Z  Majdo 1 sva skupaj prvič smučala še v sre- dnješolskih letih, ko nas je po Komni vodil legendar- ni Ciril Praček. Z Lidijo 2 se poznava še iz alpinistič- nega odseka Ljubljana Matica, ki sem se mu pridružil nekaj let za njo. Obe sta odlični smučarki. Po zahtev- nem turnosmučarskem prečenju dobršnega dela slo- vaških T ater pred letom dni smo vsi trije trdno prepri- čani, da nas čaka tokrat na Kreti teden dni lagodnega smučanja. Komu mar, ali bo tam sploh kaj snega, o čemer so dvomili brez izjeme vsi, ki smo jim zaupa- li našo namero! Z osmimi francoskimi kolegi, samimi turnosmučarskimi navdušenci iz Grenobla, se sreča- mo v Atenah, od tam pa že v temi poletimo proti Ze- vsovemu otoku. Ker je francoski del moštva zaradi izgubljene prtlja- ge med potovanjem z letalom ostal brez smuči, smo primorani lep dan izkoristiti za potikanje po Hani- ji. Brez posebnega obžalovanja se z lahkoto pustimo zapeljati počasnemu utripu obmorskega mesta na 1 Majda Šmit. 2 Lidija Honzak. severozahodni strani Krete, z ozkimi uličicami, pri- staniščem, mnogimi bazarji, mediteranskimi vonja- vami v zraku in panoramo snežno belih gora v ozad- ju. Misel, da bomo že jutri v njihovih nedrjih, nas pomirja. Bernadette, 3 ki s svojo nemirnostjo spomi- nja na hiperaktivnega otroka, slika starejšega ribi- ča, ki v čolnu čisti lignje. Imeniten prizor! Ribič hri- pavo sikne nekaj nerazumljivega skozi zobe, pri tem pa zamahne z desnico, da se nož brneče zapiči v dno lesenega čolna. Kretnjo sva dobro razumela, in se v trenutku pobrala s pomola. Oba se strinjava, da tole srečanje ni bila prav nič prijetna izkušnja. Bernadet- te se kljub temu, da je izkušena socialna delavka, čudi njegovi reakciji. Nekaj mi ne da miru, zato se vrnem na pomol. »Why didn't she ask me?« (Zakaj me ni vprašala?), prizadeto iztisne iz sebe. Sivolas, od vetra in sonca izklesanega, vendar nekam bledega obraza, v svetlo modrem delovnem pajacu in debeli temno modri bundi mi potoži, da je bil tri mesece v bolni- šnici. Hudo je bolan. Poizkušam delovati spodbudno: 3 Bernadette Jalifier. DOŽIVETJE Damjan Slabe Bivakiranje v negotovosti S turnimi smučmi po Zevsovem otoku Po polžje se v gosti megli sredi februarske noči vozimo mimo Gradca proti dunajskemu letališču. Navkljub skrbi, da bomo s takim tempom komajda še ujeli letalo za Atene, smo polni pričakovanja. Na smučeh proti koči Kalergi Foto: Damjan Slabe 32 »You have to be strong!« (Morate biti močni!) »I was strong!« (Bil sem močan!) reče in mi s kretnjo, ki ne dopušča ugovarjanja, nakaže, naj pobrskam po pre- dalu njegovega prašnega avtomobila, parkiranega v bližini. Listam po albumu obledelih slik in občudu- jem Emanuela, čilega mladca, ki se kot za šalo drži na kovinski lestvi v brezhibni stoji na glavi. Pogovor je naenkrat prijetnejši. Spominja me na mojega pokoj- nega očeta in morda me je prav zato potegnilo nazaj k njemu. V slovo mu ponudim roko, a je ne sprejme. Skozi nasad zrelih pomaranč se bleščijo Bele gore (Lefka Ori). Na planoti Omolos, 1100 metrov nad morjem, je že več kot meter snega. V prijetnem po- mladnem vremenu se drugi dan bivanja na Kreti vzpnemo na Psilafi, ki mu le malo zmanjka, da bi se uvrstil med dvatisočake. Z njegovega vrha odsmu- čamo sicer že v megli, a pri tem prešerno uživamo v lepo smučljivem snegu. Na izhodišču pripravimo nahrbtnike za dvodnevno prečenje in še pred nočjo prispemo do udobne koče Kalergi, 1650 metrov viso- ko. Chris, ki je v zimskem času oskrbnik koče, poleti pa skiper na jadrnici, je kočo na začetku tedna odprl samo za nas. Že dopoldne je zakuril v