodnega izvoza kmetijskih pridelkov v notranjost skupnega tržišča, kljub temu, da bo ta svoboda v prehodni dobi petnajstih let omejena z zaši-itimi ukrepi, ki jih je predvsem zahtevala Francija. Vendar pa so italijanski delegati uspeli doseči priznanje značaja industrijskega proizvoda, za katere velja svobodna trgovina, velikemu delu najbolj znanih italijanskih živilskih artiklov. Skupno tržišče pa bo nasprotno nalagalo italijanski industriji nujnost, da poveča svojo tekmovalnost, nudila pa ji bo priložnost, da služi obsežnejšemu in bogatejšemu trgu. Kar se tiče obveznosti Italije, da sodeluje pri investicijskem skladu za prekomorska ozemlja, se je upoštevalo da je Italija močno vezana pri izboljšanju položaja na svojem jugu, in so zaradi tega zmanjšali njen prispevek v o-menjeni sklad, t. j. 40 milijonov dolarjev na skupnih 581 milijonov. Pri tem je treba upoštevati, da predstavlja teh 40 milijonov prispevek za pet let. Del tega prispevka pa se bo Italiji v določenem smislu vrnil, ker bo investiran v Somaliji, ki je pod italijansko zaupno upravo. Med obveznostmi, ki jih je sprejela Italija, je tudi obveznost, da sodeluje pri ustanovitvi fonda za raziskovanja v okviru Evratoma. ki je določen na 215 milijonov dolarjev za prvih petnajst let. Sovjetski veto zaradi Kašmirja Politični odbor glavne skupščine OZN je danes nadaljeval razpravo o Cipru. V Varnostnem svetu pa je v /vezi s Kašmirjem sovjetski delegat izrekel veto proti resoluciji, ki vabi predsednika Varnostnega sveta, naj odpotuje v Novi Delhi in Karači, da skuša najti rešitev spora zaradi Kašmirja. Za resolucijo je glasovalo devet delegatov, sovjetski delegat je glasoval proti, švedski pa se je vzdržal. Takoj po sovjetskem vetu je ameriški delegat predložil novo resolucijo, ki predlaga predsedniku Varnostnega sveta, naj prouči sleherni predlog, ki bi po njegovem lahko prispeval k rešitvi. Sovjetski delegat je tedaj izjavil, da je nova resolucija samo ponovitev prve in da bo glasoval proti njej. Razprava se bo nadaljevala jutri. Pravice Slovencev in Hrvalov v Avstriji Po odločbi vrhovnega sodišča o uradni uporabi slovenščine Odločba je bila sprejela v glavnem brez velikega razburjanja - Sedaj bo potrebno imenovali še sposobne uradnike CELOVEC, 20. — Kot smo že poročali, je avstrijsko vrhovno sodišče izdalo odločbo, da sta na podlagi člena 7 državne pogodbe slovenski in hrvatski jezik v upravnih in sodnih okrajih na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem, kjer je slovensko, hrvatsko Vratuša v Rimu RIM, 20. — Dr. Anton Vratuša. ki se nahaja v Rimu na zasebnem obisku, se bo z Mat-teom Matteottijem dogovoril za čas in program obiska delegacije FSDI v Jugoslaviji. Razgovarjal pa se bo tudi o možnosti jugoslovanske udeležbe na velesejmih v Milanu in Bariju. BEOGRAD. 20. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes prvega izrednega in opolnomočenega veleposlanika v Indoneziji dr. Staneta Pavliča, ki odhaja na novo službeno mesto. in mešano prebivalstvo, dopuščena poleg nemškega kot dodatna uradna jezika. Avstrijski državljani, ki pripadajo slovenski ali hrvatski manjšini, imajo pravico v neposrednih stikih z oblastjo uporabljati svoj jezik brez uporabe tolmača. Tudi doslej so imeli Slovenci in Hrvati v Avstriji pravico uporabljanja svojega materinskega jezika, vendar pa so mogli to svojo pravico izvajati z zelo omejenim uspehom. Oblasti so se običajno izgovarjale, da je treba prilagati slovenskim in hrvatskim vlogam še nemški prevod. Pred kratkim se je celo zgodilo, da je zdravnik v celovški bolnišnici kričal na slovensko kmečko mater, ki ni znala nemščine, naj se gre zdravit v Jugoslavijo, če ne zna v nemščini povedati, kaj jo boli. Vendar pa bo tudi odslej dalje — kljub odločbi vrhovnega sodišča — mtiii niiiiitii ii timu iiiiiii mm ttn itiiiitm iiiiiii i mn i ii i m t m iiiimii iiiimii m iiiiiiii ■ ii ii ii 11 iiiiim ii i mm um i m 11 n ■ ■ i mn iiiiiiiiiiiii t iiiiii t iiiiiiim um um m ■»■ikiiiiiiii im iimii m if i mili t mil Eisenhowerjeve izjave o negativnem stališču Izraela do OZN ZDA bi podprle sankcije proti Izraelu če bi jih Združeni narodi predlagali? Eisenhower je poudaril, da OZN nima druge izbire, nego izvajati pritisk na Izrael, da umakne svoje čete - Ben Gurion napoveduje javno izjavo WASHINGTON, 21. — Predsednik Eisenhower je ob 3. zjutraj po srednjeevropskem času govoril po radiu in televiziji v zvezi s položajem na Srednjem vzhodu. Izjavil je, da Združeni narodi nimajo druge izbire, nego da izvajajo pritisk na Izrael, zato da ta umakne svoje čete s področja Gaze in Akabskega zaliva v skladu z resolucijami OZN. EJsenhower je dejal, da dejstvo, da Združeni narodi niso mogli izvesti svojih resolucij glede Madžarske, ni noben vzrok, zaradi katerega bi morali negativno ravnanje Izraela ignorirati. Eisenhovver ni izrecno izjavil, ali bi ZDA podprle sankcije proti Izraelu, če bi jih Združeni narodi predlagali v primeru, da Izrael ne bi u-maknil svojih čet iz Egipta. Vendar pa je izjavil, da ZDA in druge države «svobodnega je tudi Egipt v preteklosti kršil dogovor o premirju v Palestini in mednarodni zakon. Predsednik je dodal: «Te kršitve niso opravičilo za izraelsko oboroženo invazijo E-gipta, katere učinke skušajo Združeni narodi odpraviti«. Eisenhjower je dalje izjavil, da ni mogoče c omnevati, da bo Egipt, če bo Izrael umaknil svoje čete z egiptovskega ozemlja, zabranil izraelskim ladjam uporabljanje Sueškega prekopa ali plovbo po A- sveta« »osvetljujejo z vsemi | kabskem zalivu. Dejal je dalje; «Ce bi na nesrečo Egipt zatem kršil dogovor o pre sredstvi, ki jih imajo na razpolago, slabo, ki ga povzroča sovjetsko ravnanje na Madžarskem. Bil bi žalosten dan tisti, ko bi morale ZDA čutiti, da morajo Izrael podvreči isti vrsti moralnega pritiska, ki ga uporablja Sovjetska zveza«. Predsednik je dalje izjavil, da je bilo dalje predlagano naj morebitna akcija OZN proti Izraelu ne bi smela biti prenaglo sklenjena, češ da lllillMIIIIIIIIIIIMIIimi lili IIIIIIIIIIMIIII MIHI IHIIIIIIIIIIIIIIimilllllllIMMHO 11111111 Milili imilllMIIIHIHIIIIII III IIIIIHMtMilllllllllllllllllllHI lllll llllll Neenotnost pri glede zakona o socialdemokratih agrarnih pogodbah V izvršnem odboru stranke je Saragat potegnil večino za seboj . Komunisti za prenehanj«; splošne debate in za razpravo o posameznih členih pogodb (Od našega dopisnika) RIM, 20. — Trdovratni cen-trizem Saragata postaja ne samo vedno bolj očiten, temveč ga v novem dogajanju postavlja vedno bolj na desno, še bolj na desno od samih demokristjanskih sindikalistov in republikancev. Na ta način se seveda tudi v lastni stranki vedno bolj oddaljuje od ostalih voditeljev, ki pač ne morejo pristajati na to, da bi vedno služili de-mokristjanskim manevrom, kakor tudi ne morejo mimo gledati, da prevzema iniciativo za neko demokratično koncentracijo človek, ki stoji izven socialističnega gibanja, namreč republikanec La Mal-fa. Saragat bi pač rad na vsak način ohranil vladno koalicijo in mu zato prav nič ni do združitve s socialisti. Da bi to vprašanje kolikor mogoče zavlekel, ne bi hotel kongresa PSDI pred jesenjo, tako da bi pri volitvah pr.-hodnje leto obe socialistični stranki še nastopili ločeno Nasprotuje pa mu Matteotti in z njim mnogi drugi v stranki, ki so za to, da bi bil kongres v maju. Toda prav danes zvečer je Matteotti doživel poraz v izvršnem odboru PSDI. Zagovarjal je namreč zahtevo po takojšnjih spremembah v vladnem kompromisu o a-grarnih pogodbah. Toda Saragat in njegovi privrženci, ki so za odložitev parlamentarne debate, so bili v večini. saragat je zagovarjal svoje stališče poudarjajoč večjo nujnost problemov iz zunanje politike, zlasti pogodbe za evropsko gospodarsko skupnost Vztrajal je pri tem, da bo moral dati parlament prednost razpravi o teh pogodbah. odložiti pa bo moral vse tiste predmete, ki bi lahko povzročili krizo. O njih bi razpravo nadaljevali potem. ko boe o omenjene pogodbe podpisane še po parlamentarni ratifikaciji. Do tega je pa vrekakor še zelo daleč. Ni znano, kaj bo reklo na vse to vodstvo socialdemokratske stranke. Ker bi pa v tem primeru Je naprej o-stal v veljavi sedanji zakon, ki je spolovinarjem bolj naklonjen, se liberalci že sedaj jezijo. Zaradi tega je prišlo danee do raznih sestankov; Malagodi se je sestal > Simoninijem in Martonijem, Fanfani pa s Pastorejem ki namerava predložiti spremi-njevalne predloge k vladnemu kompromisu o agrarnih pogodbah. Jutri se bo sestala parlamentarna skupina PSDI in videli bomo, ali bo odobrila Saragatovo stališče. V poslanski zbornici bo jutri ali pojutrišnjem komunist Alicata stavil predlog, da se splošna debata o agrarnih pogodbah konča in da se prične razprava o posameznih čle- nih. Seveda pa ni rečeno, da ta predlog ne bo odvržen; govori se tudi, da bi lahko kdo postavil predlog, da se da prednost kakemu drugemu zakonskemu ojnutkp. Po predlogu Alicate bi moglo prej priti do razčiščenja, medtem ko je pa vladi do tega, da ne pride do krize vsaj do podpisa pogodb o skupnem tržišču in Evratomu. Podpis bo namreč v Rimu. A. P. Memo Benassi v agoniji BOLOGNA, 21. — Kmalu po polnoči se je stanje Mema Be nassija poslabšalo. Zdravniki menijo, da se umetnik že nahaja v agoniji. Memo Benassi je včerajšnji dan lepo preživel.. Po kosilu je počival, ob 16. uri pa je vstal in bil dobre volje. Po nekaj vajah — zaradi po pr vem napadu napol omrtvene noge te nahaja v bolnišnici »Rizzoli« — se je vsedel v naslanjač in bral neko knjigo. Kmalu po 20. uri je položil glavo na naslonjalo in zaprl oči. Prav v tem položaju ga je zadela možganska kap. Zdravniki so takoj obvestili njegovega brata ter prijatelja Di Stefana, opernega pevca, ki je včeiaj odpotoval v Rim. mirju ali druge mednarodne obveznosti, bi morali Združeni narodi zadevo odločno obravnavati.