ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 - 1979 . 3 525 OBVESTILA O DELOVANJU ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO IN O IZHAJANJU ZGODOVINSKEGA ČASOPISA 1. Vse člane Zgodovinskega društva za Slovenijo in bralce Zgodovinskega ča­ sopisa verjetno zanimajo osnovni podatki o 20. zborovanju slovenskih zgodovinar­ jev, ki bo v Ljubljani od 1.—4. 10. 1980. Pripravljalni odbor je izdelal naslednji predlog za potek zborovanja: Sreda, 1. 10. 1980 s pričetkom ob 9. uri — otvoritev zborovanja z nagovorom društvenega predsednika dr. Ignacija Vojeta pozdrav predstavnika skupščine mesta Ljubljane in predstavitev razvoja Ljubljane po osvoboditvi dr. Metod Mikuž: Ljubljana — mesto heroj dr. Bogo Grafenauer: Ob stoletnici slovenskega znanstvenega zgodovinopisja dr. Vasilij Melik: Smeri slovenskega zgodovinopisja od leta 1945 v luči zborovanj slovenskih zgodovinarjev ob 15. uri — Štefan Troj ar: Zasnovanost pouka zgodovine v 3. in 4. razredu usmerjenega izobraževanja Branko Špacapan — Tatjana Bradeško: Izkušnje pouka zgodovine na Pedagoški gimnaziji v Ljubljani • Marija Kremenšek: Odnos učencev do pouka zgodovine na gimnaziji ob 18. uri — občni zbor Zgodovinskega društva za Slovenijo četrtek, 2. 10. 1980 s pričetkom ob 8.30 — dr. Janko Pleterski: Uvodne teze k ob­ ravnavi slovenske zgodovine 1914—1918 Janez Stergar: Narodno-radikalno in preporodovsko gibanje dr. Momčilo Zečević: Od Države SHS do Kraljevine SHS dr. Jože Šorn: Vplivi vojne na gospodarski položaj prebivalstva na Slovenskem dr. Franc Rozman: Delovanje socialnodemokratske stranke v času vojne ob 16. uri — dr. Hanns Haas: Obmejni boji na Koroškem 1918/19 gost iz Italije: Šestdeset let po podpisu rapalske pogodbe dr. Walter Lukan: Preganjanje Slovencev med prvo svetovno vojno po avstrij­ skih virih Josef Buszko: Nastanek Poljske ob koncu prve svetovne vojne Petek, 3. 10. 1980 s pričetkom ob 9. uri — Marjan Drnovšek: Problemski prikaz zgo- . dovine Ljubljane od srede 19. stoletja do leta 1941 dr. Jože Žontar: Problemi zgodovine mest na Slovenskem v času absolutizma s posebnim ozirom na Ljubljano otvoritev razstave o raziskovanju zgodovine Ljubljane ob 15. uri — delo štirih sekcij Zgodovinskega društva za Slovenijo okrogla miza: Zgodovinske in nezgodovinske tendence v metodologiji posameznih znanstvenih ved zaključek zborovanja Sobota, 4. 10. 1980 ob 8. uri — strokovni izlet z ogledom spomenikov NOB v okolici Ljubljane Zborovanje bo potekalo v prostorih novega kulturnega doma »Ivan Cankar«. Za izvenljubljanske udeležence so rezervirana prenočišča v hotelu »Union« in v novem gostišču »Pri Mraku«. Možnosti za prehrano je v neposredni bližini kultur­ nega doma dovolj (restavracije »Maximarket«, »Zvezda«, »Koper«, »Pri Mraku«, »Pod lipo«). Cene v hotelu »Union« (Miklošičeva 1) so naslednje: prenočevanje v enopo­ steljni sobi 340 din, v dvoposteljni sobi 240 din; turistična taksa znaša 12 din; za zajtrk je potrebno doplačati 60 din, za celotni penzion pa 310 din v dvoposteljni in 340 din v enoposteljni sobi (penzionske cene veljajo v tej višini le ob plačilu preko Zgodovinskega društva). V gostišču »Pri Mraku« (Rimska 4) bo veljalo za udeležence zborovanja, ki se bodo prijavili preko društva prenočevanje z zajtrkom 220 din (v dvoposteljni sobi) oziroma 180 din (v troposteljni sobi). Turistično takso je treba plačati do­ datno k tem cenam, prav tako pa celotni penzion (dodatek 150 din). 