peči in nam v pečici pripravil okusno večerjo. Z njim je tudi glasni Francis, ki živi blizu Chamonixa in se predstavi kot odličen poznavalec Mont Blanca. Za nami je bil dan za prste obliznit. Toda vremenska napoved za nasle- dnje dni ni spodbudna. V zameno, da se nam na turi lahko pridruži Francis, dobimo ključe bivaka. Kočo zapustimo v vetrovnem in meglenem jutru, začenja snežiti. Fotografiram Lidijo, ko se še zadnjič ozre nazaj proti koči. Na njenem obrazu razberem kanček dvoma ali pa je to le projekcija mojih občut- kov – dvoma v smiselnost odločitve, da se v takem vremenu podajamo na prečenje neznanega. Orien- tacija je zahtevna in vodenje prevzame izkušeni Thi- erry. 4 Ves je zasnežen, v prepoznavno zdelani rumeni bundi in debelih usnjenih rokavicah na dva prsta. Pri- tožim se mu čez vreme, a kot običajno pomirjajoče odgovori: »It is not so bad.« (Ni tako slabo.) Z Berna- dette sta bila v ekipi štirih, ki je pred leti v dveh mese- cih in pol na smučeh prečila celotne Alpe, začenši v Podbrdu in z zaključkom v Grenoblu. T akrat se je za- čelo tudi naše prijateljevanje. Vzpon na Mavri (1883 m) je strm. Brez uporabe sre- načev ga kljub novemu snegu na smučeh ne bi zmo- gel. Na ledenem grebenu Melidaua (2133 m), gore ki se kasneje izkaže kot najvišja točka našega prečenja, se Francisu odpne smučka in komaj jo še ujamem, da se mu ne odpelje proti Libijskemu morju. Pomagam 4 Thierry Duffar. Na platoju Omolos Foto: Damjan Slabe 33 maj 2018 PLANINSKI VESTNIK mu jo ponovno zapeti. Z grebena odsmučamo po mehkem pršiču v konto na zahodni strani Pape Bal- mota (2121 m), za trenutek se pokažejo tudi druge sveže pobeljene okoliške gore. V  konti postanemo le toliko, da zaužijemo nekaj čaja in sendvič. Nato se spet podamo v breg. Pobočje bi utegnilo biti nevarno za kložasti plaz, zato ga prečimo posamič. Med čaka- njem mraz hitro leze pod obleko in čas neusmiljeno beži. Izkaže se, da nismo izbrali pravega sedla. Sledi vrnitev in ponovni vzpon proti sedlu na levi. Medtem ko veter postaja vse močnejši, nas ujame noč. Sledim snopu svetilke in smučini pred sabo. Strmina na levi se zdi brez dna. V mislih premlevam, kako z Majdo in Lidijo kopljemo luknjo v sneg, ko trčimo v bivak Katsiveli. Da lahko odpahnemo duri, moramo najprej odkidati zamet. Vstopimo v predprostor, ki ne doseže površi- ne kvadratnega metra, in iz njega v temačno notra- njost. Nekdo prižge svečo in sence oživijo. Prostor kljub kamnitim stenam deluje prijetno. Na oken- ski polici je stožec snega, pod njo klop. V prostoru je miza, nekaj polic, po katerih so ostanki živil naših predhodnikov, dve jeklenki plina z gorilnikom, v kotu pod pokrovom rezervoar za vodo in ležišča. Na lesen pograd brez blazin zložimo našo zasneženo smučar- sko opremo, na drugem z blazinami si pripravimo le- žišče. Spalnih vreč nimamo, morali se bomo zadovo- ljiti z vlažnimi odejami. Za večerjo imamo špagete z omako bolognese. Morala v moštvu je naenkrat spet visoka. Michel 5 odkrije v bivaku skrito zalogo rakije. 5 Michel Vivaudou. Občudujem njegovo neizčrpno pozitivno naravna- nost, še zlasti pa njegov smučarski talent. Pozna se mu, da je v mladosti treniral akrobatsko smučanje. Zdi se, da nam prav nič ne manjka. Jutri bomo že v Haniji. Zjutraj v gosti megli in močnem, a še znosnem vetru med sneženjem nadaljujemo s prečenjem Belih gora proti vzhodu. Drug za drugim oddrsamo na severno stran sedla, da dosežemo dno globeli. Vidljivost je iz- jemno slaba. Pod očala silijo ledeni kristali. Redkokdaj hodim na smučeh tako zavit. Majdi se na laseh, ki ji si- lijo izpod kapuce, nabira srež, Maurice je z zasneženo brado pravi sneženi mož. Na očalih z dioptrijo se mu je nabral led. Thierry neprestano pogleduje na kom- pas in zemljevid, ki ga ima v prozorni nepremočljivi foliji obešenega okrog vratu in daje napotke vodeče- mu Vincentu: 6 »À gauche! À droite!