« Predsednik je doc al, da izraelsko vztrajanje na zahtevi po jamstvih postavlja temeljno načelno vprašanje, in je pripomnil: «Ali je mogoče, da se državi, ki napade ih zasede tuje ozemlje kljub neodobravanju Združenih naro-, dov, dovoli, da postavlja pogoje za svoj umik? Če mi pristanemo, da oborožen napad lahko korektno uresniči namene napacalca, tedaj se bojim, da bi pomaknili kazalec na uri mednarodnega reda nazaj. Približujemo te trenutku, ko moramo priznati. da Združeni narodi niso sposobni vzpostaviti miru na tem področju, ali pa morajo Z/druženi narodi obnoviti povečano odločnostjo svoje napore, da pripeljejo do pozitivnega izida vprašanje U mika izraelskih čet.« Precsednik je nato dejal da gre tu za bodočnost Združenih narodov in za mir na Srednjem vzhodu. VVASHINGTON. 20. — Iz New Yorka pa javljajo, da je glavna skupščina OZN odložila na petek popoldne razpravo o umiku izraelskih čet iz Egipta. Jordanski delegat, predsednik afriško - azijske skupine, je po sestanku te skupine izjavil, da so člani skupine sprejeli ameriško zahtevo o ponovni odložitvi, «da se omogoči večja gibč-nott akcije pri sedanjih poskusih izven OZN». Izraelska finančni minister je nocoj v izraelskem parlamentu sporočil, da bo predsednik vlade Ben Gurion podal v prihodnjih 48 urah na javni seji izjavo o zahtevi za umik izraelskih čet s področja Gaze in Akabfkega zaliva. Izjavo bo podal, ko se bo posvetoval z izraelskim poslanikom v Washingtonu, ki je odpotoval v Tel Aviv na posvetovanje. Uradni predstavnik egiptovske vlade Abdel Kader Ha-tem pa je danes izjavil; »Rezultat stalnih naporov imperialističnih držav, ki podpirajo Izrael, da se še dalje postavlja proti Združenim narodom in krši resolucije, ki jih je odobrila OZN, bo v škodo svetovnega miru». Hatem je izjavil, da vodi Izrael ekspanzionistično in imperialistično politiko ter da ima svoje čete na področju Gaze in Akabe. ker mu dajejo pogum imperialistične države. Dodal je dalje: »Preden prouči katere koli zahteve Izraela, mora glavna skupščina OZN zahtevati popoln in brezpogojen umik iz Gaze in Sarm El Šejka«. Kader Hatem je dalje izjavil, da je Izrael po letu 1948 večkrat odklonil izpolnitev sklepov OZN 0 repatriacijah palestinskih arabskih beguncev in o plačilu odškodnine tem beguncem. Na konferenci, ki jo je imel danes predsednik Eisenhovver v Beli hiši z republikanskimi in demokratičnimi voditelji kongret-a in ki je trajal 2 uri in pol, ni bil sprejet noben sklep o stališču, ki ga bodo ZDA zavzele spričo morebitne naložitve sankcij proti Izraelu. Po zaključku konference je voditelj rtpublikanske manjšine senator Knovvland izjavil, da so si predsednik ter no glasov članov skupščine, ali pa dokler ne bo sklenjena mirovna pogodba med E-giptom in Izraelom. 4. Združeni narodi bi morali določiti nevtralno področje ob Izraelskih mejah. Na tem področju bi sile OZn vršile policijsko akcijo, dokler ne bo Izrael sklenil mirovne pogodbe s sosednimi državami. Senator Green (demokrat) ter predstavnika Joseph Martin (republikanec) in Sam Rayburn (demokrat) so potrdili, da vlada ni postavila nobenega jasnega predloga o stališču ZDA v izraelskem vprašanju ter da se ni predlagala nobena določena akcija v zvezi z bližnjo razpravo v OZN. Senator Johnson (demokrat) je ponovil, da nasprotuje morebitnim sankcijam- «Ni tajnost za nikogar, da je polo-čaj resen in da skrbi vfe najbrž preteklo še precej časa, dokler bo odločba v celoti uveljavljena. Gre namreč za tehnične ovire, katerih bi se mogli posluževati nasprotniki sožitja med narodi na Koroškem in Gradiščanskem, ki bi moglj zavlačevati izvajanje odločbe ali pa celo preprečiti njeno izvršitev. Pri tem pa moramo poudariti zadovoljivo dejstvo, da je bila doslej odločba sprejeta v glavnem brez večjega razburjenja. Glasilo šovinističnih elementov iiKleine Zejtung» piše sicer, da grozi obmejnim področjem denacionalizacija, češ da bodo prebivalci povsod prisiljeni govoriti le po slovensko. Seveda ima to razburjenje svoj razlog drugje. Socialistični «Neue Zeit«. ki je objavil vest o odločbi vrhov-nega sodišča, piše v svojem komentarju, da bi bilo treba določiti, v katerih okrajih naj velja izvajanje člena 7 državne pogodbe. Toda ze pred uvedbo šolske reforme v oktobru leta 1945 je bilo to področje že določeno in zaradi tega potreba po reviziji resnično ni pereča, kajti možno je, da bi utegnila resno prikrajšati piavice manjšin, če bi bila izvedena ozkosrčno in šovinistično. Zanimivo je tudi. da je odločbo vrhovnega sodišča povzročila tožba nekega gradiščanskega Hrvata, ki je tožil upravo veleposestev grofa E sterhazjrja. Uprava je namreč gradiščanskemu Hrvatu odpovedala stanovanje. Izid tožbe same seveda ni važen. Važno je predvisem dejstvo, da je bil dosežen pomemben uspeh glede potrditve pravic, ki jih dajeta jugoslovanskim manj šinam v Avstriji avstrijska u stava in sedmi člen državne pogodbe. Kljub tehničnim oviram pa bo z nekaj dobre volje prav gotovo lahko izučiti zadostno število uradnikov v znanju slovenščine in hrvaščine kot je bilo pred leti bolj ali manj zadovoljivo rešeno vprašanje šolnikov za dvojezične šole. predstavniki kongresa v celo-1 ameriške državljane«, je doti in odsrito izmenjali pogle- j dal Johnson, «vendar pa upade o položaju na Srednjem vzhodu, ziasti kar se tiče morebitnih sankcij proti Izraelu. Dodal je, da so voditelji kongresa ne samo poslušali poročilo državnega tajnika Dulle-sa, pač pa tudi izrekli svoje mnenje, ki se ni vedno strinjalo z mnenjem Dullesa. Rnotvland je dalje izjavil, da so parlamentarci izrekli Eisenhovverju in Dullesu u-panje, da bo rešitev, ki se bo predlagala v OZN, omogočila hkrati fpoštova-nje določb zadnje resolucije OZN in o-mogočila v interesu Izraela, da bo Akab.ski zaliv odprt za ladje vseh držav. Senator Knotvland je tudi sporočil, da je na sestanku predlagal, naj ZDA zahtevajo sankcije proti vsem državam in ne samo proti Izraelu, v primeru, da ee te države postavijo proti Združenim narodom. Predložil je načrt v štirih točkah: 1. Vse članice OZN morajo izpolnjevati določbe listine, vzdržati se napadov in spoštovati resolucije glavne skupščine. 2. V primeru, da država napadalka ne bi izpolnila resolucije OZN. bi ta država, najsi bo velika ali majhna, bila podvržena obsodbi drugih držav. Ce bi kršitev trajala 30 dni, bi se proti njej uvedle gospodarske, diplomatske in moralne sankcije. 3. Skupščina OZN bi izjavila, da se Morajo vse izraelske čete umakniti s področja Gaze in Akabe, in ta področja morajo zasesti in upravljati čete OZN, dokler ne bo določen umik teh čet z veči- iiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiuimiiiiiiiiiiiiiii Repatriacija madžarskih otrok iz Jugoslavije BEOGRAD. 20. — Med za-stopnki jugoslovanske in madžarske vlade so bila te dni pogajanja v prisotnosti zastopnika viaokega komisarja OZN za begunce o repatriaciji madžarskih otrok, katerih starši so odtali na Madžarskem in so zahtevali vrnitev otrok. Pri rešitvi tega vprašanja bo jugoslovanska vlada ravnala v smislu načel Združenih narodov in bo upoštevala pri starejših mladoletnikih tudi njihovo voljo. Prvo rasedanje poljskega parlamenta Zawadski predsednik državnega sveta Cyrankiewicz zopet dobil mandat za sestavo vlade VARŠAVA, 20. — Danes se je začelo prvo zasedanje no. vega poljskega parlamenta. V zbornici so bili navzoč) poslanci brez stranke, ki so zasedli klopi na desni, potem katoliški poslanci, nato poslanci kmečke in demokratske stranke v klopeh sredine ter poslanci enotne delavske stranke v klopeh na levi. Natrpane pa so bile tribune diplomatskega zbora, občinstva in tiska. Na predlog vseh treh strank je bil izvoljen za predsedni- ka poslanec kmečke stranke Czeslavv Wycech, podpredsednika pa sta Kliszko in Jod-lowski, poslanca delavske in demokratske stranke. Predstavniki strank so se tudi dogovorili o kandidaturah za prezidij državnega sveta, zlasti pa o kandidaturi Zawad-skega za predsednika prezi-dija, kar je toliko kot za državnega poglavarja. Na zasedanju je po tradiciji predsednik vlade Cyran-kiewicz podal ostavko vlade. Na predlog Gomulke je bil takoj zopet izvoljen Cyran-kiewicz za predsednika, kj bo sestavil novo vlado. Proti Cy-rankiewiczu je bil en sam glas. Potem je bil izvoljen novi državni cvet. ki s svojimi 15 člani predstavlja predsedstvo republike. Za predsednika je bil izvoljen Zavvadski. Prvi tajnik poljske partije Gomul-ka je član tega sveta, ki ga sestavlja 8 člar>ov enotne delavske ■•Iranke. 