526 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 -3 Ker na jubilejnem 20. zborovanju v novem slovenskem kulturnem domu pri­ čakujemo veliko število udeležencev, je neobhodno potrebno že v začetku poletja poslati prijave za udeležbo na sedež Zgodovinskega društva za Slovenijo (YU- 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12). Vsaka prijava mora vsebovati naslednje podatke: 1) ime in priimek, 2) poklic, 3) zaposlitev, 4) članstvo v Zgodovinskem društvu za Slovenijo (oziroma v pokrajinskih zgodovinskih in muzejskih društvih), 5) dne­ vi, v katerih bo prijavljenec prisostvoval zborovanju, 6) prijava za strokovno eks­ kurzijo. Udeleženci, ki potrebujejo prenočišče in penzionske usluge, naj dodatno v prijavi navedejo: 7) datum prihoda v Ljubljano in datum odhoda, 8) izbrani hotel (»Union« ali »Pri Mraku«), 9) vrsto sobe (pri prenočevanju v dvoposteljnih in troposteljnih sobah ni odveč navesti tudi, s kom bi želel udeleženec deliti sobo), 10) željene penzionske usluge (»Pri Mraku« je zajtrk vključen v ceno prenočišča). Tako število prenočišč kot število avtobusnih sedežev za strokovno ekskurzijo sta omejeni. Zato bodo imeli največ možnosti za rezerviranje prenočišča po želji pač tisti, ki se bodo pravočasno pismeno prijavili. Pri prijavi bomo morali upoštevati predvsem datum vplačila kotizacije ter akontacije za ekskurzijo oziroma hotelske usluge. Kotizacija za udeležbo na zbo­ rovanju in za prejem kongresnega gradiva znaša za člane Zgodovinskega društva za Slovenijo (oziroma pokrajinskih zgodovinskih in muzejskih- društev) 100 din, medtem ko znaša kotizacija za nečlane 300 din. Akontacija za ekskurzijo znaša enotno 100 din (končna cena z vključenim kosilom bo znašala okoli 250 din). Akon­ tacija za hotelske usluge je določena v višini 300 din (z njo si zagotovite poleg rezervacije tudi nekoliko ugodnejše cene). Seveda bo društvo akontacijo obraču­ nalo ob končnem plačilu; kot vselej doslej bo društvo pripravilo za vsa vplačila v zvezi z udeležbo na zborovanju ustrezna potrdila za vse udeležence. Zaradi eno­ stavnejšega poslovanja priporočamo, da ustanove, s katerih bo na zborovanje pri­ šlo več udeležencev, pošljejo skupno prijavo in tudi kotizacijo in. akontacije po­ ravnajo naenkrat. 2. Društveni odbor je na prvi jesenski seji 13. 9. 1979 poleg priprav na ljub­ ljansko zborovanje in poleg nekaterih tekočih zadev obravnaval predvsem potek reorganiziranja Zgodovinskega društva za Slovenijo. Sedaj lahko z'zadovoljstvom že ugotovimo, da so se »starim« muzejskim društvom v Škof ji Loki in y Metliki in novim ali obnovljenim zgodovinskim društvom v Mariboru, v Kranju, v Ptuju in v Novi Gorici pridružila še zgodovinska društva v Celju, v Ljubljani-in v No­ vem mestu, tako da so po tej plati podani vsi predpogoji za načrtovano reorgani­ zacijo društva v zvezo društev. Še pomembneje pa je, da je večina pokrajinskih društev že v kratkem obdobju nekaj mesecev z delom potrdila upravičenost svoje obuditve. 3. Med prireditvami, ki so v zadnjih mesecih privabile večje število zgodovi­ narjev in so jih neposredno ali posredno pripravila zgodovinska društva ali naše osrednje društvo, naj opozorimo najprej na 9. zborovanje arhivskih delavcev Slo­ venije s temo »Upravni organi in njihovo arhivsko gradivo za območje SR Slove­ nije od srede 18. stoletja do danes« (Radenci, 26.—28. 9. 