« (Na levo! Na de- sno!). Občasno si pomagamo z napravo GPS. »Aten- tion!« se sliši od spredaj in malo kasneje »Avalanche!« (Plaz!) Vincent je sprožil precejšnjo kložo. Vse je v redu, vendar nadaljujem z dobršno mero tesnobe v želodcu. Zopet lezemo v breg, ko Vincent v trenutku izgine. Na naše veliko olajšanje se kmalu pod nami sli- ši: »I am O. K.« T o je bil dokončni alarm, da se odloči- mo za vrnitev v bivak. Med tem je novi sneg že zabri- sal naše sledi. Po šestih urah smo tam, kjer smo zjutraj začeli. V bivaku poiščemo prav vse zaloge testenin in si pripravimo večerjo. Pod odeje zlezemo z mislijo, da se bomo jutri v boljšem vremenu spustili v dolino. Zunaj se stopnjuje vihar, da dolgo v noč ne zaspim. 6 Vincent Artero. Ponovno pri bivaku Katsiveli Foto: Damjan Slabe 34 Tuljenje vetra, ki se s severa zaletava naravnost v bi- vak, postavljen povsem na sedlu, reže v ušesa. Zdi se, da nas bo skupaj z zavetiščem pometlo v dolino. Skrbi me, da ga tudi zjutraj ne bomo mogli zapustiti. V ta- kih razmerah prav tako ni pričakovati, da bi nam lah- ko kdorkoli prišel na pomoč. Pogledujem na uro, ki se prav po polžje premika. Ura je štiri zjutraj, ko mo- ram na stranišče. Napravim se, obujem smučarske čevlje in odprem vrata v predprostor. Ves je zasrežen in zasnežen. Kovinska vrata ječijo pod pritiskom ve- tra. S snopom luči osvetim curke ledenih kristalov, ki brizgajo skozi reže. Zunanjih dveri si ne upam odpre- ti. Opravim v plastenko. Thierrya, ki mi kmalu sledi, veter na prostem dobesedno spodreže. Na srečo naj- de očala. V bivak se priplazi po vseh štirih in prepove kakršen koli izhod na prosto. Plastična kanta v pred- prostoru bo naša začasna straniščna školjka. Cel dan poležavamo v prostoru, v katerem je tempe- ratura komaj malo nad ničlo. Še sreča, da sem pred odhodom v natrpan nahrbtnik zbasal še puhasto bundo. Nekaj časa jo imam oblečeno, nato vanjo za- vijem mrzle noge. Stiskamo se skupaj. Zavidam Lidi- ji, ki je zavzela mesto na sredini. S plastenkami vroče vode improviziramo termofor, da si ogrevamo noge. Razmišljam o udobni kočici v Bohinjskih hribih, v ka- tero bi se najraje teleportiral. V eni od prejšnjih zim, ko je v naših hribih zapadlo zares veliko snega, smo pozno zvečer na smučeh pridrsali do koče. Morali smo odmetati kar nekaj snega, da smo lahko odprli gornjo polovico dvodelnih zunanjih vrat. V koči so bila že pripravljana suha polena in nekaj trsk, a zaku- riti nismo mogli, saj je bil dimnik globoko zasut s sne- gom. Previdno sem splezal po robu strehe na sleme in bil ves čas pripravljen, da bi se vrgel na stran, če bi se sneg splazil. Po globokem snegu sem moral splezati še po slemenu, da sem lahko na sredini strehe odkidal dimnik. Kmalu zatem se je iz dimnika že kadilo, po koči pa se je počasi razlezla prijetna toplota. Zadišalo je po cimetu in kuhanem vinu, ki je ogrel naša telesa in razvnel duha. Zaman skušam domov poslati sporočilo, da smo do- bro. Pravzaprav bi bila to poštena laž. Naš položaj postaja zaskrbljujoč, saj ne moremo vzpostaviti ni- kakršne telefonske zveze z dolino. Začeli nas bodo pogrešati, zračni tlak pa ne napoveduje nikakršnega izboljšanja vremena. Če se ostali še nekako trudimo držati moralo nad gladino, je Francis povsem tiho. Z zadnjimi ostanki riža, ki ga