6 kmečke in emokratske stranke in eden brez stranke. Podpredsedniki državnega sveta so Jerz Albrecht in Oslar Lange (del. stranka) in Stanislaw Kul-czinfki (dem. stranka), tajnik pa je Julian Horodecki (kmečka stranka). Jerzy Za-wieyski (brez stranke), katoličan. se smatra za glasnika kardinala Wyszynskega. Boleslavv Drobner, 74-letni poslanec, ki je predi-edoval otvoritveni seji, je dejal, da novi parlament ne bo mogel več ostati nem. kot je bil do marca 1955. Dostavil je, da parlamentarne komisije oc-slej ne smejo biti več samo papirnati ustavni privesek nemega parlamenta. Hruščev o možnosti omika čet ZDA in ZSSR PARIZ, 20. — V intervjuju znanemu ameriškemu novinarju J. Alsopu je Hruščev med drugim izjavil v zvezi z »zazeleno možnostjo« umika ameriških m sovjetskih čet iz vseh tujih držav: «Ruske čete bi se mogle umakniti v ZSSR v skladu s sporazumi in pogodbami, ki so sedaj v veljavi. Evropske države pa bi morale s svoje strani umakniti čete i’’ ostalih evropskih držav. ZDA pa bi morale u-makniti vse ameriške čete, ki so sedaj v Evropi in Aziji in odstraniti vse svoje vojaške baze v inozemstvu.« Hruščev je dodal, da ZSSR želi normalizirati svoje odnošaje z ZDA, kajti ZDA «so resnično velika država tako kakor ZSSR«. mo, da se bo našel način za rešitev tega vprašanja«. Na konferenci so bili navzoči tudi podpredsednik Nixon, državni tajnik Dulles in voditelj ameriške delegacije v OZN Cabol Lodge. •min intim n mn hi umiti n mu ■■■ luuHliiiiiluomilluiiiiiiiiiiitiittii mu m m um im n iiiiiiiiii Avstrijsko premoženje v FLRJ Zavrnjen avstrijske Vlada FLRJ je s posebnim sklepom izvršila dolo bodo 28. februarja Paritetna volilna komisija miljske ladjedelnice Felszegy je sklenila, da bodo volitve v novo notranjo komisijo podjetja 28. februarja. Število volivcev, ki bodo glasovali za nove člane komisije, bo letos nekoliko višje, kot je bilo lani. Izvolili bodo pet članov komisije, in sicer štiri člane delavci in enega uradniki. Do sedaj sta bila dva člana-de- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIMMIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItIHHIIIIItllHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIM S sinočnje seje miljskega občinskega sveta Z večino glaso letošnji miijski proračun Za proračun je poleg svetovalcev liste «Frausin» glasoval še republikanec, ostali pa so se vzdržali lavca izvoljena iz vrst FIOM-CGIL in 2 delavca ter eden uradnik iz vrst CCdL. «»------- Ročni delavci DZ za svoje pravice Od včeraj so stopili v sim dikalno gibanje ročni delavci zaposleni pri tržaških Delavskih zadrugah. Delavci so sklep o akciji sprejeli na zborovanju, kjer so sindikalni zastopniki obrazložili položaj glede prehoda in določitve kategorij na osnovi dolžnosti, ki jih vsak izvršuje na svojem delovnem mestu. Pri tem delavci poudarjajo, da upravni svet samo zavlačuje rešitev tega vprašanja in da že leto dni preprečuje možnost kakršne koli rešitve. Delavci se bodo ponovno sestali v soboto ob 17. uri. --------------- O Od danes do ponedeljka dopoldne bodo zaprti za občinstvo prostori INADEL, ki jih bodo obnovili. Sestanek komisije za pomorska vprašanja Včeraj se je sestala na županstvu občinska komisija za' pomorstvo, ki je razpravljala o predlogih za rešitev tržaškega pomorskega vprašanja, ki jih bodo predložili vladnim organom. Kot smo že objavilj tudi v našem listu, je komisija že sestavila načrt, ki vsebuje 6 točk in v katerem so navedene vse potrebe tržaškega pristanišča. O tem načrtu je že razpravljala tudi komisija načelnikov skupin. Pričakujejo, da bo tudi to vprašanje v najkrajšem času prišlo v javno obravnavo v občinskem svetu, ki mora dokončno potrditi vse predloge in načrte svojih komisij. —«» --- Sestanka komisij pokrajinskega sveta Včeraj sta te sestali dve komisiji tržaškega pokrajinskega sveta in to komisija, ki proučuje vprašanje tržaškega gospodarstva na Siplošno in pokrajinska komisija, ki ye ukvarja z vprašanjem avtonomne deželne uprave. Na zasedanju prve komisije je i-mel obširno in izčrpno poročilo odbornik Delise. Na prvem. prihodnjem sestanku te komisije bodo razpravljali o vprašanju proste cone. V komisiji o deželni upravi je govoril dr. Franzil, Sestanek izvršnega odbora trgovinske zbornice itacna a \mm z Ho u hraihem floHončno pr[praui|ena 2. marca v Trstu sestanek predstavnikov trgo-vinskih zbornic iz Trsta, Gorice in Vidma Včeraj se je sestal izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice, kjer je predsednik prof. Luzzato Fegiz z zadovoljstvom ugotovil, da se ugodno razvijajo dela za dokumentacijo tržaških zahtev v okviru 4-let-nega načrta Vanom. Večina strokovnjakov, ki so bili pooblaščeni, da sodelujejo pri tej dokumentaciji, je namreč že poslala svoje prispevke, tako da se lajiko pričakuje, da bo dokumentacija dokončno pripravljena v neka) tednih. V zvezi s proučevanji o deželni avtonomiji je predsednik zbornice sporočil, da se bodo delegacije trgovinskih zbornic iz Trsta, Vidma in Gorice ponovno sestale 2. marca v Trstu in nadaljevale z delom. Zainteresirane trgovinske zbornice sedaj proučujejo predvsem finančno plat in gospodarske olajšave v okviru nove deželne uprave. Zaenkrat se torej zbirajo podatki o položaju treh zainteresiranih pokrajin in c tem, kar so dosegli v drugih deželah s posebnim •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Včeraj pred okrajnim sodiščem Dolinski župan krivično obsojen zaradi prijave župnika Stuheca Sodišče ni hotelo zaslišati razbremenilnih prič - Obramba je poudarila, da motenja obreda ni bilo, ker je bil ta še končan «Po tem hudem incidestu, ki so redkii v katoliški in de-mokristjgnski Italiji, ne bi hotel izgubljati časa s procesom proti Jupanu, ker vem, da bodo oblasti vzpostavile red in pravico, kakor rame najbolje večo.» Te besede najdemo zapisane v vlogi, s katero je dolinski župnik Franc Štuhec prijavil sodnim organom župana Dušana Lov-rihp, češ da je 24. oktobra lani motil verski pogrebni obred v dolinski cerkvi. Tistega dne so namreč pokopavali Josipa Cuka, znanega dolgoletnega člana pevskega društva {(Valentin Vodnika in po verskem obredu je spregovoril župnik, ki je hotel pokojnika kot bivšega člana cerkvenega zbora pohvaliti kot poStenega katoličana in državljana. Toda čim je prenehal župnikov govor, se je V precej razburkanem _ o-zračju je na svoji sinočnji seji miijski občinski svet zaključil razpravo o letošnjem občinskem proračunu. Kakor smo že ob začetku tega zasedanja poročali, je občinski socialdemokratski svetovalec Frausin po uvodnih besedah odbornika ta finance kritizi-lal delovanje občinske uprave ter navajal neke številke v dokaz, da so življenjski stroški v Miljah večji kot v Trstu, pri čemer je poudaril, da je bila nepravilna gospodarska politika občinske uprave glede občinskih podjetij, pobiranja davkov itd. Zupan mu je že takrat obljubil, da bo izčrpno odgovoril na vse kritike ob zaključku razprave o občinskem Froračunu. Zadeva pa j* postala bolj napeta, ker je medtem socialdemokratski odbornik prof. Dulci obširno govoril o tej zadevi na seji tržaškega občinskega sveta in je socialdemokratski list «Giusti-zla« objavil o tem tudi daljši članek. Zupan Pacco je predvsem poudaril, da so trditve socialdemokratskih svetovalcev de-magoške in da ni umestno primerjati Trsta z Miljami, ki so majhno mestece, imajo pa razne usluge kakor druga mesta. Glede pobiranja davkov je aejal, da Je bilo oddano že pred leti na javni dražbi in da je nato prefektura podaljšala pogodbo, katere veljavnost bu zapadla šele leta 1063. Zaradi tega občina ne more misliti, da bi prevzela pobiranje davkov v svojo režijo, kar se ne bi niti izplačalo. Glede pomorske proge je dejal, da je ni treba obžalovati, ker je miljska občina zaradi večjega dotoka tujih gostov imela po uvedbi trolejbusne proge večje koristi. O nabavi vode čistilnici Aquila pa je dejal, da občinska uprava ni mogla zagotoviti temu podjetju dobave tako velike količine vode. kot jo je zahtevala. Najbolj pa je zameril socialdemokratskemu svetovalcu, češ da je v primerjavi o življenjskih stroških navedel netočne podatke. Ob zaključku pa je oglasil župan Lovriha, kii se je tudi hotel pokloniti spominu pokojnika, pri čemer naj bi izrazil željo, ča bi Čuku, ki je bil toliko let navdušen pevec, zapela oba zbora, to je cerkveni in društveni, kako žalostinko. Baje je Jupan db tisti priliki opozoril, da je prav župnik vrgel Cuka iz .cerkvenega zbora. Ta župnikova prijava je šla od karabinjerjev na državno pravdništvo in dolinski župan je moral včeraj sedeti na zatožni klopi