1979); ob tem naj opozorimo še na izid št. 1—2 drugega letnika glasila Arhivskega društva in arhivov Slovenije »Arhivi« ter na izid prvega zvezka nove edicije »Viri« (tokrat je dr. Janko Pleter- ski pripravil za objavo nekaj avstrijskih dokumentov o preganjanjih. Slovencev v prvi svetovni vojni). Kulturna skupnost Kamnik in sekcija za krajevno zgodovino Zgodovinskega društva za Slovenijo sta ob 750-letriici prve omembe mesta Kamnik v pisanem zgodovinskem viru priredili 25. in 26. 10. 1979 simpozij »Kamnik 1229—1979«, ki ga je spremljala razstava arhivskih virov in vrsta kulturnih prireditev. Zgodovinski arhiv Ljubljane je ob Osemdesetletnici svojega obstoja 5.. 11. 1979 pripravil slovesno sejo, na kateri je prejel red zaslug za narod z zlato zvezdo, s katerim ga je odlikoval predsednik republike za posebne zasluge pri zbiranju, varstvu in strokovni obdelavi arhivskega gradiva ter za prispevek k razvoju arhivske službe ter k proučevanju lokalne zgodovine. Ob 60-letnici KP J, ob 35-letnici druge in tretje pokrajinske partijske konfe­ rence KPS za Slovensko Primorje ter ob 35-letnici izvolitve PNOO za Slovensko Primorje sta Goriški muzej in Inštitut za zgodovino delavskega gibanja iz Ljub­ ljane pripravila »Goriška srečanja 1979« z zanimivo zgodovinsko.tematiko;, posvet je bil v Novi Gorici 9. in 10. 11. 1%79. Koncem novembra 1979 je v sodelovanju Zgodovinskega društva za: Slovenijo in Kulturne skupnosti Domžale izšel »Zbornik občine Domžale«, ki objavlja pred­ vsem gradiva s prvega slovenskega posveta o krajevni zgodovini; ob isti prilož­ nosti so predstavili tudi drugo zanimivo delo »Pomniki revolucionarnega delav- ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 3 527 skega gibanja in NOB v domžalski občini«. Plod sodelovanja med istima dvema partnerjema je bilo tudi odkritje spominske plošče na nekdanji Veitovi tiskarni na Viru pri Domžalah, kjer so leta .1939 natisnili znamenito delo Edvarda Kar- delja-Speransa »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«. Ob odkritju spominske plošče (24. 5. 1980) je pod naslovom »Edvard Kardelj-Sperans in slovensko zgo­ dovinopisje« izšlo gradivo z izrednega občnega zbora Zgodovinskega društva za Slovenijo ob štiridesetletnici izida Speransovega dela (Ljubljana, 2. 3. 1979). Gra­ divo bo v celoti izšlo tudi v prihodnji številki Zgodovinskega časopisa; obsega 44 strani in je na razpolago na društvenem sedežu. Na pobudo Zgodovinskega društva v Celju ter ob podpori Kulturne skupnosti Žalec so 23. 2. 1980 v Ločici pri Polzeli odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši zgodovinarja Gregorja Čremošnika in s tem počastili 90-letnico njegovega rojstva. Celjsko zgodovinsko društvo je skupaj z Muzejem revolucije v Celju pripravilo koncem maja 1980 razstavo fotografij Lovra Staniča z naslovom »Poslednje slovo od Josipa Broza Tita«. Mariborsko zgodovinsko društvo je zagrizlo v uresničevanje svojega srednje­ ročnega načrta zgodovinskih raziskav in založniške dejavnosti; cilj petletnega na­ črta je izdaja zgodovine Maribora y obliki obsežne monografije, posameznih te­ matskih prikazov in priročnika za usmerjeno izobraževanje in osnovnošolski pouk zgodovine. O živahni predavateljski dejavnosti poročajo tudi iz ptujskega zgodo­ vinskega društva. V posebnem zapisu bomo v prihodnji številki naše revije pred­ stavili še pestro dejavnost Belokranjskega muzejskega društva. Posebej velja predstaviti še aktivnosti v Ljubljani, kjer so bodisi osrednje društvo, bodisi društvene sekcije ali pa novoustanovljeno ljubljansko zgodovinsko društvo pripravili vrsto zanimivih predavanj. Janez Stanič je 24. 