z Lidijo nabereva po bi- vaku, pripraviva večerjo. Za okus mu Lidija doda ne- kaj oliv in tuno iz pločevinke. Ni lahko nasititi dva- najst odraslih ust. Sam komajda kaj spravim vase. Po večerji sledi posvet. Thierryju predlagam, da bi sesto- pili proti jugu, po dolini Patamos, v smeri soteske Ele- gija. Oba veva, da bi soteska lahko bila tudi mišnica. Zunaj pa brez predaha besnijo in rjovejo podivjane sile narave. Že ob svitu se pripravljamo na spust. Barometer na uri kaže prve znake izboljšanja vremena. Ko stopim na plan, imam občutek, da mi bo smuči strgalo iz rok. Zaman skušam najti nekaj zavetja za bivakom. V teh razmerah se še povsem rutinski postopek, kot je za- penjanje smuči, izkaže za zahtevno opravilo. Prvi me- tri spusta so zaradi vetra in ledenih zastrugov nero- dni, a že kmalu pod sedlom je povsem drugače. Na levi in desni se že vidijo obrisi bližnjih gora. Kar moti, je močna difuzna svetloba, ki narekuje dodatno pre- vidnost. Za Catherine 7 je bila pogubna, ko si je pri sunkovitem zavoju poškodovala koleno. Pomaga si z opornico, saj je že imela poškodbo križne vezi na dru- gem kolenu. Razdelimo si težo njenega nahrbtnika. Francis pri tem ne sodeluje. Catherine vzame močan analgetik in drseče nadaljuje po zložni dolini. Ne mo- rem se načuditi njeni trdoživosti. V dobrih razmerah bi bila tu odlična smuka. Počasi izgubljamo višino, s tem pa tudi veter zgublja moč. Dolina se začne oži- ti, prismučamo do prvega grmovja, dreves, skokov, zajčjih stopinj v snegu. V soteski se naše napredova- nje zelo upočasni, a v daljavi se skozi mogočne bo- rovce prvič zalesketa morje. Prizora se razveselimo kot otroci. Prav do njegove obale se moramo spustiti. Na višini okoli osemsto metrov snamemo smuči. Ko drug za drugim v smučarskih čevljih plezamo za pol raztežaja visoko skalno stopnjo, tik na levi zaropota in hkrati mimo mene zleti temna senca. Na srečo je samo Francisov nahrbtnik, ki ga je v obupu s smučmi vred vrgel čez steno. Nato ujamemo stezico, po kate- ri udobno sestopimo na južno obalo Krete. Če smo še zjutraj zmrzovali na mrazu dva tisoč metrov više, ne- kaj najbolj pogumnih (izključno deklet!) celo zaplava v morju. Posnamem Michela, ki naredi nekaj zavojev s smučmi po sipini. Po polurni hoji po povsem pra- zni plaži prispemo do vasice Agia Roumeli. Na prese- nečenje redkih domačinov smo edini gostje. Vendar je v sezoni tu povsem drugače, saj se prav v tej vasi zaključi priljubljeni treking po soteski Samaria. Spije- mo pivo, se naložimo na barčico in ob razposajenem petju z nočjo priplujemo v pristanišče Chora Sfakion. Francis je zopet najbolj glasen. Pogreša lavinsko žol- no in posumi Slovence. Najraje bi temu potuhnjen- cu zavil vrat! Predzadnji dan bivanja na Kreti se s prvim jutranjim avtobusom odpeljemo v Hanijo. Nekateri se odločijo za popoldanski ogled Knososa, drugi za zadnje pote- panje po mestu, pet pa se nas zgodaj popoldne po- novno odpelje proti Omalosu. Nekaj pod vrhom Ma- liaropa (1660 m) se zaradi bližajoče noči obrnemo. Čeprav smučamo po pobočju ravno prav opuščene- ga snega naklonine okoli štirideset stopinj, ne uživam. Lovi nas noč in negotovosti imam za nekaj časa do- volj. Večerjamo ob zvokih grških melodij, tudi sirta- kija. Naslednje jutro v dežju poletimo proti Atenam. Bele gore se izgubljajo v sivini oblakov. Zevs je očitno ponovno spustil nevihte z vajeti, te si dajejo duška in trosijo sneg po vrhovih. Kasneje doma po spletu br- skam za posnetki smučanja po Kreti in prilivam olje na ogenj hrepenenja. m 7 Catherine Courade. PLANINSKI VESTNIK maj 2018 35