pod obtožbo kršitve člena 405 kazenskega zakonika, ker je s svojim govorom v cerkvi motil verski obred. Omeniti moramo, da je za te vrste prekrškov predvidena kazen do č veh let zapora, a Lovriho je sodišče ob koncu dolge razprave obsodilo le na en mesec zapora, kar je vsekakor krivična obsodba. Med razpravo je bilo precej govora predvsem o pevskem zboru. V tem je namreč vzrok spora med županom in župnikom. Dolinski pevski zbor, ki se imenuje po Valentinu Vodniku, je pel do sprožil dolinski župnik, pa so najbolj užalostili pokojnikovo vdovo, ki je po pričevanju bridko zajokala ob spominu na moža in ker ni mogla več vzdržati v dvorani, se je majhna, črno oblečena ženica oddaljila po podniku, kjer je še dolgo odmeval njen jok. Vdova, tako je izjavila, ni slišala i/ovritiovili besed, ker je bila predaleč. Ona je že popoldne poslala sina Borisa k župniku s prošnjo, da bi dovolil pevskemu zboru, da bi zapel pokojnemu možu ža-lostiniko, kakor so to želeli nekateri pevci. Toda župnik ji je sporočil, da je že on vse uredil. »Bila sem žaloetna zaradi dogodka,* je pripomnila ženska, «vendar če bi zapeli, bi mi ne bilo žal». Nekdo je v cerkvi slišal, ča je župnik med županovim govorom vprašal vdovo, če se strinja z Lovriho, kajti če bi to bilo res, bi on ne spremil pokojnika na pokopališče. Qdv. Tiberini je hotel od župnika zvedeti, če to odgovarja resnici, vendar župnik ni niti potrdil niti zanikal. Dejal je samo. da tega sicer ni pred letom dni ne le na pro- rekel, a da bi brez dvoma to svetnih prireditvah, temveč storil. To je pač toliko kot oa m' e bi val s tv a k i i ms a a r a - pripomnil, da glede novih na ga piebivalstva, ki ima zaij f k občinskih Dodiet t-daje — Franc Jeza: «Ital;j5nsko pesništvo v preteklem letu«; 22.15 Glazunov: Simfonija št. 4 v Es-duru op. 48; 22.38 Ritmične popevke; 23.00 Chopinove po10" neze in valčki; 23.30 Nočni pl<3- IRST l. 11.30 Operna glasba; 12.10 Orkester Angelini; 16.45 Zgodba .# Jelly Roli Morton; 21.45 Maria Bugamjli: ((Koreografska poema»• KOPE n Poročila v slovenščini: 6.00- 7.00. 7.15. 13 30. 14.15. 15.00. 19.00, 22.00 „ Poročila v italijanščini: 6.S0. 12 3° 19 45 23.00 7.15 Glasba za dobro jutro! 7.30 Jutranji koledar; 13.45 Glas. ba po željah; 14,30 Odlomki ■* operet; 15.10 Zabavna glasb?: 15.25 Venček slovaških narodni« pesmi iz Vojvodine, SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 m, 212,4 » Poročila Ob 5.00. 600 13.no 15 00 17.00 19.00. 22.00 5.00 Pester glasbeni spor*# 8.05 Ljubljanski komorni zbof pole slovenske narodne b®sn'J: 8.30 Jan Hugo Vaclav VeriS**-Simfonija v D-duru; 9.20 pest*f spored zabavne glasbe: 10.10 Pester spored operne in solItičO* glasbe: 11.00 Pesmi za naše n”" le...; 1115 Cicibanom —- čtob*J dan! (Lojze Zupanc: Zaklad * TrbiSki zijalki); U.30 Tri *lny fonične slike; 12.00 Lahek oren-danski glasbeni spored; ing. Vukadin Sišakovič: Uspem zatiranja peronpspore na P0®? gi obveščevalne službe; 12.40JJ-VVagner: Isoldina smrt — medigra iz opere »Parsifaj«; 1*J" klavir v ritmu; 13.30 Popili are” melodije iz orkestralne gla9b'' 14.35 Naši poslušalci čestitajo I* pozdravljajo: 16.U0 Z našimi listi in skladatelji; 17 10 • Zabavna plesna glasba na tekoč«? traku; 18.00 Prof. Ivan Tonviočf; Iz delavnice naših et nografov. 18.15 P. I. Čajkovski: pisemska scena iz opere «Evgenij On Je gin« (poje Licia Albanese); Reportaža; 18.45 Pesmi Kan* Pahorja poje ženski zbor »Ff- Prešeren« iz Kranja; 20.00 TJ denski notranje-oolitični preg!«” 20.10 Javni četrtkov večer dom** čih pesmi In napevov (sodelujejo: Veseli planšarji, voka'?1 kvartet iz Vrhnike: duet Smo*-nikar-Jeršinovec, Branka .<š,rgejeva in Avgust Stanko: 21.00 D®-stoievski — pesnik človc*. globin; 2135 Iz solistične gl«**' ■TELEVIZIJA 17.30 Spored za otroke; 2°-3 Vesti; 21.00 Odnehaš ali nadaljuješ; 21.50 Koncert orkesh* Armanda TrovajoRja. .... Na osnovi podatkov prvih dvajtet dni Promet skozi Javna skladišča se bo v tekočem mesecu znižal Predvidevajo, da bo promet prepeljanega blaga dosegel 210.000 ton, kar je za 1.000 ton manj kot lani Podatki o predvidenem prometu Javnih skladišč v februarju niso najugodnejši, saj se na osnovi prometa prvih dvajset dni in napovedanih prihodov in odhodov predvideva, da bo promet v letošnjem februarju do-segel 210.000 ton, medtem ku je promet v istem mesecu preteklega leta znašal 211.095 ton. Se neugodnejši pa so ti podatki če upoštevamo strukturo prometa, saj bodo v letošnjem februarju pripeljali v pristanišče kar 140.000 ton železne rude, premoga in starega železa, medtem ko je v lanskem februarju promet tovrstnega blaga dosegel le 130.578 ton. Ponovno se je torej povečal promet z masovnim blagom, ki nudi pristanišču le malo zaslužka, istočasno pa se je znižal promet z vsemi ostalimi vrstami blaga. Pri teh podatkih je treba poleg tega upoštevati, da vlada po vsem svetu izredno ugodna pomorska konjunktura in da se povsod izredno naglo dviga pomorski promet. Tako je na primer riomgt Hamburga v preteklem mesecu narastel za 3,4 odst. v primerjavi s stanjem v decembru 1956 in je dosegel 837.500 ton. £načilno je, da gre to povečanje prometa tako na račun masovnega blaga kot tudi na račun raznega blaga. Nič slabše ni stanje v Bremnu, kjer je januarski promet dosegel 1.262.822 ton in bil za 75 tisoč ton večji kot v decembru 1956. «»-— — Nezgode na delu Zaradi izpaha gležnja desne noge z verjetnim zlomom, sa včeraj nekaj minut po poldnevu pridržali nu ortopedskem oddelku 47-letnega u-radnlku Oresta Merlaka iz Ul. Milano, ki je malo prej zdrsnil na stopnicah poštne HA ZNA OH VKNT1I.A PLANINSKO-FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Pred fotografsko razstavo SPD planinskih in tržaških pokrajinskih motivov, pozivamo planin, ske fotoamaterje, člane SPDT ali simpatizehje, da pripravijo povečave izbranih slik v formatu 24x30 predložene na kartonu pod steklom. Sprejmejo se največ tri slike od udeleženca, najkasneje Scrn In gospodinja Vera Sabadin. UMRLI SO: bb-letria Giovanna Kaverno vd. Lorenzi, 72-letna Beatnce Kuzzier, 63-1 rt ti a Ivana Vardiančlč por. DelVAcqua, 84-letna Justina Kosovel vd. Ten-della, 83-lettva Giovanna Tonsa vd. Trost, 19-letna Irene Zoro-vich vd, Depangher Manjini, 71-letnl Oughelmo Moimas, 79-1 et-ni Giovanni Furlan, 60-letna Al-ina Rainls por. Mazzoli, 78-letni Hiccardo Krezza, NOČNA SLUŽBA LEKARN februarja 19J7 Crevato, Ul, Roma is; Croce Verde, Ul. Betterontane 39; Gmei-ner, Ul. Giulia 14; Al Llo.yd, Ul. aeiroroiogio «; Slgnori, Trg O-spedale U. { RADIO ČETRTEK, 21. (ebruarja 1957 TRSI POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri; 12,00 Alpinizem In »mučarstvo: »Nevarnosti v gorah in smučarske poškodbe«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12,45 v svetu kulture; 12.55 Zenski vokalni kvartet »Večernica«; 13.30 Caikovski: italijanski capricclo op. 45; 13 44 Lepe operne arije; 17.30 Plesna glasba; IH.lkl Klgar: Koncert za violino in orkester v h-inolu; 18.40 Ainerikanskl zbori;, 19.00 Znani klavičemballsti; 19.15 Sola in dom: »Stiska In bolečina mlade duše«; 19.30 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.05 Brahms: Dva madžarska plesa; 20.30 Ciganski orkester Autal Kocze 2U.50 Arije Iz Puccinijevih oper — poje tenorist Mario Del Mo-naco; 2t.oo Dramatizirana zgod-priporočllom 10 do 20 dni po- i ba — Georgea Courtellne: «Stal-čitka. 1 ni goat«, igrajo člani Radijskega dan mladoletnim. „ 21.00: «Odnehaš ali nadalJojJa Armonla. 15.00: »Sestanek FL dežjem«, J. Wyman, V. »“L, son. Variete: «Danle v P*1”!,. Aurora. 16.00: »Oborožen ??Jji Sl eri ing Hayden. Mlado!**' prepovedan. , 21.00 »Odnehaš ah nadahl'La(l Garibaldi. 16.00: »Ana ooKJ. mi«, Aldo Flor»111, Maria r' ( Poje Antonio Basurto in Sandon's. 21.00: »Odnehaš ah nadal}m& Ideale. 16.00: «Colne v for^, Vistavislon, technicolor, Lf, Chandler, Julie ATIams, “ ge Nader. Impero. 16.00: «Gospa zločin«) Alec Gulnnes. Najbolj don° predstava sezone. « 21.00: «(>dnehaš ali nad»lji*5it, Itaha. 16 00: »Greh nedolžno" Komična ljubezenska zg?rj. G. Ral,h In A. CHacleMo, b nJI oan' 21.00; (.Odnehaš ali nad*111^' S. Marco, 16.00: »Kraljica "pj. gol«, po znanem romano-i, masa, zgodba o veliki Iju0^,, 21.00: «Odnehaš ah nada’’11^ Moderno. 16.00: »Leta, ki s5,1<;nf' čajo«, Gerard Philippe, Msipic Cordoral In Umberto daro. „)( 21.00: »Odnehaš ah nadah)'> Savona. lb.00: »Ognjen P° avanture, Jack Palance, bara Rush. s\r Vtale. 16.00: »Izdajalec F0”daliJ m,a«, Ulemi Ford, Juli* A“ 21.00: «Odneha? ah nad*%'T*' Vltt. Veneto. 15.30 «Najh0)»» $u.Jvanjp» («li riratto & le»), Cileivn Ford, Donaid * « 21.00: »Odnehaš ah nadalhu ^ Belvedere. 1530: »Odkar »' ja«. Mano l.anza. 21.00: »Odnehaš ah n»d*',t'f^lj,' MarcoM, 16.00: «Tolpa P*flV' kov« («La banda degh ,||g8 sli«), loto, Peppino De.Lgtit po, Lauro Gazzolo, M Carotenuto. uf*’ Masslmo. 15.30: «Skrlatna gp (»Lora srarlatta«), Caf®1 mart, Tom Tr.von. . _i It 21.00: »Odnehaš ali Novo dne. 16.00: »Veliki JUl mk», Ava Gard-nrr in Feck. & 21.00: »Odnehaš ali nadaH-V* Odeon. 