Džungla Boman iz atrlškifc pra^o-zdor. Aogleiki spisal E. R. Borroughs. — Preredel Paulus. 4 >Posvariti bi moTal kapitana, John! In takoj bi ¦Doral to storiti! Morebiti bi se nesrtča dala ie zabra¦iti-«:, j« bojede svetovala žena. »Tudi jaz mislim, da bi bilo dobro. — Pa iz gole setoKnosti bi rajSi »držal jezik za zobmi«, kakor je pravil •noi. Karkoli že nameravajo, nama bodo prizanesli, ker sem Crneuiu Mihaelu rcšil življenje. Če bi zvedeli, da »em jib izdal, bi naju kratkomalo pobili, Elza!« »Dolžnost te veže, John, da se postaviš na stran obbstit Kapitan je sicer morebiti zagreiil zločin, pa zastopnik oblasti je na jadrnici in njega moraš podpirati -fcot Anglež in kot uradna oseba. Če ne posvariš kapi"¦Uia, boš soodgovoren za vse kar se utegne zgoditi, so°dgororen za upor in poboj, kot da bi bil oscbno sofelorndU »Ne rarumcš me, dragica! Ni zaradi mene, da bi •ttjrajii molčal! Za tebe se bojim, za tebe moram "krbeti. To je moja prva dolžnost! Zaradi tebe bi naj_*ajši držal jezik za zobmi! Nki pojma nimaš, ljuba moja, kaj bi krvoločna fohtd počela z nama, če dobi v oblast Fuwaldo in zve, ^ sem izdal njihove namere —! In izdal bi naj upor¦^Sse, tregal življenje svoje žene in jo izpostavljal neču*cnim grozotam upora in poboja, — vse lo samo da bi *^a siraveža obvaroval posledic njegove nasilnosti! Sam St* je Ifrir, če se mu moštvo upre! Porrh pa je še zelo jiro, d« bo moje svarjenje vobče kaj zaleglo! Moi je svojevoljen in trmast. Jezen je name, ne bo me poslušalU »Dolžnost je dolžnost, moj ljubi mož, in nobeno izgovarjanje ne spravi te dolinosti iz sveta! Ne bila bi vredna, da sem žena angleškega lorda, če bi bil moj mož sokriv upora, ker je zanemaril svojo dolžnost. Zavedam se nevarnosti, ki se nama bliža, toda ob tvoji strani ji zrem mirno in pogumno v obraz. jManj me je strah preteče nevamosti, ko pa sramote in očitka, da bi bilo moj moi lahko zabranil zločin, če bi bil storil svojo dolžnost!« »Torej pa naj bo po tvojem!« se je smehljal Clayton. »Morebiti pa ni tako hudo. Ne ugajajo mi sicer telc razmere, pa utegne biti, da prečrno vidim. Morebiti je slarec dal le samo duška svojim maščevalnim željam. v resnici pa stvar ne bo tako huda. Upori na visokem morju so se dogajali recimo pred sto leti. Toda v letu miru in reda 1888 je upor na ladji zadnje, kar bi sc utegnilo zgoditi. Pa tainle gre kapitan v svojo kabino. Za njim pojdeua pa ga posvarim. — Ampak povem ti, prav nič me ne vestli!« Na videz brezbrižen je stopil črez krov in po stopnicah ter potrkal na ka])itanova vrata. »Noter!« se je nevoljno zadrl globoki, godrnjavi kapilanov glas. CIayton je vslopil in zaprl vrata za seboj. »No —?« »Prišel sem, da vani poročam o stvari, ki sem jo pravkar čul. Morebiti ni nič na vsem tem. Pa za vsak slučaj je dobro, da ste pripravljeni. Skratka — moStvo pripratlj-a upor in poboj!« »To je !až!« je zakričal kapitan. »Laž je! In čt st kedaj spet še vmešavate v stvari, ki vas nič n6 brigajo — nič ne brigajo, razumete! — bodete posledice sami nosili! Vseeno mi je, ali ste angleški lord ali ne. Jaz sem kapitan na jadmici in ne vtikajte mi več nosu T moje zadevel« čisto pobesnel je od jeze, ves rdeč je bil v lice in zadnje besede je vpil, da mu je skoraj glasu zmanjkaio. Udaril je po mizi in grozil s pestjo Claytonu v obraz. Greystoke se ni genil niti za las. Mirno je gledal  razjarjenega človeka. »Gospod kapitan«, je dejal koočno počasi in malomarno, »oprostite mi mojo odkritost, ampak pripomnil bi, da ste nekako to, kar se po doma-ie pravi osel, veste!« In obrnil se je na peti ter odšel, ravnodušno in hladno, kakor je bila njcgova navada.  Morebiti bi bil kapitan obžaloval svoje prenagljene, jezne besedc, če bi ga bil skuša' Clayton pomiriti in  pregovoriti. Toda Claytonova hladna prezimost ga je le še huje razdražila. Nalašč ni hotel poslušali njegovega svarjenja, kakor je to že navada pri ljudeh, kapitanoTega značaja.  Pa tudi Claytonu ni bilo več za robatega odurnsža, nepremostljivo nasprotstvo je<-vstalo med njima in nemogoče je bilo, da bi še sploh kedaj roko v roki delo- Tala za skupni blagor.  Fuwalda je neizogibno plula svoji usodi nasproti —. »No«, je dejal Clayton soprogi, »če bi si bil prihranil svoje lepe besede, bi mi ne bilo treba vtakniti v žcp krepkih psovk, s katerimi me je obložil! Prav nehva^ežen mi je bil za moje opomine. Planil jc rame kakor razdražen pes —. Naj se zgodi z njim in z njegovo baiko kar hoče! Mene slvar ne briga več. Rajši bom skrbel za najino osebno varnost. In zato mislim, da bo dobro, če pogledava v kalrno in po najinern orožju. Le škoda da sem dal spraviti puške in streljivo v spodnje prostoie!