10. 1979 govoril o svojih opažanjih s srečanja neuvrščenih v Havani, dr. Mavrici j Zgonik dne 18. 2. 1980 o stvarnih in spoznavnih strukturah zgodovine s posebnim vidikom na učni proces v usmerjenem izobraževanju, Mitja Saje pa dne 28. 2. 1980 o prisotnosti tradicije v sodobni Kitajski. 5. 3. 1980 so sodelavci inštitutov za zgodovino odpor- ništva v Italiji in Julijski krajini iz Milana in Trsta predstavili zbornik dokumen­ tov o italijanskih garibaldinskih brigadah in bibliografijo o narodnoosvobodilnem boju v Julijski krajini. Dr. Primož Simohiti je 13. 3. 1980 ob izidu svoje knjige pre­ daval o humanizmu na Slovenskem, dr. Vinko Šribar je 24. 4. 1980 z besedo in dia­ pozitivi predstavil izsledke arheološkega odkrivanja srednjeveškega naselja na Otoku pri Dobravi (Gutenvert), Jaka Štular pa 29. 5. 1980 politični trenutek na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Naslove posameznih predavanj in predavatelje na­ števamo še posebej zato, ker je večina med njimi izrazila pripravljenost, da se odzovejo tudi vabilom s strani pokrajinskih društev. O pripravah za postavitev razstave o slovenski zgodovini in o siceršnjih raz­ vojnih načrtih Narodnega muzeja v Ljubljani je tekla razprava v okviru ljub­ ljanskega zgodovinskega društva dne 27. 3. 1980, nato pa je 22. 5. 1980 Slovenska matica pripravila še posvet o tej tematiki in o razvojnih vprašanjih slovenskega muzejstva. Gradivo in sklepe s tega posveta bo' v kratkem objavil »Glasnik Slo­ venske matice«. V razpravi je bila poudarjena potreba po podobnih široko zastav­ ljenih razpravah tudi pri načrtovanju in izvajanju nekaterih osrednjih razisko­ valnih projektov o slovenski zgodovini. 4. Na seji celotnega odbora Zgodovinskega društva za Slovenijo dne 1. 4. 1980 so odborniki razpravljali predvsem o poteku priprav za 20. zborovanje in za re­ organizacijo društva. Med tekočimi zadevami naj omenimo, da od romunske strani še vedno ni odgovora glede načrtovane društvene ekskurzije ob priliki svetovnega zgodovinskega kongresa, ki bo avgusta 1980 v Bukarešti. 5. Zaradi daljše študijske odsotnosti pomočnika društvenega blagajnika in upravnika Zgodovinskega časopisa prof. Francija Matičiča je sredi marca 1980 pre­ vzela posle upravnice tov. Majda Čuden, knjižnična manipulantka na PZE za zgo­ dovino Filozofske fakultete: 6. Novo zalogo na društvenem sedežu predstavljajo poleg že omenjene publi­ kacije »Edvard Kardelj Sperans in slovensko zgodovinopisje« (cena posameznega izvoda 40 din, za člane 30 din) še novi ponatisi »Zgodovinskega časopisa« 18/1964 (cena posameznega izvoda 200 din, članska cena 150 din) ter značke Zgodovinskega društva za Slovenijo v treh barvah (črna, rdeča, modra). Cena posamezne značke je sicer 12 din, pri nakupu serije oziroma večjega števila značk nasploh pa nudimo posebne popuste. Ker je tudi dohodek od prodaje društvenih značk pomemben za nadaljnji razvoj društvenega delovanja, pozivamo zlasti tiste društvene člane, ki lahko omogočijo prodajo značk obiskovalcem v svojih ustanovah (muzeji ipd.), 528 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 da značke naroče na društvenem sedežu (61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, telefon: (061)22121 hit. 209). 