163X1: »Častna 0“® ščina«. Gary Cooper. -(jf* Radio. 16.00: «Sanremo Fj# Film s festivala pesmi ** 1956. „»< 21.00: »Odnehaš ali na ka, 2 Žlici moke; 7 dkg surovega masla, 3 rumenjaki, 1 in pol žlice sladkorja, tri osminke litra mleka, limonina lupina, po želji žlica ruma, 3 žlice sladke smetane, ščep soli, marelična marmelada, must za cvrenje, sladkor za posipanje. Smetano, mleko, rumenjake sladkor, sol in dišave stepamo nad soparo, da se vse primerno segreje, nakar vlijemo v presejano, pogreto moko ter dodamo vzhajan kvas. Zmešamo in močno stepamo. Cez nekaj časa dodamo še raztopljeno maslo in stepamo tako dolgo, da se tesno loči od kuhalnice. Nato ga opra-šimo spqdaj, ob straneh in povrhu z moko, pokrijemo s pogretim prtom in postavimo na toplp, da vzide, Vzhajano testo denemo na pogreto in z moko potreseno desko, ga razvaljamo na pol cm debeline in izrežemo z obodom kroge. Na sredino vsakega damo malo segrete marmela-de, ga pokrijemo z drugim krogom (nepomokana stran naj bo znotraj) rahlo stisnemo, da s« testo sprime, nakar ga ponovno zrežemo z nekoliko manjšim obodcem. Krofe polagamo na pomokan pri dva prsta narazen, jih sproti pokrivamo in pustimo še enkrat vzhajati. Ostalo testo zopet razvaljamo in zrežemo tajco, kakor prejšnje. Medtem denemo v kozico za 2 in pol prsta visoko masti in jo razbelimo. Vanjo po. ložimo vzhajane krofe z gor-njb stranjo navzdol. Sprva jih ocvremo počasi pokrite, nakar jih obrnemo in jih počasi odkrite ocvremo še na drugi strani. Paziti moramo, da se dobro prepečejo. Ocvrte krofe zložimo v posodo, pregrnjeno s papirjem, najbolje s pivnikom, da se mast odcedi. Pred serviranjem jih potresemo še z vanilijevim sladkorjem. »a------- Kako paniramo Paniramo meso, zelenjavo in sadje, preden ga ocvremo. To napravimo tako, da pripravljeni koš mesa, sadne ali zelenjavne gmote povaljamo najprej v moki, nato v raztepenem jajcu in nazadnje še v drobtinah. Lahko paniramo tudi samo v testu. Ce pani- ramo zrezke, morajo biti potolčeni in soljeni, ob robovih pa morajo imeti prerezane kožice, da se ne vihajo. Jajca moramo za paniranje dobro razžvrkljati. Ce nimamo dovolj jajc ali če z njimi varčujemo, jim dodamo še nekaj beljakov (ostankov) ali jim prilijemo malo mleka ali olja- Vode ne dodajamo. Drobtinice naj bodo bele in presejane. Panirane kose zlagamo drugega poleg drugega, ne pa na kup. Ravno tako polagamo drugega poleg drugega že ocvrte kose, ki naj bodo do serviranja na toplem, ven-dar nepokriti, ker v sopari panirana skorjica odstpui. Prav tako odstopi skorjica, če paniranih kosov ne ocvremo takoj. Namesto tako kakor je opisano zgoraj, paniramo tudi tako, da gmote mesa, zelenjave, gob ali sadja pomočimo v pivovo, vinsko ali mlečno testo. Pri pariškem paniranju živilo samo povaljamo v moki, nato še v raztepenih jajcih in ga ocvremo. ča, ki jo lahko uporabljate samo za uravnavanje frizure. Najboljša je ščetinasta krtača, ki ni preveč trda in ne draži kože. Paziti morate, da je krtača vedno čista in jo v ta namen redno čistite. Kaj kmalu se na njej naberejo lasje, ki jih je težko odstraniti. Ce pa si pomagate z glavnikom, boste to takaj opravile. Krtačo počešite z redkim glavnikom m ta ko se boste iznebile las, ki so se prej trdovratno oprijemali ščetke. Prhljaj je zelo nadležen in se ga je težko iznebiti. Nasvet o tem smo vam že podali v naši rubriki. Ce se 1 vam lasje lomijo si pomagajte s shamponom, ki ga boste same pripravile. Vzemite štiri jajca in ločite beljake od rumenjakov. Rume- Garniranje Garnirati se pravi obložiti na pr. meso ali mešan narezek z raznolično pripravljeno zelenjavo in dišavami, limoninimi rezinami, olivami itd. Zelo lepo krasi razne jedi nabrizgano umešano surogo maslo. Okrasimo ali garniramo torte in kreme s sadjem, jedrci, nabrizgano kremo, glazurami pa tudi s polivi. Lepo garniranje je odvisno predvsem od našega okusa in iznajdljivosti. Marsikdaj naredimo s preprostimi sredstvi prav lepe okraske. Pomoč zaposlenim ženam v nemški zvezni republiki V zvezni republiki Nemčiji obstaja zakon, ki priznava zaposleni ženi tako imenovani «hišni delovni dan«. Vsak mesec dobi zaposlena žena en prost dan, da lahko opravi večja domača dela. Ta prosti dan se ne sme vračunati v dopust. Zaradi tega pa žena tudi ni prikrajšana pri plačilu, ker je smisel zakona v tem, da prizanaša ženski delovni moči in vsaj nekoliko razbremeni ženo, ki je zaposlena in mora še doma Obleka za pomlad z linijo Impero, ki pa je — kljub temu, da je za vse ženske zelo privlačna — primerna le za vitke postave njake stepajte in jim dodajte dobro žlico ruma. Vse skupaj dobro spojite. Z mešanico, ki jo tako dobite nalahno namažite lasišče in pustite to na njem 10—15 minut. Nato izperite s toplo vodo, zadnji mlačni vodi pa dodajte žlico kisa. Lase osušite s toplo frotirko. Ce pa želite, da bi postali vaši lasje svetlejši se poslu-žite naslednjega nasveta: Zavrite v dveh litrih vode 350 g dobrih kamilic, to precedite in s tem umijte glavo vsaj dvakrat na mesec- Za vse pa, ki si žele temnejših las je primeren ta-le recept: Pripravite pol litra destilirane vode, 60 g čaja, 22 g o-rehovih listov ter 30 g zmečkanih zelenih orehovih lupin. Vse skupaj naj vre, dokler ne dobite polovico prvotne vsebine. Ta sredstva, ki jih boste same pripravile vas ne bodo stala veliko, kar pa je najvažnejše — ne pokvarijo las. Prav v teh preprostih nasvetih je tajna lepili pričesk, pri katerih ne igrajo najvidnejše vloge kodri, pač pa zdravi lasje naravnega sijaja. SILVIJA —— «»----- Zakaj gospodinje manj jedo? Nedavno je ameriško ministrstvo za kmetijstvo napravilo anketo kako se hranijo Američanke. Rezultati ankete so pokazali, da gospodinje ne skrbe dovolj za svojo prehrano in da je v neštetih primerih potrebno, da se njihova prehrana izboljša. Na osnovi statističnih podatkov je potrjeno, da so matere povprečnih ameriških družin najslabše hranjene. Najbolje so hranjeni otroci, nato moški in nato mladina v razvoju. Na koncu te množične ankete je utemeljeno, da mnoge ženske jedo mnogo manj, kakor jim je potrebno. Vzrok ni v tem, da drže nesmiselne diete za shujšanje, ampak to, da na tek vpliva kuhanje, delo v gospodinjstvu, vstajanje od mize med kosilom, serviranje in pospravljanje z mize ter mnogo drugih opravkov, ki jih mora gospodinja opraviti vsak dan. HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiHiiiiitiiiimiiiiiiMiiiiinimimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiitmiiii Kaj nam prinaša letošnje poletje? Modne hiše napovedujejo kričave barve tkanin, polnih pisanih cvetov in raznovrstnih figur Italijanske modne hiše so že pokazale svoje letošnje mo. dele na modnih razstavah v Rimu in Florenci; toda čeprav med seboj konkurirajo, niso bile nikoli tako enotne kakor letos v prikazovanju linije, ki naj bi prevladala. Ta nova italijanska linija se nam kaže v povsem preprosti luči; pas bo na starem mestu morda pri nekaterih malo niže in zrahljan, prsi bodo visoke in se blago nanje ne bo več tesno prilegalo, ramena bodo zaokrožena, Jasno, da bo taka modna linija zelo praktična, čeprav pri tem še ne smemo misliti, da bo siromašna; krasilo jo bo nič koliko malenkosti, ki si jih bodo o-mislile pridne šivilje. Toda vse bo zelo realno. Tako smo končno le prišli do tega, da so modne hiše začele upoštevati vlogo ženske v današnjem svetu in ji pripraviti opravljati gospodinjska dela. obleko, ki jo delovna ženska lahko nosi ves dan, tudi zvečer. Vendar pa bo enostavnost kroja nadoknadila poleg že omenjenih detajlov, ki jih je težko opisati, še raznolikost blaga, s katerim bomo posebno v poletnem času veselo presenečene. Vzorčasta blaga bodo prevladovala. Barve bodo tako raznolične, da borna imele velikansko izbiro med onimi, ki nas spominjajo na zlato in srebro, kakor tudi na razne sadeže od jagodičja do mareličaste barve, da ne omenimo še barv številnih rož, kakor so gardenije, ciklame ln še druge. Rože bodo prevladovale tudi kot motiv na poletnih bla-govih, nič manj pa ne bomo videli okoli sebe novih aritmetičnih figur in zamisli danes modernih slikarjev. Vsekakor nam poletje obeta velike novost) v barvi blaga in njegovih vzorcih, tako da bomo le težko izbralel Gorlško-benešbi dnevnik V nedeljo v Gorici Redni občni zbor Podpornega društva V nedeljo dopoldne je bil redni letni občni zbor Podpornega društva na Goriškem. Udeležilo se ga je precejšnje število ljudi, ki so s svojo prisotnostjo hoteli dati poudarka socialni ustanovi, ki po načelu «ne ve levica, kaj dela desnica« skrbi za številne goriške Slovence, starejše in mlajše, ki sj s skromnimi podporami lajšajo vsakodnevno življenje. V letu 1956 se je društvo kot v prejšnjih letih trudilo, da bi čimbolj izpolnjevalo človekoljubni namen, zaradi katerega je bilo ustanovljeno pred desetimi leti. Društveni uspehi so bili zadovoljivi, kar potrjujejo tudi nekatere številke. Glavni odbor se je v