« Šla sta v jcabino. Pa zavzeta sta obstala pri vratih. ' Vse je bilo v največjem neredu. Kovčegi in zaboji so bili ulomljeni, obleka je ležala razmetana po tleh, celo posteljnina je bila razrezana in raztrgana na kosce. »Hm!« je dejal C. :yton, ko se jima je poleglo prvo iznenaderije. »INekdo se očividno huje zanima za najine stvari nogo midva sania! Radoveden sem, kaj je rokovnjač iskal. Poglejva, kaj je odnesell« Preštela sta svoje stvari in pregledala prtljago ter našla, da manjka le dveh Claytonovih samokresov in -streljiva, kolikor sta si ga pripravila za prvo silo. »In prav semokres in streljivo bi najbolj potrebovala! Da so nama to in samo to odnesli, je najbolj sumljivo med vscm, kar sva doživela te dni na krovu Fuwaldc!« »Kaj naj storiva —?« je boječe in plašno poprašcvala gospa Elza. »Ne bom te več silila, da bi šel h kapilanu! Nočem da bi tc še enkrat žalil. — Najboljc je, da ostane\«a nad strankami. Če se kapitanu in njegovim fasinikom posrcči, da obvladajo upoinike, se nama ni ničtsar bali. Ce pa zmagajo upor»iki, pa smeva upati, da nama prizanesejo. Samo pri miru je morava pustiti.« »Tako bo najholje! Srednja pot jc najboljša.« »Najprvo pa morava pospraviti po kabinil« Lorila sta se ilf!;-.. Pri tem sta opaziln, da moli lislek papirja skozi špranjo pri pragu. Ze se jc sklonil Clayton, da ga po- bere, ko ves zaouden vidi, da se listek premiče. Nekdo ga je od zunaj porival v sobo. Prijel je za kljuko in hotel vrata odpreti. Pa Elza ga je zadržala. »Ne, John!« je šepnila. »Nočejo, da bi jih kdo videl! Ne smeva jih motiti! Ne pozabi, da hočeva ostati nad strankami in iti srednjo pot!« Claylon se je nasmehnil in izpustil kljuko. Čakala sta in gledala beli listič, dokler ni mirno obležal na tleh trdo pri vratih. Clayton ga je pobral. Kos umazanega papirja je bil, trdo zložen in zgenjen. Razgenila sta ga in našla na njem robato pisavo, pisano od nevajene, neuke roke. Pi.sano pa je bilo, naj nikomur ne zineta, da so izginili samokresi in naj ne izdata, kar jima je povedal stari niornar. Če «e ubogata, ju čaka smrt. »Zdi se, da bova ubogala!« je dejal Clayton in se bridko nasmehnil. »Sedeva in počakajva, Elza! To je vse, kar moreva storiti, pa naj pride, kar pride!« II. Claylon si stavi dom v divji džungli. In ni jima bilo treba dolgo čakati. Ko je drugi dan prcd zajutrkom stopal Clayton po stopnicah na krov, je počil prvi slrel. In za njira drugi in tretji in četrti. Claytonove najhujše slutnje so se urcsničile —. Moštvo Fuvvalde se je uprlo in napadlo svoje častnike. Upornike je vodil črni Mibaol. Častniki so na napad seve odgovorili s samokresi. Dva moža sta padla in obležala sredi mcd bojnima črtama, drugi pa so zbcžali in za prvi trcnutek iskali kritja za jambori, za krmarjevo ulico in zu kapitanova kajuto ter iz varnega. zavetja streljali na častiiike. Prvi častnik je zdrknil na kiov s_»rtiio_adet, štirje so še ostali s kapiianom vred. Tedaj je kriknil Črni Mihael in krvoločni razbojniki so planili v nov napad. Šest pušk in sainoltresorso imeli vsega vkup, drugi pa so bili oboroženi z drogovi, sekirami in cepini. Kapitaaov samokrps je bil že prazen in prpravljal se je, da ga nabije. Samokres drugega častnika se ni sprožil, odpovedal je petelin. Samo dva saraokrcsa sta še torej branila častnike pred uporniki, ki so z divjim krikom navalili nanje. Kapitan se je umakail s svojimi trcmi lovariši. jPrizor je bil slrašen. Vpilje in preklinjanjc se je mešalo med ječanje in slokanje ranjenrev, slreli so pc- kali od vseh strani. Težki čevlji so lopotali po deskah krova, sekire so sc dvigale, drogi so padali. Bilo je kot da je peklo odprlo svoja VTala na krov Firvvalde. V par minutah je bilo delo pri kraju. Težka sekimT rokah kuštravega črnca je prcklala kapit?.nu glavo do vratu, trenutek pozneje so ležali na tleh njegovi lovariši mrtvi in ranjeni. Kri je curljala po krovv. Hitro so opravili uporniki in Clayton je ves čas med pobijanjem stal ob pregraji in zamišljen kadil svojo pijJO kot bi glcdal šporlni prizor. Sele ko je padel zadnji časlnik, se je sponmil, da se mora pobrigati za ženo. Kaj če bi jo kateri upornikov našel v kabini —. Na zunaj se je sicer kaznl hladnega in malomar-^ nega, v resnici pa se jc zelo vznemirjal. Prav negotoro je bilo, kaj bodo zmage pijani uporniki počeli z njima Najbolj se je bal za žmo. (Dalje pribodnjič.)