7. Vse društvene člane in naročnike Zgodovinskega časopisa, ki bi bili priprav­ ljeni podpreti prizadevanja za finančno saniranje naše revije s posredovanjem komercialnih oglasov, pozivamo, da se zaradi podrobnih informacij glede akcije za pridobivanje oglasov zglasijo na društvenem sedežu ali pri društvenem blagaj­ niku in tehničnem uredniku Zgodovinskega časopisa prof. Janezu Stergarju (In­ štitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, 61000 Ljubljana, Cankarjeva 5/II, tel.: (061) 25 204 ali 21631). 8. V oceno smo prejeli poleg nekaterih revij in knjig, o katerih smo v ZČ že poročali ali nanje opozorili s posebnim obvestilom od Partizanske knjige (Ljub- ljana-Beograd) : Tone Ferenc, Nacistička politika denacionalizacije u Sloveniji u godinama od 1941 do 1945; od Instituta za historiju radničkog pokreta Hrvatske (Zagreb): Časopis za suvremenu povijest 1/1978—1/1980. 9. Zgodovinski časopis 4/1979 je tik pred izidom, saj je njegov prvi del z gra­ divom o Speransovi knjigi že izšel sredi maja 1980. Poleg tega gradiva številka objavlja še razpravi dr. Momčila Zečevića in dr. Janka Prunka, zapis in biblio­ grafijo ob sedemdesetletnici dr. Metoda Mikuža in redne rubrike vsake številke. V tiskarni je tudi prvi zvezek letnika 1980 z razpravami dr. Janka Pleterskega, dr. Antona Svetine, dr. Petka Lukovica in drugih avtorjev. Okvirni uredniški rok za oddajo rokopisov za tretjo in četrto številko letnika je 31. julij oziroma 15. sep­ tember 1980. 10. Da bi pospešili in olajšali delo uredništva, naj avtorji prispevkov rokopise oddajajo pretipkane na straneh s 30 vrsticami po 65 znakov. Vsak tekst naj bo opremljen z avtorjevim imenom, z njegovim naslovom (vključno z občino stalnega prebivališča) in s številko žiro računa ali z izjavo, da avtorju ni potrebno odpreti žiro računa, ker njegovi honorarji v tekočem letu ne presegajo z zakonom pred­ pisane vsote (2000 din). Avtorji razprav morajo posebej priložiti še povzetek, ki naj ne presega desetine obsega razprave ter izvleček po vzgledu iz vsake številke naše revije (tekst izvlečka naj ne presega desetih tipkanih vrstic). Povzetke lahko avtorji pošljejo že v izbranem tujem jeziku, izvlečke v slovenščini in po možnosti že tudi v angleščini. Za prevod povzetkov in izvlečkov sicer poskrbi uredništvo, prav tako za klasificiranje člankov po UDK. Pri opravljanju prvih tiskarskih korektur naj avtorji popravljajo le tiskarske napake, le izjemoma so dopuščeni najbolj nujni avtorski popravki teksta. Korek­ ture lomi j enih strani opravi uredništvo samo. Janez Stergar in Darja Mihelič GORIŠKI LETNIK — ZBORNIK GORIŠKEGA MUZEJA Goriški muzej (Nova Gorica) je začel leta 1974 izdajati svojo redno letno publikacijo z naslovom »Goriški letnik«. Doslej je izšlo šest šte­ vilk. Zbornik prinaša znanstvene in poljudno-znanstvene prispevke predvsem s področja arheologije, etnologije, zgodovine, zgodovine umetnosti, literarne zgodovine; prispevki so vezani prvenstveno na prostor severne Primorske ter sosednje Furlanije. Tako sodelujejo v zborniku tudi tuji pisci z obmejnih področij. »Goriški letnik« želi biti tudi revija, ki naj ustvari dialog na znanstveni ravni ob naši zahodni meji. K temu naj poleg objav znanstvenih člankov pripomorejo tudi ocene in poročila o različnih periodičnih publikacijah, ki izhajajo v de­ želi Furlaniji-Julijski krajini. »Goriški letnik« lahko naročite pri Goriškem muzeju, Grajska 1, YU-65001 Nova Gorica.