preteklem letu sestal trikrat: 18. marca, 23. aprila in 16. decembra. Na teh sejah je pregledal delovanje upravnega odbora in mu dajal navodila za njegovo nadaljnje delo. Upravni odbor, ki ga po društvenih pravilih sestavljajo predsednik, oba podpredsednika, tajnik, blagajnik ter odbornika, je prav tako imel tri seje. Ta odbor, ki ga drugače tudi imenujejo izvršni odbor, je reševal zadeve u-pravnega značaja ter prošnje za podelitev podpor. Edini odsek društva, to je odsek za propagando in organizacijo, pa je pobiral članarino, pobiral prostovoljne prispevke in pridobival nove člane. V letu 1956 je bilo vpisanih 46 podpornih in 238 rednih članov. Najmočnejše je mesto, kjer je 39 podpornih in 162 red- nih članov, v Pevmi in St-Mavru sta dva podporna in 26 rednih članov, v Stever-janu 1 in 19, v Podgori 2 in 27, v Standrežu 2 in 25, v Sovodnjah pa je samo 29 rednih članov. Pri pobiranju članarine so sorazmerno pobrali največ prispevkov odbornik Premrou v Gorici, poverjenica Bregant v Podgori in poverjenik Lenardič v Pevmi. Na občnem zboru so se imenovanim izrecno zahvalili, obenem pa so pohvalili tudi vse tiste, ki so darovali društvu ob raznih prilikah prispevke. V preteklem letu je smrtna kosa požela osem članov, ki so se jih udeleženci spomnili in počastili. Umrli so dr. Alfonz Serjun, Sikst Hrovatin, Pavna Figelj, Jožef Ferjančič, Ivan Bitežnik, Ema Sorč, Ivanka Cutej (vsi iz Gorice) in Ivan Erjavec iz Stan-dreža. Čeprav je bil denarni obtok društva precej skrčen, je društvo vendarle napravilo številnim osebam in zavodom veliko uslugo, ko jih je obdarovalo. Vsakdo naj se zaveda, da društvo z nabranimi sredstvi podpira in nudi pomoč našim zavodom, učeči se mladini in siromašnim ljudem, ki pomoči potrebujejo zaradi revnih razmer. Ti ljudje se vsake ša tako majhne vsote razveselijo. Zato se udeleženci občnega zbora Podpornega društva, predvsem pa njegovi voditelji toplo priporočajo vsem članom, da bi še nadalje ostali zvesti človekoljubnemu društvu s svojim sodelovanjem in podporo. zahteva, naj tržiški občinski svet pojasni stališče tržiške občine do proste cone. Kot znano, pravi svetovalec Ve-ronese, so v Gorici že storili potrebne korake za obnovitev proste cone, prav tako je tudi tržaška trgovinska zbornica predstavila predloge za vzpostavitev proste cone v Trstu. Kaj namerava storiti tržiška občina? Svetovalec se namreč sprašuje še, ali bo tržiška občina vendar le storila potrebne korake za vključitev Tržiča v prosto cono, ki bi segala od Milj pa do 10, ki Soče. Akademsko-srednješolski klub «Simon Gregorčič« v Gorici vljudno vabi na predavanje visokošol-ca Filiberta Benedetiča o velikem ruskem pesniku FUSKINU, ki bo v petek 22. februarja ob 20.30 na sedežu društva v Ulici Ascoli štev. 1 Človekoljubno delovanje Zelenega križa V lanskem letu opravili 6903 prevoze Z ambulanto prevozili 63.127 km po goriški pokrajini in v tujini - Potreba po včlanjenju podjetij, kjer se pripeti največje število nesreč Interpelacija liberalca na tržiškega župana ilt bo tudi Tržič vključen v prosto cono? Pred dnevi je zastopnik li-Talne stranke v tržiškem činskem svetu naslovil na ipana interpelacijo, v kateri Izlet v Planico bo z vlakom Slovensko planinsko društvo v Gorici je sklenilo organizirati avtobusni izlet na ogled smučarskih skokov v Planico, ki bodo 10. marca. Ker pa številni prijavljenci nimajo na propustnici napisanega obmejnega bloka Fusine Laghi-Ra-teče in ker jim pristojne o-blasti v tako kratkem času bloka ne morejo pripisati, je SPD sklenilo, da bo izlet organiziralo z vlakom, ki odpelje v nedeljo ob dveh ponoči z glavne postaje v Novi Gorici. Pozivamo ljubitelje smučarskih skokov, da se udeležijo zanimivega izleta v Gorenjski kot. k vedno deževno vreme Čeprav je bilo včeraj zjutraj po Črtov ih in njivah precej slane, nebo jasno ter precej hladno, vendar se vreme ni izboljšalo in je okrog poldne začelo znova deževati. F tem zimskem času bi predvsem naši kmetje potrebovali hladnejše in suho vreme in ne dolgotrajno deževje. Zimo smo tako rekoč prestali brez mraza, (e nas seveda ne bo, kakor lansko leto, zopet presenetil muhasti marec. IZ RONK Na prihodnji občinski seji proračun za letošnje leto Sinoči se je sestal občinski odbor iz Ronk, ki je dolgo razpravljal o občinskem proračunu za letošnje leto. Ronska občine ne bo imela velikih sprememb v proračunu vendar pa jo bodo letos izredno težila javna dela. O vseh teh problemih se bo pomenil kmalu občinski svet, ki bo moral izreči svoje mnenje o občinskem proračunu. Kmetijski tečaj v Dreki Pokrajinski kmetijski inšpektorat iz Vidma obvešča, da bo v kratkem pričel delovati v Dreki kmetijski tečaj, h kateremu so vabljeni mladinci iz občine. Na tečaju bodo poučevali predmete, ki so najbolj važni za poljedelstvo in živinorejo. Skocla, da tečaj ne bo v slovenskem jeziku, ki bi ga tečajniki prav I gotovo bolje razumeli, posebno če vzamemo v obzir, da bodo poučevali stvari, o ka- j terih v osnovni šoli niso bili poučeni. I Obstoj in delovanje gori-škega Zelenega križa je za prebivalstvo zelo važno, to nam jasno kažejo tudi številke iz poročila o delu te humane ustanove v preteklem letu 1956. Ambulante goriškega Zelenega križa so v teku preteklega leta napravile 6.903 prevozov na 63.127 km domačih cest in tudi cest v ostalih pokrajinah ter celo v Jugoslaviji in Avstriji. V samem mestu so klicali v preteklem letu na pomoč Zeleni križ kar 688-krat, pri čemer je ambulanta ustanove prevozila 2.970 k!m. V okolico pa so morali šoferji Zelenega križa na pomoč pri prometnih nesrečah ponesrečenim ljudem 184-krat in so tako napravili 2.970 kilometrov. Na sedež Zelenega križa in njegove podružnice v pokrajini je prišlo iskat prve pomoči 2.527 oseb. Nočni zdravnik je pregledal 304 bolnike v mestu in okolici. Kar 1359 članov Zelenega križa se je v preteklem letu posluži-lo njegovega prevoza v bolnišnice. Upravni odbor je ugotovil, da je Zeleni križ odhitel na pomoč v 45 odst. primerov v tovarne in podjetja, zato so prišli do sklepa, naj bi se podjetja in tovarne vključile v članstvo Zelenega križa. Določena je • bila ne previsoka članarina, s katero bi si ustanova lahko pomagala izboljšati opremo, obenem pa bi podjetja za svoje ponesrečene uslužbence prav gotovo potrošila manj kot do sedaj. Poleg tega namerava gori-ški Zeleni križ organizirati tudi večerni tečaj za mlade u-službence in delavce včlanjenih podjetij, ki bi pod skrbnim vodstvom prejeli najosnovnejša navodila za hitro pomoč. -—_«»— IZ TRZISKE CHDA Lastnikom izročili «Barbaro» V tržiški ladjedelnici so izročili lastniku družbi I.N.S. O.M. iz Rima 19.700-tonsko petrolejsko ladjo »Barbaro«, ki so jo ladjedelniški delavci izgotovili junija lanskega leta-Petrolejska ladja je ena najmodernejših in je bila zgrajena v rekordnem času 17 mesecev. Lastniki ladje so se zelo pohvalno izrazili o delovnih sposobnostih uslužbencev in delavcev tržiške CRDA «»------ Pogreb Giovanne Valcntinuzzi Predvčerajšnjim so v Gorici pokopali Giovanno Vouk poročeno Valentinuzzi, soprogo tajnika goriške zveze trgovcev, ki je umrla po kratki bolezni. Carlu Valentinuzziju, kakor tudi ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje. « o----- 2. marca planinski ples Slovensko planinsko društvo v Gorici organizira tradicionalni planinski ples 2. marca letos. - —------ SMRTNA KOSA Umrl je Jožko Jakil V 58. letu starosti je v noči med torkom in sredo nenadoma umrl v Gorici bivši industrialec Jožko Jakil. Po- kojnik je bil iz Rupe, kjer so živeli njegovi starši, lastniki tamkajšnje usnjarne. Med dvema vojnama je živel v Jugoslaviji, kjer je imel svojo industrijo, nato pa se je naselil s soprogo v Gorici Pogreb pokojnega Jakila bo danes ob 16- uri izpred hiše žalosti na Trgu Ginnastica v Gorici na pokopališče v Ru-po. SEJA OBČINSKEGA ODBORA Sinoči se je sestal občinski i|oravni odbor; predsedoval je župan dr. Bernardis. Na dnevnem redu je bilo več točk u-pravnega značaja, o katerih bomo pisali obširneje v naši jutrišnji številki časnika. Rojstva, smrti in poroke Rojstva: Chiara Tunini, Tiziana Zunin, Sergio Simiona-to, Pietro Colugnati, Maria Scubin, Fabio Pascotto, Mau-ro Russian, Gianfranco De-lich, Patrizia Cristiani, Clau-dia Susmel in Massimo Vitali. Smrti: 66-letna učiteljica Giu-seppina Furlani, 88-letna trgovka Giuliana Forcessin vd. Bonnes, 90-letna Erminia Stuz-zi, 69-letna Maria Marega poročena Licinio, 48-letni čevljar Josip Fratnik, 65-letna Elvira Cumin vdova Sturnig, 62-let-na Giovanna Pichiur por. Mil-lotti, 24-letni zidar Agostino Raguzzi, 71-letni upokojenec Rodolfo Gugliatti, dva dn: stara Maria Sgubin, 66-letni trgovec Angelo Padovan. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Soranzo, Kor-zo Verdi 17, tel. 28-79. — KINO — CORSO. 11.00: »Ljubavni sen«, igra pianist Liberace, v tech-nicolorju. VERDI. Vi .00: «Mož, ki je vedel preveč« («L’uomo, che sapeva troppo«), vistavision in teehnicolor. J. Stewart. Doris Day. VITTORIA. 17.00: «Sestra Le-tizia«, panoramično platno Anna Magnani, E. Rossi Drago in Antonio Ciffariello; od 21. do 22. »Odnehaš ali nadaljuješ«. CENTRALE. 17.00: «Un pizzi-co di follia«, D. Key, v tech-nicolorju; od 21. do 22. »Odnehaš ali nadaljuješ«. MODERNO. 17.00: «11 moatro di Via Margutta«. «»------- Vozni red vlakov ODHODI: Proti Trstu; 0.15 (D), 6 (A), 6.57 (A), 7.40 (D), 8.11 (A). 840 (D), 10.54 (D), 14 (A), 15.48 (A), 16.57 (DD), 18.18 (A), 20 (A), 21.24 (D), 9? 9« rn)** Proti Vidmu; 4.40 (DD)«. 5.22 (A), 6 39 (A), 757 (A), 9.06 (DD), 936 (D). 10.55 (A), 13.03 (D). 14.01 (A). 15.53 (A), 1726 (D), 19 08 (A), 20.02 (D). 21.25 (A), 2256 (A). PRIHODI: Iz Trsta: 5.19 (A), 6.35 (A). 7.53 (A), 9.04 (DD), 9 34 (D), 10.51 (A), 13.02 (D), 1357 (A), 15.46 (A). 17.24 (A), 19.05 (A), 1958 (A), 21.20 (A), 22.54 (A). Iz Vidma; 0.14 (D), 422 (D)*, 5.58 (A), 6.55 (A), 7.39 (D), 8.09 (A). 838 (D), 1052 (D), 13.58 (A), 15.47 (A). 15.56 (DD), 18,15 (A), 19.59 (A), 21.22 (D), 2326 (D)**. * V veljavi od 28. Junija do 9. septembra; " vozi samo ob delavnikih in praznikih do 9. septembra. Športni dnevnik Smuški poleti na «mamutski skakalnici Evropska skakalna elita m od 7.-10. n larca v Planici Zagotovljena je udeležba najboljših evropskih specialistov za skoke na velikankah ■ Ali bo zrušen Tschanenov rekord? Profesionalizem tudi na Poljskem VARŠAVA, 20. — Tudi na Poljskem so ukinili tako imenovani državni diletantizem. Z obnovitvijo profesionalne nogometne zveze je poljska federacija odobrila izplačevanje plač in nagrad igralcem. RUDI FINŽGAR - slovenski rekorder planiške skakalnice s skokom 114 m •iiinifiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiNiiuiiiNimiiiiiiiiiiiiiiiaaiiiiiiitiiiiiiKiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiimiiiniiiiiMaM Mednarodni univerzitetni smučarski teden Čehoslovak Prokes prvi v teku na 12 km Najboljši ital. tekmovalec se je uvrstil na 11. mesto OBERAMMERGAU, 20. Oberammergau se je danes začel mednarodni univerzitetni smučarski teden s prvo dis-. ciplino — tekom na 12 kilometrov — medtem ko je bila uradna otvoritev z defile-jem Vseh nastopajočih ekip že včeraj zvečer. V močni konkurenci 26 tekmovalcev je. z minimalno prednostjo 21” zmagal Ceho-slovak Josef Prokes, ki je prevozil progo v času 48’09”. Vrstni red ostalih; 2. Kasimir Vojcik (Polj.) 48’30”; I 3. Vladislav Balatka (CSR) 50*51 4- Marek (Polj.) 51’02”, 5. Sebening (Nemčija) 51*14"- Italijanski tekmovalci so se plasirali tako:' 11. Pier Paolo De Lorenzi 55.34; 16. Luciano Bertocchi 57.08; 23. Arturo Galimberti 59.12; 26. Enrico Manzoni Zaf-faroni 1.02.19- Istočasno se je v Obermmer-gau začelo tudi zasedanje mednarodne univerzitetne smučarske zveze. Razpravljali so o pravilniku in o statutu, ki sta bila sprejeta. V organizacijo je bila kot novi član sprejeta Turčija, zavrnjeni pa sta bili resoluciji Holandske in Švice, ker sta hoteli vnesti v diskusijo vprašanja političnega značaja. V bila dobra in večje število go- NOGOMFT Flamenko -Honved 1:1 CARACAS, 20. — V drugi tekmi v Caracasu sta Honved in Flamer.go iz Rio De Janei-ra igrala neodločeno 1:1. Po prvem polčasu so Madžari vodili z 1:0. V nedeljo 24. t. m. bo Honved nastopil v Limi proti klubu »Sanmarcos Enoversita« PeruvijekO' ekipo bodo razen treh profesionalcev sestavljali diletanti. Po tej 'ekmi .bo Honved odpotoval proti Evropi. .' «» ----- Vojaki-Pro Firenze 4:2 FLORENCA, 20. — V zadnji trening tekmi pred odhodom ..v, Turčijo, je danes vojaška: reprezentanca premagala moštvo Pro Firenze s 4:2 (2:1). [gia reprezentantov je lov je v drugem polčasu preprečil le reprezentančni vratar Vavassori, ki je branil v nasprotnih vratih. Proti 4urški vojaški reprezentanci bedo Italijani nastopili verjetno v naslednji postavi: Vavassori; Masiero, Aggra-di'; Emoli, Mialich, Carrado-ri; Corso, Bodi, Pivatelli, Ron-žon, Campagnoli. «»------- TRENING TEKMA Izključitve, globe MILAN, .20. — Disciplinska komisija je s prepovedjo enkratnega nastopa kaznovala Tozzija Humberta (Lazio), strogi; opomin so dobili med drugimi Z^mperlini (Palermo), Randon (Bologna), Beltrandi (Napoli) in, Giuliano (Roma), navadni opomin pa med ostalimi tudi. Costantini (Spal), Bernasconi (Sarnp.). Z globo 50.000 lir je bil kaznovan Palermo, s 45.000 lir Sampdoria, itd., zaradi protestov proti sodnikom pa je bi: kaznovan med drugimi Fri-gnani (Udinese) s 6000 lirami. LJUBLJANA, 20. — V prelepem Gorenjskem kotu bosta v kratkem dve pomembni smučarski priieditvi ena državnega, druga pa mednarodnega značaja. Prva, XII. državno prvenstvo v klasičnih disciplinah, se bo začela že jutri s tekom mladincev na 10 km in s tekom č.anov na 30 km, nadaljevala pa se bo še do vključno nedelje. Na programu so še: tek mladink na 5 km, tek članic na 10 km, skoki članov in mladincev za klasično kombinacijo, štafeta članic in mladincev 3x5 km, tek članov na 15 km, štafeta članov 4x10 km. Vse te discipli- ne bodo na Pokljuki, v Planici pa bodo samostojni skok: za člane in mladince, na 50-metrski oz. na 35-metrski skakalnici. Druga mnogo zanimivejša prireditev pa bo od 7. do 10. marca v Planici, kjer bodo smučarski poleti na veliki 120-metrski skakalnici. Organizacijski komite je poslal vabila na to prireditev v vse evropske države, kjer je razvit skakalni špoit, vendar točno število udeležencev ne tujih in niti domačih še ni znano. Prvi so se vabilu odzvali skakalci iz Češkoslovaške, ki so poslali tudi poimenski seznam udeležencev, ki je naslednji: Bulin Jahim, Zdenek Rems« František Feliks, Drahoš Je-bavy, Mojmir Stuchlik, Anto-nin Hruost, Vacla Vasut in Herbert R.ger. Za Cehi so poslali kolektivno prijavo tudi Poljaki, ki so se letos v mednarodnem merilu že odlično uveljavili. Seznam obsega 8 skakalcev, zagotovljena pa je udeležba vsaj štirih. V poštev pridejo: Vladislav Tajner, Jan Furman, Roman Siecka, Janusz Fortecki, Jožef Hvezek, Andr-zej Daniel-Gasienica, Mieciislav Kozdrun in Stanislav Maru-sarz. Od ostalih udeležencev so znani še skakalci iz Vzhodne Nemčije: Glass, Lesser in Recknagel, od Švicarjev pa zaenkrat lz stari znanec in rekorder Planice Tschanen, medtem ko udeležba mojstra Dae-scherja s« ni dokončna. Prišli pa bodo *eveda še drugi Švicarji, prav tako pa je zagotovljena udeležba Avstrijcev in Francozov, medtem ko Italijanov po vsej verjetnosti ne bo. Organ zatorji pa še vedno gojijo upanje, da se bodo pri- •lllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllltlllllllllltlf IIIIIIIIIIMIIH Za prvenstvo rezerv Triestina-Marzotto 1:0 Dobra igra Renosta, ki bo verjetno zamenjal v prvem moštvu poškodovanega Olivierija VALDAGNO, 20. — Rezervno moštvo Triestine je premagalo rezerve Marzotta z rezultatom 1:0 (0:0). Triestina B je nastopila v naslednji postavi: Rumich, Toso, Co»telli; Štolfa, Cialabnni, Freschi; Scala, Trevisan, Natteri, Clemente in Renosto V drugem polčasu Je Broc-chetta zamenjal Renosta in Vascotto Scalo. V prvem polčasu je bila tekma dokaj nezanimiva in na nizkem tehničnem nivoju. Razživela se je šele v drugem polčasu po zaslugi Tržačanov, ki vrata domačih. V 28’ drugega polčasa so domači dosegli gol, ki ga je sodnik razveljavil zaradi prekrška. 6' nato so dosegli gol Tržačani, 'oda iz off-sida in sodnik ga ni priznal. Veljaven je bil šele gol v 36’, ki ga je nosegel Trevisan na predložek Brocchette. Najboljši pri Triestini so bili Trevisan, Renosto in Nat-teri. Tekmi je prisostvoval tudi trener Pasinati, da je nadzoroval igro nekaterih igralcev. ki prihajajo v poštev za prvo moštvo, predvsem Renosta, ki bo po vsej verjetnost: nadomestil poškodovanega O- so .začeli, bolj pritiskati na | livierija na desnem krilu. javili tudi ruski skakalci, ki so se v zadnjih letih še posebno usposobili za dolge skoke. Kdo bo na teh tradicionalnih smučarskih poletih zastopal Jugoslavijo, se ni dokončno določeno. Kandidati se bodo na vsak način še ta teden zbrali v Planici, kjer bodo trenirali vse do začetka prireditve. Na ta trening so bili povabljeni preizkušeni skakalci Zidar, Rogelj, Gorišek, Kr-znarič in še mlajši Saksida, Podlogar, Gorjanc, Oman, Ro-jina, Korenčan, Franco in še nekateri drugi. Udeležba Langusa, ki je začasno suspendiran, še n; zagotovljena, prav tako pa tudi ne udeležba Finžgarja, ki doslej sploh še ni treniral. Žal letošnja forma najboljših slovenskih skakalcev ni zadovoljiva. Prema'o so trenirali na večjih skakalnicah, kar se jim je bolj kot v Švici, pzonaio na veliki skakalnici v Garmisch - Partenkirch-nu in še posebno preteklo nedeljo v Zeli am See v Avstriji na tekmovanju za pokal Kongsberg, kjer so zaostali celo za manj znanimi evropskimi skakalci, tako , da so morali čast in ugled jugoslovanskega skakalnega športa Teše-vati mladinci, kar pa se opravili proti pričakovanju častno. Snežne razmere, ki so doslej skoraj vedno nagajale, bodo kot vse kaze,, letos ugodne. V teh dneh je na Pokljuki in v Planici zapadlo toliko novega snega, da ga zlepa ne bo pobralo. Pa tudi sama skakalnica, ki je bila v letih odmora nekoliko zanemarjena, je že pripravljena. Njen konstruktor inz. Bloudek jo je tudi nekoliko preuredil, tako da bo dopuščala celo daljše skoke kot doslej in če ne bo kakih nepredvidenih vremenskih neprilik, bo verjetno zrušen tudi dosedanji Tschanenov rekord, ki rnasa 120 m. CIKLOKROS Svetovno prvenstvo v ciklokrosu BRUSELJ, 20. — V nedeljo bo v Edelaere svetovno prvenstvo v ciklokrosu. Proga bo dolga 21.500 m. Prvenstva se bodo udeležili tekmovalci 11 držav: Francije, Italije, Švice, Luksemburga, Španije, Švedske, Madžarske, Holandske, Vzh. Nemčije, Zah. Nemčije in Belgije. Za vsako državo bodo lahko tekmovali največ štirje kolesarji. Na tej dirki bodo zastopali Italijo Ferri, Pertusi in Rossi, četrti zastopnik pa bo izbran v zadnjem trenutku glede na vremenske prilike, med Guercinottijem in Malabrocco. TENIS BRUSELJ, 20. — Belgijec Waisher je včeraj premagal Šveda Davidsona s 6:4, 6:4. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk* zavod ZTT - Trst KINO SKEDENJ predvaja danes 21. t. m. ob 18. uri barvni film Titanus: Prostor mušketirjem AtmjmJjjičtnah predvaja danes 21. t. m. z začetkom ob 18. uri RKO film: «Možje brez strahu» Igrajo: JAMES MASON, ROBERT PRESTON Dva dni terorja v mestu Yellowsky OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCtOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOCOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOGOOOOOO DOBRIČA ČOSIČ muc it smet »Kaj jim koristi ta zveza, ko jih kralj ne priznava,« je rekel golobradi kmet in vpadel v besedo tistemu, ki je od daleč simpatiziral s partizani in govoril, da so zatrdno povezani z Moskvo. «Anglija jih ne priznava, Rusi in Nemci naj se tepejo, dokler se hočejo. Angleži so stolček že primaknili in na koncu bodo kakor v prejšnji vojni spet sedeli na čelu zelene mize. Učitelj mi je pravil, da Angleži niso nikdar izgubili vojne. Churchill je velika glava, velika!« »Prav briga jih, da Jih Anglija ne priznava. Sedaj preli- vajo kri, in da bi potem drugemu pustili oblast, saj niso nori! Možje, jaz vam rečem, to je revolucija! Prav tako kakor v Rusiji sedemnajstega leta, ko so ubili carja Nikolaja in pripeljali Lenina. Slikar Rus mi Je pravil, da je ta Lenin ljudstvo kar hipnotiziral. Slikar trdi, da je revolucija nevarnejša od vojne... Gre skozi mesto tramvaj, poln ljudi, in nenadoma vžgo izza nekega vogala mitraljezi. Pa tl brizgne kri...« »Ce jih vprašaš o kralju, molče kakor ribe,« mu je vpadel v besedo golobradi. »Vprašal sem enega, pa je rekel, da je kralj izdajalec, in se je smejal kot cerkovnik ob pogledu na vdovo«. »Cujte, možje! Vse to je politika. Kaj smo enkrat samkrat doživeli prevaro? Dokler se ti ne usede na grbo, je prijazen sladak, rane bi si lahko z njim obložil. Ko pa te zajaha In prevzame oblast, tedaj te...« je dejal starček v zajčji šubar^ in iztrkal pipo ob dlan. »Kaj pa drugega! Ce bodo tile zavladali, bomo prekleto kislo gledali,« mu je pritrdil golobradec. »Nagnali nas bodo v kolhoze, ostal boš gol kot cerkvena miš in hodil na kotel, ko ti toliko govorijo o Rusiji. Eden je bil pri meni in je na vsa usta hvalil Rusijo, zaustaviti ga nisi mogel. Poslušal sem ga in si mislil: EJ, bratec, pri meni ne boš kaše pihal, poznam jaz te propagande.« Malo so umolknili, nato pa je tisti, ki Je branil partizane, vzdihnil in spregovoril: »Prišel je tisti čas carja Lazarja: za katero carstvo se boš odločil? Nekam moraš. Nimaš kam? Pa zdaj pravo zadeni?« »Videli bomo, kaj bo. Samo vedite, da se bo vse tole na-migavanje zlomilo nad našimi glavami. To nam je usojeno. Ce bi bilo dobro, bi še hudič bil kmet,« je pomirjeno dejal starček, zavil pipo v mehur in jo strpal v notranji žep pri jopiču. »Cernu pa ne pošljete, prijatelji, svojih sinov, da bi se borili za svobodo, zakaj ste jih poslali med četnike, ,da koljejo ljudstvo?« se je približal Vuk, ki je bil že davno opazil, da se ti nekaj skrivnostnega pogovarjajo, in se je ustavil med njimi. Kmetje so se v zadregi spogledali; sodili so, da Je prisluškoval njihovemu pogovoru. «Ce bi to bila ena vojska in če se ne bi Srb bojeval proti Srbu, bi ga Jaz, fant moj, takoj pripeljal k vam,« je odgovoril sivolasi kmet brez brkov. »Se sam bi odšel z njim, čeprav sem si jih že naložil šestinpetdeset. Tako pa tu nihče ne ve, niti kdo pije, niti kdo plača. Priklatila se je nekakšna kalabocija, enkrat eni, enkrat drugi; eden ti pripoveduje to, drugi drugo. Kako moremo mi preprosti, nepismeni kmetje vedeti, kdo ima prav? Vi šolani že od nekdaj vodite politiko, mi pa preobračamo ledino in plačujemo bogu božje, oesar-ju cesarjevo«. »Oče, jaz sem prav tako kmet kakor ti. Tudi Jaz imam posestvo In hišo in... pa sem enainštiridesetega odšel v partizane. Tu ti ni treba veliko pameti. Eni se bojujejo proti Nemcem, drugi Jih pa branijo. Kaj češ tu sedaj razmišljati? Sramota, vaša vas je vsa pri četnikih. Kje je vaša mladina? Pred nekaj večeri ste streljali na nas! Sramota!...« Kmetje so molčali in komaj čakali, kdaj bo Vuk končal, da bi se izmotali. Toda on je dalje govoril, se jezil in jih napadal. Govoril je, kakor da sta se ves žolč in grenkoba, ki sta se mu prelivala v prsih, hotela sesuti in zliti nanje. ,Vsi ti so zmožni biti četniki, vsi zmožni klati in mučiti. Vsi so enaki. Po vojni bom konjederec. Pse bom lovi po trgih, samo kmet nočem biti. Nočem! Ti so me uničili. Glej jih, kakšni lopovi! Delajo se neumne in dobričine, pa so ti zmožni kri izpiti.’ Nenadno in ostro sovraštvo do kmetov je tudi potem, ko se je ločil od njih, otopilo vse Vukove občutke in misli. Ta večer ni Vuk niti za hip pomislil, od kod je v njem takšno in tolikšno sovraštvo do kmetov. Zdelo se mu je, da se je rešil'nekakšne zablode, da se je v nečem spremenil. Kmetje niso dolgo ostali, čeprav so partizani še vedno peli in plesali. Nenadoma so jo kakor po povelju ubrali k vratom in se razšli po domovih. Vuku se je to zdelo sumljivo, opozoril je Pavleta, toda Pavle ni v tem videl nikakega znamenja. Partizani so prinesli slamo in se pričeli pripravljati na spanje. * . Okrog vasi so tu in tam počile puške. Pavle in Vuk, ki sta sedela za mizo in se razgovarjala o jutrašnjem dnevu, sta se spogledala. »Kaj sem ti rekel?« Je samozadovoljno dejal Vuk, ki Je čutil, da ima popolnoma prav, ker tako misli o kmetih. »Djurdje, pošlji, patrulje!« je iekel Pavle. Djurdje je poslal nekaj patrulj po vasi. Četniki so z brzostrelkami od daleč obstreljevali šolo. Medtem je prispel tudi Jovan z dvema oboroženima kmetoma, ki sta ga spremljata po tem kraju. »Pismo imam zate, Pavle!« Je rekel Jovan, ko je pozdravil, in izvlekel iz žepa pomečkano pismo. Nato je stopil k Vuku in mu tiho povedal, da Nemci že ves dan s kamioni prevažajo vojsko k Moravi. »Zjutraj nas bodo gotovo napadli!« »Jih je mnogo?« »Tile naši so jih našteli petnajst kamionov. Tudi metalce min vlečejo s seboj. Nocoj jih je prišlo še nekaj«. »Slišiš, Pavle?« »Pusti me zdaj!« je odvrnil Pavle in primaknil pismo k svetilki. Po namrščenosti in začudenosti, ki ju je opazil na njego* vem obrazu, je bilo Vuku jasno, da v pismu ni nič dobrega zanje. Tudi sam se je zaradi tega zamislil. Približal se mu je Djurdje, ki je bil pred nekaj dnevi, ko so bile ustanovljene nove čete, postal komandir in je sedaj menil, da ima pravico biti tu, kadar se čita pošta. Nekaj pozneje se je boječe primaknila tudi Bojana. Rada bi pri Jovanu poizvedela o drugi četi in Uču; razgovor je začela po ovinkih, Jovan je razumel njeno skrb, toda o tistem, kar je vedel, ji ni hotel povedati ničesar določnega. 31 Sekretar okrožnega komiteja partije, Brka, je z razpotegnjeno in neizpisano pisavo začenjal pismo: «Dragi tovariši, presenečen sem nad vašim poročilom, vašim pojmovanjem in postopki, o katerih bom malo kasneje govoril. Mislim, da ste pravilno ravnali, ko ste zapustili Ja* strebac 1n prešli na novo ozemlje. Mi smo sprejeli isti sklep, a so nas medtem odkrili in je bila zveza z vami prekinjena. Smeri pohoda ste pravilno določili. Ozemlje, na katerem ste sedaj, je posebno važno za nadaljnji razvoj boja. O tem bom še pozneje govoril. Toda osupel sem nad tistim, kar se Je zgodilo pred tem. Tovariš Pavle, ki opravlja v odredu tudi funkcijo partijskega voditelja, nam piše, da je bila Gvozdenova ustrelitev nujna in pravilna. Neverjetno je, da bi se borec, kakor je bil Gvoz-den, tako naglo in tako močno zamajal, da bi postal sovražnik in pomenil nevarnost za odred. Sprašujemo tovariša Pavleta: kako da on, partijsko najodgovornejši človek v odredu, ki J« poldrugo leto živel in delal z Gvozdenom, ni nikdar prej opazil njegove idejne šibkosti, omahljivosti in demoralizaclje? Mar je bila ta sovražnikova ofenziva prva preizkušnja za komuniste? Kaj bi se Gvozden, ki je bil namestnik komandanta v odredu in komunist od štiridesetega leta, šele sedaj, po dveh letih razkril kot omahljivec in oportunist? Kako se je moglo to zgoditi? ^(Nadaljevanje sledil